junij 2004
Revija Slovenskih `eleznic
Nova smer
Mednarodni `elezni{ki seminar
Velike spremembe so pred vrati
Tovorni promet
Kopenski tranzit pred novimi izzivi
Infrastruktura
Odstranjevanje odslu`enih pragov
Za ~istej{e in lep{e okolje
Intervju: Du{an @i~kar, direktor S@ - CD d.o.o.
Pripravljeni smo na dobre rezultate
NOVA PROGA 06-2004 ovitek.qxd  30.6.2004  12:16  Page 1
NOVA PROGA 06-2004 ovitek.qxd  30.6.2004  12:16  Page 2
Do bolj{ih storitev
tudi brez zakonodaje
»Slovenske `eleznice, Skupnost evropskih `eleznic in Mednarodna `e-
lezni{ka zveza pozdravljajo zadnjo {iritev Evropske unije,« so v skup-
ni izjavi zapisali Bla` Miklav~i~, Johannes Ludewig in Benedikt Weibel.
Po njihovem prepri~anju odpiranje EU dr`avam Srednje in Vzhodne
Evrope daje `eleznicam nove prilo`nosti, politi~nim odlo~evalcem pa
prina{a nove izzive, zlasti glede upo{tevanja stanja infrastrukture in
voznih sredstev novih ~lanic pri razvoju enotnega `elezni{kega siste-
ma. Hkrati pa so podpisniki skupne izjave, ki je bila predstavljena na
mednarodnem `elezni{kem seminarju konec maja v Ljubljani, opozo-
rili, da je za `eleznice obstoj enotnega evropskega `elezni{kega ob-
mo~ja dejstvo `e kar nekaj ~asa. Evropska komisija in evropski parla-
ment sta `e sprejela drugi sve`enj ukrepov – tako imenovani drugi `e-
lezni{ki paket. Ta dolo~a, da se bo 1. januarja 2006 evropsko `elez-
ni{ko omre`je odprlo za konkurenco v mednarodnem prometu, 1. ja-
nuarja 2007 pa bo popolnoma spro{~en tudi dostop na `elezni{ka
omre`ja na dr`avni ravni. Gre za velike spremembe, na katere se po-
samezne `eleznice, tudi na{e, `e pripravljamo kar nekaj ~asa, zato
sam vstop v EU ne prina{a ve~jih sprememb in presene~enj.
Zanimiva pa je v kontekstu nove, raz{irjene Evrope, primerjava med
starimi in novimi ~lanicami ter njihovimi `elezni{kimi sistemi. Za
evropske `eleznice je zna~ilno, da najve~ prihodkov ustvarijo s prevo-
zi potnikov, njihov dele` tovornega prometa pa je relativno majhen.
Vodja generalnega direktorata evropske komisije za transport Jean-
Arnold Vinois je povedal, da je povpre~ni dele` tovornega prometa
`eleznic »stare« Evrope, brez upo{tevanja ladijskega transporta,
okrog 15 odstotkov. Dele` osmih novih ~lanic (Ciper in Malta nimata
`elezni{kih prog) je povpre~no 30-odstoten. Tr`ni dele`, ki ga z `elez-
ni{kimi prevozi tovora dosegamo v Sloveniji, je 41-odstoten. Estonija
pa dosega celo 75-odstotni tr`ni dele`, pri ~emer je treba upo{teva-
ti, da imajo baltske dr`ave poseben polo`aj zaradi rednih prevozov
nafte iz Rusije v baltska pristani{~a.
Visoki tr`ni dele`i srednje- in vzhodnoevropskih `eleznic so delno
prav gotovo dedi{~ina nekdanjega monopolnega polo`aja in dr`avne
za{~ite poslovanja, ki pa sta `e zdavnaj romala na smeti{~e zgodovi-
ne. Na prvo mesto so stopile nove storitve – bolj{e, hitrej{e, cenej{e
in zanesljivej{e. Le z njimi bomo lahko tudi v novih evropskih ~lanicah
obdr`ali relativno visoke dele`e v tovornem prometu in jih celo pove-
~ali. Zato bo treba postoriti {e marsikaj, tudi zato, ker evropski zako-
nodajalci ne po~ivajo. Pripravlja se `e tretji `elezni{ki paket, ki predvi-
deva tudi penale za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v tovor-
nem prometu. Predstavniki evropskih `eleznic so prepri~ani, da bi bil
sprejem tak{nega predloga {kodljiv, saj bi v resnici zelo negativno
vplival na kakovost storitev. Zdaj je nastopil ~as, da evropske `elezni-
ce politi~nim odlo~evalcem predstavimo svoja prizadevanja za izbolj-
{anje storitev, ki jih ni malo, ter z dogovori na najvi{ji dr`avni in evrop-
ski ravni sku{ajo najti kompromis, ki bi zadovoljil vse sodelujo~e.
Nova smer
@elezni{ki tovorni promet v novem stoletju
je bil osrednja tema mednarodnega `elez-
ni{kega seminarja, ki je potekal 27. in 28.
maja v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Nova smer
Deset let uspe{nega poslovanja je na zadnji
dan maja proslavilo @elezni{ko invalidsko
podjetje, ki kruh daje `e 725 delavcem, ve-
~inoma invalidom.
Potniški promet
Pri globalnih cenah, ki jih uvajamo tudi pri
nas, gre predvsem za nov na~in oblikovanja
cene, kar pomeni, da se lahko bolj uspe{no
odzivamo na potrebe in zahteve trga.
Tovorni promet
Kopenski tranzit v zadnjih letih ne dosega
rekordnih rezultatov kot lu{ki tranzit, a je
pomemben del na{ih storitev. Novi produkti
pa krivuljo `e obra~ajo navzgor.
Intervju
Du{an @i~kar je v za~etku lanskega leta je
prevzel vodenje podjetja S@-Centralne de-
lavnice, d. o. o, ki ga `e kroni~no mu~ijo
pomanjkanje dela in slabi rezultati.
S@ so ljudje
Danilo [enkinc
»Delo z ljudmi mi je bilo vselej v u`itek!«
2
5
6
10
12
16
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij-
sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29
141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-
zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:
Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji
fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Marko Tancar, Zvone
Ribi~, Dario Cortese, Andra` Bri{ki-Javor, Mi{o Serajnik, Benjamin
Ornik, Drago Ogrizek. • tisk: Present d.o.o. • Nova proga izide
desetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez-
pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prihodnja {tevilka Nove proge izide 6. septembra. Prispevke zanjo
lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 16. avgusta.
1
Uvodnik
Marko Tancar,
odgovorni urednik Nove proge
Revija Slovenskih `eleznic  junij 2004
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:17  Page 1
2 Nova smer
@elezni{ki tovorni promet v no-
vem stoletju je bil osrednja tema
mednarodnega `elezni{kega se-
minarja, ki je potekal 27. in 28.
maja v ljubljanskem Cankarjevem
domu. Organizirali smo ga v so-
delovanju z Mednarodnim `elez-
ni{kim zdru`enjem za kongresne
dejavnosti (IRCA). Na seminarju,
kakr{nega v Sloveniji {e ni bilo,
so strokovnjaki s podro~ja `elez-
nic, politike in gospodarstva raz-
pravljali o izzivih, ki so pred `e-
leznicami, o pri~akovanjih upo-
rabnikov ter o vlogi in pomenu
prometne politike.
Prvi dan seminarja je udele`ence
pozdravil generalni direktor Bla`
Miklav~i~ in jim za`elel uspe{no
delo. Spregovorila sta tudi pred-
sednik GZS mag. Jo`ko ^uk in
prometni minister dr. Marko
Pavliha. »Promet je temeljno gi-
balo ~love{tva in `al tudi eno od
najbolj zanemarjenih podro~ij,«
je povedal minister. Po njegovih
besedah je promet `e v »stari«
Evropski uniji s 15 ~lanicami za-
posloval 14 milijonov ljudi in po-
menil kar 10 odstotkov evropske-
ga bruto proizvoda, a je bil vsee-
no na stranskem tiru. »To mora-
mo spremeniti,« je bil prepri~an
Pavliha in povedal, da zato na-
staja tudi slovenska resolucija o
prometni politiki. V njej je predvi-
deno povezovanje `elezni{kega
in cestnega prometa v sistem jav-
nega potni{kega prometa, naj-
prej s kombinirano vozovnico,
leta 2012 pa z uvedbo integrira-
ne vozovnice. Zato bo po mini-
strovih besedah najprej nujno
treba kon~ati reorganizacijo Slo-
venskih `eleznic z ustanovitvijo
jedrnega podjetja Potni{ki pro-
met, ki bo usposobljeno za u~in-
kovito vklju~evanje v sistem jav-
nega potni{kega prometa. »@e
naslednje leto bomo govorili o
enotnem voznem redu javnega
potni{kega prometa in leta 2008
imeli javno agencijo za potni{ki
promet,« je {e povedal. S tem naj
bi izvajalcem javnega potni{kega
prometa zagotovili enakopravne
pogoje, soliden temelj javnega
potni{kega prometa pa naj bi bil
prav `elezni{ki promet. Pri opiso-
vanju skrbi prometne politike za
gospodarstvo je zaradi prijazno-
sti do okolja Pavliha posebno po-
zornost spet namenil `elezni{ke-
mu transportu. Opozoril je na
napovedano rast tovornega pro-
meta in s tem povezane zgostitve
v cestnem prometu. Eden od
klju~nih ukrepov za vzpostavitev
ravnovesja med na~ini transporta
bo uporabnina. »Na podlagi pra-
vi~nih kriterijev dolo~anja upo-
rabnine bo lahko `elezni{ki si-
stem z vi{jo stopnjo tehni~ne in
tehnolo{ke usposobljenosti,
predvsem pa s poslovno uspo-
sobljenostjo prevzel dele`, ki mu
pripada,« je prepri~an prometni
minister. Omenil je tudi pomen
Slovenije kot prese~i{~a V. in X.
koridorja in povezavo obeh kori-
dorjev s pomorskim prometom
Luke Koper. Marko Pavliha je na-
povedal tudi nekaj ve~jih infra-
strukturnih del. @e prihodnje leto
naj bi za~eli dela na drugem tiru
med Koprom in Diva~o, ki je naj-
huj{e ozko grlo na na{ih progah.
Dela naj bi bila kon~ana do leta
2012. Napovedal je tudi elektrifi-
kacijo proge Pragersko-Hodo{, ki
naj bi bila kon~ana leta 2008.
Hkrati potekajo tudi priprave na
posodobitev proge Ljubljana-Ho-
do{, do leta 2015 pa bi `eleli
zgraditi drugi tir med Mariborom
in [entiljem. Do leta 2020 naj bi
tako v `elezni{ka infrastrukturna
dela skupaj vlo`ili milijardo evrov.
Skupna izjava za sodo-
ben tovorni promet
Delovni del prvega dneva semi-
narja se je za~el z okroglo mizo,
na kateri so sodelovali tudi gene-
ralni direktor Bla` Miklav~i~, mi-
nister za promet Marko Pavliha
ter izvr{ni direktor Skupnosti
evropskih `eleznic (CER) Johan-
nes Ludewig. Sledile so razprave,
razdeljene po vsebinskih sklopih.
Poseben poudarek pa je sre~anju
dal slovesni podpis izjave o to-
vornem prometu v novem stolet-
ju. Podpisala sta jo Bla` Miklav-
~i~ in Johannes Ludewig, `e
prej pa jo je podpisal predsednik
Mednarodne `elezni{ke zveze
UIC Benedikt Weibel. Slednji se
seminarja `al ni mogel udele`iti.
V izjavi so v osmih to~kah izrazili
stali{~a evropskih `eleznic do iz-
zivov, ki jih `elezni{ki tovorni pro-
met v novem stoletju in raz{irjeni
Evropi postavlja pred `eleznice,
uporabnike in politike.
V izjavi so podpisniki zapisali, da
S@, CER in UIC pozdravljajo zad-
njo {iritev Evropske unije. Za `e-
leznice je bil obstoj enotnega
evropskega `elezni{kega obmo~-
ja dejstvo `e kar nekaj ~asa. Od-
piranje EU dr`avam Srednje in
Vzhodne Evrope daje `eleznicam
nove prilo`nosti, politi~nim odlo-
~evalcem pa prina{a nove izzive,
zlasti glede upo{tevanja stanja
infrastrukture in voznih sredstev
novih ~lanic pri razvoju enotnega
`elezni{kega sistema. Evropske
`eleznice zato pozdravljajo ne-
davni sprejem drugega `elezni{-
kega paketa, ki upo{teva tudi po-
sebni polo`aj srednje- in vzhod-
noevropskih dr`av.
Hitra rast tovornega prometa
Mednarodni `elezni{ki seminar
Velike spremembe so pred v
V debatah so sodelovali najvi{ji predstavniki `eleznic, politike in gospodarstva iz vse Evrope.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:17  Page 2
zahteva ve~ novosti v `elezni{-
kem sektorju, ki mora oblikovati
transportno hrbtenico ter zdru`i-
ti razli~ne transportne na~ine po
vsej Evropi. Kot pomemben ko-
rak v pravi smeri izjava omenja
prav interoperabilne lokomotive,
ki povezujejo Zalog in ^ervinjan.
Evropske `eleznice se zavedajo,
da morajo zlasti izbolj{ati kako-
vost svojih storitev in produktiv-
nost. Zato bodo {e naprej brez
izjem izpolnjevale dolo~ila doku-
menta o kakovosti tovornega
prometa, ki so ga sprejele 4. juli-
ja 2003. Veliko pove~anje pro-
duktivnosti in uvajanje novih, ce-
nej{ih in zanesljivej{ih medna-
rodnih produktov in storitev v
zadnjih letih ka`ejo, da se po-
trebne spremembe na `eleznicah
`e dogajajo. Zato S@, CER in UIC
izra`ajo veliko skrb glede tretjega
`elezni{kega paketa, ki ga je pred
kratkim predlagala Evropska ko-
misija. Ta namre~ predvideva si-
stem obveznih pla~il penalov v
`elezni{kem tovornem prometu.
Evropske `eleznice so prepri~ane,
da bi sprejem tak{nega predloga,
v nasprotju z njegovim name-
nom, zelo negativno vplival na
kakovost storitev. Zato evropske
`eleznice soglasno pozivajo poli-
ti~ne dejavnike, naj zavrnejo to
potencialno zelo {kodljivo zako-
nodajo. Hkrati se na podro~ju
prometne politike zavzemajo za
tesnej{e sodelovanje med politi-
ko in `elezni{kimi podjetji tako
na ravni Evropske unije kot na
ravni dr`avnih vlad. Realisti~en
temelj evropskega tovornega
prometa bo lahko postavljen le,
~e bodo `eleznice in politi~ni od-
lo~evalci delali skupaj, sistemati~-
no in usklajeno, je {e zapisano v
izjavi.
Spremembe na evropski
ravni nujne
Drugi dan seminarja, 28. maja,
smo organizirali tudi tiskovno
konferenco, ki je bila zelo dobro
obiskana in na kateri so najvi{ji
udele`enci predstavili glavne
teme, o katerih so se pogovarjali.
»Slovenske `eleznice nismo le
slu~ajno organizator tokratnega
seminarja,« je povedal Bla` Mi-
klav~i~. »Smo netipi~na `elezni-
ca, saj tri ~etrtine transportnih
prihodkov ustvarimo s tovorom,
le ~etrtino pa s prevozom potni-
kov. Za druge evropske `eleznice
je zna~ilna prav obratna slika.«
Posebej je omenil tudi visok tr`ni
dele` tovornega prometa Sloven-
skih `eleznic, ki zna{a kar 41 od-
stotkov, kar je precej bolje od
evropskega povpre~ja. »Tovorni
promet je na{e pre`ivetje in zato
mu tudi namenjamo toliko po-
zornosti,« je {e povedal generalni
direktor. Po njegovih besedah
prihodnost vidimo v uvajanju
blok vlakov, v katerem smo prvi v
Evropi in `e dobivamo posnemo-
valce. Na{o strategijo v tovornem
prometu je pojasnil izvr{ni direk-
tor tovornega prometa Sre~ko
@erjav, ki je opisal sistem evrop-
skega omre`ja blok vlakov (Net-
work Europe) ter vzpostavljanje
logisti~nih centrov, kakr{en na-
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
3Nova smer
vrati
Predstavnik evropske komisije, Jean-Arnold Vinois, je povedal, da se morajo evropske
`eleznice prestrukturirati in odpraviti medsebojne zgodovinske ovire.
Generalni direktor Bla` Miklav~i~ in generalni sekretar Mednarodnega `elezni{kega
zdru`enja za kongresne dejavnosti IRCA, Antoine Martens.
Del ekipe S@, ki je skrbela za nemoten potek seminarja: namestnik generalnega direk-
torja mag. Andrej Godec, generalni direktor Bla` Miklav~i~, pomo~nica izvr{nega direk-
torja za strate{ko tr`enje in razvoj Mirjam Kasteli~, generalni sekretar Igor [imenc in iz-
vr{ni direktor tovornega prometa Sre~ko @erjav (z leve).
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:17  Page 3
4 Nova smer
staja tudi v ljubljanskih Mostah.
Jean-Arnold Vinois, vodja gene-
ralnega direktorata evropske ko-
misije za transport, je povedal, da
so bile `eleznice zgodovinsko za-
snovane tako, da ne povezujejo
dr`av, temve~ jih lo~ujejo. Zato bo
treba premagati {tevilne tehni~ne
in administrativne ovire, tako da
bodo, podobno kot ceste, tudi
`eleznice lahko popolnoma inte-
roperabilne. @eleznice pa se mo-
rajo tudi prestrukturirati, pri ~e-
mer EU ne dolo~a privatizacije, ki
je stvar vsake posami~ne `elezni-
ce. Vsekakor pa je treba zagotovi-
ti lo~eno vodenje ra~unov in pre-
nahati s prelivanjem sredstev med
potni{kim in tovornim prometom
ter obratno. Evropske `eleznice si
bodo prizadevale do leta 2010
stabilizirati in celo pove~ati svoj
tr`ni dele`, za kar pa se bodo mo-
rale precej bolj obrniti k uporabni-
kom in jim ponuditi bolj{e storitve
in ni`je cene. »Tr`ni dele` `eleznic
v EU je okrog 15 odstotkov, v no-
vih osmih ~lanicah pa je povpre~-
no 30-odstoten. Tako visok dele`
bi radi obdr`ali,« je povedal Vi-
nois. Novim ~lanicam bo s svojimi
skladi pomagala tudi Evropska
unija; do leta 2006 naj bi `elezni-
ce dobile kar polovico od sedmih
milijard, namenjenih za transport.
Denar torej je, zdaj bo treba pri-
praviti ustrezne programe in ga
izkoristiti.
Namestnik izvr{nega direktorja
CER-a Colin Hall je, podobno kot
drugi govorniki, pohvalil dose`ke
Slovenskih `eleznic. Pridru`il se je
mnenju Jeana-Arnolda Vinoisa o
pozornosti, ki jo EU namenja `e-
leznici. »Od skupno 30 trans-
portnih projektov na evropski
ravni jih je kar 21 `elezni{kih,« je
povedal. Poudaril je, da evropske
`eleznice niso proti konkurenci,
kot se jim v~asih o~ita, temve~
dejavno sodelujejo z organi EU
pri oblikovanju nove zakonodaje
in podpirajo dolgoro~ne cilje
evropske prometne politike. Dru-
gi `elezni{ki paket prina{a
ogromne spremembe, saj bo leta
2006 evropsko omre`je odprto
za konkurenco na podro~ju med-
narodnih povezav, leto pozneje
pa tudi na dr`avni ravni. Hall je v
imenu CER-a podprl tak{no re{i-
tev, saj je prepri~an, da bo `elez-
ni{ko omre`je treba poenotiti in
uvesti interoperabilnost.
Za manj formalno izmenjavo mnenj je poskrbel ve~erni sprejem v `elezni{kem muzeju, za profesionalno glasbeno podlago pa neu-
trudni godbeniki zidanomo{ke godbe.
Takole se je na eno prvih vo`enj z
Jesenic proti Ljubljani podala lo-
komotiva 363-019, odeta v nove
barve. Po oblikovni zasnovi Mar-
jane Habicht iz Slu`be za organi-
zacijsko komuniciranje so ob re-
viziji vlak maja prebarvali v delav-
nicah Centralnih delavnic v Mo-
stah. Naslednja bo novo preoble-
ko dobila lokomotiva 261-018,
postopno pa bo ob revizijah sle-
dilo {e barvanje preostalih bri`it.
Vlada je na seji 24. junija kot us-
tanoviteljica Holdinga Slovenske
`eleznice, d.o.o. dala soglasje k
Poslovnemu na~rtu dejavnosti
tovornega prometa. S tem je
dala soglasje tudi za investicijski
program za nakup 20 novih
ve~sistemskih elektri~nih loko-
motiv, vrednih 75 milijonov
evrov. Dobavila jih bo dru`ba
Siemens SGP Wien, ki je bila na
javnem razpisu izbrana kot naj-
bolj ugodni ponudnik. Nove lo-
komotive bodo na na{e tire za-
peljale leta 2006. Vlada je po
obravnavi omenjenega poslov-
nega na~rta Ministrstvu za fi-
nance nalo`ila, naj v dogovoru s
Holdingom S@ dolo~i optimalni
model, ki bo ob zapadlosti glav-
nice omogo~al pla~ilo finan~nih
obveznosti do Eurofime. V
obrazlo`itvi je vlada {e zapisala,
da je postopna zamenjava za-
starelih in dotrajanih elektri~nih
lokomotiv predpogoj za konku-
ren~nost Slovenskih `eleznic.
Na{ tovorni promet pa je po
prepri~anju vlade tisti del Slo-
venskih `eleznic, ki je bil `e do-
slej izrazito tr`no usmerjen in je
lani `e dosegel pozitiven opera-
tivni rezultat ter kon~ni poslovni
izid, kar ambicioznim ciljem po-
slovnega na~rta daje dolo~eno
verodostojnost.
Vlada odobrila 
nakup lokomotiv
Prva rde~a bri`ita
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:17  Page 4
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
Deset let je dolga doba v `ivljenju
posameznika, v ~asu vse ostrej{e
tr`ne konkurence pa je deset let
pomemben mejnik tudi za pod-
jetje. Zlasti ~e desetletje zazna-
muje izpolnjevanje vizije podjetja
ter doseganje zastavljenih ciljev.
Prav deset let uspe{nega poslo-
vanja je na zadnji dan maja pro-
slavilo @elezni{ko invalidsko pod-
jetje z odli~no pripravljeno slove-
snostjo v `elezni{kem muzeju v
Ljubljani.
Kot je povedal direktor @elezni{-
kega invalidskega podjetja (@IP)
Jo`e Kole{a, ki podjetje vodi `e
od za~etka, se je bilo treba pred
ustanovitvijo spopadati z nerazu-
mevanjem mati~nega podjetja.
Idejni projekt o ustanovitvi inva-
lidskega podjetja, ki bi zagotav-
ljalo delo 400 invalidnim delav-
cem, je bil `e leta 1990 predstav-
ljen vodstvu Slovenskih `eleznic,
ki pa projekta ni podprlo. Zeleno
lu~ za ustanovitev invalidskega
podjetja je jeseni leta 1993 pri`-
gal tedaj novi direktor S@ Marjan
Rekar, in 1. junija 1994 je @IP za-
~el poslovati. Za~etki so bili
skromni; @IP je tedaj zaposloval
180 delavcev, ve~inoma invali-
dov.
»Na za~etku poslovanja smo bili
dele`ni nespodbudnih napovedi,
~e{ da podjetje s tako dejavnost-
jo in tako strukturo delavcev ne
bo uspelo in pre`ivelo. Mi »@i-
povci« pa smo verjeli, da bomo
uspeli in naredili uspe{no podjet-
je. In tudi smo, za kar gre {e po-
sebej zahvala vsem nekdanjim in
sedanjim zaposlenim,« je pouda-
ril Jo`e Kole{a.
Podjetje pa je hitro napredovalo
in {irilo svoje dejavnosti. @e leta
1995 so za~eli z upravljanjem
`elezni{kih po~itni{kih zmoglji-
vosti in v nekaj letih ve~ino zelo
zanemarjenih po~itni{kih enot
usposobili za letovanje. V nasled-
njih letih so @IP-ovci prevzemali
nove in nove naloge – urejanje
okolja `elezni{kih postaj, ~i{~enje
poslovnih prostorov ter potni{kih
vagonov in vlakov, upravljanje
samskih domov in parkiri{~ S@,
vzdr`evanje objektov in cestnih
vozil, gojenje ro`, razli~ne inva-
lidske delavnice ter name{~anje
razli~nih avtomatov za napitke so
samo nekatere od dejavnosti, ki
se jim vsak dan pridru`ujejo
nove. Danes @elezni{ko invalid-
sko podjetje zaposluje 725 delav-
cev, najve~ pa jih je bilo leta 2001
– kar 824. Pri svojem poslovanju
ne dosegajo visokih dobi~kov, ki
pa tako ali tako niso cilj poslova-
nja tak{nega podjetja. Uspe{no
pa izpolnjujejo svoje temeljno
poslanstvo – zaposlovanje ~im
ve~jega {tevila invalidov Sloven-
skih `eleznic. Kljub tesni poveza-
nosti z materinskim podjetjem
pa @IP nikakor ni odvisen samo
od del znotraj sistema. Kar 44
odstotkov prihodkov namre~ po
besedah Kole{e ustvarijo na zu-
nanjem trgu.
Navzo~e sta nagovorila tudi ge-
neralni direktor Bla` Miklav~i~ in
njegov pomo~nik mag. Andrej
Pagon, ki je predsednik nadzor-
nega sveta @elezni{kega invalid-
skega podjetja. Oba sta sprego-
vorila o velikem pomenu @IP-a in
njegovi veliki povezanosti s Slo-
venskimi `eleznicami. Za malo
manj resni del prireditve so po-
skrbeli ske~i petih igralcev, ki so
na spro{~en na~in povezovali
program in mimogrede s {alami
prikazali tudi zgodovino in dejav-
nosti @IP-a.
Marko Tancar
@IP dopolnil 10 let
5Nova smer
Direktor @IP-a Jo`e Kole{a je opisal zgodovino podjetja.
Da navzo~i res niso mogli niti pomisliti na dolg~as, so poskrbeli {tevilni nastopajo~i –
@elezni~arska godba iz Zidanega Mostu, New Swing Quartet, skupina Black & White ter
plesna skupina Janje Zupan.
Program je s ske~i povezovala skupina petih igralcev, ki so takole prikazali del dejavnosti
@IP-a.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 5
6
Potni{ki promet
Milo{ Rov{nik
V ponudbi cen prevozov z vlaki
se vedno pogosteje sre~ujemo s
pojmom »globalne cene«. Pogo-
sto se uporablja tudi izraz »tr`ne
cene«, ki pa je le delno ustrezen.
Pravzaprav so vse javno objavlje-
ne cene, ki veljajo na trgu pre-
voznih storitev, tr`ne. V `elezni{-
kem potni{kem prometu pa izraz
tr`na cena (angle{ko: market pri-
ce) pomeni tudi, da na dolo~eni
relaciji upo{tevamo konkuren~ne
cene ter druge dejavnike, kot na
primer termin potovanja in po-
dobno. Tr`no ceno lahko obliku-
jemo tudi s primernim popustom
glede na redno ceno v skladu s
klasi~no tarifo. Pri globalnih ce-
nah gre predvsem za druga~en
na~in oblikovanja cene kot pri
klasi~ni tarifi, kar pomeni, da se
lahko bolj uspe{no odzivamo na
potrebe in zahteve trga. To pa je
tudi vzrok za pogosto enako
uporabo obeh pojmov – global-
nih in tr`nih cen. Kaj torej pome-
ni izraz globalna cena? Gre za
ceno, v katero so poleg cene pre-
voza v{teti tudi rezervacija sede-
`a in po potrebi tudi razli~ne
druge storitve, na primer gostin-
ska postre`ba pri sede`u, ~asopis
in podobno. Cena velja za dolo-
~en vlak in termin potovanja,
enako kot pri letalih. 
V Sloveniji uporabljamo globalne
cene samo za vlake ICS v notra-
njem prometu. Potniki v medna-
rodnem prometu pa lahko tudi
za te vlake {e vedno kupijo med-
narodno vozovnico po tarifi TCV,
vendar z obvezno rezervacijo se-
de`a. Enako velja tudi za potnike
z vozovnicami Inter Rail ali Euro
Domino. V tujini pa so globalne
cene veliko bolj raz{irjene. Sistem
globalnih cen je danes v celoti
uveljavljen na vseh vlakih daljin-
skega prometa v [paniji, na vla-
kih TGV v Franciji, na {tevilnih
no~nih vlakih v Evropi, na vlakih
Eurostar in Thalys in tako naprej.
To pomeni, da za potovanje v Pa-
riz ne moremo enostavno kupiti
mednarodne vozovnice in potem
izbirati vlake po na{i volji, temve~
moramo za potovanje v Franciji
najprej izbrati vlak in nato kupiti
ustrezno vozovnico. Imetniki vo-
zovnic Inter Rail ali Euro Domino
in drugih podobnih vozovnic pa
morajo obvezno rezervirati se-
de`. Enako velja, ~e potujemo z
vlakom v [panijo. V nasprotnem
primeru na vlaku v najbolj{em
primeru pla~amo primerno do-
pla~ilo ali pa moramo celo kupiti
novo vozovnico po polni ceni.
Sistem globalnih cen bo v pri-
hodnje v daljinskem mednarod-
nem in notranjem prometu ve~i-
noma povsem nadomestil klasi~-
no mednarodno tarifo TCV. Ne
glede na {tevilne popuste klasi~-
ne tarife ta namre~ ne omogo~a
ve~je tr`ne prilagodljivosti, in s
tak{nim sistemom cen je pred-
vsem v daljinskem prometu te`ko
konkurirati osebnemu, avtobu-
snemu in letalskemu prometu.
V Zahodni Evropi so hitri vlaki, na
primer Thalys, TGV in ICE, na raz-
daljah do 500 kilometrov glede
~asa potovanja zelo konkuren~-
nim letalskim prevoznikom. S po-
nudbo novih poceni letalskih
prevoznikov (Ryanair, EasyJet) pa
se je konkurenca na trgu {e po-
ve~ala. Ti prevozniki namre~ v
dolo~enih terminih ponujajo `e
skoraj neverjetno nizke cene, s
katerimi so za~eli odvzemati pot-
Globalne cene v potni{kem p
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 6
7
Potni{ki promet
Marjetka Ur{i~
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
nike `eleznici. S klasi~nimi tarifa-
mi odgovor na tak{no konkuren-
co ni mogo~. ^e vlak pelje v do-
lo~enem terminu slabo zaseden,
stro{ki pa so znani, ga je smotr-
no napolniti tudi z ni`jimi cena-
mi. Velja pravilo, da je bolj{i vlak
s tremi potniki s ceno 5 enot, kot
pa vlak z enim potnikom, ki pla-
~a 10 enot. Pomembno je pred-
vsem dolo~iti mejno ceno. Tako
so danes tudi cene za potovanja
v nekaterih terminih na vlakih
zelo konkuren~ne. Od Dunaja do
Benetk lahko z no~nim vlakom
potujemo `e za 29 evrov, enako
tudi do Hamburga. Tak{ne po-
nudbe so predvsem namenjene
potnikom, ki jim je pri odlo~itvi
najpomembnej{a cena, ne pa
termin potovanja. Torej so to
predvsem turisti~na potovanja.
Sistem oblikovanja globalnih cen
je na prvi pogled enostaven, toda
za njegovo uporabo je nujna
uvedba elektronskega sistema
odprave potnikov. V mednarod-
nem prometu danes prihodek
dobivamo predvsem v dele`u
glede na pot, ki jo potnik prepo-
tuje na na{em omre`ju. Na drugi
strani so mednarodni vlaki tudi
stro{ek, saj se pla~uje uporaba
tujih vagonov na na{em omre`ju
po na~elu osnih kilometrov. Ko
pa bomo prodajali vozovnice z
globalnimi cenami za vlake dru-
gih prevoznikov v tujini ali v pri-
hodnje tudi v Sloveniji, bo na{
prihodek provizija od prodajne
cene. To pa pomeni, da bomo v
prihodnje uspe{nost mednarod-
nega potni{kega prometa ~edalje
bolj merili s prihodkom, ki ne bo
nujno sorazmeren s pove~anjem
{tevila potnikov. Za nadaljnje us-
pe{no sodelovanje v mednarod-
nem prometu bo izredno po-
membna dopolnitev sistema od-
prave potnikov. V praksi to po-
meni povezavo prodajnega siste-
ma Supra z rezervacijskim siste-
mom Epa. Povezava sistema Epa
in Supra se razvija v okviru pro-
jekta SP-4. Potekajo pa `e pogo-
vori z italijanskimi, mad`arskimi
in avstrijskimi `eleznicami o obli-
kovanju globalnih cen na dolo~e-
nih relacijah `e z voznim redom
2004/2005.
Ne nazadnje je treba omeniti pro-
jekta evropskih `eleznic Prifis in
Merits. Prvi pomeni bazo podat-
kov, v katero bodo prevozniki po-
sredovali svoje cenovne ponudbe,
drugi pa je bazo voznih redov raz-
li~nih prevoznikov. Oba sistema
skupaj bosta omogo~ila vsem
uporabnikom informacijo o voz-
nih redih ter cenah mednarodne-
ga `elezni{kega prometa vse Evro-
pe. Gre za izredno obse`na in
klju~na projekta, pri katerih tudi
intenzivno sodelujemo.
Za `elezni{ki promet je zaradi nje-
govih posebnosti zelo pomemben
elektronsko podprt informacijsko
prodajni sistem. Na eni strani so
prodajna mesta na `elezni{kih po-
stajah ali v agencijah, na drugi
strani so razli~ni rezervacijski siste-
mi, kjer so nalo`eni podatki s ce-
nami in rezervacijami. V Sloveniji
rezervacije in globalne cene pro-
dajamo s sistemom Epa, ki je po-
vezan tudi z drugimi rezervacijski-
mi sistemi. Tako lahko v Sloveniji
kupimo vozovnice za skoraj vse
vlake, ki vozijo v Evropi. Izjema so
vlaki Thalys, glede katerih se prav
zdaj dogovarjamo za sklenitev po-
godbe, prav tako je cilj tudi proda-
ja vlakov Eurostar, ki vozijo pod
Rokavskim prelivom. ^eprav so te
ponudbe na prvi pogled oddalje-
ne in tr`no nezanimive, pa so pri-
hodkovno zanimive, zlasti v pove-
zavi z letalskim prometom.
Zelo pomemben pa je sistem glo-
balnih cen tudi zaradi ugotavlja-
nja dejanskih prihodkov po vlakih
in s tem njihove dejanske renta-
bilnosti glede na stro{ke. To je
tudi eden od razlogov, da vsa
nova `elezni{ka podjetja, na pri-
mer Thalys, Metropolitan in Con-
nex, uporabljajo skoraj izklju~no
globalne cene.
prometu
Eden izmed razlogov razvoja so-
dobnega in do uporabnika pri-
jaznega »orodja« za posredova-
nje informacij o cenah in voznih
redih `elezni{kega prometa je `e
obstoje~i informacijski in rezerva-
cijski sistem letalskih dru`b, ki na
internetnih straneh ponuja svo-
jim strankam informacije o ceni
in voznem redu. Kompleksnost
tarifnega sistema posameznih
evropskih `elezni{ki uprav je do
zdaj onemogo~ala izpis pravilne
informacije o ceni. V UIC-ju so `e
sku{ali poenostaviti in uskladiti
razli~ne tarife, a jim to ni uspelo.
Z vzpostavitvijo evropskega infor-
macijskega sistema Prifis bi te te-
`ave lahko odpravili. Poleg tega
bi bili z elektronsko izmenjavo ta-
rif odpravljeni tudi precej visoki
stro{ki njihove distribucije. To je
{e dodatna spodbuda razvoja in-
formacijskega sistema, v nasled-
nji fazi pa tudi rezerviranja in
prodaje vozovnic po internetu.
Cilj projekta Prifis (Price and fare
information system) je razvoj
orodja, ki bo razli~nim uporabni-
kom omogo~alo enostaven do-
stop do obstoje~ih cen evropskih
dr`av v povezavi z obstoje~im
voznim redom (projekt Merits),
tako da bodo izhodni podatki
uporabni za potovalni na~rt.
Splo{na baza s cenami, potoval-
nimi in cenovnimi pogoji ter voz-
norednimi podatki bo dostop do
teh podatkov omogo~ala tudi
Nacionalnemu distribucijskemu
sistemu (NDS). Rezultat projekta
bo spletna stran, do katere bodo
lahko dostopali vsi zunanji upo-
rabniki z vsega sveta ter `e pred
potovanjem dobili vse informaci-
je. Spletno stran bodo uporablja-
le tudi vse `elezni{ke uprave, ki
sodelujejo v projektu Prifis oziro-
ma so ~lanice UIC, ki je pobudnik
in nosilec projekta.
Za izdelavo informacijskega siste-
ma Prifis je bila 19. aprila letos
podpisana pogodba med UIC in
SysRail, pri projektu pa bodo so-
delovala tudi podjetja DUO, TSF
in DB System. Informacijski si-
stem Prifis bo vklju~eval nasled-
nje podatke oziroma baze: voz-
noredne podatke iz obstoje~e
baze Merits, podatke o cenah,
tarifah in potovalnih pogojih, ki
bodo predstavljeni v zvezku 108-
1, globalne cene pa v 108-2.
Kon~na informacija se bo obliko-
vala z iskalnikom Horse, do kate-
rega pride zahtevana informacija
o relaciji potovanja. Voznoredni
podatki se bodo ~rpali iz baze
Merits, podatki o cenah in tarifah
pa s posebnim iskalnikom iz
baze, ki bo vsebovala podatke iz
`e omenjenih zvezkov 108.1 in
108.2. Shema poteka iskanja
zahtevane informacije je prikaza-
na v nadaljevanju.
Prifis – evropski informa-
cijski sistem s cenami
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 7
8
Potni{ki promet
Ana Tu{ar
Pisali smo `e o ugodnostih, o
katerih so se Slovenske `eleznice
dogovorile z @eleznicami fede-
racije Bosne in Hercegovine. Ju-
nija smo storili naslednji korak.
Z @eleznicami Republike Srbske,
ki so se odlo~ile re{iti vpra{anje
potovanj `elezni~arjev na podo-
ben na~in kot @FBH, smo podpi-
sali sporazum, po katerem bodo
`elezni~arji S@ na podlagi izkaz-
nice FIP ter `elezni~arji @RS na
podlagi izkaznice P-4 v bilateral-
nem prometu kupovali vozovni-
ce s 75-odstotnim popustom.
Popusti so za~eli veljati 4. junija.
@elezni~arji iz Slovenije tako lah-
ko do katere koli `elezni{ke po-
staje v Bosni in Hercegovini uve-
ljavljajo 75-odstotni popust.
Tako sporazum z @RS kot z @FBH
veljata do vstopa @RS v Zdru`e-
nje FIP. Po vstopu, ki bo predvi-
doma naslednje leto, bodo do-
lo~ila o potovanju `elezni~arjev
opredeljena s Pravilnikom FIP. ^e
bomo dosegli dogovor, po kate-
rem bi zaradi obojestranskih in-
teresov `elezni~arjem omogo~a-
li potovanja po ugodnej{ih ce-
nah, bo treba skleniti nov spora-
zum, podobno kot danes velja s
Hrva{kimi `eleznicami, s kateri-
mi imamo sklenjen sporazum o
75-odstotnem popustu (ne gle-
de na dolo~ila pravilnika FIP).
Zaradi tesnih vezi med Slovenijo
ter Bosno in Hercegovino bi bilo
tako spodbujanje prometnih to-
kov vsekakor smotrno in na Slo-
venskih `eleznicah se bomo zav-
zemali za to re{itev.
Za vse tiste, ki morda razmi{lja-
jo o potovanju v Bosno z vla-
kom, naj ponovno navedemo
nekaj podrobnosti. Z Bosno in
Hercegovino obstaja `al za zdaj
le ena povezava, in sicer s pre-
stopanjem. Vlak Lisinski odpelje
iz Ljubljane ob 6.15 ter prispe v
Zagreb ob 8.32. Po prestopu v
Zagrebu lahko potnik nadaljuje
potovanje z vlakom 397 Za-
greb-Plo~e, ki prispe v Banjaluko
ob 13.00 in Doboj ob 14.51.
Vrnitev je mogo~a z vlakom 396
(odhod iz Doboja ob 13.39 in
Banjaluke ob 15.35, prihod v
Zagreb ob 19.46). V Zagrebu je
treba spet prestopiti ter nadalje-
vati pot z vlakom Lisinski, ki
prispe v Ljubljano ob 23.17.
Bosna in Hercegovina torej vabi
na obisk. Zakaj si ne bi ponovno
privo{~ili kratkega skoka do kra-
jev, ki smo jih neko~ `e obisko-
vali?
@elezni~arji v Bosno
odslej {e ceneje
Aktualno
Tudi letos na Pivo in cvetje
Leto{nja, `e 40. prireditev Pivo in
cvetje bo v La{kem potekala med
14. in 18. julijem. Ta mno`i~na
prireditev je lani pritegnila skoraj
150.000 obiskovalcev. Od teh je
kar 25.000 obiskovalcev potova-
lo z vlakom, za {est odstotkov
ve~ kot predlani. Tudi letos bodo
zato poleg rednih vlakov v petek,
soboto in nedeljo, ko je obisko-
valcev najve~, vozili posebni vlaki.
Po navadi je najbolj zasedena re-
lacija Celje-La{ko, saj se ve~ina
potnikov pripelje do `elezni{ke
postaje Celje z avtomobili in od
tu naprej z vlaki. Zato bo med
Celjem in La{kim ter seveda v
obratni smeri vozilo najve~ po-
sebnih vlakov. Prireditveni pro-
stori so najve~ 10 minut hoje od-
daljeni od `elezni{ke postaje,
La{ko pa je z vlaki povezano s
prakti~no celo Slovenijo, zato je
potnikov na vlakih iz leta v leto
ve~.
S sezonskim vlakom v Tur-
~ijo
Avstrijske `eleznice so vpeljale
nov avtovlak, ki bo do 11. sep-
tembra povezoval Dunaj in tur{-
ko mesto Edirne, v obratni smeri
pa bo vozil do 13. septembra.
Vlak ima postanka tudi v Maribo-
ru in Dobovi. ^eprav v Sloveniji
nakladanje in razkladanje avto-
mobilov ni mogo~e, pa je vlak
vseeno zanimiva mo`nost poto-
vanja, saj so v njegovi sestavi tudi
le`alniki. Sezonski vlak z Dunaja
odpelje ob sobotah ob 23.05.
Ob nedeljah ob 3.17 odpelje iz
Maribora, iz Dobove pa ob 5.33.
V Edirne prispe vsak ponedeljek
ob 7.44. Iz Tur~ije se vlak vra~a
vsak ponedeljek ob 13.45, iz Do-
bove odpelje v torek ob 17.00, iz
Maribora ob 19.10, na Dunaj pa
prispe v ob 23.05.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 8
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 9
Prevozi v kopenskem tranzitu so
pomemben del na{ih storitev v to-
vornem prometu. Sestavljajo na-
mre~ kar od 19 do 23 odstotkov
celotnega tovornega prometa
Slovenskih `eleznic. V kopenskem
tranzitu prevladuje masovno, gle-
de kakovosti prevozne storitve
manj zahtevno blago, katerega
prodaja pa je zelo ob~utljiva od
gospodarskih gibanj v tujini.
V kopenskem tranzitu prepelje-
mo najve~ proizvodov ~rne in
barvne metalurgije, lesa, starega
`eleza, kmetijskih proizvodov,
papirja in celuloze ter gnojil. Po-
ve~uje pa se tudi koli~ina prepe-
ljanih kemi~nih proizvodov, nafte
in derivatov, gradbenega mate-
riala in prehrambnih izdelkov. Za
to vrsto transporta so zna~ilna
velika nihanja v obsegu prevozov
med posameznimi leti. To je
predvsem odraz gospodarskih gi-
banj v `elezarski in lesni industri-
ji ter kakovosti letine `it. Zato si
prizadevamo pove~ati dele` dru-
gih »zahtevnej{ih« tovorov, za
katere pa je treba zagotoviti kraj-
{i dostavni ~as, ve~jo varnost in
zanesljivost prevoza.
Geografska lega Slovenije na sti-
~i{~u V. in X. koridorja ponuja do-
bre mo`nosti za razvoj `elezni{ke-
ga prometa. Ve~ kakor polovica
vseh prevozov v kopenskem tran-
zitu je iz vzhodnoevropskih dr`av
v Italijo, iz zahodnoevropskih dr-
`av pa glavni blagovni tokovi po-
tekajo v smeri Hrva{ke, Srbije, Gr-
~ije in Tur~ije. Pri ponovni vzposta-
viti prevozov po X. koridorju do-
segamo dobre rezultate, saj se
prevozi na njem nenehno pove~u-
jejo. Pri tem ka`e posebej omeniti
pomembno vlogo postaje Ljublja-
na Zalog, ki je prerasla vlogo kla-
si~ne ran`irne postaje. Postaja
Ljubljana Zalog po naro~ilu strank
zbira vagonske po{iljke, jih v skla-
du z `eljami strank sestavi in od-
pravi kompletne vlake. S tako sto-
ritvijo lahko ponudimo kraj{i ~as
prevoza, ve~jo varnost in zaneslji-
vost, pove~ujemo na{o konku-
ren~nost in hkrati zni`ujemo
stro{ke poslovanja.
Na{e storitve v kopenskem tran-
zitu nenehno razvijamo v sodelo-
vanju s tujimi `eleznicami. Kon-
~ujejo se dogovori s hrva{kimi in
srbskimi `eleznicami o vpeljavi
neposredne povezave na relaciji
Ljubljana-Beograd (vlak Sava Ex-
press). Na~rtujemo, da bo vlak
za~el voziti oktobra letos. Predvi-
deno je, da bo vlak sprva vozil
enkrat na teden v obeh smereh,
po potrebi pa bodo vozili tudi
dodatni vlaki. Pri~akujemo, da
bomo s tem produktom zaradi
konkuren~nih cen prevoza in ka-
kovostne storitve del tovora, ki se
zdaj preva`a prete`no po cesti,
preusmerili na `eleznico. Velik
potencial so blagovni tokovi iz
Tur~ije in v njo, saj glavnina teh
prevozov zdaj poteka po morju
in po cesti. Zato skupaj s hrva{ki-
mi, srbskimi, bolgarskimi in tur{-
kimi `eleznicami pripravljamo
nov `elezni{ki produkt vlak East
Express, ki bi zagotavljal redno
vlakovno povezavo na relaciji
Ljubljana-Carigrad in obratno.
Priprava tak{nega produkta, ki
zahteva celovit tr`ni pristop in
oblikovanje skupne ponudbe
transportnih storitev, je dolgotra-
jen proces, saj `eleznice na X. ko-
ridorju {e vedno delujejo kot ne-
prilagodljivi, komercialno nepo-
vezani sistemi. Kljub temu si pri-
zadevamo, da bi vlak East Ex-
press za~el voziti `e letos.
Pri tr`enju prevozov v kopenskem
tranzitu smo soo~eni s konkuren-
co obvoznih `elezni{kih poti, po-
morskih in re~nih plovnih poti ter
cestnih prevoznikov. Z mo`nostjo
prostega dostopa do `elezni{ke
infrastrukture pa bo velika nevar-
nost tudi prevzem tovorov s stra-
ni drugih operaterjev. Zato so v
razmerah liberalizacije evropskega
transportnega trga nujne strate{-
ke povezave s tujimi `elezni{kimi
upravami ter ve~jimi gospodarski-
mi sistemi. Na{e dejavnosti so `e
postavljene v tej smeri. Kako us-
pe{ni smo, pa bo pokazal ~as.
10
Tovorni promet
Meta Bla`
Kopenski tranzit pred 
novimi izzivi
Struktura prevozov v kopenskem tranzitu v l. 2003
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 10
11
Infrastruktura
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
@elezni{ke proge prepredajo vso
Slovenijo, in zato sestavljajo do-
br{en del videza na{e dr`ave.
Hkrati so prav `elezni{ka obmo~-
ja pogosto prvi stik obiskovalca iz
tujine z na{o dr`avo. Zato je bis-
tveno, da so `elezni{ke potni{ke
in tovorne postaje, postajali{~a in
drugi objekti ter povr{ine urejeni
in ~isti. Pa tudi za na{e podjetje
je urejenost objektov in povr{in
zelo pomembna. Ne glede na to,
da gre za javno `elezni{ko infra-
strukturo, ki je v lasti dr`ave, na-
mre~ prav (ne)urejeni objekti in
povr{ine oblikujejo zunanjo po-
dobo Slovenskih `eleznic, za ka-
tero nam nikakor ne sme biti
vseeno. Na njeni podlagi si na-
mre~ na{i potniki in {ir{a javnost
oblikuje mnenje o na{em podjet-
ju, hkrati pa tudi `elezni~arji in
`elezni~arke raje delamo v ureje-
nem okolju.
Poslovodstvo Holdinga Slovenske
`eleznice je zato v za~etku aprila
sprejelo sklep o izvedbi ~istilne
akcije Pomlad 2004, katere cilj je
bilo ~i{~enje postajnih obmo~ij,
pragovnega pasu in razli~nih ob-
jektov ob progi. V akcijo so se
dejavno vklju~ile vse poslovne
enote, pa tudi povezane dru`be
Slovenskih `eleznic, koordinacijo
akcije pa je prevzel pomo~nik di-
rektorja infrastrukture za vzdr`e-
vanje Marjan Zaletelj.
Ena od te`av, ki je kar nekaj ~asa
kazila podobo `elezni{kih postaj,
so ~edalje bolj {tevilni pragovi, ki
ostajajo po opravljenih remontih.
»Zaradi podalj{evanja ~asov med
remonti so zamenjani pragovi `e
dotrajani in jih ne moremo ve~
uporabiti na primer za vgradnjo
na postajnih tirih. Zato se jih je
ob progah ~edalje ve~ nabiralo,«
je povedal Zvone Ribi~ iz PE Vzdr-
`evanje infrastrukture. Zato so se
odlo~ili, da bodo pragove od-
stranili.
Re~eno – storjeno, bi si torej mi-
slili, za`iganje starih pragov res
ne bi smelo biti te`ko opravilo.
Pa postopek le ni tako enostaven.
Ker snovi, s katerimi so prepojeni
pragovi, lahko {kodijo okolju,
stroga okoljska zakonodaja pre-
poveduje njihovo prosto za`iga-
nje. Na podlagi analize, ki jo je
opravila zunanja institucija, je
bilo ugotovljeno, da se lahko od-
stranijo le z odlaganjem na
poobla{~eni deponiji nenevarnih
odpadkov; druga mo`nost je od-
daja poobla{~enemu odjemalcu,
ki pragove se`ge v posebni se`i-
galnici, ki mora izpolnjevati dolo-
~ila Pravilnika o se`iganju odpad-
kov, in tudi izda eviden~ni list o
oddaji in uni~enju pragov.
»Stro{ki deponiranja pri razli~nih
komunalnih podjetjih so precej
visoki,« je pojasnil Ribi~. »Zato
smo za~eli iskati druge mo`nosti.
Obrnili smo se na kamni{ko pod-
jetje Tisa, ki edino v Sloveniji lah-
ko pragove zmelje in zmlete
del~ke uporabi za svoje potre-
be.« Pa tudi cena je bila prava,
saj je cena oddaje enega praga
za se`ig kar nekajkrat ni`ja od
oddaje na deponijo nenevarnih
odpadkov.
Zaposleni iz PE vzdr`evanje infra-
strukture so aprila takoj navezali
stik s PE Tovorni promet, ki jim je
omogo~ila brezpla~en prevoz
odslu`enih pragov iz vse Sloveni-
je na postajo Ljubljana Moste.
Tam so jih zmleli in odpeljali, Slo-
venske `eleznice pa so seveda
dobile tudi zakonsko dolo~ene
eviden~ne liste o oddaji pragov. Z
akcijo Pomlad 2004 je bilo zmle-
tih kar 800 kubi~nih metrov pra-
gov, kar pomeni okrog 8.000
pragov, pa tudi veliko palet in
drugih lesnih odpadkov iz vseh
sekcij za vzdr`evanje prog ter
drugih sekcij. S tem je bilo po
vsej Sloveniji pridobljenega kar
nekaj prostora, videz `elezni{kih
postaj pa se je izbolj{al. Verjetno
najbolj pomembno pa je, da je
bila odstranjena nevarnost za
okolje, za katerega smo se obve-
zali skrbeti in za to leta 2002 tudi
prejeli certifikat sistema ravnanja
z okoljem ISO 14001.
Za v prihodnje si na{i kolegi iz in-
frastrukture `elijo, da bi podob-
na akcija potekala vsaj enkrat na
leto po vsem omre`ju, po potre-
bi pa tudi pogosteje. Upati gre,
da bo za tak{ne in podobne akci-
je na voljo tudi dovolj sredstev,
saj pomenijo pomemben del po-
dobe na{ega podjetja.
Odstranjevanje odslu`enih pragov
Za ~istej{e in lep{e okolje
Mletje odslu`enih pragov je potekalo na postaji Ljubljana Moste.
Tole pa je rezultat mletja, pripravljen na se`ig.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 11
12
Intervju
Marko Tancar
Du{an @i~kar je v skoraj dvajsetih letih dela dodobra spoznal
slovenski `elezni{ki sistem. V za~etku lanskega leta je prevzel
precej nehvale`no nalogo vodenja podjetja S@-Centralne de-
lavnice, d. o. o, ki ga `e kroni~no mu~ijo pomanjkanje dela in
slabi rezultati. Po dobrem letu, odkar je prvi~ stopil v svojo
pisarno v Mostah, smo ga zaprosili za pogovor o te`avah, s
katerimi se spopadajo v CD-ju, ter o dosedanjih in {e pri~ako-
vanih spremembah.
Bi lahko najprej na kratko opisali pot, ki vas je pripeljala
na ~elo Centralnih delavnic?
Svojo poklicno pot sem za~el leta 1986 kot vlakovni odpravnik, ob
delu pa sem tudi nadaljeval {tudij. Nato sem se v upravni stavbi za-
poslil na podro~ju prometa. Pozneje sem prevzel polo`aj namestnika
direktorja za tr`enje in promet, ob reorganizaciji in delitvi na trans-
port in infrastrukturo pa sem postal ~lan uprave, pristojen za trans-
port. Po spremembi statuta in vzpostavitvi eno~lanske uprave sem de-
loval kot direktor podro~ja Transport, konec lanskega februarja pa
sem se zaposlil na sedanjem delovnem mestu v Centralnih delavni-
cah.
Kak{no je bilo stanje v podjetju, ko ste prevzeli njegovo
vodenje?
Odlo~itev za prevzem novega delovnega mesta nikakor ni bila lahka,
saj so bile ob mojem prihodu Centralne delavnice v veliki krizi, kar pa
mi je pomenilo velik poslovni in osebni izziv. Na{e podjetje je v stood-
stotni lasti Slovenskih `eleznic, ki so tudi najve~ji kupec na{ih storitev,
zato smo od mati~nega podjetja zelo odvisni. Zaradi podalj{anih ci-
klusov vzdr`evanja voznih sredstev v letu 2002 je pri{lo do velikega iz-
pada dela, kar se je pokazalo tudi v kriti~no visoki izgubi konec leta.
Podobne te`ave pa so se nadaljevale tudi v prvih mesecih leta 2003.
Zato je bilo treba ukrepati hitro. Pri nujnih spremembah sem se lah-
ko zanesel na svoje poznavanje sistema, saj sem `e prej deloval kot
predsednik nadzornega sveta Centralnih delavnic.
Omenili ste hitre spremembe. Kak{ne so bile?
Z delno prenovljeno vodstveno ekipo smo najprej postavili natan~ne
kratkoro~ne in srednjero~ne cilje, o katerih lahko z veseljem povem,
da `e prina{ajo pozitivne rezultate. Osredoto~ili smo se predvsem na
zmanj{anje stro{kov in pove~anje obsega dela ob primernih prihod-
kih. Postavili smo dva klju~na projekta, ki {e potekata: kadrovsko reor-
ganizacijo in racionalizacijo ter prenovo procesov dela. Obenem smo
okrepili svoje tr`ne dejavnosti na zunanjih trgih, se pravi zunaj Slo-
venskih `eleznic. Tako smo lani dele` opravljenega dela za druge kup-
ce v strukturi prihodkov `e pove~ali za 3 odstotke na 15 odstotkov.
Za letos na~rtujemo dvig tega dele`a na kar 26 odstotkov, obseg tega
dela, izra`en v {tevilu prodanih ur, pa naj bi dosegel 18 odstotkov.
Dale~ najve~ji odjemalec va{ih storitev so torej {e vedno
Slovenske `eleznice. Kdo pa so va{i drugi pomembni po-
slovni partnerji?
Centralne delavnice nismo primerno opremljene za posle zunaj vzdr-
`evanja `elezni{kih vozil, zato smo se osredoto~ili na vzdr`evanje `e-
Pripravljeni smo na dobre 
Du{an @i~kar
direktor Centralnih delavnic
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 12
13
Intervju
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
lezni{kih transportnih sredstev – vle~nih vozil, vseh vrst tovornih in
potni{kih vagonov ter potni{kih garnitur. Na kratko – sposobni smo
del na vseh `elezni{kih vozilih, ki vozijo v Sloveniji in zunaj nje. Posta-
vili smo si strategijo, da pri delu za Slovenske `eleznice ne ustvarjamo
visokih dobi~kov. Pri drugih kupcih pa dosegamo bistveno vi{je cene,
kar ne nazadnje ka`ejo tudi razlike pri prihodkih in opravljenem delu
med S@ in drugimi kupci. V Sloveniji delamo za ve~ja podjetja, ki so
neposredno ali posredno povezana z `elezni{kim transportom, v tuji-
ni pa so na{i najpomembnej{i poslovni partnerji avstrijske `eleznice,
kupci v Italiji, pa tudi `eleznice nekdanjih jugoslovanskih republik. Ne-
kaj dela opravimo tudi za francoska in nem{ka podjetja. Pri tem je za
nas zelo pomembno, da smo pridobili vse certifikate, ki jih zahtevajo
tuje `eleznice – certifikat kakovosti ISO 9001:2000, evropski varilski
certifikat ter certifikate za vzdr`evanje voznih sredstev FS, DB, ÖBB in
J@. Zelo pomemben posel za nas je bil odkup odslu`enih voznih sred-
stev Slovenskih `eleznic, ki smo ga pridobili kot najugodnej{i ponud-
nik na javnem zbiranju ponudb. Z revizijo in nadaljnjo prodajo teh lo-
komotiv in vagonov smo si zagotovili prepotrebno delo. Na letni rav-
ni je zaradi tega posla delo zagotovljeno za ve~ kakor 90 delavcev.
Pri omenjeni prodaji rabljenih lokomotiv in vagonov pa
kar ne moreva mimo o~itkov, da je {lo za velike nepravil-
nosti.
Res je, kmalu po za~etku tega posla so se v nekaterih medijih pojavi-
li skrajno neokusni odmevi in kro`iti so za~ela anonimna pisma, ki so
namigovala na korupcijo. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da so
vsi na{i posli popolnoma usklajeni z vsemi zakonskimi in podzakon-
skimi predpisi. Tudi pri tem poslu smo upo{tevali na~elo dobrega gos-
podarjenja in prav vsaka opravljena pogodba poka`e lepo pozitivno
razliko med lastno in prodajno ceno, torej ustvarjamo dobi~ek. Na
na{o lastno zahtevo smo kriminalistom predali vso dokumentacijo in
podali kazensko ovadbo proti posameznikom, ki so zgodbo spro`ili,
po moji presoji iz nerazumljivih lastnih interesov in ambicij. Svoje ci-
lje smo dosegli, izpolnili smo tudi vse razpisne zahteve Slovenskih `e-
leznic. Vsi skupaj pa smo prispevali tudi k lep{emu videzu na{ih po-
staj in stranskih tirov, ki so bili prenatrpani z odslu`enimi voznimi
sredstvi. Omenim naj {e, da sta celotno gradivo pregledala notranja
revizija ter na{ nadzorni svet. Skoraj so~asno je potekala tudi revizija
poslovanja leta 2003, ki jo je opravljala zunanja revizorska hi{a. Ugo-
tovila je, da ni bilo nikakr{nih nepravilnosti, vsi ra~unovodski doku-
menti pa odra`ajo dejansko stanje. Nadzorni svet S@ je razpisal {e zu-
nanjo revizijo posla, o kateri sem prepri~an, da bo dokazala, da ne-
pravilnosti ni bilo. Zame je tako zgodba kon~ana, proti glavnemu ak-
terju sem vlo`il tudi kazensko zasebno to`bo in z nestrpnostjo ~akam
na sodni epilog.
Kak{ni so bili va{i lanski poslovni rezultati in kako vam
ka`e letos?
S Slovenskimi `eleznicami smo se dogovorili o vi{ji urnini, kar pozitiv-
no vpliva na na{e prihodke, na drugi strani pa smo z ni`jimi notranji-
mi normativi, tudi s kr~enjem nekaterih del, ki nikakor ne vplivajo na
varnost, zni`ali stro{ke. Znotraj podjetja smo se lotili tudi bolj{e orga-
nizacije dela ter za~eli intenzivno usklajevati in prenavljati nabavne
procese, ki so {e vedno najbolj pere~ problem Slovenskih `eleznic in
Centralnih delavnic. S sprotnim usklajevanjem sku{amo ~im bolj teko-
~e zagotavljati rezervne dele in zmanj{evati zaloge. Tudi s temi spre-
membami nam je lansko leto uspelo kon~ati z minimalnim pozitivnim
rezultatom v vi{ini 3 milijonov tolarjev. Sprejet je `e tudi poslovni na-
~rt za letos. Predvidevamo, da bomo letos ustvarili 6,7 milijarde pri-
hodkov in leto kon~ali s 64 milijoni tolarjev dobi~ka. Opravili pa bomo
1,626 milijona ur. Na podlagi rezultatov prvih treh mesecev lahko po-
vem, da temu cilju lepo sledimo in ga celo presegamo. Kljub dovolj
velikemu obsegu dela in doseganju rezultatov pa nam trenutni polo-
`aj {e ne omogo~a mirnega spanja.
Eden od najbolj »vro~ih« projektov v na{em sistemu je
kadrovska reorganizacija in racionalizacija. Kako poteka
v Centralnih delavnicah?
V za~etku leta smo sprejeli nov pravilnik o notranji organizaciji in si-
stemizaciji, ki nam daje temelj za centralizacijo vodenja, hkrati pa
zmanj{uje nabor delovnih mest. Vseskozi pa `e zmanj{ujemo {tevilo
zaposlenih, lani za 32, v prvih {tirih leto{njih mesecih pa za 73 zapo-
slenih. Danes nas je v Centralnih delavnicah 1024, ciljna {tevilka za
konec leta pa je 989. Po moji presoji zmanj{evanje {tevila zaposlenih
poteka za zaposlene na sprejemljiv na~in, z upokojevanjem po az-
bestnem zakonu in z dogovornimi odpravninami. Z vsakim delavcem
se sku{amo dogovoriti o zanj ~im bolj ugodni re{itvi in do zdaj {e ni
bilo nobenega konflikta. Predvidoma do konca junija bomo uveljavili
nove organizacijske predpise. Ti se bodo odrazili v novem na~rtu ka-
drov z opredeljenim {tevilom dejansko potrebnih izvajalcev na posa-
meznih delovnih mestih in zmanj{evanju {tevila re`ijskih delavcev.
Na{ cilj je vzpostavitev centralizacije vodenja. Prvi korak v tej smeri so
bile nove pogodbe o zaposlitvi, po katerih so vsi »re`ijci« zaposleni
neposredno v upravi. Seveda {e vedno fizi~no ostajajo razvr{~eni na
vseh na{ih petih lokacijah po Sloveniji, a zaposleni po proizvodnjah
ostajajo le proizvodni delavci. Kadrovske spremembe spremljajo tudi
novosti v organizacijski strukturi. Prvega januarja smo zdru`ili proi-
zvodnji Ljubljana Moste in Ljubljana [i{ka v novo proizvodnjo Ljublja-
na ter del dejavnosti iz [i{ke preselili v Moste. V [i{ki pa bomo z na-
{o dejavnostjo postopno prenehali. Ob vseh na{tetih konkretnih spre-
membah smo za~eli oblikovati tudi strate{ki na~rt dru`be z delovnim
imenom Centralna smer, ki bo dal usmeritve za delo do leta 2009 in
bo podlaga za na{e letne na~rte. 
Sprememb je o~itno res veliko. Ste zadovoljni z dose`e-
nim?
^e se izrazim po zdravni{ko, lahko ugotovim, da smo pre`iveli te`ko
operacijo, toda okrevanje bo {e dolgotrajno. A kljub temu smo `e v
dobri kondiciji in pripravljeni na doseganje dobrih rezultatov. To je na
vsak na~in posledica skupnega dela mojih najo`jih sodelavcev in veli-
kega prispevka vseh na{ih zaposlenih. Le `elim si lahko, da bi tudi v
prihodnje tako dobro sodelovali. Z mojim prihodom smo si zastavili
cilj, postati vodilni vzdr`evalec `elezni{kih vozil na sti~i{~u V. in X. ko-
ridorja. Ta cilj se nadaljuje v na{ slogan Kakovost, zanesljivost, konku-
ren~nost in odzivnost – odlike uspe{nih. S svojim delom ga sku{amo
iz dneva v dan kar najbolj uresni~evati.
e rezultate
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 13
14
Iz tujine
Marko Tancar
Volilna zmaga [panske sociali-
sti~ne stranke (PSOE), ki je aprila
prevzela vodenje vlade, je s seboj
prinesla veliko sprememb tudi na
{panskem `elezni{kem sektorju.
V kratkem ~asu so bili zamenjani
vodilni `elezni{ki mened`erji,
sprejemanje nove zakonodaje pa
je za~asno ustavljeno.
S spremembo na dr`avni ravni so
se zamenjali tudi vodilni ljudje na
{panskih `eleznicah in na resor-
nih ministrstvih. Vodenje mini-
strstva za razvoj, ki neposredno
nadzira dr`avno `elezni{ko stra-
tegijo, je prevzela Magdalena
Álvarez Arza, direktor [panskih
dr`avnih `eleznic (Renfe) je po-
stal José Salgueiro Carmona, An-
tonio González Marín pa je prev-
zel vodenje infrastrukturnega
upravljavca GIF. Nova imena pa
spremlja tudi druga~na `elezni{-
ka politika. Eden od prvih kora-
kov nove vlade je bil prav odlog
`elezni{kega zakona, ki naj bi
sprejet `e 19. maja. Zakon govo-
ri o odprtem dostopu do `elez-
ni{ke infrastrukture in predvideva
veliko reorganizacijo Renfe in GIF.
Po prepri~anju socialisti~ne vlade
je bilo ~asa za diskusijo o predlo-
gu zakona premalo, zato je bil
njegov sprejem odlo`en najmanj
na za~etek prihodnjega leta.
Kot del predlagane zakonodaje
bi se potni{ki in tovorni promet
{panskih `eleznic lo~ila od infra-
strukturne dejavnosti. Naloge
prevoznika naj bi opravljalo novo
podjetje, Renfe Operator, s
15.800 delavci in {tirimi poslov-
nimi enotami. Infrastrukturni del
podjetja Renfe pa bi bil zdru`en s
podjetjem GIF. Tako naj bi nasta-
la popolnoma nova organizacija
ASIF, ki bi v imenu dr`ave uprav-
ljala 13.000 kilometrov dr`avne-
ga `elezni{kega omre`ja. Njene
naloge bi vklju~evale na~rtovanje
in gradnjo novih povezav, vzdr-
`evanje infrastrukture, vodenje
prometa, lastni{tvo in tr`no izra-
bo postaj, telekomunikacije in
skrb za vse zgodovinsko premo-
`enje. ASIF bi prevzel tudi odgo-
vornost za investicije v skupni vi-
{ini 22 milijard evrov do leta
2010. Dolg [panskih dr`avnih
`eleznic bi se razdelil med dr`avo
(1,54 milijarde evrov), Renfe
Operator (1,36 milijarde evrov) in
ASIF (4,34 milijarde evrov).
Nova vlada sicer v osnovi ne nas-
protuje tak{nemu preoblikova-
nju, resno pa jo skrbi, kako bi
tako drasti~ne spremembe vpli-
vale na varnost in u~inkovitost
{panskih `eleznic. Poleg tega so
se tri pokrajine prito`ile na pred-
log novega zakona, ker trdijo, da
je neustaven, saj zamegljuje do-
govore o storitvah, ki so v izklju~-
ni domeni pokrajin. Zaradi teh
pomislekov {panska vlada raz-
mi{lja o ustanovitvi dr`avnega
`elezni{kega holdinga. Ta naj bi
za najve~ {est let oziroma do ~a-
sa, ko bo dejansko omogo~ena
enakopravna tekma prevoznikov,
prevzel odgovornost tako za pre-
voznika Renfe Operator kot za
upravljalca infrastrukture ASIF.
Medtem ko se na dr`avni ravni
dolo~a strategija, pa [panske dr-
`avne `eleznice izbolj{ujejo svoje
storitve v potni{kem in tovornem
prometu. Velike spremembe na-
~rtujejo v potni{kem regional-
nem prometu. Ko je bila leta
1990 ustanovljena poslovna eno-
ta za regionalni potni{ki promet,
je ta vsak dan prepeljala okrog
530 vlakov, na leto pa prepeljala
21 milijonov potnikov. Danes
vsak dan vozi 565 regionalnih
vlakov, ki na leto prepeljejo 26
milijonov potnikov, okrog 27 od-
stotkov od skupnega {tevila pre-
peljanih potnikov Renfe. Kot cilj
pa so si [panci postavili pove~a-
nje regionalnega prometa kar za
46 odstotkov, na 38 milijonov
potovanj na leto. Zato bodo na
najpomembnej{ih progah ponu-
[panske dr`avne `eleznice na prelomnici
Da za storitve, ne za
preoblikovanje
[panske dr`avne `eleznice (Renfe) v predmsetnem prometu Madrida uvajajo nove modularne elektromotorne garniture Civia.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 14
Aktualno
SBB spet poslujejo 
pozitivno
[vicarske dr`avne `eleznice (SBB)
so se lani vrnile v ~rne {tevilke.
Poslovno leto 2003 so [vicarji
kon~ali s 24,9 milijona {vicarskih
frankov dobi~ka, medtem ko so
leta 2002 pridelali 12 milijonov
frankov izgube. Prihodki so se v
primerjavi z letom 2002 lani po-
ve~ali za 2,6 odstotka na 6,49
milijarde {vicarskih frankov. V
potni{kem prometu so poslovali
s 93,4 {vicarskih frankov dobi~-
ka, kar je za 20 milijonov manj
kot predlani, ko je na bolj{e do-
se`ke vplival Expo. SBB Cargo je
svojo izgubo zmanj{al za dve
tretjini, s 96,1 milijona leta 2002
na 33,1 milijona {vicarskih fran-
kov. Bolj{i rezultat je posledica
bolj{ega obvladovanja stro{kov
in kadrovskega preoblikovanja.
SBB Cargo je opravil 9,94 milijar-
de tonskih kilometrov, kar je za
2,1 odstotka ve~ kot leto poprej.
SBB-jevi »off-shore« podjetji
Swiss Rail Cargo s sede`em v
Nem~iji in Italiji sta poslovali z iz-
gubo, `e prihodnje leto pa naj bi
dosegali pozitivne rezultate.
Dogovor o brennerskem
predoru podpisan
Avstrijski in italijanski prometni
minister sta podpisala sporazum
o gradnji predora na brennerski
progi ju`no od Innsbrucka. Grad-
nja 56-kilometrskega predora z
dvema cevema bi se lahko za~ela
leta 2006, ~e bodo seveda zago-
tovljena potrebna sredstva. Naj-
hitrej{i rok dokon~anja del pa je
leto 2015. Novi predor bo ob~ut-
no zmanj{al tranzitne ~ase med
Münchnom in Verono in naj bi
pripomogel k selitvi tovora s cest
na `eleznico. Prvi pogovori o
projektu so stekli `e v devetdese-
tih, a so se vedno kon~ali zaradi
financiranja, saj naj bi gradnja
po`rla ve~ milijard evrov. Avstrija
in Italija sedaj upata, da bo del
sredstev za brennerski predor
prispevala Evropska unija.
15
Iz tujine
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
dili vsaj enourni taktni promet in
uvajali vlake s hitrostjo med 250
in 270 kilometrov na uro. Nova
kakovost storitev, vozni ~asi in
cene naj bi bili konkuren~ni ce-
stam. Zaradi visoko postavljenih
ciljev so se lotili tudi temeljite
prenove voznega parka. Na pro-
ge so se `e podale prve {tiri od
skupno 598 dizelmotornih pot-
ni{kih garnitur; investicija je
vredna 95 milijonov evrov. Gar-
niture bodo opremljene z na-
gibno tehniko, dosegali pa
bodo hitrosti do 160 kilometrov
na uro. Nadaljuje se tudi doba-
va hitrih vlakov z mo`nostjo pri-
lagajanja dvema tirnima {irina-
ma {panskega omre`ja. Vozili
bodo v Galiciji in Andaluziji. Vsi
hitri vlaki bodo v prometu do
leta 2008 ali 2010. V primest-
nem prometu pa bodo novo ka-
kovost prinesli elektromotorniki
Civia. Vozili bodo v Madridu in
Sevilli. Gre za popolnoma nov
modularni sistem, ki omogo~a
uporabo od dvo- do petdelnih
garnitur, pa~ glede na trenutne
potrebe, vlaki pa so opremljeni
z vso najsodobnej{o opremo
(TFT monitorji, GSM poveza-
va,… ). Osem garnitur `e vozi,
predvidena je dobava {e {estih.
[panske `eleznice so v za~etku
leta zdru`ile oddelka za inter-
modalni in klasi~ni tovorni pro-
met in tako ustvarile enotno po-
slovno enoto s 330 milijoni
evrov prihodka. Tovorni promet
svojo veliko prilo`nost vidi v
uvajanju novih hitrih potni{kih
vlakov, ki vozijo po progah z
normalno tirno {irino. Del
omre`ja z ve~jo tirno {irino, ki
so ga do sedaj zasedali potni{ki
vlaki, bo namre~ spro{~en za
vo`nje tovornih vlakov. To pa bo
lahko pomenilo ve~jo konku-
ren~nost tovornega prometa, ki
se `e sre~uje s konkurenco na ti-
rih. [tudije so pokazale, da od
75 do 80 odstotkov tovora v
[paniji potuje na razdaljah do
300 kilometrov in Renfe pri~a-
kujejo, da bi lahko z bolj{imi
storitvami svoje dose`ke pove-
~ali kar za do 143 milijonov ton
na leto. @elijo se predvsem us-
posobiti za konkuren~en prevoz
kontejnerjev na razdaljah med
120 in 300 kilometrov. Zato so v
severozahodni regiji Galiciji `e
oblikovali pilotski projekt prevo-
za kontejnerjev z blok vlaki na
dveh srednje dolgih relacijah.
Vsak od 185 metrov dolgih vla-
kov, ki jih vle~e po ena lokomo-
tiva serije 310 na vsakem koncu
vlaka, lahko preva`a do 24 dvaj-
setfitnih kontejnerjev. Na Renfe
so prepri~ani v uspeh svojega
koncepta, saj ni ve~ potrebe po
ran`iranju, ki samo zvi{uje stro{-
ke. Zaenkrat ponujajo tri tak{ne
vlake, v naslednjih letih naj bi jih
bilo `e trinajst.
Analize pa so pokazale, da je v
nekaterih primerih smiseln celo
prevoz kontejnerjev na razda-
ljah od 100 do 150 kilometrov.
Tako kratke vo`nje, ki sicer ne bi
bile dobi~konosne, pridobivajo
na pomenu, saj izrabljajo loko-
motive, ki sicer po cel dan stoji-
jo neizrabljene. Na podlagi ana-
liz so {panske `eleznice s kontej-
nerskim vlakom `e povezale oba
kontejnerska terminala v Barce-
loni s terminalom v pristani{kem
mestu Tarragona, ~eprav gre za
vo`njo, dolgo le okrog eno uro.
Drug kontejnerski vlak pa celo
povezuje Barcelono in intermo-
dalni terminal Granollers, samo
30 minut severno od mesta. Z
uvajanjem novih kontejnerskih
vlakov na kraj{ih razdaljah
[panci nameravajo bolje izrabiti
svoje osebje in opremo, kar naj
bi pripomoglo k izbolj{anju po-
slovnega rezultata.
Barcelonski kontejnerski terminal Morrot. Renfe sedaj med terminalom in pristani{~em Tarragona preva`a kontejnerje, 
kljub kratki razdalji.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 15
16
S@ so ljudje
Milo{ Opre{nik
Kaj vas je pripeljalo na `e-
leznico? Je bila to va{a
prva postaja?
Ne, ni bila. Leta 1975 sem kon~al
gostinsko {olo in do leta 1980
sem delal v gostinstvu v Ilirski Bi-
strici, vmes pa sem odslu`il tudi
voja{~ino. Leta 1980 se mi je po-
nudila prilo`nost v tedanjem
TTG-Gostinstvo Pivka v turisti~ni
poslovalnici v Postojni, kjer sem
ostal do leta 1986. Opravil sem
izpit za potni{ko-prtlja`nega bla-
gajnika, in to je bil moj prvi stik z
`eleznico, prvikrat sem jo »za~u-
til«. Tam smo {tirje zaposleni de-
lali vsi pravzaprav vse: v potni{ki
blagajni, organizirali smo izlete
in letovanja, spremljali turisti~ne
skupine po ozemlju nekdanje Ju-
goslavije. Potem pa nas je lastnik
poslovnih prostorov zaradi ne-
kak{nih neurejenih zadev prepro-
sto »vrgel ven« in poslovalnico so
zaprli.
Ste torej ostali na cesti?
Ne, saj ni {lo za ukinitev delovnih
mest. TTG se je ravno tedaj prei-
menoval v Slovenijaturist in za-
poslil sem se kot spremljevalec
spalnikov. Z navdu{enjem sem
ugotovil, da je to delo res tisto
pravo zame! Izredno mi je ustre-
zala ta posre~ena kombinacija
dela z ljudmi, kar mi je vedno
ugajalo, in mo`nosti potovanja.
»Vozil« sem, ~e lahko tako re-
~em, po prostorih tedanje skup-
ne dr`ave, veliko pa tudi po tuji-
ni – München, Zürich, Stuttgart,
pa Gr~ija. No, potem je pri{lo do
razpada Jugoslavije, za~eli so uki-
njati vlake in moje osebne pravlji-
ce je bilo nenadoma konec. Svoji
tedanji direktorici sem v {ali de-
jal, da bi bil pripravljen leto dni
delati tudi zastonj, ~e bi le delo
ostalo. Pa ni bilo ni~ s tem. Dobil
sem ponudbo iz Slovenijaturista-
Gostinstvo Diva~a, kjer pa mi
delo, predvsem iz zdravstvenih
razlogov, ni ustrezalo.
Skratka, treba se je bilo
obrniti drugam.
Tako je. Leta 1992 so Slovenske
`eleznice objavile razpis za re-
ceptorja v upravni zgradbi na Ko-
lodvorski in od tedaj sem na tem
delovnem mestu.
Delo receptorja seveda po-
teka v turnusu. Kak{en je
videti takle tedenski ci-
klus?
V dnevnem turnusu sem od {e-
stih zjutraj do {estih zve~er in
sem potem 24 ur prost. Nato pa
delam od {estih zve~er do {estih
zjutraj in sem potem dva dni
prost.
Se je te`ko privaditi na
tako nenavaden bioritem?
Ne, sploh ne. In tudi dva cela
prosta dneva veliko pripomoreta,
da lahko doma marsikaj posto-
rim in uredim. [e posebej pa mi
Danilo [enkinc
Vedno sem rad delal z lju 
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 16
17
S@ so ljudje
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
to ustreza zaradi oddaljenosti od
slu`be; doma sem namre~ iz vasi
[embije, pribli`no pet kilometrov
pred Ilirsko Bistrico. Od doma se
peljem z avtom do Pivke, od tam
pa naprej z vlakom do Ljubljane.
V eno smer tako porabim pribli`-
no uro in pol. ^e bi bil zaposlen
na »obi~ajnem« delovnem me-
stu, denimo vsak dan od sedmih
do treh, bi moral vstajati `e ob
{tirih zjutraj … Pa tudi sicer ne
gre, da bi se ~lovek prito`eval,
predvsem ~e pogledam kraje,
kjer `ivim. Ilirska Bistrica je najbr`
eno najbolj kriti~nih okolij v Slo-
veniji, kar zadeva zaposlitev, kar
po vrsti odpu{~ajo ljudi in celo
zapirajo podjetja.
Toda v no~nem turnusu je
prav gotovo dolg~as.
Ne dr`i popolnoma. Nekateri ko-
legi sicer pravijo tako, toda meni
se v~asih, {e posebej po napor-
nem dnevnem turnusu, malce
no~nega miru prav prile`e. Sicer
pa tudi pono~i ni pravega zati{ja.
Malo po enajsti imam obhod zu-
naj in znotraj zgradbe, ki ni prav
majhna. Pregledam, ali so odda-
ni vsi klju~i, ugasnjene lu~i, zapr-
ta okna, zaklenjena vsa vhodna
vrata … Nato je tam nekje do
dveh malo miru, potem pa pripe-
ljejo ~asopise, kruh, po{to in po-
dobno, vse do jutra.
Vas kdaj vznemirjajo mi-
moido~i no~ni veseljaki?
Pravzaprav ni hudega. No ja, za-
bavna zgodba. Neko no~ je zvo-
nec zvonil kot ponorel. [el sem
pogledat in pred vrati so stali tri-
je precej razigrani mo`akarji, me
vpra{ali, kod vendar hodim toliko
~asa, in zahtevali klju~ sobe 222.
Bili so trdno prepri~ani, da so
pri{li pred svoj hotel …
Omenili ste klju~ … V
upravni zgradbi Slovenskih
`eleznic je okrog 600 ljudi.
Ob~utek imam, da za 90
odstotkov vseh veste na
pamet, kateri klju~ jim je
zjutraj treba predati.
(Smeh) No, {tevilka, tista v od-
stotkih, je morda malce pretira-
na. Vse gre pa~ skozi prakso.
Spo~etka gre res bolj po~asi, po-
tem pa nekako postane avtoma-
tizem. Sprva si pri nekom za-
pomni{ samo njegov priimek, pri
drugem samo ime in pri tretjem
samo {tevilko pisarne. S~asoma
pa se vse te tri komponente
»zdru`ijo« in nazadnje o vsako-
mer ve{ vse.
So vsakdanji stiki s tolikimi
ljudmi kdaj tudi naporni?
Mislim na tiste posamezni-
ke, ki se pa~ ne znajo obna-
{ati.
Ne, ne bi rekel, pa tudi sicer sem
vedno rad delal z ljudmi. Res pa
je, da se tu in tam najde kdo, ki
ho~e biti malce, kaj bi rekel, »vi-
sok«, {e posebej v zadnjem ~asu,
ko je na{ nadzor natan~nej{i in
stro`ji. Ob tak{nih prilo`nostih se
vedno spomnim ~asov, ko sem {e
delal na spalnikih, in besed neke-
ga tedanjega vidnega politika,
bilo je med vo`njo proti Beogra-
du: »Ne govori ljudem, kdo si,
ampak jim poka`i, kak{en si!«
Kako se ujamete s sodelav-
ci?
V izmenah nas je pet in re~em
lahko, da se res dobro razume-
mo. Od drugih podobnih delov-
nih skupin ne odstopamo niti v
pozitivnem niti v negativnem
smislu, gre zgolj za malenkosti,
ki se vsak dan dogajajo vsepo-
vsod. Ker je v slu`bi hkrati samo
po eden, se vidimo sicer samo ob
primopredajah, vendar mislim,
da bi bili v nekaterih pogledih
lahko za zgled marsikomu. Prav
nobenih sporov ni med nami,
prej `elja po prijazni pomo~i, ka-
dar jo kateri od nas potrebuje.
Tudi nad nadrejenimi se ne mo-
rem v ni~emer prito`iti, sicer pa
se mi zdi, da je tako: ~e ni dobrih
nadrejenih, tudi ni dobrih delav-
cev – in obratno.
Prvi maj je za nami, in z
njim priklju~itev Republike
Slovenije k Evropski uniji.
Pred leti, takoj ko se je o tem za-
~elo konkretneje govoriti, sem bil
veliko bolj »evfori~en«, navdu{e-
nje je bilo skorajda tolik{no kot
ob osamosvojitvi Slovenije. Po-
tem smo se pa kar nekako nava-
dili. Hitrih sprememb seveda ne
pri~akujem, vsaj kakih deset let
bo potrebnih za izbolj{anje. V~a-
sih nisem ~isto prepri~an, upam
pa, seveda. Z vidika Slovenskih
`eleznic pa je priklju~itev vseka-
kor pozitivna – naj bo novih po-
vezav z Evropo, kakr{ne se `e
lepo uveljavljajo, ~im ve~! Tovor-
ni promet nam je pa~ glavni kos
kruha. Kar pa zadeva potni{ki
promet – po slu`beni dol`nosti
in tudi zasebno sem prekri`aril
Evropo, veliko sem videl, in me-
nim, da smo ji `e prav blizu, {e
posebej v zadnjih letih, ko smo
u~inkovito posodobili na{ vozni
park.
In prosti ~as, kolikor ga pa~
ostane?
Pred leti, ko sem bil bolj zdrav in
zraven tudi precej la`ji, sem zelo
veliko »hribolazil«, predvsem po
Julijcih. Zlasti Krn je bil »moja
gora«, osemkrat sem ga imel
pod podplati. Pa kot vsak pravi
Slovenec sem bil na Triglavu
({estkrat), tu so {e Mojstrovka,
Kanin, Prestreljenik … Druga
moja velika strast, ki pa {e traja,
so potovanja. [e kot mladeni~
sem si vedno `elel temeljito
spoznati Jugoslavijo, in sem jo
res. Obiskal sem tudi petnajst
evropskih dr`av. Zadnja pot?
Amsterdam. Moram priznati, da
je teh poti sicer vse manj, toda
vsaj enkrat ali dvakrat na leto je
treba nekam sko~iti. Pretresla pa
me je pot v Bosno, po krvavi voj-
ni. Znameniti most v Mostarju, ki
ga ni bilo ve~ … Prav te dni bodo
odprli novozgrajenega, in oblju-
bil sem si, da ga jeseni zagotovo
obi{~em! Sem tudi ~lan skupine
sova{~anov, ki jim nikakor ni
vseeno, kak{na je videti na{a vas.
Tako smo jo v zadnjih desetih le-
tih popolnoma uredili – vodo-
vod, kanalizacijo, asfalt, zelenice.
Vse to pa je treba seveda tudi
sproti vzdr`evati. Ampak pri tem
trdno vztrajamo in zdi se mi prav.
Kot Primorec imate okoli
hi{e kajpak tudi brajdo.
Niste prvi, ki me je to vpra{al.
Toda moram vas popraviti: Pri-
morec izpod Sne`nika! Na{a vas
namre~ le`i na nadmorski vi{ini
600 metrov, pri nas je burja in
kruta kra{ka zemlja, in skoraj ni~
od tistih priljubljenih »primor-
skih« dobrin tu ne uspeva. ^e ne
{tejem bukve, hrasta in bora
(smeh).
 dmi
Z vidika Slovenskih `eleznic 
je priklju~itev Evropski uniji
vsekakor pozitivna – naj bo
novih povezav z Evropo, 
kakr{ne se `e lepo 
uveljavljajo, ~im ve~!
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:18  Page 17
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:19  Page 18
Tokratni izlet izziva z nemalo hoje,
po drugi strani pa predlaga, da se
lahko peljemo. Z gorskim kolesom
gre prav lepo, klanci pa kljub
temu so, vendar ne prehudo po-
konci postavljeni. Tu okoli je vse
polno »mulatjer« in tudi {ir{ih vo-
ja{kih cest iz 1. svetovne vojne, ki
so danes prijetna izletni{ka prilo`-
nost za spoznavanje veli~in nad
So~o s kolesom. Med Kanalom in
Solkanom se razteza rob Banj{ic,
visoke kra{ke planote, ki s strmimi
pobo~ji pada proti So~i. Njegova
izstopajo~a vzpetina je 681 me-
trov visoka Skalnica, ki je po Mari-
jinem sveti{~u na vrhu bolj znana
kot Sveta gora. Tu zgoraj bomo
sre~ali {e druge izletnike in obi-
skovalce, saj na vrh pridr`i cesta,
druga~e pa komaj kaj. To so poti
in kraji, ki so tako blizu glavni pro-
metni `ili ob So~i, vendar tako da-
le~ od nje.
Ko izlet kon~amo v Solkanu, sto-
pimo {e do znanega solkanskega
`elezni{kega mostu. V ~asu na-
stanka pred skoraj okroglim sto-
letjem je bil znan kot most z naj-
ve~jim, 85 metrov razse`nim
kamnitim lokom, na vsem svetu.
Dana{nji most je posnetek prvot-
nega, ki je bil v 1. svetovni vojni
poru{en, kamnite bloke loka pa
je v novozgrajenem mostu nado-
mestil armirani beton, oblo`en s
kamni. Lepota oblike pa ostaja
ne glede na material.
Z `elezni{ke postaje gremo levo
po cesti v Kanal, po mostu ~ez
So~o, desno od cerkve do kri`i{-
~a in naravnost do Partizanske
ulice. Desno za hi{o {t. 2 marka-
cija usmeri na tlakovano pot, s
katere stopimo na cesto, po ka-
teri se vzpenjamo do smerokaza
Jelenk in za~etka trim steze. Tam
gremo levo in se po betonski ce-
sti vzpnemo nekaj ovinkov, do-
kler smerna pu{~ica ne usmeri
desno na pot. Ko po njej pride-
mo na gozdno cesto, zapustimo
markacije (ozna~ena pot se na-
daljuje ~ez cesto navkreber na
Kanalski Vrh in Jelenk) in gremo
desno po cesti na asfaltno cesto.
Po njej se vzpenjamo pribli`no
pol ure, na ostrem ovinku pa sto-
pimo desno na gozdno cesto; na
razcepu stoji smerokaz, medtem
ko bli`nji klopci svetujeta, naj se
kar ustavimo. Do sem hodimo
pribli`no 1 uro in pol. Pot nato
nadaljujemo po gozdni cesti, ki
je ena od ostalin {tevilnih hribov-
skih prometnic iz 1. svetovne voj-
ne. Po cesti se najprej blago
vzpenjamo, nato pa spu{~amo
ali hodimo po ravnem. Ko pride-
mo na asfaltno cesto, gremo de-
sno po njej navzdol v Baske. Ko-
nec vasi uberemo odcep desno in
se po makadamski cesti spreho-
dimo skozi gozd do travnikov,
kjer ne moremo spregledati od-
cepa levo proti Sveti Gori. Po poti
se zelo prijetno sprehodimo na
preval Pre{ki vrh, od tam pa po
cesti na Sveto Goro. S parkiri{~a
pod vrhom gremo po stopnicah
do cerkve. Odkar smo se lo~ili od
ceste kanal-Kanalski Vrh, smo
hodili 3 ure do 3 ure in pol.
Z vrha sestopimo po cesti, s kate-
re gremo nato desno na pot, po
kateri pridemo do ovinka ceste,
kjer se ozna~ena pot spusti de-
sno navzdol. Nekaj ~asa dr`i pod
cesto, nato po jarkih in mimo
razgledi{~a spet pridemo na ce-
sto. Po njej sestopimo do ovinka
tik nad cesto Nova Gorica-Grgar,
z njega po bli`njici na omenje-
no cesto, ~eznjo in po odcepu
za Lokve rahlo navkreber do
ovinka pod daljnovodom. Tam
na desno poka`e smerokaz
Pot miru, Sv. Gora-[kabrijel.
Po poti se pod [kabrijelom naj-
prej vzpnemo, nato pa spustimo
na hrib sv. Katarine, znan tudi
kot Kekec; vmes dva odcepa po-
vabita na vrh [kabrijela. Ko pri-
demo na asfaltno cesto, se desno
po njej spustimo proti Kekcu. Tik
pred vrhom se cesta za~ne vzpe-
njati; tu je na desno odcep neoz-
na~ene poti v Solkan. Preden se-
stopimo po njej, se lahko ustavi-
mo v gostilni - planinskem domu
Kekec. V ponedeljek in torek je
zaprt.
Ko nato med sestopanjem po
omenjeni poti v nekaj udobnih
okljukih pridemo na pre~no pot,
gremo levo, ni`e spodaj, ko pri-
demo na {ir{o pot, pa po dobro
uhojenem odcepu levo. Pot se
nato {e ve~krat cepi, vendar v
vsakem primeru pridemo v Sol-
kan. ^e se dr`imo levo, se bolj
pribli`amo Novi Gorici, ~e desno,
pa v Solkan. Tam stopimo na
osrednji Trg J. Srebrni~a, ki je tik
pod cerkvijo. Postavimo se tako,
da nam je fontana za hrbtom,
gremo ~ez cesto in mimo hi{ {t.
3, 2 in 1 do odcepa prve ulice
desno (Pot na Drage), po kateri
pridemo na `. p. Solkan. S Svete
gore 2 uri do 2 uri in pol hoje.
Skupaj okrog 7 ur hoje. Izletni{-
ka karta Gori{ka ali Pot treh sve-
ti{~, obe v merilu 1:50.000.
Izlet je v celoti prevozen z gor-
skim kolesom, le da se na za~et-
ku iz Solkana zapeljemo v Mor-
sko in po cesti na Kanalski Vrh do
omenjenega dobro ozna~enega
odcepa na ovinku. S Svete gore
se spustimo po cesti, s Kekca
prav tako po cesti v Kromberk in
nato desno v Novo Gorico in na
`elezni{ko postajo. Skupno
okrog 25 kilometrov in 900 me-
trov vzpona.
^etudi ne bivamo v Novi Gorici, je
najenostavneje, ~e ob sobotah in
nedeljah za izhodi{~e vzamemo
tamkaj{njo `elezni{ko postajo.
Vlak proti Jesenicam odpelje ob
5.28 in 7.35 in ~ez manj kot pol
ure smo `e v Kanalu. Za konec iz-
leta se iz Solkana lahko z vlakom
zapeljemo 2 kilometra dale~ v
Novo Gorico ob 18.40 ali 20.50.
Seveda gremo lahko tudi pe{. Iz
smeri Se`ane se na izlet med ted-
nom odpravimo z vlakom ob 6.32
in v Novi Gorici prestopimo na
vlak ob 7.35. V Solkanu ujamemo
vlak ob 18.40 ali `e pred tem sto-
pimo do novogori{ke `elezni{ke
postaje, s katere odpelje vlak pro-
ti Se`ani ob 18.45.
Iz Ljubljane edini primerni vlak
ob koncu tedna odpelje ob 6.50,
z Jesenic pa ob 8.20. Ima »lepot-
no napako,« da namesto v Kana-
lu ustavi v bli`njem Anhovem. ^e
smo na poti s kolesom, je prav
vseeno, sicer pa to pomeni {e
pribli`no pol ure hoje do Kanala.
Vlaka z `elezni{ke postaje Solkan
proti Jesenicam odpeljeta ob
18.08 in 19.31. Vse zapoznelce
po~aka vlak ob 21.03. S prvim se
{e pripeljemo do Ljubljane, dru-
ga dva pa peljeta le do Jesenic.
Na izlet z vlakom
Visoko nad So~o –
iz Kanala v Solkan
ali Novo Gorico
Solkanski most, v ozadju Sveta gora.
Osrednja razgledna
visokost izleta je
Sveta gora
19
Reporta`a
Dario Cortese
Revija Slovenskih `eleznic    junij 2004
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:19  Page 19
Slikovna kri`anka
Re{itev kri`anke iz prej{nje Nove proge (vodoravno): 
cd, es, sheen, svetost, venlo, armatura, ihta, stoicizem, nerv, kapna, ito, etan, ansa, jr, list, kralji~, sonce, vi, saone, wheeler, smrdak, io,
ost, ravi, fle{, maharad`a, toko, anima, gl, sali, ivo, zmaj, traven, triola, trapa, ambro`.
NOVA PROGA 06-2004.qxd  30.6.2004  12:19  Page 20
NOVA PROGA 06-2004 ovitek.qxd  30.6.2004  12:16  Page 3
»[efovska« namizna petrolejska svetilka, 
kakr{ne je bilo najti tudi v `elezni{kih pisarnah.
Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani
NOVA PROGA 06-2004 ovitek.qxd  30.6.2004  12:16  Page 4