Št 57. uruga izaaja. V Gorici, v soboto dne 8. avgusta 1914 Tečaj XLiy. Izfcaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Stane iia leto kVo^--'' Vi leta . . . „ 5'— V, » ... » 2*50 Posamične številke sta--.*..., nejo . . .8 vin. Ka naročila breg doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. .Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Urednifitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v^Oorici v I. nadstr. na desno. KM ITpravnlštvo "nahaia v Gosposki ulici §t. 7 r . nadstr. na Javo v Goriški iskarni. c Naročnino in oglase je plačati ico Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostori?. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko; in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Evropa v vojni. Austriia napovedala iioino Rusiji. - Srbija napovedala vojno Nemčiji. - Poročila z bojišč. Sledimo dogodkom od torka dalje, po Anglija napovedala Nemčiji vojno. Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) VVol-fov urad poroča: Včeraj kratko po 7. uri /večer je prišel angleški veleposlanik sir Edvard Goschen v zunanji urad in je napovedal Nemčiji vojno ter obenem zahteval svoje listine. Prekinjenje diplomatičnih stikov med Nemčijo in Francijo. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) Nem-škav lada ,ie izročila potne listine francoskemu veleposlaniku Cambonu. Odptovanje nemškega poslanika iz Pariza. Pariz, 4. avgusta ob 2. zjutraj preko Rima. (Kor. urad.) Nemški veleposlanik baron Schoen je z osobjem nemške in bavarske misije snoči ob 10. uri zapustil Pariz. Angleški parlament. London, 4. avgusta. (Kor. urad.) V \eerajšnji seji parlamenta je podal državni tajnik Grev izjavo, v kateri je uvodoma rekel: Zdaj je popolnoma jasno, da ne more biti več ohranjen mir Evrope. Sedanja kriza ni nastala vsled vprašanja, ki se je prvotno tikalo Francije. Nobena vlada, nobena dežela ni manj želela vmešavati se v spor med Avstro-Ogrsko ("Srbijo kakor Francija, ki je bila po svoji ca^ti vsled svojih obveznosti zapletena vanj. Mi smo živeli v dolgoletnem prijateljstvu s Francijo in kako daleč involvira to prijateljske obveznosti, o tem naj vpraša vsakdo svoje lastno srce in svoja lastna čustva ter preceni mero obveznosti. Državni tajnik Grey je nato prečital brzojavko kralja Belgijcev na kralja Jurija, ki vsebuje nujen apel za intervencijo Anglije v varstvo neodvisnosti Belgije. Ta intervencija, pravi Grev, se je izvršila Pretekli teden. Če bi bila uničena neodvisnost Belgije, tedaj je uničena tudi ona Hnlandske. Parlament naj uvažuje, kateri britski interesi bi bili v nevarnosti. Nemški parlament. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) Da-"esob 1. popoldne se je vršila svečanostmi otvoritev nemškega državnega zbora v cesarskem dvorcu. Cesar je prestolno besedo čital glasno »> s poudarkom. Takoj po prvih stavkih so borili navdušeni >Hoch3«-klici. Ko je cesar omenil umor prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, se mu je glas tresel vsled ginjenosti. Besede, da je Rusija stopila na pot zvezni monarhiji, je izgovoril nekoliko hitreje. Ko pa je poudarja f zavezniško dolžnost nasproti Avstro-Ogrski, so poslanci viharno ploskali, ozračje Pa so pretresali navdušeni klici. Ko je cesar končal prestolno besedo, je poudarjal še to-ie: »Slišali ste, gospoda moja, kar sem Jfovoril z balkona cesarskega dvorca. Poživljam: Ne poznam nobene stranke več to v znak tega, da boste stali ob moji strani in mi sledili skozi drn in strn, v življenju in smrti, pozivam stranke, naj stopijo pred mene in mi to s prisego v roko obljubijo.« Zaorili so zopet navdušeni klici, načelniki strank so stopili pred vladarja in mu v znak prisege podali roke. Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) Gb 5. uri 20 minut popoldne se je začela druga seja državnega zbora. Najprej je prišel na razpravo predlog, da se državna vlada pooblasti najeti pet milijard denarja za pokritje vojnih stroškov. Socijalni demokrat liaase je izjavil, da bodo socijalni demo-kratje glasovali za ta predlog. Predlog je bil nato sprejet, ravno tako cela vrsta drugih predlogov gospodarskega značaja. Nemčija in Belgija. Bruselj, 4. avgusta. (Kor. urad.) Nem-I ška vlada se je obrnila do belgijske vlade ! s prošnjo, naj dovoli, da gre en del nemške I armade čez belgijsko ozemlje na francos-! ko mejo. Nemška vlada je obenem izjavila, Ida prevzame vsako garancijo za integriteto Belgije in bo plačala vsako škodo. ¦ Belgijska vlada je ta predlog odklonila češ, da je Belgija nevtralna. Nemška vlad«'' je nato poslala Belgiji ultimatum, v katerem trdi, da dopušča Belgija francoskim zrakoplovcem letati čez njeno ozemlje, in I ker ultimatum ni bil sprejet, je nemški po-I slanik zapustil Bruselj. Tudi kraljevski ' dvor se je umaknil iz Bruselja. « Spopad med Nemci in Rusi. — Rusi j zapustili Kibarty. J Konigsberg, 4. avgusta o polnoči. \ (Kor. urad.) Wolfov urad poroča sledeče: Nemške čete so v naskoku zavzele Kibar-; ty. Rusi so se umaknili proti vzhodu ter j pustili v Kibartyju vjetnike. Izgube na I nemški strani so majhne. j Boji na skrajni severni rusko-nemški meji. ! Berlin 4. (Kor.) AVolffov urad« po-I roča: Gddelki posadke v Njemenu (Me-| mel), so včeraj odbili napad ruskih ob-<"mejnih straž, ki so prodirale v smeri iz Krottingena. i Nemško sredozemsko brodovje napada I alžirsko obal. ! Berlin 5. (Kor.) »VVoIffov urad« poroča: V Sredozemskem morju se nahajajoče nemške vojne ladje, so se pojavile včeraj na obrežju Alžirja in so uničile posamezne utrdbe in vkrcevalne kraje za fiancoske četne transporte. Francozi so odgovarjali na nemško streljanje. : uMreljeianje Bslpla. Dunajski list »Neue Freie Presse« pri-občuje o dogodkih v noči od srede na četrtek pret. teden izviren dopis iz Zemuna, ki je dobil tudi uradno dovoljenje, da se sme priobčiti: t Vse kaže, da bomo doživeli hudo noč. V Zemunu so vse luči ugašnjene. Voz, ki . se pomika z vojaško stražo na kolodvor, mora na povelje ugasiti svoje svetilke. ' Tudi Belgrad je brez luči, ki sicer tako . prijazno svetijo k nam. Vse mesto je za- vito v temo, samo na obrežju gorijo v dveh vrstah svetilke, ki se odsvitajo v temni Donavi. Tiho je postalo, vse tiho. Samo na kolodvoru sopiha lokomotiva, ki bi naj vlak odpeljala v Novisad. Ob bregu stoji mnogoštevilno ljudstvo, odrasli in otroci, ki tajno medseboj šepetajo in pričakujejo prihod monitorjev. Če pridejo monitorji, je znamenje, da se bo boj ponovil. Malo prej še smo gledali vroč boj. Že rano popoldne so imele naše težke baterije artiljerijski dvoboj s srbskimi baterijami, ki so bile postavljene pri Banjici, 5 kilometrov južno od Belgrada. Deset minut pred 8. uro zvečer se je začelo pri mostu ob Savi, ravno ko se je menjala naša predstraža. močno streljati iz pušk. Kaj je bilo? Avstro-ogrski aero-plan (zrakoplovni stroj), ki je prišel v smeri od Novisada, je plaval nad srbskimi postojankami in jih obsvetljeval. Kakor sve-teča se vojaška tica je krožil visoko nad sovražnikom in je dajal našim topovom smer in cilj za streljanje. Ob tern času se pridružijo puškam naši havbici. Njih ogenj, ki so ga bljuvali z občudovanja vredno natančnostjo, je kmalu prisilil nasprotno artilerijo, da je utihnila. Kmalu potihne bojno gromenje. Sedaj smo odšli na slabo razsvetljen kolodvor ter Čakali nadaljnih dogodkov. Proti 11. uri ponoči so začeli monitorji metati luč. En monitor je zavozil v Savo in obstal čisto ob bregu Save. Njegove napol sveteče svetilke so modrikasto obsvitale na nas. Dolgo se ni nič ganilo na monitorjih. Naenkrat pade z enega strel, čisto natančno se vidi, kako so granate vdarile v spodnji del srbskih utrdb v savsko-do-navskem kotu, na severnem robu Belgrada. A kmalu se zasveti drugi in tretji strel, v Savi zasidran monitor pa je metal luč doli do mesta. Naenkrat je opaziti ob mostu živahno gibanje. V tem hipu začnejo naši podonavski čolni in ob bregu postavljene strojne puške brzo streljati. Smrtonosne kroglje pošiljajo v četo nasprotnikov, ki so jo ob-svetljevali metalci luči, da so kroglje zagotovo našle svoj cilj. Nekoliko časa se vedejo Srbi, kakor da bi se hoteli ustaviti na nasprotnem b^egu in pa nam odgovarjati. Toda naše strojne puške naredijo v njihovih vrstah kmalu velike vrzeli in ker so začeli naši havbici sodelovati, so kmalu zbežali s svojih postojank. Srbske izgube so jako velike; na bojišču so pustili mnogo mrtvih in ranjenih. Boj na mostu, ki je bil istotako težak kot kratek, utihne. Luči monitorjev ugasnejo. Ladje, ki so se gibale kot ponočne sence, se potopijo v popolno temoto. Čez nekoliko časa se zopet kakor zbliska; monitorji tipajo po sovražnem pobrežju. Toda Srbi so po prvem naskoku, ki so ga naredili, imeli očividno dovolj. Njih poskus, most popolnoma razdreti, je bil krvavo odbit. Naše čete se drže nad vso hvalo ime-I nitno. Več kot 24 ur so stale v ognju in vsa prizadevanja Srbov, polastiti se mosta, so se izjalovila ob njih vrlini in čuječnosti. Posebno se je odlikovala mala posadka finančne stražnice Burma tik Malega Vojnega Otoka, ki leži nasproti belgraj-skemu pobrežju in je vsled povodnji njega zveza z ogrskim bregom pretrgana. Ta posadka je morala vzdržati glavni napad sovražnih čet, ki so bile na ladijah ob bel-grajskem pobrežju. Ko se je zmračilo in so posadko izmenili, so marširali junaki posadke v svoje bivališče, kakor da bi prišli iz vežbališča. Proti V21 uri ponoči se je vnel nov boj na Savinem mostu, v katerega so naši havbici krepko posegli. Enajst šrapnelov se je ustrelilo proti srbskim četam. V temni noči se je razločno videla pot strelov in se je culo, kako so se razpočili. Monitorji, ki so bili v bližini Velikega Vojnega Otoka, so streljali na mestni vrt v Topšiderju na jugovzhodni strani mesta Belgrada. Proti Va2. uri ponoči se je začulo močno streljanje pušk, ki je po petih minutah zopet prenehalo. Ob 11. uri je korakala v Zemun nazaj kompanija, ki je bila kot predstraža postavljena k Savinemu mostu in je stala v ognju polnih 24 ur. Obrst brigadir, ki je pričakoval kompanijo pred vratmi vojašnice, je imel na hrabre vojake, ki so bili kot prve čete avstro-ogrske armade v ognju, kratek, podžigajoč nagovor. Po-hvalil jih je za njih vstrajnost in pogum. Moštvo je poslušalo z lesketajočimi očmi in nihče ni kazal sledu utrujenosti. Po oberstovim govoru je kompanija maršira-la s krepkim korakom naprej v bivališče. Bombardiranje Belgrada. — Srbske utrdbe močno poškodovane. Dunaj 5. t. m. Srbska artilerija je hotela pri Belgradu ovirati gibanje naših čet, kot tudi plovitev po Savi in Donavi, ter je v ta namen začela streljati iz belgrajske trdnjave in iz drugih bližnjih holmov. Na ta bombardma je odgovorila naša artilerija z močnim ognjem in je po kratkem topniškem boju dosegla, da je utihnila srbska artilerija. Pri bombardiranju so bile utrdbe belgrajske trdnjave močno poškodovane. Mesto samo ni trpelo nobene škode, ker se ni streljalo na mesto. Vesti o zavzetju Lovčena — neresnične. Dunaj, 5. avgusta. (C. kr. koresp. urad.) Vesti o zavzetju Lovčena, torej črnogorskega ozemHa z vsemi s tem zvezanimi podrobnostmi so popolnoma neosno-vane. Na črnogorski meji sedaj ni padel še noben strel, niti od naše, ..niti od črnogorske strani. O črnogorski gori Lovčen, ki štrli nad trdnjavo koiorsko, kakor omenja zgoraj uradna brzojavka, so se v zadnjem Času razširjale vsakovrstne neresnične govorice in vesti, Črnogorska divizija, iz Podgo-rice je bila dne 26. julija mobilizirana iii je odšla dne 29. in 30. julija na Lovčen. Isti dan so postavili Črnogorci na gori 38 novih ruskih brzostrelnih topov z malim kalibrom. V Črnigor.i vlada veliko pomanjkanje živil. Zmanjkalo je tudi vžigalic, moke in soli. Plen iz Skadra je nerabljiv. Črnogorska mobilizacija, zlasti zasedenje Lov-¦čena, se je izvršila dne 30. in 31. julija. Na "Loivčeriu vlada med črnogorskimi četami velika nezadovoljnost, pomanjkanje kruha in Vode, 13 litrov vode stane 4 K. Proglas na francoski narod. ' Pariz, 1. (Preko Berna K.) »Agence Hawas« javlja: Predsednik republike In členi vlade so sklenili, da naslovijo )na-stdpni oklic na francoski narod: Nekoliko dni sem se je položaj v Evropi znatno poslabšal. Ukljub prizadevanjem diplomacije je horizont otemnel. V tej uri mobilizira več držav svoje vojne sile. Celo dežele, ki so varovane po nevtraliteti, so menile, da morajo iz previdnosti izdati to odredbo. V lasti, katerih konstitucijonal-ali aH militaristična zakonodaja ni slična naši, so brez dekreta za mobilizacijo začele in nadaljevale priprave, ki so isto kakor mobilizacija in jih izvajajo. Francija, ki je pokazala svojo voljo za mir, ki je v tragičnih dneh dajala Evropi izgled pameti, je pomnožila po tem svoja prizadevanja za ohranitev svetovnega miru. Pripravljajoč se na vsako možnost, je sedaj ukrenila prve odredbe, ki so neizogibno potrebne za varstvo svojega ozemija, ali naša zakonodaja nam ne dovoljuje, da bi brez izdave mobilizacijskega dekreta napravila te priprave popolne.. V polni meri zavedajoč se odgovornosti, ki bremeni na nas, zamudili bi sveto dolžnost, ako bi pripuščali brezbrižno, da se stvari razvijajo dalje. Vlada je ravnokar izdala dekret, ki je postal potreben po položaju. Mobilizacija in vojno stanje se kažeta ob sedanjih okolnostih kot najboljše sredstvo za varovanje miru na časten način. Navdahnjena z vročo željo po mirni rešitvi krize, je vlada ukrenila sedanje previdnostne odredbe in bo nadaljevala svoja diplomatična prizadevanja. Goji nado do vspeha. Vlada računa s treznostjo svojega plemenitega naroda, da se ne uda neopravičenemu razburjenju. Gotovo je, da ga ni v tej uri niti enega, ki ne bi bil pripravljen, izpolnjevati svojo dolžnost. Ni strank, ampak sedaj je večna Francija, mirna in odločna Francija. Sedaj je samo domovina pravic in pravičnosti, složna v miru, paznosti in dostojanstvenosti. Japonska se pripravlja. Poročali smo že, da hoče Japonska izkoristiti sedanjo evropsko vojsko, da reši mongolsko vprašanje. Uradni list japonske vlade poroča, da se je vršil važen minis-terski svet, kateremu je prisostvoval tudi japonski cesar. Ako bi Japonska sedanjo priliko izrabila, bi gotovo potegnila za seboj celo Kitajsko, kjer je protiruska agitacija silno razvita, tako da je o priliki pro-giašenja kitajske republike prišlo skoro do rusko-kitajske vojske. Ako nastopita ti dve azijski državi proti Rusiji, bi bila ta zelo oslabljena v svoji evropski vojski. Odločitev Japonske je tedaj največje važnosti. Bulgarski prostovoljci za Avstrijo« Macedonski major Atanaza je zbežal, kakor smo že omenili, k legi 10.000 prostovoljcev in sporočil avstro-ogrskemu poslaništvu v Sofiji, da je njegova četa pripravljena korakati proti Srbom. Na poslaništvu so mu odgovorili, da se Avstro-Ogrska za to izkazano simpatijo srčno zahvaljuje, vendar pa za zdaj ne potrebuje te pomoči. Amerikanci zapuščajo Evropo. 1 Washington, 3. avgusta. Reprezentančna zbornica je dovolila 250.000 dolarjev za prevoz Amerikancev iz Evrope v Ameriko. Vzdržavanje svetovne trgovine. Važna akcija Amerike za pomorsko trgovino. — Iz Washingtona se poroča, da je mornariški odsek reprezentacijske hiše in senata sklenil, da bo vzdržal svetovno trgovino za časa vseh vojskinih zapletljajev v Evropi. Zaplenjene ruske denarne zaloge. — Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) Pri tukajšnjih velebankah so zarubili naložene ruske denarne zaloge kot lastnino sovražne velesile. Srbija odrezana od Soluna. Solun. Brzojavno zvezo med Solunom in Skopljem so pretrgali bulgarski vstaši V dolini reke Vardarja. Srbija napovedala Nemčiji vojno. Berlin, 6. dKor.) Srbija je po poslovodji svojega tukajšnjega poslaništva napovedala Nemčiji vojno. Z rusko-nemško-francoskega bojišča. Berlin 6. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Briev, severozapadno od Metza, so zasedle nemške čete. Pri Sclnviddernu vzhodno od Johan-nisburga in pri Grodkenu med Lautenbur-gom in Soldauom so skušale ruske konjeniške divizije predreti nemške mejne'strašne postojanke. Poskus je bil odbit in Rusi so se umaknili na svoja tla. Neka ruska konjeniška divizija, ki je pri Soldau zgubila celo brigado, je imela, ko je bežala nazaj, pri Neidenburgu nove izdatne izgube. Rusi se umikajo v notranjost. Dunaj 6. (Kor.) Z ruske meje prihajajo vedno gosteje poročila, da se ne vrši samo že pred par dnevi opazovano umikanje ruskih obmejnih čet, ampak da se tudi glavne sile umikajo iz notranjosti Rusko - Poljskega proti severu in severovzhodu. Iz tega je sklepati, da ruska vojna pripravljenost vkljub dolgoletnim pripravam in kljub koncentriranju čet na za-padu nikakor ni dospela še tako daleč, da bi se rusko vojaštvo upalo spustiti v boj na Rusko - Poljskem! Svetilniki v Črnem morju ugašeni. London, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Odese preko Kopenhagna, da so v Črnem morju ugašeni vsi svetilniki. Asquit zahteva 500 milijonov. ¦>• London 5. (Kor.) Angleški ministerski predsednik Asquit je naznanil danes na seji spodnje zbornice, da obstoji med Veliko Britanijo in Nemčijo vojno stanje, nakar je izjavil, da predloži zbornici jutri predlogo glede sprejetja kredita v znesku 500 milijonov funtov. Holandska striktno nevtralna. Haag. 6. (K.) Posebna izdaja »Staats-anzeiger«-ja povdarja strikno nevtraliteto Holandske v angleško-nemški-belgijski vojni. Oklic na potujoče občinstvo, da pomaga ščititi železniške mostove in predore. Nemško časopisje priobčuje naslednji od uprave pruskih državnih železnic po kolodvorih in v železniških vozovih nabiti razglas: Potovalci, pomagajte nam ščititi naše mostove in predore! Na večih mestih se je poskušalo imenitne železniške zgradbe razdejati s tem, da so se iz vlakov metale bombe. Na progah, ki jih označi vla-kovo osobje, naj se zapro okna, ne rabijo stranišča in naj se nikdo ne vstavlja na mostovžih. Potovalci, pomagajte, da ostanejo železniške zgradbe, ki so za vojne priprave neobhodno potrebne, nepoškodovane. Želeti bi bilo, da bi se tudi naše potujoče občinstvo, v naši državi, ravnalo po zgornjem oklicu, ter se brigalo za to, da se mostovi in predori ne poškodujejo. Cenjenim naročnikom „Soče". Vsled izrednih razmer, vojnih časov in pa težkoč v tiskarni, smo prisiljeni, da omejimo izhajanje listov »Soča« in »Primorec«. Od prihodnjega tedna naprej izhajata skupno oba lista in sicer enkrat na teden, »Soča« kot glavni Ifst, »Primorec« pa kot brezplačna priloga »Soče«. Vsak naročnik Soče in vsak naročnik »Primorca« dobi oba lista. Ker pa bo imel odslej list večji obseg, ko sedanji »Primorec« smo prisiljeni, da zvišamo naročnino naročnikom »Primorca« od 3*20 K na 4 Kf dočint pa znižamo naročnino naročnikom »Soče« od 10 K na 4 K, torej več ko za polovico. Upamo, da vsi naši prijatelji uvažu-jejo naš težavni položaj In da nam ohranijo svojo naklonjenost še v naprej. Na delo za naše Časopisje! Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Naše kmetiie. Pomagajte drug drugemu! — Ker je mnogo mož in mladeničev moralo v vojaško službo, da brani cesarja in domovino, zahteva krščanska dolžnost, da si oni, ki so ostali doma, pomagajo pri delu drug drugemu. Delo ne sme ostati neopravljeno, to zahteva sedaj tudi gospodarski blagor naše domovine! Kakor nikdar poprej, je zlasti sedaj potrebno za slovensko kmečko ljudstvo, ki je ostalo na domovih, da p r i d n o d e 1 a in obdeluje svoje polje in vinograde. Žene, starčki in otroci vsi na delo, danebodo polja zanemarjena! Gorje vsem, vojakom in onim, ki so ostali doma, če ne bodo kmetije pridno in vestno obdelane. Vsi morajo skrbeti, da pridelajo mnogo pridelkov, ker jih rabimo tudi za celo armado. Skušajte z dobrim gnojenjem in skrbnim obdelovanjem njiv in polja tem več pridelkov pridobiti iz rodovitne zemlje. Vsak košček je treba izkoristiti!! Vemo prav dobro, kako naporno je delo, ker ni možkih moči, niti ni konj, toda požrtvovalnost in pridnost žen, otrok in starejših mož bode nadomestila že vse! Vsak naj dela z zavestjo, da se trudi za celoto, da žrtvuje svoje moči svojim bližnjim, svoji domovini in olajšava bedo vojakom, ki ne smejo trpeti pomanjkanj? pri svojem trpljenju. Ne pozabite tudi na dolžnost, da si posebno v sili drug drugemu pomagamo, da si priskočimo na pomoč in se podpiramo. Ne jokati, ampak na delo! Dunaj, 6. (Kor.) »Wiener Zeitung« je priobčila naredbo ministerstva za poljedelstvo z ministerstvorn za notranje stvari od dne 5. avgusta 1914, s katero se na podlagi cesarske naredbe od 5. avgusta 1914 odreja potrebno v zagotovijenje obdelovanja polja in dela žetve. § 1. določa, da mora v ta namen , v vsaki občini, kjer se goji poljedelstvo, župan nemudoma sestaviti žetveno komisijo. Služba členov te komisije je častna, in je ni smeti odkloniti. § 2. pravi med drugim, da ima žetvena komisija skrbeti za to, da se delo žetve in obdelovanje polja izvrši pravočasno in primerno. Glasom § 4 so vse v občini navzoče o-sebe moškega in ženskega spola obvezane, da na ukaz komisije vrše delo žetve in obdelovanja polja v občini. Od te dolžnosti so od vezani: 1. Osebe, ki stoje v javni službi, duhovniki, zdravniki, živinozdravniki, lekarnarji, babice in osebe, zaposlene pri negovanju bolnikov. 2. Tiste osebe, ki radi svojega zdravstvenega stanja niso sposobne za poljedelska dela, ki prihajajo v poštev. 3. Samostojni poljedelci in jih služabniki, v kolikor so na lastnem gospodarstvu zaposleni na delu iste vrste. 4. Lastniki gospodarskih, obrtnih in drugih obratov in n; lovi nameščenci, v kolikor so neizogibn > potrebni za vzdrževanje obrata. 5. Lastniki in , ^užbeiici tistih podjetij, ki so na podlagi § 1 cesarske naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 155 proglašena kot državno zaščičena. Po § 7 je naloga komisije, da v.slučaju potrebe skrbi za pritegnitev vnanjih delavnih moči in da v ta namen čim prej stopijo v sporazumljenje s posredovalnicami za delo, s komisijami za oskrbovanje služeče mladine, z vodstvi zavetišč, s pred-stojništvi obrtnih zadrug itd. § 9. določa: Proti sklepom žetvene komisije ni nikake pritožbe. Politična o-krajna oblast vrši nadzorovalno pravico nad izvajanjem te naredbe in more torej posebno odredbe župana in komisije izpre-minjati ali razveljavljati. Glasom § 10 kaznuje politična okrajna oblast neizpolnjevanje določb te naredbe po ministerijalni naredbi od 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198. „Rdeči Križ". Darovi za Rdeči križ, ki so došli našemu upravništvu: Franc Cink, trgovec v Gorici K 5, J. Fabčič, Gorica K 5. Za rodbine vpoklicanih} Franc Cink, trgovec v Gorici K S. Pevsko in izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru je izročilo visoko. rodni gospej grofici Coronini-Cmtibcru 50 K. Franc Turel h Volčjedrage K 5. (De. nar hrani uprava.) Ravnateljstvo c. kr. slovenske držav, ne gimnazije v Gorici je izdalo oklic na svoje učence, v katerem pravi: V teli uso-depolnih časih kliče sveta dolžnost tudi vas, ljubi učenci, da sveto služite sveti domovini. 1. Na kmetih po. manjkuje sedaj delavcev. Vi, ki ste v mestih in trgih doma in nekoliko starejši, prosite svoje stariše oziroma njih narnest. nike, da naj vas pošiljajo ven na kmete, kjer se poprimite vsakega kmečkega dela, ki je primerno vašim telesnim močem. II. Podpirajte — in to storite vsi — »Rdeti križ, ki zbira darove za vojake, v boju za domovino ranjene ali obolele. Ravna-teljstvo bode pobiralo te darove vsak dan od 9—10 ure v pisarni ali pa s p r e j e m a 1 o d o pošti ter jih naposled zime ni. k o m d a r o v a t e 1 j e v oddalo tu-k a j š n j e m u deželnemu p o m o ž -n e m u društvu »Rdečega kri. ž a«. Pomagajte, dragi moji učenci, iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do domovine, j? ljubezni do bližnjika! — Vladni svetnik &. J. Bezjak. Včeraj so pokopali v Gorici g. Antena Klanjščeka, vpok. nadučitelja. Doživel Je starost 65 let. Pred par dnevi ga je zailcUi kap; umrl je v tukajšnji bolnišnici. Donu; je bil iz Št. Ferjana. Služboval je na Štajerskem. Naj počiva v miru! V Št. Petru je umrla sinoči ob 9. uri Berta Dornik, zvesta društvenica iti pevka društva »Prešeren«. Pogreb bo jutri popoldne. Naročnikom turških in drugih vrednostnih srečk! —¦ Na različna vprašanja odgovarjamo, da se žrebanja in izplačila j dobitkov, kateri so za vse slučaje trdim zavarovani, vrše nemoteno dalje, in da tedaj naročniki radi vojske v tem oziru niso in ne morejo biti prikrajšani. -¦ Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, Liiib-i.ana. Premeščen je iz Trsta v Inomost revi-dent južne železnice g. Venceslav Cerni-goj. j Komisija za aprovizacijo mesta v Gorici. — V pondeljek se je na deželnem odboru v dveh sejali konstituirala »Stalna komisija za aprovizacijo mesta Gorice Komisija je sklenila, da predloži narnest-ništvu tarifo maksimalnih cen za živila, ki naj velja v Gorici. Po tej tarifi velja kilogram bele moke 56 v, koruzne 26 v. nic-Sja-prednji deli 1.60 K, zadnji deli 2 K: turšica 24 v; ječmena 36; navadnega riža 40 v; špeha 2'16 K; svinjske masti 2 K: surovega masla 2'60 K; kuhanega masla 3.40 K; sladkorja 92 v; navadne testenine 64 v; soli 24 v; liter mleka 24 v; liter petroleja 36 v; jajca 10 v. Nadalje je deželni odbor sklenil, ti popraša pri vseh občinskih uradih, v toliko so založeni posestniki z živili in knn". da bo tako zadostno preskrbljeno za aprovizacijo mesta Gorice. Po mestnih zidovih je že nabit cenik živil od politične oblasti sestavljen. Po tem se imajo ravnati trgovci. Iz oglasa Avstro-Ogrske banke zvemo, da izda avstrijska vlada v kratkem novo kovane nikelnaste in srebrne novce, j da tako konča splošno pomanjkanje drobiža. Oklic. — V težkih časih, v skrbi za blagor domovine je ponudila družba sv. Cirila in Metoda vse svoje stavbe širotu slovenske domovine uporabi v svrho pa-trijotičnih namenov. »Družba sv. Cirila in Metoda« in društvo »Branibor« vabita nai-iskreneje vse cenjene članice in člane, da se pridružijo patrijotičnemu delu »Rdečega križa« in drugim podobnim do Poljubnim akcijam. Prepričani o Vaši požrtvovalnosti cenjeni rojaki, ki ste jo do sedaj izkazovali narodnemu delu, uverjeni smo popolnoma, da stopi na delo v blagor domovine vsak, kdor je bil do sedaj naš somišljenik, naš prijatelj. V Ljubljani, dne .1. avgusta 1914. Za »Družbo sv. Cirila i" Metoda«: Andr. Seneknvič 1. r. Aleksander Hudovernik 1, r, CENJENIM NAROČNIKOM. - Ker moramo takoj plačati tiskarni vsako številko, prosimo vse naročnike, da plačajo naročnino kakor hitro mogoče, drugače smo prisiljeni, da list sploh ustavimo, V teh težkih dnevih pa bo gotovo vsak težko pogrešal novic in zato upamo, da zadosti vsak svoji dolžnosti, da more izhaja«! »Soča« v 0Q^^Jilj^':^^ii8«|C^i'-Vsei9? onim, ki ne poravnajo haVočn1he^fca*1tJto 1913 v najkrajšem času — ustavimo Ust. Upravništvo »Soče«.' Okrožnica glede vinorejskega kongresa. — Z ozirom na sedanje razmere je določilo predsedstvo'IX. avstrijskega vinorejskega kongresa, da se vinorejski kongres in vinorejska razstava odneseta na prihodnje leto. Predsednik: Dr. Fai-dutti. Odredba glede poštnih nakaznic v inozemstvo. — C. kr. trgovinsko minister-stvo je odredilo z dne 1. avgusta, da sme en in isti pošiljatelj enega in istega dne v inozemstvo poslati le oni znesek, ki velja za e n o poštno nakaznico kot najvišja dopustna svota. Vozni red Trst-Jesenice in Prvačina-Ajdovščina. — Vslcd zaukazane splošne mobilizacije ostanejo od 6. avgusta dalje na črtah brez vojnega voznega reda nastopni vlaki v obratu: Prvačina-Ajdovščina. Iz Prvačine ob 9'36 zj., v Ajdovščino ob 10. uri 7 min. Iz Prvačine ob 9'36; v Ajdovščino ob 10'26 zvečer. Ajdovščina-Pr-vačina. Iz Ajdovščine ob 5'31 predp.; v Prvačino ob 5'54. Iz Ajdovščine ob 5'31 zv.; v Prvačino ob 6'33. Trst-Jesenice. Iz Trsta ob 8.40 predp., v Jesenice ob 2'05. Iz Trsta ob 5'30 pop., v Jesenice ob 9*08. Iz Trsta ob 10'30 zvečer, v Jesenice ob 3'20 ponoči. Jesenice-Goriea drž. kol.: Iz Jesenic Cib 7'39 zvečer, v Gorico ob 276 zjutraj. Gorica drž. kol. - Opčine drž. kol.: Iz Gorice ob 2'32 zjutraj, na Opčine ob 6'28 zjutraj. Opčine drž. kol. - Trst drž. kol.: Z Opčin ob 7'47 zjutraj, v Trst ob 8 51 zjutraj. Trst drž. žel. - Opčina drž. žel.: Iz Trsta ob 4' 14 popoldne, na Opčine ob 5'19 popoldne. Opčine drž. žel. - Gorica drž. žel.: 7s Opčin ob 5'23 popoldne, v Gorico ob 9'13 zvečer. Gorica drž. žel. - Jesenice: Iz Gorice ob 9*46 popoldne, na Jesenice ob 4*42 zjutraj. Tečaj za »Rdeči križ« se vrši v Gorici in sicer je obisk jako povoljen. Kakor doz-uajenio se udeležuje tečaja obilo gospo-dičen. ki so vse navdušene za samaritan-sko delo. Čast tem zavednim gospodičnam, ki so se v tako obilnem številu odzvale, da poma-g.ijo svojemu bližnjemu. Potreba je velika in upamo, da bodo tudi darovi za »Rdeči Kri/«, kar v najobilnejši meri pokazali, da tukaj živi naše patrijotično ljudstvo, ki žrtvuje vse za svojo domovino. Cesarjev dar. — Dunaj, 5. avgusta. u\'or. urad.) Cesar je daroval za Rdeči križ in za podpore potrebne rodovine pod zastave poklicanih vojakov v Cislitvan-ski pol milijona kron, na Ogrskem pol-milijona, v Bosni 100.000 K. Koliko podpore dobijo družine vpoklicanih vojakov? — Žena dobi na dan v. !*20, otroci pod 8. letom po 60 vin. Ako je vpoklicani imel stariše in jih podpiral dole tudi po K 1*20 dnevno. Vsi otroci stari nad S let dobe po K V20 dnevno. Podpore se plačujejo vnaprej vsakega 1. in 16. v mesecu. Proti izkoriščevanju pomanjkanja drobiža. — Dunaj 6. (Kor.) Vsi varstveni organi in stražniki o dobili ukaz, da naj nastopijo z največjo energijo proti kaznji-vemu postopanju gotovih ljudi, ki izmenjavajo bankovce proti manjši svoti v sre-nrnem denarju. Dosedaj je bilo radi takega postopanja aretiranih že več oseb, ki so bile vse izročene sodišču. Sprejemanje nekaterih živil ter njih izvažanje po drž. železnici iz Trsta. — Trst 6. (Kor.) Ravnateljstvo e. kr. državnih železnic razglaša, da se bodo razven že naznačenih aprovizacijskih predmetov sprejemala za odpravo do razglašenih postaj tudi še sledeča živila: sočivje, testenina, začinbe, špecerije, mesni ekstrakti, konserve, kocke za; juho, žveplenice in koks. Iz tržaškega ozemlja se pa bodejo ta živila smela odvažati le takrat, če vojaška oblast dovoljenje potrdi na voznem listu ali tako dovoljenje bodisi na kakoršenkoli način izda. Žitni trg. — Budimpešta 6. (Kor.) Pše-ui^44^Q do J5T5 (za 20več); rž 10.75 do H (za 20 več); ječmen 8.5(Tdo 9 (živahno zahtevan); oves neizpremenjen; koruza 8.10 do 8:25. Vreme toplo. - Vojna sila Francije šteje okroglo 5,500.000 izvežbanili vojakov. Francoska armada prve vrste z rezervami vred šteje 1,600.000 ?nož. Armada prve vrste obstoji iz 21 korov (43 divizij), 20 rezervnih divizij in 10 kavalerijskih divizj. , Vojna sila Rusije je sledeče preračun-jena: Glavna in rezervna armada 3,700.000; armada druge vrste 2,600.000 in armada tretje vrste (črna vojska) 1,140.000 mož. Rusija bi po teh računih lahko v slučaju vojske postavila na bojišče 7,700.000 mož, od katerih je v Evropi kakih 4,000.000 izvežbanili vojakov. V avtomobilih francoski denar za Rusijo. — Uradno je naznanjeno, da vozijo trije francoski avtomobili velike vsote denarja iz Francije za Rusijo. Moratorij na Francoskem so podaljšali vsed naredbe finančnega ministerstva do 31. avgusta ponoči. Izgredi proti Nemcem in Avstrijcem v Bruslju. — Kolin, 4. avgusta. Poročila iz "ariza so povzročila, da so Bruseljčani priredili demonstracije in izgrede proti Avstrijcem, Ogroin in proti Nemcem. Več tisoč Nemcev in Avstrijcev' je zapustilo Bruselj. Strašen čin očeta. — 3 otroke in samega sebe usmrtil. — Pretresljiv družinski prizor se z dogodil v torek na Dunaju v Ottakringu. Mesarski pomočnik Jurij Fiirst, kateremu je pred 2.letoma umrla soproga, je sebi in svojim trem otročičem na strašen način končal življenje. Najprej je svoje otroke s štiletom težko poškodoval, potem pa, da bi jih rešil muk, še parkrat ustrelil nanje. Otroci so takoj umrli. Nato se je ustrelil še samega sebe v, sence. Motiv žalostne družinske drame je dosedaj še nepojasnjen. Na nekem lističu, katerega so našli, je poročal nesrečnik, da je svoje otroke iz ljubezni in izpolnjujoč prisego, katero je dal svoji ženi na smrtni postelji, vzel seboj v smrt. Deklica je stara 7 let, fantič eden 5, drugi 4 leta. Belgijska vojska šteje v miru 47.600 mož, v vojnem stanju 184.500 mož in 240 topov. Z meščansko gardo se poveča 'armada v vojnem stanju na 157.500 mož. Danska. — V vojnem času šteje Danska 85.300 mož in 128 topov. Mornarica ima 69 ladij in 90 topov. Švica šteje v slučaju vojne 45.800 mož pešcev, 9650 konjenikov, 25.570 top-ničarjev. Skupno 211.600 mož; prišteti je še črno vojsko 275.300 mož. Nizozemska. — Vojska šteje 41.400 mož, domobranstvo. in drugo vojaštvo 120 000. Nizozemska ima po tem še kolo-nijalno vojsko 35.000 mož. Mornarica šteje 85 ladij, 462 topov, mornarjev 7200. Japonska šteje v miru 250.000 mož vojaštva, 900 topov; v vojni 600.000 mož redne vojske s 1440 topovi. Vojska se jako poveča s črno vojsko. Japonska mornarica ima 196 ladij in 735 topov. Angleška vojska šteje 477.800 mož in 1086 topov. Mornarica šteje 625 ladij z 2827 topovi. V vojnem času št je mornarica vojakov 201.200 mož. Bombardiranje v vojni. — Po mednarodnem pravu se smejo za časa vojne bombardirati samo utrjena mesta, vasi in stavbe. Predno začne obstreljevanje, mora poveljnik poskusiti vse, kar je v njegovih močeh, da obvesti mestno poglavarstvo. Pri obstreljevanju je paziti na to, da se po možnosti prizanaša stavbam, ki so namenjene bogoslužju, umetnosti, znanosti in dobrodelnosti, potem bolnišnicam in pa shrambam za ranjence, izvzemši, ako se porabljajo take stavbe za vojne namene. Dolžnost prebivalcev oblegalnih mest pa je, da zaznamujejo take stavbe z vidnimi znamenji, katere je treba prej naznaniti onim, ki oblegajo. Vojn! vjetniki. — V današjih vojnah se sinatni volno vjetništvo kot sigurnostni zapor na škodo življenja, zdravja in imetja vjetega sovražnika. Vojskujoča se država srne z vjetniki storiti vse, kar se ji zdi potrebno, da isti ne pobegnejo. Lahko jih u-porabi za pristojna dela, vendar pa mora skrbeti za njihovo telesno vzdrževanje na način, ki odgovarja stanju, katero so za- ] vzemali vjetniki v svoji vojski. Vjeti čast- ' niki morajo dobivati tudi svojo plačo, ka- ; tero mora njihova vlada potem povrniti, i Hranilnice in vojna. —* Pri Blagajnah \ Prve avstrijske hranilnice na Dunaju so : znašale včeraj vloge za 100.000 K več kakor povračilna izplačila. 3031 strank je od- \ povedalo 572.000 X, nasprotno pa je vlo- j žilo 771 strank nad 661.000 K. Strankam, ki \ so zahtevale denar, se je ugodilo že do pol 2 popoldne in tudi stranke, ki so vlagale denar, so bile odpravljene v kratkem, kakor v normalnih časih. Opozarjamo vnovič naše občinstvo, naj ne bo v strahu za svoje prihranke, spravljene v hranilnicah, ker so iste popolnoma varne. Zadnje vesti. (Po kor. biro). Črnagora napovedala vojno Avstro« Ogrski.— Črnagora je pri tem kršila mednarodno pravo, ker je ovirala avstro-ogrskega poslanika, da hi takoj naznanil napoved vojne. Nemci prodirajo z uspehom v Belgijo. Nemške čete so zasedle mesto Luttich. Luttich,'francosko Liege, ilamsko Luik je glavno mesto istoimenske province in ima z 9 predmestji okoli 250.000 prebivalcev. Mesto leži ob Mozi in je oddaljeno od nemške meje nekaj nad 30 km. .. Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan KavEiC v Oorici. Tfska: »Goriška Tiskarna« A. OabrSček (odgov. J. FabčiC). " Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Soča« in .»Primorec«. Moll-ov Seidlifz-prašek ie za na Selodcn trpe5e neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenfiicami. Cena orig. škatlje K2~ Ponarejanje se sodnijsko lasleduje. RIoIIo-vd Franc, žganje in sol n ribanje livota ~ mmne ,. MolyB olajluloče in (UrepdrjoCe sta-roznano sredstvo proti trganja lu prehlajenja rsake vrste. Orlg:. steklenica K 2-— Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna k. MOLI, c. in kr. dvorni laloinlk, Dana}, Tuchlauben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. Siilro-Spp. Sarsapariliae 60 in 1 50 ^H ^Sidro-Liniment. ssfNJ I Nadomestilo za 8ldro-Paln-F.xpelfer. I 1 Bole6lmolaJiuloSe matllo iaprehlttienjti„retjtnfttirem, m IV trganj« po udih, itd. it |^W^ Steklenica K -.80. 1.40. Z~. ^J I Steklenica K -.60. 1.40. 2.-. Sidro-žvepleno-mazilo. Zelo olajšujoče pri Maju, solnem teku,, Itd* Lonček K 1.—. Dobi se sltoro v vsaki apoteki ali pa direktno Or. flichter-jevl apoteki „prl zlatem levo' Praga I, EUzabethstrasse 5 Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Sedlarska delavnica Ivan Krauos-Gorica na Koran Si. u. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, sinic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-; ¦SL3^N ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se t5i®f ^ izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. tfM&felM^ Originalne !flayfarth-ooe oblastveno zavarovane oinske in sadne stiskalnice „HERKULES" Prvovrstni izdelek. Hidravlične vinske in sadne stiskalnice. Nenrekosljive! Grozdni in sadni mlini mostne naprave Ph. magfarth & Cs Tovarna poljedelskega orodja DIIIIA J, II. Taborstrasse Sten. 71. Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno ~^®$ SNtr* Iščejo se zastopniki. Anton Br®š&ak Eorica - losposka ul. (6. SarduGGi) 14, ? lastni fršL Proa in naJoeCja slovenska zaloga in tonama pohlSioa -------— na Primorskem ----------- i zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih sob. Cene cd 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva. Sprejema naroČila za opreme uil, hoteloo Itd. 1VBt 107-C^H A. vd Berini Gorica, Šolska ulica 6t. P. uelika zaloga — = ol)kinega olja prve vrste i .jfciliillt tvrdk iz Istre, Dalmaciji, Kilfctte, Bari |r Rice ¦ prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 112 1*20, 1'28, 1-38, H4, la60, 1'80, 2'-, 240 za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. —— PoSUja poštnine prosto na dom. Posodo ee pužča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------- mila in sveC-------------- Cene zmerne« I. Felberbaum«Gorica Corso Glus. Verdi it. 11, Via Caserma St. 15 vis-a-vls Izvoznega trga Obleke za gospode, gospe m otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne iopice in bluze. | Odlikovana pekarlja in siadči&arna iRarol Droščikl i Gorici, na Komu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi I nejega peciva, torte, kolače za birmance I lin poroke, odlikovane velikonočne I pince itd. j j Prodaja različna fina vina In likerje I : na drobno ali v originalnih butelkah. I Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna I naročila ter obljublja solidno postrežbo I po Jako zmernih cenah ""! Zobozdravniški in zobotehniškl atelje Dr. I. Eržen BORICH Jas. Uerdl tekallSCe Sfeo. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. omiiiira o soalem ateljeja od 9. ure dop. do S. are pop. Anton Potatzky v naslednik Jas. Terpin. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje bupovališče nirnberifcega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne Stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje, Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Haročalte se na ,SOČO" in »Primorca". Reservni fond: K 126.014*60 Vplačani deleži: K 48.04,8 Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Zadružnikov: 1707. »Goriška ljudska posojilnica' vpisana zadruga z omejenim jamstuom V GOriCfi Ostan. 1. 1883. (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.) A sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|0 čistih. ^ Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolagoA khiSnl hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. t Položnice poštne hranilnice^ razpolago brezplačno. IZIDOR NANUT autorizouana staubena tordks ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporoča p. n. občinstvu za Fsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po] najnižjih cenah, : Edina primorska tovarna dvokoles ----------------»TRIBUNA«------------- Mihajlo Turk priporoma svojo igo 10 BRIVN1C0 ^ŽrVk Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi stem .služila denar kal;or ko to večkrat dogaja, pač pa Hom pripravljena brez« platno povedati vsakomur kako .sem popolnoma odpravila večletno bolezen na pluCah, naduho in oslovski kašelj. To domačo zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor fraiikiran zavitek. NTasluv go.spa B. Kolenska — VrSovlce pri ; 72-20 . Pragi, češko. 20G-20 Gorica Tržaška ul. 25j prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvol.oles, Šivalnih tijskih stivj»v, nnvnofonov strijonov i. t. d. •" &*x GORICA lomerbad postaja juž. žel. začetek sezone prvega maja D »K ©p- (štajerski Gastein\ SI |9 Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato Sm H toplice Štajerskega 3t>-5 do 37-5 gradov C, H BI učinkuje kakor Gastein, Teplitz, Pfiiffer 0 ^P proti protinu, revmatizmu. ženskim in živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dunaja 8, iz Trsta 5, iz Budapešta 9 ur. — Prospekti zastonj potoni ravnateljstva kopališča Rbmerbad na Štajerskem. ~ I CROATIA Stolna ulica št. 2 -4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Kupujte samo dvokolesa »Gcrlce" in „fHfena"P ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCtOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk na Stolnem trgu št. 9. GORICA Ustanovljena 1884 zavarovalna zadruga v Zagreba: Edini domači zavarovalni zavod. I Telefon žtv~.~25^»4 | Podružnica: v Trst«, via del Lavatoio št. I, II. nadstr. Centrala: Glavna zastopstva: Zagreb, v lastni niSi, vogal Na- Ljubljana, Osjek, Reka, Sarajevo, rovske In Preradoviteve ulice. 2*41 Ul Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja f Na žioljenje 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti Skorji po požaru 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarem, 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zaoarooanie steklenih Sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 3,3750508S ¦Letni dohodek premije s pristojbinami..........„ 1,571.135-97 Izplačane škode...................„ 6,400.996-52 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Zastopnik za Goriško C D D M T DFDUfl s sedežem v Gorici: iftlllltt aT I* ¦% 1% W« restaorater »Trgooskl Dom" Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Unbilana, podružnice: Celfo-Celooec, Sarafeoo. Split, Trat. Delniška glavnica K 8,0*KMj j Rezervni zakladi K ltO00M Vloge na knjižice po Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa Žrebanja. VnovČ«ye kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. 12 |o> v tekočem računu po dogovoru. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi iia vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbova Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.