JLetnik V,
V Grorici, dn6 20. oktobra. 1897.
Številka 30.
mu je r Gorici, ifmmaice
Primorski List"
izhaja vsaki i., iO.,in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I ffl. 50 u., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
utic« it. lO. — Nefrai-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
£oučljiv list za slovensko ljudstvo na £rimorskem.
Vse za vero, dom, cesarja I
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij „Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
organizacija.
Na Primorskem se je v zadnjem ('■asu v malem zasnoval kršč. gospodarski tok.
Ta zistematifcno (smotreno) teži na to, da se kmetu in sploh delavcu pomaga na noge.
Da je bila tudi pri nas skrajna sila, ni da bi dokazovali.
Kakor smo namreč že vsled vladajočega zistema zaostali skoraj povsod za ostalimi pokrajinami, istotako smo še posebej potisnjeni v kot na polju gospodarske organizacije.
Naša narodno-politična zavisnost na celi črti, nam jasno priča, da smo tudi gospodarski vsužnjeni laškemu kapitalu.
Da, laški kapital je zdrobil in zmaličil slovansko delo, dobil je v svojo pest slovanskega kmeta, za to mu pa tudi politično gospodari, jerobuje.
To laško kapitalistično jerobstvo cvete zlasti v Istri. Laški kapital si je tam umetno vstvaril svoj kmečki stan, katerega je manjkalo laškim denarnim mogotcem, v politične namene si ga je ustvaril iz slovanskih — zadolženih kmetov — odpadnikov. Pa, kaj hočemo ; saj so pomilovanja vredni, ubogi narodni odpadniki ; večkrat bi radi ostali zvesti svojemu rodu, a ne morejo, ne smejo..
Gorje nam ! Ako gospodarski ne rešimo svojega naroda iz klešč laškega kapitalizma, izgubljeni bomo versko, na rodno — obsojeni v vsikdarno politično
—	sužnjost.
Da se za to oslobojo našega ljudstva Ltrudijo po svoje vse vladajoče slovanske sTVanke, ni da bi prerekal.
Ali vendar ponekodi, osobito v Istri, pogrešamo smotrenega gibanja na gospodarskem polju. Kar se stori tu in tam. to so le gospodarski obliži nikakor pa ni to gospodarska organizacija. .
Ako hočemo Primorsko resnično narodno osloboditi, dajmo svojim političnim naporom trdno — smotreno gospodarsko podlago. -
Na vseslovenskem shodu pa je kot temelj taki smotreni organizaciji poslanec Povše priporočal snovanje kmečkih posojilnic po Reifeisnovem načinu in kmečkih zadiug. Kolikor pa \emo in znamo, imamo doslej v Istri samo jedno tako hranilnico in posojilnico, po kateri se je domači denar postavil na narodne, domače-lastne noge ; tudi se prav nič ne kaže, .da bi se utegnilo v narbližjem času obrniti kaj na bolje v tem oziru. Na Goriškem ni dosti bolje. Že poldrugo leto ustanavljajo take zavode i pri nas; a tla nikakor niso tako ugodna, kakor je velika potreba in korist takih zavodov.
Mej tem pa, ko mi sami dremljemo in spimo, čuje naš narodnr zopernik — italijanski kapitalist — in ko komaj zapazi kak gospodarski gibljej na slovanski strani, že ustvarja se vsemogočnim svojim kapitalom jezove — proti bajni slovanski denarni povodnji, v resnici pa gradi denarne trdnjave, kakor je ona „Banca agraria v Trstu" z jedtiako bodočo podružnico v Gorici, da bode lahko i naprej gospodarsko in politično pestil slovanskega delavca.
K tej premeteni in žilavi obrambi za ohranitev .svoje doslejne posesti" pomaga laškemu kapitalu i naša vlada.
Zakaj sicer uprašam, zakaj n. pr. se je stoprav sedaj ukrenilo, da goriško okrožno sodišče, ne sme vpisati nobene gospodarske zadruge brez privolitve politične oblasti v Trstu ?
Zakaj se je moralo za prvo Reifei-»novo kmečko posojilnico v Šempetru trkati na narviša oblastvena mesta in slednjič celo parlamentarnim potom podrezati našo vlado, da vendarle ugodi prošnji ter odobri zadrugo ? Zakaj seje hotelo hranilnico v Podgradu (Istra) po dveletnem obstanku z ukrepom z dne 8. maja 1896. popolnoma uničiti .in onemogočiti ?
Zakaj se n. pr. pravila kmečke posojilnice v Tomaju, ki so prav taka, kakor pa one že potrjenih denarnih zavodov,
vračajo in v drugič odklanjajo ter slednjič v tretje zavrnejo z ničnimi po večletni trgovsko-sodnijski praksi razveljavljenimi razlogi ?
Zakaj se n. pr. v Tomaja zopet ne dovoli, da. bi se vloge sprejemale tudi od neudov. kar že davno delajo posojilnice v Šempetru, Biljah itd ?
Zakaj se naša dotična-otrlastva prav nič ne boje zopetnih skoraj gotovih interpelacij na Dunaju, glede na taka ne* čuvena postopanja ?
Zakaj morajo nekatere posojilnice kakor n. pr. furlanske in šempeterska že skoraj celo leto čakati na priznalo zadevnega finančnega oblastva, da o njih veljajo pristojbinske ugodnosti po zakonu od 1. junija 1889, mej tem ko se taka priznala drugodi in tudi na Kranjskem zvršein dostavijo navadno že po treh dneh?
Kaj ne zadoščajo naše posojilnice v celi meri vsemu, kartirja zakon z dne
I. junija 1889. kot pogoj p ristojbinostim olajšavam ?
Zakon tirja : 1. da zadruga temelji na neomenjenem poroštvu; no, in vsi naši zavodi so zadruge z neomenjenim poroštvom ; 2 da društvo omejuje svoje delovanje na kak manjši okraj (na eno ali več sosednih občin); no. in skoraj vse naše zadruge imajo svoj delokrog omejen le na eno politično občino ; 3. da znesek opravilnega deleža, ne presega 25 gld ; naši deleži pa znašajo cel — samcat — goldinar ;
4. da se opravilni deleži kar nič ne obrestujeio ali vsaj ne vrše, kakor hranilne vloge ; naši deleži se prav nič ne obreštujejo.
5. da društvo prebitke odkazuje pričuvnemu zakladu (društveni glavnici), od katerega udje nimajo nobenega deleža ; tudi to je pri naših zavodih, kjer je čisti dobiček nedeljiva vseskupna last ;
6. društvo omejuje podeljevanj« posojil le na svoje ude ; torej tu ni rečeno: le vlaganje na svoje ude, ampak posoje-vanje\ tudi temu je po vsem ugodilo, ker se posoja le zadružnikom.
7. da društvo ne rabi menjic in o-brestna stopinja posojil ne presega ono hranilnih vlog za več nego 1 '/„. Tudi nato se je oziral pravilnik. Kaj hočete torej še več, ker naša pravila popolnoma vstrezajo zakonitim pogojem.
Če bi še dvomili, ali se sme pri kolekovanju zadolžnicReifeisnovih posojilnic rabiti le enojen kolek po stolbi I. in tudi tedaj, če so na zadolžnicah poroki, opozarjamo dotičnike na zakon od
II. junija 1894. št. 111. drž. zak!
Toda, čemu navajati in učiti nje, ki sami vse to bolj vedo in umejo nego mi ? Saj smo že osebno govorili z dotič-nim referentom v Trstu, dvakrat še posebej podrezali (urgirali); prizvali se na c. k. finančno vodstvo .... in vse zaman . , .
Dotičnega ugodnega odloka le še ni ... in — !
Za davke in za razne druge pristojbine so pa kar čez noč v hiši.
Iz vsega tega se vidi, da slovanska kršč. gospodarska organizacija kmečkega ljudstva ima nasprotnike ne samo v laškem kapitalu ampak še nekje drugodi !
Kapital — dela politiko i pri nas i zlasti pa gospodarsko politiko. Naši politični boji so torej tudi boji proti laškemu kapitalu. Mi upamo, da mu stremu ost in vzamemo morilno želo, s tem, da priborimo Reifeisnovim posojilnicam vse zakonito dostojne ugodščiue.
Ko se to zgodi in to se mora zgoditi v najkrajšem času, tedaj pa le na delo. Snujmo kjerkoli moremo take kmečke posojilnice ; žrtvujmo ; dvojimo, množimo se, če smo sami in ne dostaje gospodo sko-umnih močij za vodstvo takih zavodov ; gre se za goapodarsko pa tudi zraven istočasno za politično oslobojo našega ljudstva. Ako bi osnovali le kakih dvajset do trideset takih posojilnic — mogli bi jih združiti v osrednjo posojilnico, ki bi bila kos vsaki „Banki agra-rii“ bodi v Trstu ali y Gorici.
Še enkrat torej: Na dtlo!
d - mi privatna as
Memo vere hoče socijalizem uničiti tudi privatno ‘ last, odvzeti hoče posameznikom njihovo imetje in je izročiti državi, ki naj razpolaga potem z njim, kakor ji ljubo in drago. Tudi ta točka je navidezno jako nedolžna. S svojo pripro-stostjo zamore preslepiti posebno neizkušeno množico, ki se pač najraje uuaja sladki nadi, da bi že enkrat postala deležna dobrot in slastij, ki jih uživajo višji krogi. Toda, ako premišljujemo i to točko natančneje, tedaj zapazimo, da je kruta in nemoralna, ker žali kar naravnost— naravno postavo in božjo, tedaj zapazimo, da krije v sebi veliko nakano. In sicer tiči ta nakana v tem, da beseda ,.lastu ne znači tukaj samo materijalne lasti, ampak vsako pravico, vsako avkto-nteto in slednjič celo vsako osebno prostost. Posamezni človek bi več ne obstojal kot tak. ampak bi postal stroj, katerega bi lastnovoljno vodila in rabila država.
Tiranstvo kapitalizma se hoče torej nadomestiti z drugim, še ueznosnejšim socijalističnim gospodstvoui, katero je po svoji naravi protikristjansko in protimo-ralno. Ako uničimo privatno last, tedaj imamo društvo, ki je v vsem in V3elej odvisno edino-le od brezbožne avktoritete, imenovane „drž iva“, katera je povse neomejena v svoji oblasti, in pred katero je človek liki neznatna, da ne rečem nična stvar. Tedaj na eni strani brezmejno samosilstvo, na drugi pa — splošno rohstvo. Vsa spodbujanja k delavnosti, vsa stremljenja do napredka, do popolnosti so s tem poražena in odvzeta je s tem tudi slednja nada do poštenega zaslužka. katerega naj ostavi delavni oče svojim otrokom Uničena je s tem tudi vsaka želja, da bi se kdo popel nad druge, kajti s ,tem bi se kalila socijalna enakost. Ljubezen do domovine, ki je bila navezana na privatno last, ostane le puhla fraza, in družina sama zadobi s tem smrtni udarec, ker mora biti žena možu enaka in sme torej ostaviti družinske skrbi, da se ozre liki mož i ona po delu, potrebnem v taki socijalni državi.
Kakor razvidno, bi bile razmere tedaj precej grozne. Zanikanje privatne lasti ne zboljša gospodarskih razmer, pač pa jih poslabša, ker zmanjša pridelke, med tem ko ostane použitek vedno isti. Mislite si, da pride i vaš kraj v oblast taki socijalni državi. Ona vam potem zaukaže, da obdelujete vsa k temu kraju pripadajoča zemljišča, da se trudite na njih v dosego kar najboljših pridelkov. Vprašam, koliko bi obrodila ta zemljišča v resnici ? Menim, da malo. Kajti vsakdo dela tem rajše, ako ve, da dela za-se in za svoje, vi bi pa znali, da se trudite samo za državo, ki bi skopo sama spravila vse pridobljene sadove.
Sicer pa se razlikuje človek od navadne živali. Da si žival ohrani življenje, išče si po lastnem nagonu živil v svoji najbližji okolici. Ona ne stremi da-lej: tako se naje vol trave za danes in ne misli na jutri.
Vse drugače je pa pri človeku. On se sicer tudi živi od materijalnih darov narave — ali to ne zadošča. Dobrotno nebo ga je v povzdigo nad živaljo obdarilo z razumom, in to je ravno, kar mu usilja pravico, da si prisvoji na zemlji več lasti kakor navadna žival. Z razumom spoznava človek to, kar je njemu potrebno, in to ne samo za trenutek, ampak tudi za prihodnost. Vemo tudi, da Gospod Bog je dejal že v začetku prvima človekoma : ,.Napolnita zemljo in pod-vrzita si jo, in gospodujta vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji". (Gen. I. 28.) S temi besedami je tedaj že Bog sam jasno podelil človeku pravico do privatne lasti, t. j. tudi do takih stvarij, katerih sam ne použije.
Človek ki spozna s svojim razumom sedanje in prihodnje potrebe, mora naravno preskrbeti samega sebe. Ne sme misliti torej samo na trenutek, ampak
mora voliti že naprej tudi med sredstvi, katera spozna potrebnim in za ohranje-nje življenja i v prihodnosti. Razim sadov tega sveta sme imeti v lasti tudi zemljo samo, iz katere si izvaja po potrebi sadove za bodočnost.
Naj ne reče kdo, da bode za to skrbela država. Človek je imel to pravico, še predno je obstojala kaka država, in človek je tudi starejši kot država.
Človek, ki si je prisvojil kos zemlje, ni čakal, da bi mu Sama rodila obi-lih sadov. Vstrajno jo je obdeloval, vanjo je polagal svoje moči, lastni zemlji je utisnil z lastnim delom znak lastne osebe. S pravico jo torej sme prištevati svojim in zahtevati, dajo i drugi cenijo. Zunanje stvari, katere si prilastimo v našo korist, prirastejo tako rekoč k nam in postanejo del nas s .mili. Ako bi n im jih zato hotel kdo vzeti, provzročil bi nam bolečino, škodo — krivico. Koliko truda, koliko denara položi človek za različno pridelke v zemljo ! Bi-li bila to pravica, da bi užival sadove kdo drugi, ki ni potrosil v to niti novčiča?
Ako si delavec prihrani s svojim trudom svoto denarja, ne more mu pač nihče odreči pravice, da. sme razpolagati z njim, kakor mu drago. In ako si m sli s pridobljenim denarjem kupiti hišo, s kako pravico mu more socijalist reči: daj to hišo državi?
Privatna last je velike socijalne vrednosti, ker je povod k napredku. Nji se imamo zahvaliti, da je proklilo na svetu toliko bogastva, le ona je omogočila gojenje tolikih znanostij in u netno-stij. Privatna last je jako prikladna človeški naravi, ohranitev privatne lasti je utemeljena tekom dolgih stoletij od prvega bivanja človeškega rodu na zemlji.
Tem bolj pa sebi a m vidi opravičena pravica do privatne lasti, ako razmišlju-jemo družino in nje namen. Družina je pred državo, ona je pravo društvo in ima pravice povse neodvisne od države. Ako premišljujemo moža kot glavo družine, kaže se nam vse krepkejša pravica do privatne lasti. Očetova dolžnost je, da ohrani in preskrbi svojo deco, da ji pripomore do sredstev, katerimi bode lahko kljubovala najrazličnejšim težavam tekom svojega življenja. Ali to je mogoče samo s pridobitvijo sadonosnih la-stij, katere naj bi ostavil oče deci kot dedščino. Naj se morda kdo zopet ne zateče k državi, kajti, ponavljam, družina je logično in zgodovinsko pred državo, in tudi njene pravica in njene dolžnosti morsjo biti pred državo. Pogubna je tedaj misel, da bi smela država svojevoljno posegati i v svetišča posameznih družin; kajti očetove oblasti ne more država ni uničiti ni odstraniti. Sinovi so nekaj očetovega in stopijo šele družinskim potom v javnost, v društvo. Socijalisti, ki hote nadomestiti nadzorstvo starišev z drživ-nim nadzorstvom, bijč v obraz naravni postavi in rušijo družinske vezi.
O.lstranenje privatne lasti je tedaj izdajstvo, in sicer ne samo zatč, ker oropa posestnike postavne lasti, ampah tudi zatč, ker oropa očeta vseh pravic napram svojim otrokom, napram svoji soprogi, ker uničuje celo idejo družinskega obstanka. Socijalizem hoče, da bi povsod vse nado-mestovala država, da bi bila posamezna , bitja, stariši, otroci, družina samo-le stroj v oblasti države, ki naj bi smela slobodno ravnati ž njimi.
Jaz mislim, da mora vsak pošten Človek, bodisi bogat ali ubog, res kar v-strepetati že pri sami misli na to socijalno državo.
Še drugače izjavljajo socijalisti poslednjo točko, in sicer slepečimi besedami: mi hočemo biti vsi jednaki. Se ve, da je tudi v tem izraženo nasprotje proti naravnem redu. Saj vendar nismo vsi enake nravi, enakih znanostij, enakih močij ; in iz teh razlik se poraja tudi razlika posameznih stanov, ki so povse potrebni v javni družbi.
Smatranje vere privatnim stv arem in odstranenje privatne lasti sta torej dve zapeljivi in vničevalni točki, ker uniču-jeti vsako pozitivno razodetje in vsako
na celi črti proti staroslovenskemu jeziku v cerkvi. Proti staroslovenskemu jeziku se je boril kanonik Pesante v Poreču. Temeljito ga je zavrnil dr. Volarič.
Sosebno pa se v zadnjem času odlikuje mladi pravnik Salata, ki se s besedo in peresom bojuje proti temu privilegiju krške škofije. O tem „učenjaku“ so trdili v lepem soglasju katoliška „Eco“ in „Vaterland“ in vsi židovsko-liberalni listi, da je v poreškem diuštvu za domačo zgodovino dokazal „luminosameu-te“, da je neresničen in podtaknjen oni odlok Ivana VIII., na katerem temelji raba staroslovenskega jezika in da po takem je padla tudi veljavnost vseli pa-pežkih dovoljenj,s katerimi so potrdili ta privilegij.
Nikar pa naj nihče ne misli, da se Salata proti staroslovenski liturgiji bori iz ljubezni do cerkve. Ta mož je še nedavno v Nerezinali na Krku priredil svečanost XX. septembra in to gotovo ne iz udanosti do sv. očeta. In tak človek, ki proslavlja dan oropanja Rima sv. stolici, naj bi pobijal staroslovenščino v cerkvi iz čistih, plemenitili namenov ? To naj verujejo le gospodje pri ,,Ecu“ in „Va-terlandtr*. Mi pa smo prepričani, da dela iz golega narodnega sovraštva.
Veliko veselje je zavladalo ne samo v liberalnem taboru mariveč i v italijanskih duhovniških krogih, kar nam dokazujejo veseli dopisi v ,Eco“, ob vshodu te nove luči. Upali so. da ob svitu tega „moust.ium scientiarum“ se kakor megla razkadi slovanska liturgija. A vse veselje je preč in upanja ni več, ker kmalu se je ogla>il mož. ki ,je popolnoma zatemnil navidezni učenjaški žar ,,učenja-ka-‘ Sa'ata.
„Naše Sloge“ št. 39. je namreč pri-dodana priloga, na kateri je tiskan korenit in temeljit odgovor slavnemu „uče-njaku-* Salata. Spisatelj, kakor se iz spisa razvidi, učenjak, je poslal v boj celo kopo zgodovinskih dejstev in nepo-bitnili dokazov.
Pred vsem osvetli „učenost“ učenjaka Salata Ta „učenjak“ je skušal, naslanjajoč se na spise starokatolikov prof. Friedricha in župnika Goetza, dokazati nepristnost odloka Ivana VIII. Pač lepo se vjemajo italijanski katoliki, in nemški starokatoliški odpadniki v pobijanju staroslovenske liturgije.
Z nekaterimi citati razkrije tudi globoki kritični um tega nasprotnika slovanskemu bogoslužju. Samo eno primero. Tako navaja dejstvo, da se sv. Gaudenciju osorskemu škofu (1042) pripisuje dolg boj in zmaga proti slovanski liturgiji. Na drugem mestu iste knjižice pa veli, da do polovice 13. stoletja se nikomur ni sanjalo rabiti barbarski jezik v cerkvah. Kako more tako protislovje zapisati bistroumen in kritičen histerik. O, da res luminosamente se smeši „slavni učenjak4*.
Nadalje g. spisatelj osvetli tudi ne-pristrastnost razpraljanja g. Salata. Ta vrli učenjak je v svoji knjigi navajajoč izpuščal cele stavke, ki mu niso služili
ali so dokazovali opravičenost slov. liturgije, ter tako do cela zavijal resnico.
V svoji knjigi našteva tudi slabosti gla-goljašev, dočim o italijanskih duhovnikih do cela molči. Da učen je Salata res v zavijanju resnice.
Nepobitni pa so dokazi, ki jih spisatelj navaja za slovansko liturgijo na otokih. Priče za nje so večinoma Neslo-vaui. Zato to delce posebno priporočamo gospodom pri „Eco“, da se prepričajo o opravičenosti slov. liturgije ter ne gredo v boj proti temu, kar Rim dopušča in varuje.
Priče, katere spisatelj navaja sta n. pr. znamenita liturgika Gavanto in Merati ("1736), ki navajata kot splošno poznano in dokazano, da v Istriji, Li-burniji in Dalmaciji se sv. maša in druga sv. opravila opravljajo v ilirskem ali v slovenskem jeziku, toda se je ohranil rimski obred. Ravno tako potrjuje tudi učeni kanonist Lucij Ferraris.
Nadaljna priča je vizitator Valerij de Poute. Zapisnike, ki jih je napravljal ob vizitacijah, so duhovniki podpisovali v glagolici, ker latinice niso znali. Pri vizitacijah je tirjal, da se mu pokaže staroslovenski misal, brevir in obrednik.
V celi nekdanji osorski škofiji se je, iz-imši kapitel osorski in črtski, rabila glagolica. Isti Valerij de Pon1-e je glago-Ijaše silil, da se priuče latinici. A mnogi vkljub temu niso se priučili ali le slabo, kakor sam poroča v svojih poročilih.
Iz odlokov škofijske sinode za časa škofov Rossi (l<><>0) in Simona Gaude (1G96) je razvidno, da je starosloven-ščina bila v rabi. Na sinodi za Simona Gaude-a so glagoljaški duhovniki v slovenskem jeziku izpovedali vero Skot Nikolaj Dinarici (1746—37) je sam na vizitaciji opravil sv. mašo v staroslovenskem jeziku, kakor pozneje škof Vitezič, v krajih, kjer je bil isti v rabi.
Poslednji osorski škof Rakamarič ki je odpravljal slovansko bogoslužje, ne sicer toliko iz nestrpnosti kolikor iz pretira na ljubezni do latinskega cerkvenega jezika, isto tako spričuje, da je staroslovenski jezik bil v cerkveni rabi. Temu škofu je kongregacija, za razširjenje vere 29. sept. 1804 naročila, da naj pazi, da se ohrani staroslovenski-rimski obred.
Res so škofje tedaj izdajali italijanske odloke, a bil je vedno duhovnik nastavljen, ki je te odloke prevajal v staroslovenščino. in tako se je ohranila marsikatera škofovska odredba v staroslovenskem prevodu.
To so le nekatere v delu navedenih prič. Nadalje pa spisatelj iz arhivov navaja toliko zgodovinskih dokazov, tudi za posamezne kraje, da mora vsak razsoden in nepristran človek spoznati veljavno uporabo staroslovenskega jezika v krški škofiji.
Staroslovenščina je tedaj veljavno v rabi z dovoljenjem sv. stolice, čuva-rice cerkvene edinosti. Ako rimska stolica ne brani staroslovenščine. mariveč jo še pospešuje ter varuje, kjer j* vpeljana, je li naj se potem zaganjajo vanjo
naravno postavo božjo. Bog sam je soci-jalistom cilj zasmehovanja, Bog — izvor vsega razodetja, stvarnik in vladar vsega stvarstva!
In sedaj pomislite, o delavci, še sami, kak priboljšek bode donesel delavskim slojem gospodarski zistem, ki sloni na zatajevanju Boga in ki nadomešča Njega z revnim in ošabnim človekom! Rad bi vam pokazal, kako se bode godilo z vami, ako vas nesreča res dovede v soci-jalno državo. Vi gotovo ne bodete med voditelji, pač pa bodete med delavci-te-žaki, katerim se bode za delom nalagalo delo, ugajaj vam to ali ne. In konečno bodete morali ves dobiček znesti k voditeljem, kateri vam bodo milostno podelili toliko, kolikor bodo ravno mislili, da potrebujete.
V	smatranju vere privatnim stvarem in delovanju v odstranjenje privatne lasti je izražena nečuvena kletvica napram Bogu samemu. Kajti to je isto, kakor če rečeš Bogu : tvoja vera kot javna stvar je bila jako lepa in dobra v srednjem veku; privatna last je bila na mestu, ko so bila sredstva za proizvajanje še majhna in ne tako hitra. Ali zdaj, ko je že vse tako napredovalo, zdaj je tvoja postava pogubna, ona uničuje človeško družbo.
Takim ljudem svetujem, {naj nikar tako lahkomiselno ne sodijo večnih del božjih, pač pa naj pobesijo oči in vržejo od sebe ono ošabnost, ki jih mora priti-rati do pogube. Socijalne bede niso prou-zročile postave božje, ampak smele postave ljudij. ki so zgrešili temeliuo postavo versko in naravno.
Naj se le premenijo gospodarski zi-stemi. ki so delo ljudij, pri tem pa naj se nihče m osmeli, da b> spreminjal božjo odredbo človeške družbe. Vsaka družba, ki zanemarja pri svojem orgauizovanju naravnih postav, taka družba uničuje samo sebe že v svojem prvem postanku: ker nedostaje resnice in pravice, ki za-moreti edino soglasno spajati srca v družbi. Zato naj se vsi oni, ki mislijo res pomagati delavskim stanovom, postavijo na kri-stijansko stališče, »ko ne, nimajo več boja z vami, ki smo ni,'te. inč pa z Bogom, katerega se s tem kar najkruteje napada.
Cerkveni letopis.
Staroslovenski jezik v bogoslužju.
Z veliko srditostjo se zaganjajo naši nasprotniki v vse karkoli je slovanskega. Za Slovana ni nobenih pravic, in Kolikor jih ima, pridobil si jrli je po krivici. Kakor _ proganjajo vse, kar je slovanskega, tako so tu li pričeli preganjati staroslovanski bogoslužni jezik. Kakor znano, je papež Ivan Vlil dovolil sv. Metodu rabo staroslovenščine v bogoslužju. Na podlagi tega dovoljenja se je staroslovenski jezik v bogoslužje vpeljal tudi po Istri in Dalmaciji, kjer je deloma še sedaj v rabi. Tako je n. pr. v krški škofiji mnogo župnij, v katerih se vsa sv. opravila o-pravljajo v storodovenščini. Ti privilegij ^i je les vreden zavidanja, bode v oči naše nasprotnike in začeli so se bojevati
LIS T E K
Politšško-narodnc čenče.
Dan danes politiku jejo vsi slojevi človeške družbe od cesarjevega ministra in državnih poslancev deli do zadnjega prostaka, vsi, to se razume samo ob sebi, na narodni podlagi.
1.
Ko so meseca maja t. I. nemški državni poslanci v poslaniški zbornici kričali, razsajali, tolkli in razbijali, kakor najbolj razposajeni iu zdivjani .kmečki fantje pri kaki tepežki, se je vse to godilo radi razžaljenega (!) iu z nogami teptanega (!!) nemškega naroda.
2.
Ko je nemški kričač Wolf streljal na prvega ministra cesarjevega, na Ba-denija, je stal na narodnem stališči.
3.
Kadar hočejo poslanci, naši politi-ški nasprotniki, vlado o lvrniti, da bi ne izvedla \ državnih zakonih nam zagotovljenih pravic, jo koj interpelujejo-:
„A11 je vlada voljna storiti potrebne korake, da se našemu narodu zagotovi svobodno iz vi sevanje vseh pravic". Z besedo vseh „pravic“ se moraš pa, dragi čitatelj, misliti vse krivice, katere mora naš narod od njih trpeti. Kajti najhujše krivice, ki se nam godijo, so njim svete pravice, iz jedinega razloga, ker je do sadaj tako bilo, in ker so oni v njih posestvu.
4.
Bližajo se volitve bodisi v občinski, deželni ali državni zbor- Oh! kako je
takrat vse narodno, in samo narodno, kajti vera in cerkev po mnenju samo-narodnjakov nima ničesa opraviti s politiko in volitvami. Zato tudi duhovnike tačas, če le morejo, v stran porivajo, češ da so premalo narodni, ali pa še celo neuarodni ali brezdomovinci. Kadar je pa kaj za dobiti, ali kakor navadno rečemo za „pumpati“, tedaj so pa duhovniki na prvem mestu.
So službe, osobito državne ali pa tudi deželne, za oddajati, oj ! kako preiskujejo merodajni krogi srce in obisti ubogim prosilcem. Ta jim je preveč na-roden, drugi celo panslavist, zatorej naj se pokori, naj čaka, če hoče, če pa noče, naj ..... Tako se svet pohujšuje iu v pogubo tira.
6.
Stopimo ob nedeljah in praznikih v kako krčmo na deželi, kaj bomo slišali ? Samo narodno politikovanje. Živahno razpravljajo kmetiški „filozofi“ dnevna praša-nja, katera čitajo v časopisih. Pod nož njihovega bistrovanja pridejo papež, škofje, duhovniki, ministri, namestniki, glavarji, poslanci, uradniki, župani, učitelji itd. Nobenemu ne prizanašajo, vsakega obirajo do kosti.
Včasih se prikrade tudi kak soci-jalec med razgrete glave iu začne jim 'razlagati pogubna, na videz pa vabljiva načela socijalizina: da smo namreč vsi ljudje enaki; zakaj bi bili jedni bogati, drugi ubogi; da bogatini morajo vso last razdeliti vsem na enake dele; da ni treba ne države, ne vojakov, ne uradnikov, ne cerkve, ne ■ duhovnikov, da vera je
zasebna stvar ; da Bog in nebesa so le pobožne sanje ; da človek naj ima tukaj nebesa z uživanjem in razveseljevanjem.
Taki in enaki nauki včasih pripro-ste, nerazsodne in posebno lahkožive kmečke narodne politikarje tako razvnamejo, da kar vsi norijo in besnijo.
7.
Tudi veselice in plesi, katere prirejajo večkrat razna narodna društva, so vrše na izključno narodni podlagi.
Prireditelji takih zabav mislijo, da je vse prav in hvale vredno, ako se vsako nedeljo narod veseli in raja ter vedno „živio“ kriči, pri tem pa čez potrebo zapravlja. Ne, to ni narodno, ako narod vodimo k zapravljivosti, mariveč ravno s tem mu neizmerno škodimo, ker ga privedemo v nesrečo in odvisnost. Ubogi in zadolženi narod pa, kedar zgubi gospodarsko neodvisnost, propade tudi — politično.
8.
Pri nas Slovencih se je vrinilo, in tako rekoč uživelo mnenje, da vse, kar je narodno in kar je pisano v slov. jeziku, je tudi dobro, sveto, hvale vredno in nedotakljivo. Ne smemo misliti, da naši pisatelji, toliko časnikarji, kakor tudi leposlovci, so nezmotljivi. Marsikatero krivo načelo so presadili v naše slovstvo in leposlovje iz drugorodnih leposlovnih zeljnikov.
Hvalimo, kar je hvale vredno, a grajajmo tudi in zavrnimo, kar je kvarno in spodtekljivo. Časopisje in leposlovje vzgajajta narod v nravnem in gospodarskem oziru. In Gabrščekova „Salonska knjižica ?**
sinovi iste cerkve saino iz narodnostne mržuje! Ali pa so oni pametr.eji od matere ! Zaključujemo s besedami spišatelja: »Morda niso vsi zagovorniki glagolice udani sinovi sv. rimsko - katoliške cerkve, ali niso niti od daleč pravi katoliki oni, ki v svoje italiansko-separa-tistiške syrhe mrze in proganjajo po cerkvi dopuščeni slovanski jezik v liturgiji. Malo je povspeševateljev glagolice, ki bi bili opojeni šizmatiškiini nazori ali po vsem malo more biti sinov rimsko-ka-toliške cerkve, ki bi bili res nadahnjeni krščansko-katoliškim čutstvom, a bi za-jedno mrzili slovansko bogosluženje ; svodobno je vsakomur, da je bolj odu-ševljeu za latinico, kakor glavni litur-gijski jezik zapadite cerkvc, ali nobenemu ni dopuščeno zaganjati ne v tuje pravice in gaziti drugi jezik, dopuščen po cerkvi. Nikdo ne more biti pametneji od cerkve, katera vzdržuje in brani glagolico. Zaupanjem pričakujemo od Boga, da nam vkljub vsem nasprotstvom in v slavo rimsko - katoliške cerkve, na zje-dinjene cerkva in n'a gotoveje rešenje duš našega ljudstva: ohrani sosebuo v današnjih prilikah potrebni privilegij! “
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor še vedno stoji v znamenju obstrukcije. V zadnjem času je prišlo do škandaloznih prizorov med nemškim kričačem posl. Irom in kršč. soci-jalistom Gregoričem. Ker je grajalni odsek izrekel ojstro grajo poslancu Iro, je ta odložil mandat. Vjezil se je tudi general ktičačev eksvitez Schonerer ter prosil štiritedenski odpust, katerega mu je zbornica rada dovolila. Pričakovalo seje, da po njega odhodu obstrukcija nekoliko poneha, A ostalo je pri starem. Opravilo kričanja iu razsajanja so prevzeli nemški liberalci, ki z vodnimi predlogi, naj se glasuje po imenih, tratijo čas ter kradejo denar davkoff!ačevaleen,i. Tako se pri vsaki seji po dve do tri ure potrati s samim glasovanjem.
Dosedaj se je razpravljalo o državni podpori po uimah prizadetim krajem. Vlada je predložila zakonsko predlogo
o	kmetijskih zadrugah ter glede preo-snove zakona o zavarovanju poslopij proti požarom. Razpravljalo se je nadalje o zatožbi ministerstva. Nemški poslanci so namreč stavili predlog, dii Se minister-stvo radi jezik, naredeb posadi na zatožno klop. In s tem se sedaj trati dragoceni čas, ljudstvo pa se zastonj ozira proti Dunaju pričakujoč polajšanja v bedi.
Posl. bar. Dipauli je stavil, kakor smo poročali, v državnem zboru jekikovni predlog, kateri je zelo osupel ostalo večino. Sedaj pa je Dipauli sam v Linču pojasnil, kaj da hoče s tem predlogom. Stavil ga je z ozirom na to, da preneha dolgotrajni narodnostni prepir. Pojasnil je, da njegov predlog ni naperjen proti Slovanom in da torej ne bode prav nič oviral nadaljnega obstoja večine. Jezikovni naredbi morata tako dolgo ostati
9.
V	jednem ali drugem kraju se namerava ustanoviti kakošna obče koristna ' naprava, recimo hranilnica in posojilnica ali zavarovalnica za živino. Koj se oglasijo nekateri zavidni nasprotniki. Ne vprašajo pa, ali bo dotična ustanova ljudstvu v prilog iu prospeh (ker tega ne morejo zanikati), ampak prvo njih vprašanje je, kdo bode celi zadevi načeloval, kdo jo vodil? Po odgovoru, katerega dobijo se ravna tudi njih vedenje. Ako se dotična oseba zlaga z njihovimi načeli (ako imajo sploh kaka načela), jo podpirajo in pospešujejo, drugače ji napovedujejo boj do skrajnosti. Vse pa, seveda, v imenu naroda !
10.
Iskreni rodoljubi priredijo z velikim naporom in občudovanja vredno požrtvovalnostjo javno igro n. pr. tombolo v korist in pomoč domačima šol. zavodoma. Ali mislite, da so s tem vsi zadovoljni V Ne. Tudi tukaj morajo nekateri svoje obrekovalne jezike brusiti, češ, je-den teh zavodov je že vreden podpore, a drugi ne, ker je pristranski in manj naroden. Kaj hočemo ? Na .svetu je že tako. Če Bog ne more vsem vstreči, koliko manj pa mi zmotljivi in revni ljudje. Bog se nas usmili !
G. urednik! da ne bodem preveč siten in nadležen, hočem za danes raje skleniti. Prihodnjič Vam pošljem morda nadaljevanje teh čenč ali pa kaj dru-zega. Vaš	Resen.
(Srčna hvala! Lepo prosimo! — Ured.)
v veljavi, dokler ni gotov zakon. Sploh mora obveljati načelo, da se v Avstriji ne sme vladati proti Nemcem, pa tudi ne proti Slovanom, mariveč jedino le pravično.
Vnanje države.
Mirovna pogajanja mej Grško in Turčijo se še vedno ne nadaljujejo. Odposlanci, ki bodo tvorili komisijo za določitev meje, so že imenovani, a z delom se ni pričelo. Veliko škodo bode vsled tega trpelo le prebivalstvo v Tesaliji.
Italijanski framasoni se silno hudujejo nad poljedelskim ministrom Pri-npttiiem ker je obiskal kardinala nadškofa milanskega. Prinetti in še drugi minister vadi tega najhitreje izstopita iz ministerstva. In vse to radi taki neznatne malenkosti.
General Weyler je že dovršil svoje delovanje na Kubi. Povrniti se mora v Španijo, da položi račun od svojega hi-ševanja in paševanja na tem otoku. Ne pojde mu tako gladko, ker se mu pripisuje marsikaj nepostavnega.
V	Srbiji zopet nekaj vre. Ze dalje časa se napoveduje odstop sedanjega ministerstva. Tu ruje jedna stranka proti drugi, ker vsaka rada bi bila na krmilu. Ljudstvo pa mora vsled tega trpeti.
Nemški socialistični vodja Lieb-kneclit bode moral v kratkem nastopiti štirimesečni zapor radi razžaljenja nemškega cesarja. Mož ima že 72 let.
Dopisi.
Trst, dne 14. vinotoka 1897. Po toči je zastonj zvoniti, tako si mislim, motreč prežalostne socijalne razmere tržaške, in zato treba sedaj toliko bolj zvoniti, ravno sedaj, ko preti od vseh mogočih stranij groinonosna in točonosna nevihta.
Ni nam ravno dosti pretresovati ta-mošnjih gnjilih razmer, ampak zadošča le malo, površno omeniti nekaterih, res kričečih dosodb.
Nihče ne bo tajil, da ni v Trstu številnih delavcev Slovencev, ki so v duševnem oziru, kakor morda ^malokje drugod, popolnoma samim sebi pripuščeni
— jedina vez spajajoča jih (toda nikakor ne vseh) je delavsko podporno društvo, o katerem se je nedavno čitalo v „Edinostiu, da komaj životari.
Jaz sicer mislim da je imenovano “druStvo na podlagi katoliški, da ima tudi namen ali vsaj željo ohraniti svoje dru-štvenike prave vernike, kakor se spodobi Slovencem ako hočejo biti res pravi Slovenci in sploh še Slovenci.
Dandanes je pa gotovo delavcu posebno neukemu, prepuščenemu samemu sebi, ako težko, ohraniti se vedno na pravi poti, ohraniti si v velikem mestu čisto in neskaljeno versko prepričanje in življenje, ubraniti se vseh napadov od stranij volkov v ovčji obleki i. t. d.
In takih volkov v ovčji obleki je posebno dandanes nešteto. Kot prijatelji se pridružijo delavcu, govorijo mu na srce z ubranimi besedami o boljši bodočnosti. ako še ravnajo po njihovih nasvetih, govorijo jim o v nebo vpijočih krivicah, ki so splošno vkoreninjene med svetom, in katere treba odstraniti na vsak način
— kaj ni to krivica na svetu, da ima drugi dosti, a ti nič ? jednako pravico i-maš ti na svetu kakor on ! Vpreti se je treba. in pojde, in ne bo ti treba več delati in se potiti, ampak v miru boš živel — tako govore mej drugim. Ked6 bi se ne udal tem lepim sanjam ? In kako naj ne bi vabile reveža, neukega take lepe besede! Da so jih take besede vže jako dosti zvabile in prevarile, tudi Slovencev v Trstu mej drugimi dokazi pričajo pač predobro letošnje volitve v V. kurijo. Koliko slovenskih glasovnic se je oddalo za laškega soc. dem. kandidatu ! In pomisliti je, da število soc. dem. narašča dan na dan — tedaj kaj bo še le ! — Da se imamo ravno mi, Slovenci tega zla najbolj bati, je pač razvidno, zakaj — bodi soc. dem. — nisi več Slovenec. In v Trstu se je ravno sedaj začel biti pravi narodnostni boj, boj Slovencev — za obstanek.
Nadalje. Soc dem. vodje, agenti in agitatorji so vedno na nogah, vedno prirejajo shode. Tudi v Trstu je bilo vže mnogo takih shodov. Ume se, da jih je dosti prišlo, ako ne radi drugega, iz radovednosti, in med njimi menim, da večina Slovencev.
„A1 Mondo trnovo", da, tam je govoril pred letom Pernestorfer. Vse je bilo natlačeno poslušalcev in vse je zijalo vanj. Udrihal je, kakor ponavadi po cerkvi posebno in duhovščini, tudi o Sloveh-cih se ni najboljše izrazil, pital neuke poslušalce s frazami, metal jim je pesek v oči, in ne zastonj! Pač mnogega je preslepil in pridobil za svoje skrivnostne namene.
Vendar pa smelo trdim, da je bilo dokaj poštenih mož navzočih, katerim se je studilo tako govorjenje — toda, naj li odgovarja prostak, naj brani v izbranih, ognjevitih besedah svoje versko prepričanje in milo mu narodnost slovensko neuk mož ? — Zato pač pripostež ni sposoben ! In ravno na tem mestu povdarjam, da c/a ni bilo moža, izobraženca, odločnega katoličana in izobraženca, ki bi bil povzdignil svoj glas zoper ostudno blatenje narodovih svetinj, sv. vere in narodnosti nasproti nemškemu pritepencu.!! Pač dosti slabo 1 Ni li to nekako javno pohujšanje ljudstva ? Koliko bi se jih bilo dalo rešiti s par krepkimi, odločnimi besedami! — Koliko jih je pa pridobil, kako je število soc. dem. v zadnjih mesecih naraslo, kažejo živo, kakor sem rekel, letošnje volitve v V. kurijo.
Italijani so se vže začeli gibati, v-i stanovili so seveda za sebe skoraj, gotovo kršč. socijalno društvo za Primorje Odločno se upirajo soc. dem. kateri jim vendar niso tako nevarni — vsaj v narodnem oziru kakor nam, in želi bodo! Tudi tržaški Slovenci se morajo zganiti, zakaj od it. gibanja in nastopa ni za nas dosti ali bolje nič pričakovati.
Delavskega podp. društva odbor Imej poučna predavanja v tem oziru, delavci naj se skupljajo v delavska društva, in sicer takoj sedaj, kdor more naj se pridno uči in pripravlja v soc. stroki. Zakaj za trž. Slovence so nastopili hudi časi. V svoji sredi imamo preostudna, delavska, slovenski pisana lista in z njima mož, kateri se ve da za dobro plačilo zastavljajo vse svoje moči, da koristijo svojej stvari. Skoraj vsaki dan imajo v kakem ,,pajzeljnu“ shod; ob nedeljah pa kar po dva javna in ta celo : v ,.narodnih domih“ v narodnih društvenih krčmah itd. O jerum !!!
Možje! Narodnjaki! Duhovniki! Pos-vetnjaki! Kje ste....? Dajte, najstopajte ne samo s peresom v „Edinosti“, ampak tudi živo prepričevalno besedo na shodih. Ne bojte se ! še številni delavci so i narodni in katoliški! Na delo !
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi.
A delo in trud naj Gospod blagovoli !
Iz Kanalskega. Prosili bi slavna županstva na Kanalskem, da bi se potrudila poiskati v občinski pisarni dve hvale vredni okrožnici slav. c. kr. okr. glavarstva v Gorici, prva z dne 6 avgusta 1889 št. 1 1.744, drupa ponovljena 12 i novembra 1891 št. 21.540, katere ojstro | opozarjajo in resno ukazujejo slavnim županstvom, da ne smejo pričenjati ni-kakoršnega slavbenskega (zidarskega), dela, naj se gre tudi samo za majhen zid, in dovoliti zidati, ako ni izkušen mojster pri pričetju dela že navzoč.
Zgodile so se namreč nesreče pri vršitvi zidarskih del, ravno ker se je zidalo brez nadzorovanja mojstra-veščaka.
Dalje ukazuje poslednja navedena cenj. okrožnica da se morajo vsa taka zidarska dela ustaviti, katera se vrše brez nadzorovanja stavb, mojstra. Tako so dolžni, ako niso podjetniki, ali sam lastnik novega poslopja izkušeni zidarski mojstri, dotični majtnanj 3 krat na teden pozvati na lice mesta izkušnega zidarja, da delo pregleduje in nadzoruje.
Večkrat so podjetniki, sami lastniki novega poslopja, kateri niso izkušeni mojstri zidarskega dela, in se pogodijo zaradi dobička s zidarji brez spričala, kje in koliko časa so se učili svojega rokodelstva, samo da jim delajo po ceni. Na take in enake zidarje morala bi slav. županstva ojstro paziti in dotične podjetnike presiliti, da po izkušenem mojstru zidarje kateri svoje obrti ne razumejo nadzorujejo. Nikar pa naj ne misli eden ali drugi župan ali starešina: „mi damo do-volenje in smo za to tudi odgovorni". Hvala lepa gospodje ! Kaj pa bo možu, morda očetu ogromne družine pomagano, ako se mu idočemu mimo slabo zidanega poslopja utrga stena na glavo, g tem da se dotično županstvo, katero je stvar zanemarjalo kaznuje s 5 gld. globe.
Mi nočemo s tem sl. županstva žaliti, ker se dandanes svet meša: vsaka tri leta so novi župani in novi starešine ; zato pa bi morale biti tako važne okrož niče ozir. ukazi v pozlatenili okvirjih na steni obČ. pisarne novim županom in starešinom v ogled.
Potem se je nadejati da bodo občinski predstojniki bolje izvrševali ukaze visoke gosposke, katera skrbi za varnost življenja posameznega človeka.
Naj toraj slavna županstva omenjeni okrožnici na tanko prečitajo, da jih morejo vršiti, in ne bo treba po listih nato opozarjati
Inače bodemo prisiljeni županstva, katera bodo v tej zadevi nemarna javno ožigosati, ker tukaj 'gre za varnost življenja posameznega, ali še cel6 celih družin.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Krajnskem. Zgoreli so Kau-tzovi hlevi v Ljubljani. Škode je do 20.000 gld. — Kobnež je zažgal kozolec Fr. Končana v Dravljah pri Ljubljani.— Otroci so zažgali v Stobu pri Domžalah neko bajto, ki je bila k sreči prazna. —
V Moravčah se je naselil kot živino-zdravnik g. Fr. Ravnikar. — V Tržiču otvore javno lekarno. — Poštarjem v Ribnici je imenovan g. Andrej Tavčar. — Otvorili so telefon za mesto Ljubljano. — Kranjski klobučarji so se v nedeljo posvetovali, kako povzdigniti njih propadajočo obrt. — V Zabreznici se je voz prevrnil na krojača Godja. Ubogi mož je v par trenotkih izdihnil.
Na Štajerskem. — Umrl je preč. g. župnik dr. Iv. Lipold, bivši dež. poslanec. — Gorele je v Braslovčah. — V Celju na strelišču so trije fantje ubili vojaka na straži. — Raz zvonik podruž-ne cerkve na Teharjih padel je kleparski I pomočnik Pišek ter obležal mrtev. — V Braslovčah so na slov. šoli nastavili učiteljico, ki slovenski ne zna. — Pri sv. Urbanu pri Mariboru je god pičil triletnega otroka, ki je kmalu umrl. — Deželni glavar grof Wurmbraud je nevarno obolel; sin pa se mu je na Dunaju ustrelil. — Pri Trbovljah je vlak povozil zidarja Žagarja.
Na Koroškem. — Požarna bramba v Grabštanju, v tistem Grabštanju, kjer se je porodil „bauernbund“, in kjer se je ljudem nemškutarski „fortšrit“ ponujal kar z veliko žlico, se je sama ra-združila. Kdo bito verjel? No, takšen je tisti „napredek“ — po rakovo ! — Grad Telerberg pri Šmarjeti je kupil g. V. Leitgeb v Sinčivasi za 46 tisoč gld. —
V Stragancah blizu nemškega St. Vida je pogorelo dne 4. t. m. pohištvo kmetu Nace ju. Gospodar in hlapci so bili na sejmu v Št. Vidu. Prikradel se je nek potepuh v hišo in ko ni dobil mesa, kte-ro je zahteval od dekle, zažgal je hlev. Pogorelo je vse do tal, nad 1400 kop snopja, skoro vsa živina, 3 pari volov, (j krav. 3 telice, 1 konj. Škoda je ogromna ?a posestnika, ki je, vrnivši se od sejma našel namesto hiše itd. le kup pepela.
m ¥ i <2 k.
Gorica.
Osebne vesti. Deželnosodna svetnika gg. Milovčič in Okretič sta že v Gorici.
Trgovsko-obrtna zadruga prične I. novembra poslovati. Najelo se je za uradne prostore prvo nadstropje hiše g. Andreja Kopača, Senieniška ulica št. 1. Uradnikom se je imenoval g. Ferd. Sajovic, ki je dovršil trgovske šole. Novemu zavodu želimo mnogo uspeha v blagor slovenskega naroda.
Slovenska šola in mestni svet.
V	seji 12. t. m. je poročal župan, da je deželni šolski svet potrdil načrt za pre-zidaje slovenske šole v ulici Vogel, ter zaukazal, da se mora s popravljanjem poslopja takoj pričeti ter dokončati še pred velikimi počitnicami. Šolsko leto ta-mošnje italijanske šole pa se mora končati z junijem prihodnjega leta. Mestni svet je na predlog žida Luzzatto sklenil se pritožiti proti odloku dež. šolskega sveta. Tako se ponavlja vedno stara pesem. Slovenci pa le ne dobijo šole, ki jim gre po naravnem in državnem zakonu. Kedaj bode pač konec večni komediji ?
Kaj bo sedaj V! Posl. Lenassi je interpeliral naučnega in notranjega ministra radi odloka dež. šolskega sveta ozir slovenske šole. Sedaj pa bode Ba-deni res moral odstopiti, ko ga je prijel vedno „korajžniu Alfred.
Goriški peki, tako poroča Corriere, so sklenili, vsled podražene moke ne več razdeljevati ob vsili svetih in Velikonoči običajnih pinc. Darovati hočejo mesto tega najmanj po 2 gld. zavodu za zapuščene. Slovenski peki bodo pač tudi darovali, le slovenskim zavodom.
V Sočo je skočil v pijanosti 67 letni Miha Ziani iz Gorice. Potegnili so živega iz vode ter ga prepeljali v bolnišnico, da se je prespal in posušil.
V Stračicali je padel v vodo neki starček. Rešili so ga še piavočasno.
Pretep, je nastal v nedeljo večer tudi v neki krčmi v Rabatjšču. V pretepu je bil Jožef Figelj z nožem nevarno ranjen. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
Umor. V nedeljo večer zaklal je v ulici Formica nek mizar Iožef Paulin mesarja Spangherja. Sprla sta se bila radi žensk. Paulin je šel domov, vzel 167. cent. dol nož, ter zabodel Spangherja- Morilec se je takoj sam podal v zapor.
Veljavno priznanje. Dn6 8. t. m.
je bila pred najvišjim sodiščem na Dunaju rasprava o pritožbi ničnosti 10 Hrvatov iz Istre radi dogodkov pred Porečem. Generalni prokurator Scrott je zatrdil izrečno, da je splošno znano in da ^gotovo vedo tudi členi najvišega sodišča o dogokih med 10. in 16. marcem, v Poreču, dogodkih, ki kažejo očevidno, da Hrvatje niso bili varni one dni v Poreču. Dodal je še, da niti deželni poslanci niso varni pred napadi v Poreču.
Demokratje imajo danes zaupen shod v Gorici. Škoda, da nimajo javnega, da bi tako tudi neke brumne glavice iz-spo/nale, da nam vendarle preti nevarnost od socijalnih demokratov. Pa je že tako na svetu : One glavice so ponižne, ker nimajo „t,alenta“ za javnost, v resnici se pa kujejo; druge so pa prevzetne in trpe vsled »bobnarice11 (Trommelsucht), ker se drže gesla Leva XIII. in ga slušajo, ko jim opetovano kliče: Ven iz zakristije na shode, v časnike itd. s katoliško resnico ! — Ni, in ni res tako ? —
Obesil se je v nedeljo osem dni v Mirnem 7o letni Jožef Komel. Kaj je gnalo sivega starca v smrt, ne znamo.
V ogenj je padla Katarina Vončina iz Ravnice. Podvržena je božjasti. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico.
Otroci so zažgali kopo slame v Solkanu. Ako niso ljudje prihiteli na pomoč, nastala je lahko strašna nesreča.
V Vrtojbah bijejo od včeraj sem vroč volilen boj. Zdi se, da Bukovci, 0-rehoreljci in Biljenci drže z dolenjci ; Šempeter pa z gorenjci. Bog daj, da bi bili izvoljeni značajni katoliški možje, naj bi bili potem že odkoderkoli.
Hranilnica in posojilnica za kanalski sodni okraj še je že pred dvema mesecoma osnovala. Toda pravila še do-sedaj niso potrjena. Ko dojde potrdilo takoj prične poslovanje. Toliko v popravek zadnjemu dopisu.
Kar nočeš da drugi tebi ne store, tudi ti ne stori. V Splitu se je imela stvoriti nova italijanska šola. Toda hr-vatski c. kr. okrajni šolski svet ni je hotel otvoriti, kar ni imel pripravnih prostorov. Radi tega seveda je nastal strašan trušč v laškem časopisju.
In v Gorici ? Ali ne zavlačujejo že leta slovensko šolo radi prostorov, da šole še ni ? In vendar je „Sloga“ hotela svoje prostore prepustiti zastonj !.. Taki so. Krivica se godi le njenim Slovencem ne. —
V lvozarščah je ogenj upepelil hišo s pohištvom ni pridelkom vred po-sesniku M. Munihu. Ogenj je nastal iz neprevidnosti. Pogorelec je zavarovan.
Železilična zveza Červinjana s postajo San Giorgio di Nogaro v Italiji se je slovesno otvorila v nedeljo. Zastopane so bile oblasti obeh držav. Po tej progi se skrajša rožnja med Trstom in Benetkami skoro za poldrugo uro.
Za Alojzijevišče so dalje poslali: Preč. gg. Josip Kos 10 gl., Anton Batagelj 10 gl., Jakob Rejec 1 gl. 50 kr.,
I.	Peternel dekan 10 gi., S. G. v Bre-ginju 5 ki., los. Kalin 2 gl., bi. g. An. Miklavič (Idrsko) 5 gl., bi. gospodičina Kristina Strancar nabrala 5 gl., 32 kr., vikarijat Vedrijanski 5. gl. Vsem našim dobrotnikom Bog stotero povrni !
»Šolski dom“ v Gorici. (IV. izkaz do 14. oktobra). Oglasili so se kot nsta-novniki še sledeči gospodje: Kofol Fran, vikar v Kalu ; dr. Karoi Triller, odvetnik v Tominu; mousign. dr. Fran Sedej na Dunaju; Berlot Anton, župnik na Vogerskem; „Matejejevič“ v Gorici (Božidar); Fon Jakob, vikar v Kredu; mon-sign. Abram Janez, kanonik in c. kr. dvorni kaplan v Gorici in Zega Mihael, nadučitelj v Kanalu.
Vplačali so: Vodopivec Fran, c. kr. okr. nadzornik, ces. svetovalec še gld; 83.13 Hrovatin Josip, vpok. učitelj v Gorici 1^2 gld ; Kofol Fran v Kalu 100 gld ; dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu 25 gld; Kosovel Josip v Črničah 1 gld; Poniž Ambrož, nadučitelj v Ri-femberku še 20 gld; Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini 5 gld; Hinelak Fran, veletržec v Lokavcu 10 gld; Grof Alfied Coronini-Cronberg (prejšnim 200 gld ; do-, dal še 800 gld ;) Monsigu. dr. Fran Sedej na Dunaju '100 gld ; Berlot Anton, župnik na Vogerskem 5 gld; Rubbia Josip, oskrbnik na Vogerskem 2 gld; Poljšak Alfons, vikar pri S. Tomažu 10 gld; Ci-gon Karol, vikar na VpjšSiči 3 gld; Ter-pin Filip v Sv. Križu 1 gld; Golja Franjo, župan na Grahovem 1 gld; Križnič Štefan, č. kr. okr. šolski nadzornik v Pulju 5 gld; Budin Anton uabral po tomboli v St. Petru 29.35 gld; „Mate-jejevič* v Gorici (Božidar) 50 gld; Cigoj
I	Josip, kaplan v Tolminu 5 gld; Krsnik-Rott Leopoldiaa, učiteljica ,v Rifemberkii 111 gld; Kopač Jernej nabral v St. An-
drežu pri veselici 11.32 gld; Ivančič Matija, kurat na Srpenici 10 gld; Fon Jakob, vikar v Kredu 25 gld; monsign. Abram Janez, kanonik in c. kr. dvorni kaplan v Gorici 100 gld; Rojec Ivan, kurat v Biljah 3 gld; Kaučič Janez, trgovec v Gorici 5 gld; Zega Mihael, nadučitelj v Kanalu 20 gld; Reja Ivan, krčmar v Gorici 5 gld; Peternel Jurij, dekan v Kobaridu 5 gld; Abram Filip, kaplan v Črničah 3 gld; Zaloga vrhniškega piva 1 gld; dr. Aleksij Rojic, zdravnik v Gorici še 100 gld; Nabrano v Št. Petru pri veselici pevskega društva „Nabrežina“ 22.24 gld; Karol Prinčič v Gorici 50 kr; Čehovin Florijan v Branici 2 gld; Krkoč Štefan, vikar v Lo-kavcu 6 gld; Štrekelj Alojzij v Zadru 5 gld; g. Anton Plesničar kaplan Podmelec 2 gld. — Skupaj 1056 gld. 54 kr. — Po prejšnih izkazih 3044 gld. 44 kr. — Do 14. oktobra je bilo torej vsega skupaj vplačanih 4100 gld. 98 kr.
Bog povrni vsem darovalcem stotero! — Rojaki! Spominajte se pri vsaki priliki »Šolskega doma"! Vsakdo naj pripomore za to naše sveto podjetje, kolikor more!
Opomba. V zadnji izkaz vrinila se je tiskarska pomota: G. dekan Hvalica vplačal je 5 gld. in ne 4 gld , kakor je bilo po pomoti izkazano.
Trst-Istra.
Njegova ces. Visokost nadvojvoda Rajner je bil minoli teden v Pazinu. Mesto je bilo razsvetljeno.
Isterski deželni zbor se premesti s prihodnjim zasedanjem iz Poreča v Pulj. S tem je vstreženo slovanskim poslancem, da se bodo mogli vsaj udeležiti zborovanja, kar je bilo v Poreču nemogoče. Štirje italijanski poslanci so vsled tega odložili poslanstvo. Tako »odločnega" koraka laških iredentovcev se pač nihče ne bo ustrašil. Sploh pa je ta odstop le komedija, ker bodo vsi zopet voljeni ter pojdejo lepo mirno v Pulj.
Ustrelil se je na stranišču gostilne „A1 Vetturino“ v Trstu nepoznan človek. Možu je bilo kakih 40 let.
Vlomiti v cerkev v Marezigah so skušali pretekli teden po noči tatje na dveh straneh. Vendar jih je nekaj splašilo, da so zbežali.
Kopitarjeva slavnost. Slavni slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar je umrl kot dvorni knjižničar na Dunaju 1. 1845 ter bil pokopan na Markovem pokopališču. Ker se to pokopališče odpravi, se je „Slovenska Matica" odločila, da prenese kosti Kopitarjeve v Ljubljano. Za prenos ostankov se je na Dunaju o-snoval poseben odbor pod načelstvom dvornega svetnika Šukljeja. Cerkveni obred je na Dunaju opravil veleč. g. državni poslanec Einšpieler. Na to je govoril dv. svetnik Šuklje v slovenskem in nemškem jeziku. Za njim je govoril dunajski župan dr. Lueger jako lep govor. Petje je ojkrbelo slovansko pevsko društvo. Na to sta še govorila bivši srbski minister Novakovič in vseučiliščih docent dr. M. Murko. Dne 12. podoludne ob 4. pa je na ljubljanskem kalodvoru krsto blagoslovil knezoškof dr. Missia ob obilni asistenci. V imenu dunajskega odbora je govoril dr. M. Murko ter izročil ko-pitarjeve ostanke v varstvo Ljubljani. Odgovoril je ljubljanski župan g. Hribar. Pevski zbor »Glasbene Matice4 je na to zapel „Beati mortui“. Na to se je sprevod jsl pomikati proti pokopališču. Petje med sprevodom so oskrbeli gg. ljubljanski bogoslovci. Sprevoda se se udeležili zastopniki vseli uradov ter narodna društva. Na obeh straneh cest so gorele pli-nove svetilke in nebrojno občinstvo] je tvorilo špalir. Na pokopališču je preč. g. župnik Malenšek blagoslovil grob. Ob odprtem grobu je govoril še predsednik .»Matice Slovenske", prof. Levec. Ko se je imenom dvorne knjižnice poslovil še dr. Mantuani, zapeli so pevci še »Blagor mu“ in pogrebna slovesnost je bila dovršena. Sloveči slovenski učenjak pa počiva v domači slovenski zemlji 1 Bog Mu dal obilo posnemalcev.
Iz Trsta. — Preteklo je že več kot jedno leto, odkar se je pod varstvom sv. Družine ustanovila neka posebna družba, katere glavni namen je, uspre-jemati v posebno hišo, vzgojevati in po-dučevati ona dekleta, katera iz dežele prihajajo y mesto si »lužbe iskat, ali pa so le začasno brez službe, družinam pa priskrbljevati dobrih, zanesljivih in poštenih služabnic. Ta družba ima res plemeniti namen za sedajne čase, in je jako potrebna. Vidimo, da po svetu je veliko slabega, toliko pregrehe, grešnih priložnosti za neskušeno mladino, toliko je zapeljivih zanjk, nastavljenih brezskrbnim dekletom.
Dandanes vse sili le v mesto ; na deželi delati, polje obdelovati, se marsi-
kateremu toži, trd, črn kruh jesti je preveč »grnaj". Ljudje si mislijo, tam v mestu je vse boljše, se več denarja ima, se boljši je in pije — se lepše oblači — tam se kmalu postane „gospod“ ali pa »gospa" po novi modi. Zuabiti stariši svarijo — prosijo svoje trdovratne otroke — posebno hčere — naj jih ne zapuste v starih dneh da naj doma ostanejo in »grunt" obdelujejo. Pa žalibog večkrat brez uspeha — lepe besede so kakor bob ob steno — in kaj je temu posledica ? Da poljedelstvo bolj in bolj propada, ker ni zadosti moči za obdelovanje -- revščina se zmiraj bolj širi — uboštvo vedno veče postaja. Kaj je pa z mladino ? Ah uresničuje se stari pregovor, kateri pravi: „kdor ne uboga, ga tepe nadloga". Pridejo posebno dekleta, po železnici ali peš s svojo »doto", culico obleke in par »okroglimi" v žepu v mesto, kjer nobenega ne poznajo, ne ve-dd kam se obrniti, in žalibog kolikokrat se ne zgodi, da padejo v roke brezserč-nim obrezanim trgovcem s »človeškim mesom", kateri jih potem oddajo v zloglasne hiše — ne zmene se Za jok in stok onih revic, samo da imajo svoj dobiček, da napravijo dober »gšeft". In kaj potem". Morajo se udati na voljo in ne voljo v svojo kruto osodo — se spridijo na duši in večkrat tudi na telesu, da morajo se po bolnišnicah potikati — ter si iskati zdravja. Napravljajo dosti stroškov — katere mora pa za uje — uboga občina plačevati. Ako se kakšenkrat vrnejo nazaj v svoje kraje, delajo sramoto in veliko žalost svojim starišem, in pa delajo — ker same vže vse spridene — veliko pohujšanje.
Da bi se pa dekleta, katera se hočejo v službo podati, obvarovala take nesreče, da bi se obvarovala telesnega in duševnega pokvarjenja, da bi imela zavetišče, kamor bi se lahko brez vsake skrbi podala, odprla se je že lani v Navali št. 1. tako potrebno in prekorist-ne zavetišče za služabnice.
V	vojnem proračunu sej« prvotno nahajala tudi svota 806.000 gl., ki je bila določena v to svrho, da se preskrbi vojaštvu vsak teden dvakrat topla večerja. Vojni minister je hotel s tem ustreči dolgoletni želji in faktični potrebi, kateie ne more nihče zanikati. Pri skupnem mi-nisterskem svetu se je pa ta postavka odklonila z namenom, da se kaj več prihrani za druge namene. Za večerjo se seveda lahko počaka, da je le za druge priprave dovolj, pri katerih se pa ne gleda na par milijonov.
Demonstracije v Rimu, 12 t. m. so bile v Rimu velike demonstracije radi namerovanega povišanja pridobnine. Ko so namreč šli trgovci v predsednikovo palačo, da mu izroče ugovor, zbrala se je ogromna množica pred palačo miuister-stva. Razjarjena množica je metala kamenje v palačo, ter zmerjala vojake. Vojaki so rabili orožje in začeli streljati na množico. Nastala je strašna zmešnjava, mnogo je ubitih, na stotine pa ranjenih.
Krščansko-socijalmi vera in nje 1*2 členov. Vsakateri |kršč.-socijalni delavec mora verovati: l.Da je delo dolžnost pa tudi pravica vsakega človeka in je toraj v postavnih mejah dovoljen, opravičen boj proti privilegiranim lenuhom in nenasitnim kapitalistom.
2. Da je država dolžna tudi ubogim delavcem priskrbeti človeku dostojno bivanje ; pravic delavcev pa država nima pravice kratiti v prilog kapitalistom.
3. Da še delavčev »delavnik4 mora postavno urediti in določiti primerno raznim delavskim strokam ; da pa je osem ali še manj urni »delavnik" za vse stroke neizvedljiv, torej le prazen sen !
4. Da je nedeljski in prazniški počitek v prilog in korist delavcem in se mora za to tudi strogo praznovati; da pa je „bIaumontag“ delavstvu v gmotno in dušno škodo, da je tedaj njegove pra-znovatelje najstrožje kaznovati.
5. Da se mora nočno delo v tvor-nicah ženam in otrokom strogo prepovedati ; moškim pa le izjemno dovoljevati.
6. Da žena tiče v družino in k domačemu ognjišču; možu da pa samemu pristoja tolik zaslužek, da bo mogel pošteno preživeti sebe ženo — in nedorasle otroke.
7. Da je prav in nujno, da se delavce obveže k zavarovanju za slučaj bolezni, nezgod ali pa onemoglosti.
8. Da je vsak delavec, ki je brez lastne krivde brez dela, neizpodbiten dokaz zlih družbenih razmer in slabega, krivičnega gospodarstva.
9. Da se mora odpraviti vsako ob-dačenje „vsak daj nega delavčevega kruha", pač pa naj se obdači vsakdajni kruh zgornjih lO.OOo in življenske potrebe modre krvi".
10. Da se mora zakonitim potom
delavcem priskrbeti zdravih in cenili stanovanj.
11, Da, ima delavec do poštenega plačila za svoje delo sveto in nedotakljivo pravico.
12. Da bode i delavce oslobodilo jedino le praktično krščanstvo, jedino le Kristus — Bog-delavec.______________________
Poslano.*55')
Pred letom pisala je Soča, da vsak prepir njej le koristi. Misli si torej vsakdo lahko, da je zdaj ona res le iz ozira na svojo korist zopet pričela nesrečni prepir, ne zmene se za to, koliko s tem škoduje celemu slovenskemu narodu in posameznikom.
»Prim. List" ji na njeno izzivanje noče iti na limanice, ker mu ni treba brigati se za njene hujskanje ; a meni zastavlja sekiro na obstanek, zato sem, v svesti si veljavnih in poštenih razlogov, pripravljen za odločen odpor. Črv v prahu brani svoj obstanek — zakaj pa bi ga jaz ne branil!
Ko sem pred 6. leti moral radi Obizzijevega postopanja iti za tiskarska dela v Hilarijansko tiskarno, napovedal mi je bil g. Gabršček radi tega boj in od takrat me Soča ne pusti več v miru ; vedno mi podtiče in išče, s čim in kako bi mi mogla kaj škodovati, Kedar ne more dobiti druzega, pa hinavsko uverja svoje čitatelje, da dobiva dopise in poslanice proti meni, a ona da mi velikodušno prizanaša.
Pred je čestokrat omenjala, češ da ne morem dobro in ceno postreči; zadnji čas pa z nečuvenimi zlobnimi spletkami in nesramnimi lažmi daja svojim čitate-ljem razumeti, da s pomočjo drugih uničevalno konkuriram in da tiskovin in drugih slučajno zmanjkanih reči nočem jemati iz »Goriške tiskarne" in od »narodnega*^? !) Jeretiča, dasi imam pismene dokaze in priče, da sem oba opetovano povpraševal po blagu ; a narejala sta mi še višje cene. nego sem jaz prodajal 'ter sta me tako hotela izkoriščati.
Ko pa sem po letošnjih volitvah o času bojkota v čitalnični preddvorani, pri shodu novega trgovskega društva hotel z voditeljem »Goriške tiskarne ' govoriti za tiskanje, «e mi je kar odrezal, naj naredimo „kartelu, (to je dogovor za poljubno visoke cene) saj Slovenci bodo zdaj morali pri nas kupovati.
V dokaz, kako se postreza in prodaja, razkrijem, da sto uradnih vabil ali drugih enakih tiskovin na četrtini pole stane s tiskarskim zaslužkom vred 11‘/a kr.; državna tiskarna jih prodaja uradom po 16, jaz po 25, »Goriška tiskarna pa po 45 kr.
Sicer pa logično zblojeni napadi v Soči sami dovolj jasno dokazujejo, da sem »nekaternikom" zato na poti, ker radi mojih cen ne morejo svojih odjem-nikov poljubno izkoriščati.
Sploh, kako grozno prederzno in nesramno je zahtevanje Soče, naj Slovenci mene bojkotujejo, ker mi Skertjzdeluje šolske zvezke priznati mora vsak, ki le količkaj pozna jresničue razmere in ima še kaj čuta do poštenja — kajti, Soča, oziroma g. Gabršček sam je iz zlo — znanega, brezmejnega sovraštva do mene že
5.	leto v zvezi s Skertom in mu je dal do zdaj več dobička nego jaz
Proti terorizmu stojim ali padem. Odloči naj pa zavednost in poštenost slovenskega naroda !
Popolneje pojasnim razmere pozneje s posebno tiskovino.
V Gorici, 18. oktobra 1897.
Gr, Likar
trgo v ec.
*) Za to »Poslano4 ne »prejme uredništvo nobene- odgovornosti, razven kolikor jo nalaga tiskovni zakon.
Listnica uredništva. Poziva o trgovski obrtni zadrugi nismo mogli priobčiti. Dobili smo ga prepozno. Kdor ve kolike tažave imamo s tiskarno, nam bode pač oprostil. Priobčimo ga prihodnjič.
Ed. Pavlin,
■v Grox*ici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne »Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozori
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
v Vrtni ulici v hiši grofa Tliurna nasproti odprtemu sadnemu
|	‘	trgu~
V	svoji	delavnici	prodaja	vse potrebščine za zasebnike,	voznike,	jahalce,
! torbice, kovčege itd. izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča so. toplo svojim rojakom in	slavnemu	občinštvu	v* Gorici in z
dežele.
MIHI <1 «IIM
V	GOHjfCl v Nnnski ulici štev. 14-16.
$elika zaloga
šivalnih, strojev in
dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA.
Lastna mehanična delalnica za popravljanje
dvokoles in nikliranje.
(Anton <§on
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. y Trstu
Via Voldirivo št- IS ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, ^ za stroje, ribjo inast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.