Kmetijske skušnje. (Zoper plesnobo na grojzdji *). 7. dan p. m. zagledam na brajdi grojzdno plesnino in začnem premišljevati: s čim bi se ta plesnoba dala pregnati. Na misel mi pride, da bi znalo dobro biti, če bi se voda z žganjem zmešala, in s tako vodo groj-zdje zmivalo in s penzelcom ali z mehko metlico odergnilo. Vzamem globoko skledico, va-njo vlijem za poldrugi maseljc vode, za dve žlici žganja in majhno vina, in s tem sim plesnjivo grojzdje zmi-val; kjer se je dalo, sim celi grojzd v vodo pomočil , in z metlico dergnul; kjer pa nisim grojzdja namočiti mogel, sim ga z namočeno metlico zmival. S toliko vode sim več ko dvajset grojzdov zmil, in je še veliko vode ostalo. Drugi dan sim šel to grojzdje *) Čeravno po naših mislih v zlo razširjenih boleznih iz podnebnih vzrokov vse tako pranje ali umivanje v velicih nogradih gospodarju dosto v prid biti ne more, vendar nočemo zaderžovati nobene skušnje. Vred. gledat, ter vidim, da ni nič več ko gnjile gljive smerdelo, in plesnoba se je posušila; samo kteri grojzd je preveč plesnjiv bil, je še plesnjivo farbo imel, vendar ni nič več smerdel; nektero grojzdje si je pa močno pomoglo, in se malo na njem ples-nobav pozna. Če hoče kdo to poskusiti, in če ima kaj več tacega plesnjivega grojzdja, naj vzame majhen ška-iic, da lakko grojzdje va-njpomaka, in ga s kakšno pernico ali mehko metlico dobro dergne in zmiva; če pa grojzdja ne more v škaiic namočiti, naj ga sv pomočeno pernico ali metlico zmiva in dergne. Če pervič vsa plesnoba ne zgine, naj se drugič in tretjič tako zmiva. Ker pa to delo en človek sa-motež teško opravlja, je dobro če bi jih troje bilo, da eden škafic derži, drugi grojzdje ali terto pri-pogva, in tretji grojzdje zmiva; tako bo delo hitrej od rok šlo. Če bi pa ta voda že preveč gerda bila, se zna skoz kakšno cunjo precediti, ali pa skoz droben pesek pretočiti. Če kdo žganja nima, nekaj ga mora vmes biti, naj vzame hudega jesiha (vriska) ali vina, ker vse te reči plesnobo zatarejo in odganjajo. —a— — 282 —