Poštnina plačana v gotovini.
4. februarja 1939
St. 6 Leto III.
oua
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Človekoljub
iubne ustanove
l
Slovenski c Službeni 1 i st» z dne 11. januarja 1.1. je objavil «Pravil-mik o ustanovah človekoljubnega značaja». Ta pravilnik ureja ustanavljanje in poslovanje društev in ustanov, ki imajo človekoljuben značaj in ki se bavijo s plačevanjem pogrebnih stroškov, s podporami za slučaj bolezni in s pokojninami v slučaju onemoglosti. Vsebina tega pravilnika je taka, da dejansko onemogoča poslovanje socialnih ustanov in organizacij in bo v bodoče zavarovanje pogrebnih stroškov, bolezenskih stroškov in pokojnin moralo preiti na zasebne zavarovalnice, ki poslujejo na kapitalističnih osnovah ali pa bodo te vrste zavarovanj ukinjene. Društva, ki so združevala v sebi večinoma osebe istega poklica, so s prispevki članov zagotovila pomoč v raznih življenjskih neprilikah. Poslovanje teh društev je bilo pod stalno in dobro kontrolo članov samih, ker je bil krog interesentov ozek. Nismo doživeli primera, da
bi take človekoljubne ustanove svoje članstvo zlorabljale odnosno so bile zlorabe takoj opažene in ukinjene. Pravilnik celo zahteva, da morajo društva poslovati na osnovi zavarovalno - matematičnih načel in pod kontrolo zavarovalnih matematikarjev. Vse to povzroča veliko stroškov. Tudi delavske strokovne organizacije bi bile s tem pravilnikom prizadete. Razumljivo je, da so društva na svojih zborovanjih p roti določbam tega pravilnika ugovarjala. Ta pravilnik je brez potrebe posegel	'ls
v socialno aktivnost naših podpornih društev. Pravilnik je negacija dobrodelnih 'stremljenj našega preprostega človeka. Pričakujemo, da bo pristojen minister ta pravilnik v najkrajšem času spremenil in ga prilagodil praktičnim potrebam vsakega dobrodelnega društvu, poleg tega pa seveda zagotovil solidno poslovanje takih društev, da bodo prispevki članov dobro uporabljani in vedno varno naloženi.
Naš k
OJ
Z delom in živo podjetnostjo si lahko ustvarimo splošno blagostanje in zadovoljstvo
Zakaj vendar se vse velike in močne države tako zagrizeno in besno borijo za kolonije? Zato, ker potrebujejo ogromne množine industrijskih in drugih surovin, v mnogih primerih pa tudi novega prostora za kolonizacijo nadpri-rastka svojega prebivalstva. '
videni jsLvš-
‘■iUtih iu ko&Tb***--«'. •
v* v*
V	primerjavi s temi državami je naša Jugoslavija naravnost blagoslovljena, srečna in blažena dežela.
Nek
■ v |i r
aj zelja
Vsako novo, doraščajočo generacijo jo treba predvsem temeljito pripraviti za praktično življenje. Povečati in reorganizirati je treba naše šolstvo, zlasti v pogledu strokovnih, učiteljskih, obrtnonadalje-valnih in višjih šol. Z vsemi sredstvi je potrebno podpreti tudi znanost in umetnost. Tisk, radio in film so stvarno in bi morali biti tudi pri nas absolutno samostojni kulturni činitelji. Zato bi jih morali kot take zavarovati z modernimi in času odgovarjajočimi zakoni ter predpisi. Temeljite reorganizacije in iz-
Njej ni potrebno iskati surovin in ozemlja, ker ima vsega v izobilju. Toda boriti se pa moramo; sicer ne z vojno za zavojevanje nečesa tujega, temveč le za ono, kar že imamo. Mi se moramo bojevati s krampom in lopato v roki in ne z mečem. Naša država skriva v sebi neizmerna bogastva. Z delom in živo podjetnostjo jo bomo lahko igraje spremenili v pravcati raj splošnega blagostanja in zadovoljstva. Borba za kolonije, ki se bije med velesilami, naj nas le vzpodbuja k temu.
Gospodarski, kulturni in socialni podvig našega naroda
popolnitve je potrebna tudi socialna politika. Zavedati se moramo, da je pravična socialna politika glavno jamstvo za ohranitev in razvoj vsake moderne države. Pri nas vlada ne bi smela več dovoljevati, da se v enih rokah kopičijo nesorazmerno visoki dohodki, izvirajoči iz večkratnega zaslužkarstva in kruholborstva. Glede tujih priseljencev bo treba v zakonih odločno Spregovoriti, da sc tujci in njihov težki kapital ne bosta smela za trajno vgnezditi v naši državi in
Sl
L
ovenska vas
V	zadnjem času je na vidnejši način oživelo zanimanje za slovensko vas, za njeno gospodarsko, socialno in zdravstveno stanje. Lani je banska uprava organizirala široko anketo, na kateri so bili iznešeni obširni referati o raznih vprašanjih, ki so usodne in življenjske važnosti za bodočnost naše kmečke hiše. Oglasili so se k besedi x*azlični možje, ki poznajo slovensko vas in njene prebivalce in ki se morajo v eni ali drugi smeri zanimati za dogajanja in pojave na našem podeželju. Predmetna anketa je bila žalostno zborovanje, kajti na ujej nismo čuli nič veselih in dobrih stvari, ki bi nam vzele strah in bojazen za bodočo usodo slovenske kmetske domačije. Slišali smo same žalostne reči in na koncu ugotovili, da naša slovenska vas, naš slovenski kmet in orator propada socialno, zdravstveno, gospodarsko in moralno. Stali smo po končani anketi kot pred žalostnim razodetjem in presenečeni nad resnico, bridko in težko resnico o naši ljubki slovenski vasi, ko smo pa vedno dosedaj le prevečkrat slišali velike slavospeve ■*£.
M
M	»»Taca
O kmetski anketi je bila izdana posebna knjiga z naslovom «Soci-alni problemi slovenske vasi» v kateri je naslikana žalostna stran življenja na vasi. Pred kratkim je izšla tudi knjiga «Zdravje v Sloveniji* izpod peresa direktorja Higienskega zavoda g. dr. Pirca, ki v krepkih stavkih pove strašno resnico o zdravstvenih prilikah, ki vladajo na deželi, posebno v nekaterih okrajih naše banovine. Pred dnevi je imel dr. Pirc zanimivo predavanje v Ljubljani z naslovom «Raziskovanje naše vasi». Tudi na tem predavanju, kateremu so prisostvovali najresnejši poslušalci in katerim je bila nedvomno povedana najčistejša resnica, je bila razstavljena žalostna stran gospodarskega in zlasti zdravstvenega stanja v naši vasi.
Pričeli smo priznavati, da Slovenija spada k pasivnim pokrajinam, t. j., da zemlja sama ne daje zadosti kruha, rojstnost strašno pada, umrljivost, zlasti otrok narašča, umetni splavi se množe, populacijski porast naroda je skrajno malenkosten, ljudstvo skrajno nezdravo stanuje, ono se slabo in nezadostno lipani, oblačijse beraško, ljudje nimajo zaslužka, v znatni meri prevladuje na vasi tip malega kmeta in kaj-žarja z veliko družino. Krnet zdravnika skoraj ne pozna. V nesreči je sam sebi prepuščen, za škodo pri živini ni zavarovali, vremenske ne-prilike ga gospodarsko ugonabljajo, požar kmeta požene od doma. Beg v mesta in proletarizacija slovenskega človeka nevzdržno napreduje. Socialne politike in zaščite na vasi ni, šolskih poliklinik ne poznajo, higiena stanovanj in naselij je tuj pojem. Izgleda, da je močan sistem zadružništva zajel samo nekaj sto izvoljencev.
Slovenska vas je na križ pribita. Preveč smo o slovenski vasi govorili, preveč smo ljudstvo zavajali v zmoto in v omotico, morda smo nad ljudstvom grešili z demagogijo, premalo smo ljudstvu dali resnične ljubezni in pomoči.
Ali vidimo kaj znamenj, da bo šlo znatno na boljše? Kdo zn žalostno stanje na naši vasi nosi odgovornost? Ali smo mar vsi postali tavajoči Slovenci?
našem gospodarstvu, zlasti pa ne po dosedanji praksi, ko se tujci naduto in surovo proglašajo za gospodarje, z našimi ljudmi pa dosledno postopajo kot s hlapci in sužnji. Pozabiti tudi ne smemo, da je življenje slehernega državljana za našo državno in narodno skupnost vir moči, ki sodeluje v obrambi državne in narodne eksistence. Zato je treba zdravju naroda posvetiti mnogo več pozornosti in podpore, kakor doslej, pa čeprav gre za najbolj oddaljeno in skrito hribovsko vas. Življenjska osnova države so in ostanejo z otroci čimbolj blagoslovljene, zdrave druži-
ne. Zato z voljo na delo, ker ne smemo zaostajati za drugimi narodi in državami!
c7Car&
Ularibor
Usoda žeL
soda železničarjev
Obupni položaj slovenskih želez-ničarjev. — Spomenica U. J. U. Ž.
Jlavfricd pa si/eiu
Oblastni odbor Udruženja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je sestavil posebno spomenico, v kateri je naslikano gmotno stanje slovenskega prometnega osebja. Spomenica ugotavlja, da je železniško osebje izročeno nevzdržnemu propadanju in da je nujna odprtino? potrebna. V dveh smereh podčrtava spomenica potrebe prometnega osebja: v zboljšanju materialnih prejemkov in v povečanju števila zaposlenega osebja. Pri teh vprašanjih je prizadeto z družinskimi člani vred okoli 51.000 oseb. Kupna moč železničarjev je padla globoko pod minimum. Prejemki dosegajo komaj tretino predvojnih prejemkov. Gospodarsko stanje se stalno boljša in se bliža že stanju najboljših let. Prometno osebje pa od tega zboljšanja splošnega gospodarskega stanja nima ničesar. Draginja je porasla za najmanj 30%, prejemki pa so bili leta 1937. regulirani le za 3 do 8%, toda samo aktivnim uslužbencem. Osebje je preobremenjeno v službi ter je stalno zaposleno preko duševnih in telesnih sposobnosti, kar bi pri važnosti te službe nikakor ne smelo biti. Prejemki so v vseh ozirih nezadostni, posebno velja to za delavstvo. Tudi kvalificirani delavci so pri najbolj naporni službi slabo plačani, tako da niti ena kategorija železniških delavcev ne more zadostiti najnujnejšim življenjskimi potrebam. Moralna moč prometnega osebja pada, na regulaciji prejemkov in ureditvi službe v našem železniškem prometu je interesirana vsa javnost.' Mislimo, da finančne in gospodarske prilike pri malo dobre volje dopuščajo bistveno zboljšanje gmotnega položaja železniških uslužbencev in delavcev. Ureditev materialnega vprašanja prometnega osebja je bistveni in gotovo najvažnejši del ureditve našega prometa sploh.
Bralska Bol
garija
Dveletnica o potpisu pakta o medsebojnem večnem prijateljstvu
Pred dnevi sta proslavljali bratska Bolgarija in naša domovina dveletnico sklenitve in podpisa pakta o medsebojnem večnem prijateljstvu. Med vodilnimi državniki obeh držav so bili ob tej priložnosti izmenjani izrazi najnovejšega razpoloženja obeh narodov drugega napram drugemu in ugotoviti smo mogli, da postaja prijateljstvo in bratsko čustvovanje med obema južnoslovanskima narodoma iz dneva v dan bolj globoko, prisrčno in trajno. Ob pogledu v zgodovino zadnjih treh desetletij se moramo nehote in s trpkim občutkom v srcu spominjati dogodkov, pa tudi s tragično pestrostjo'. Bratomorni vojni v korist tujcev in obojih skupnih sovražnikov, nezaslišanim pokol jem in mučenjem nedolžnega prebivalstva so sledila negotova, napeta povojna leta obmejnih incidentov in atentatov, z žičnimi ovirami prepredene meje med obema sosedoma in končno še tragična
smrt nepozabnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Še z njegovim delom, z njegovo voljo začeto in utemeljeno in z njegovo krvjo blagoslovljeno ter oplojeno prijateljstvo i:n bratstvo med Bolgarsko in Jugoslavijo je v zadnjih dveh letih silno napredovalo in se košato razbohotilo. In to v korist, procvit in napredek obeh držav!
Pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarsko ni bil noben akt politične oportunitete ali kake politične špekulativnosti, temveč je bil diktat in rezultat obojestranske enotne, globoko občutene in resnične potrebe ter neke brezpogojne uvidevnosti, da je tre>ba zagrniti vso bridko in grenko preteklost končno vendarle z zaveso pozabljenja in odpuščanja. Na mesto spominov na žalostno preteklost pa zaživimo res bratsko, prisrčno in nerazrušljivo življenje enih misli, ene duše, enega slovanskega srca! Dokažimo vsemu svetu, da kri res ni voda!
H
eposredni s
dni slilci
Konference češke vlade z industrijskimi delavskimi zaupniki
Iz Prage poročajo, da je imel predsednih češkoslovaške osrednje vlade Beran pretekle dni dolgotrajno konferenco z delavskimi tovarniškimi zaupniškiini odbori v Stra-konicali in s predstavniki delavskih tovarniških odborov iz mnogih tovarn na češkem jugu. Delavski predstavniki so mu predložili veliko število predlogov in pritožb, obenem pa so ga naprosili za najširšo pomoč pri reševanju vseh delavskih zahtev in potreb. Z zahvalo so na-glašali odločne ukrepe vlade proti podražitvi življenjskih potrebščin in za izravnanje nivoja cen z delavskimi mezdami. Vlada je zagotovila, d'a bo v kratkem novelizirala zakon o kolektivnih poigodbah pred-
vsem v delavsko korist. V najkrajšem času bo tudi izdala celo vrsto drugih zakonov in odredb, ki bodo posegle globoko v delavsko življenje. Predvsem skrbi vlada sedaj za popolno odpravo brezposelnosti. Ta cilj bo dosežen že v začetku pomladi z graditvijo cest, regulacijo rek in potokov ter z drugimi, obče-koristnimi javnimi deli. Zgrajenih bo nekaj novih železniških prog in cest, docela preurejena bodo pa tudi zasilna delavska begunska taborišča v popolno zadovoljstvo delavcev. Predsednik vlade je izjavil, da se zaveda, da je češki narod — narod malih in srednjih ljudi in da mora zato vlada najbolj skrbeti ravno za interese delovnega ljud-
Vjeiild cLo/^odld
Naculu Francovih čet se republikanska armada ni mogla upirati, Republikanske čete so se umaknile iz Barcelone in Franco je slovesno vkorakal na čelu zmagovite armade o milijonsko in najbogalejše špansko mesto. Na tisoče Špancev beži v Francijo. Republikanske čete so zavzele položaje na vznožju Pirinejev, kjer se hočejo postaviti o bran Francovi armadi. Francija nima namena aktivno poseči v špansko državljansko vojno. Republikanci sami ne bodo dolgo več sposobni, upirati se končni zasedbi cele Španije. Več ali manj se lahko smatra, da ]e borba v Španiji odločena o korist Franca in s tem tudi v korist Italije, ki se je španskih bojev udeleževala. Italija je mišljenja, da je prišel sedaj ugoden čas da z vsem povdarkom postavi svoje zahteve napram Franciji. Korsika, Tunizija in Džibuti so cilj italijanskih aspiracij. Francozi nasprotno odločno izjavljajo, da niso pripravljeni odstopiti niti />edi svojega ozemlja in naj bi se zgodilo karkoli. Anglija in Amerika stoje ob strani Francije, dočim je Italijo odločena podpirati Nemčija. Za predstoječo borbo si je Italija poleg nemškega zavezništva zagotovila podporo srednje in balkanske Evrope in tu-, di Poljska je stopila na stran osi Ritri-Berlin. Resnost mednarodnega položaja dokazuje odločnost Francije, cla takoj zasede španski Maroko, kakor hitro se po zmagi Franca ne bi umaknile italijanske čete iz Španije. Anglija je obveščena o francoski nameri in se zaveda posledic, ki bi o najbližjem času lahko nastale. Angleška vlada je pozvala prebivalstvo za prostovoljni vpis v rtojsko. Že prvi dan se je priglasilo sedem milijonov prostovoljcev. Oborožene bodo tudi vse angleške trgovske ladje, vse tovarne in važnejše strateške postojanke.
— Dva govora. Na slavnostni večerji, ki so jo priredili londonski draguljarji, je govoril angleški ministrski predsednik Chamberlain. Poudaril je, da si Angleška želi miru in da je proti vojni, ker ne bi prinesla nikakih koristi. Noben spor med narodi ni tako težak, da bi ga ne bilo mogoče rešiti s sporazumi. Svet naj pa ve, če navzlic dobri volji angleškega naroda ne bo miru, da je Anglija pripravljena na odločno obrambo svobodo in člove-čanstva. — Na seji nemškega parlamenta je govoril Adolf Tlitler, ki je prvi del svojega govora posvetil razlagi, kako je prišlo do usodnih dogodkov ob priliki zasedbe Avstrije in Sudetov ter do preganjanja Judov v
stva, to je delavca in kmeta, če hoče zagotoviti zdrav in miren razvoj države.
Smatramo, da bi ne bili taki večkratni neposredni stikj vodilnih državnikov z zastopniki delovnega ljudstva odveč tudi v naši državi. Vladna politika pa bi morala seveda potem lioditi tudi po enakih potih, kakor jih hodi bratska češkoslovaška vlada, ker le na ta način se bo dalo izboljšati življenje najširših ljudskih plasti. Ne le z obljubami na papirju, temveč s praktičnimi javnimi deli zagotovimo vsakdanji kruh našim revnim in brezposelnim državljanom ter njihovim družinam. Varčujmo pa tam, kjer so izdatki daleč previsoki ali celo nepotrebni. O tem naj razmišlja nova narodna skupščina, katere najsvetejša dolžnost je varovanje temeljnih življenjskih interesov vsega jugoslovanskega prebivalstva. Nemčiji. V drugem delu svojega go-
. vora je obravnaval nemške zahteve | po kolonijah. Nemčija potrebuje kolonije, da dobi živež in sirovine. Nikakor ne gre, da bi narode svetil delili med' tiste, ki nekaj imajo in one, ki nimajo nič. Nemčija bo brezpogojna podpirala Italijo v ujouili kolonialnih zahtevah. Kdor napade Italijo, ima. proti sebi tudi Nemčijo. Koncem govora je Hitler, govoreč o odnošajili med cerkvijo in državo, poudaril, da bo za slučaj, da ne pride do mirnega sožitja, izvedel ločitev cerkve od, države.
— Demonstracije v Italiji. Ko so
prispele v Italijo vesti, da je Barcelona v rokah Franca, so se vršile v vseli večjih italijanskih mestih demonstracije, pri katerih se je vzklikalo: Doli Francija,'zahtevamo Korsiko, Tunizijo, Džibuti in Nico! Tudi ves italijanski tisk je mišljenja, da mora italijanske žrtve v Španiji plačati Francija.
— Dar Anglije in Francije. Češkoslovaška vlada je dobila od Anglije in Francije posojilo 16 milijonov funtov, katerih ne bo nikdar vrnila. Tako imenovano posojilo je namenjeno za povzdigo češko-slo vaškega gospodarstva.
— Zlato iz Španije. Republikanci so prepeljali iz Španije v Francijo 40 ton zlata in 8 ton srebra v skupni vrednosti 2 in pol milijarde Din.
— V francoskem parlamentu je predsednik vlade IJaladier v svojem govoru povdaril, da je Francija dovolj močna, da lahko uspešno brani svoje ozemlje imperija. Francija ne bo dovolila, da se ji odvzame niti najmanjši del. Francija bo napravila vse za svojo neodvisnost in svoje dostojanstvo.
— Direktor italijanske fašistične stranke Farinacci je govoril na shodu v Berlinu in utemeljeval italijanske zahteve do Tunisa, Korzike. Nice ifi Džibutija.
— Prepočasi se usmerja k osi Rim-Berlin nova češka, tako trdi nemško in italijansko časopisje. Po mnenju teh listov Slovaška novi čas bolje ru-zume: Ustanovila je eno samo stranko in razpustila vse druge politične organizicije. Češka baje še vedno okleva
— Železna garda v Romuniji nadaljnje s teroristično akcijo. V neki hiši v predmestju Bukarešte je nastala eksplozija. Ugotovljeno je, da je eksplodiral peklenski stroj, katerega so položili člani Železne garde. Policija je izsledila delavnico za peklenske stroje in aretirala več članov Železne garde, ki so izdelovali peklenske stroje. Železna garda je imela v načrtu, da zaneti požare v različnih državnih poslopjih.
— Češke koncesije Nemcem. Podpisana je bila pogodba, ko kateri ima Nemčija pravico, da uporablja češko'-slovaško državno ozemlje za premikanje svoje oborožene sile. Češka je pristala, da nemške čete kadar koli hočejo, lahko prekoračijo češko-slova-ško mejo.
— Katastrofalni potres v južni Ameriki. V državi čile, ki leži na zapadni strani južne Amerike, je strahovit potres razdejal več mest in naselj. Posebno so prizadeta mesta Santiago, Conception in Chilan. Mrtvih je sto tisoč ljudi. Več vlakov je iztirilo in je našlo smrt pod1 razvalinami vagonov nešteto potnikov. V času potresa so bila gledališča in kinematografi |K>lni obiskovalcev. Nihče ni ušel smrti, ker je potres popolnoma porušil vse stavbe. Po potresu so izbruhnili požari, ki so uničili še vse ono, kar je ostalo. Oblasti s silo izpraznujejo po potresti prizadete kraje, ker se širijo epidemične bolezni.
TEKOM TEDNA
V
Živeti morajo
Po ministrski naredbi imajo se-zonski delavci le takrat pravico do podpore pri Borzah dela, če dokažejo, da so v času redne zaposlitve v zadnji sezoni bili manj zaposleni kot štiri mesece. Takih sezonskih delavcev je malo. Večina sezonskih delavcev je zaposlenih vsaj 6 do 8 mesecev. I*o naredbi je zato skoraj vse sezonsko delavstvo izključeno od podpor pri Borzah dela. To je pa gotovo krivično. Posebno stav-binsko delavstvo je težko prizadeto. Tisti časi so že zdavnaj minuli, da si je delavec lahko v sezoni prihranil sredstva, od katerih je lahko živel, ko ni imel zaposlitve. To bi morale upoštevati tudi Borze dela in izposlovati spremembo naredbe, da bi bili do neke meje tudi sezonski delavci deležni podpor. Banska uprava je menda zadnji čas dala Borzi dela na razpolago 50.000 Din, »la jih razdeli onim sezonskim delavcem, ki so bili zadnje leto zaposleni 8 mesecev, če se bodo vsi prizadeti delavci priglasili, jih bo gotovo 5000. Torej pride na vsakega delavca podpore 10 Din. S tem res ne bo veliko pomugano. Sezonski delavci, kot drugi delavci, plačujejo prispevke za Borzo dela in za bed-nostni fond, zato so upravičeni zahtevati podpore, ali pa — delo. Živeti morajo in naj bodo potem nrndni predpisi taki ali taki.
= Uredlia o občinskih hranilnicah.
Odslej bodo smele dajati občinske hranilnice občinam le kratkoročna posojila, ki pa se morajo vrniti <lo konca proračunskega leta. Posojila smejo znašati samo 10% vlog. Z uredbo je dejansko onemogočeno vsako finansiranje trajnili investicij s hranilniški-mi posojili. Tt> pa v korist gradbene delavnosti gotovo ne bo. Upravičeno so začele občine, ki imajo svoje hranilnice, akcijo, da se uredba spremeni.
= Delavska zbornica v Sarajevom je po odločbi ministra za socialno politiko dobila nove člane skupščine. Imenovanih je bilo 29 zastopnikov Marksističnih strokovnih organizacij in 21 zastopnikov Jugorasa.
— Za sezonske delavce. Kraljevska banska uprava dravske banovine pojasnjuje na razne intervencije, prošnje in povpraševanja, da za enkrat še ni dana prilika zaposlitve za sezonske poljedelske dclavce v Nemčiji in drugih državah, ker se pogajanja glede določitve kontingenta s posameznimi državami še niso pričela. Opozarjajo se zato interesenti, da se zaradi sezonskih poljedelskih del izven naše države ne obračajo na oblasti in druga mesta vse dotlej, dokler ne bodo izdana navodila ne samo o tem, koliko in kakšnih delavcev je treba, temveč tudi, kam se je za delo obrniti.
= Zaposlenost v decembru je po statistiki OUZD padla za 4365 članov, ‘napraM novembru 1958. Povprečna za-Virovana mezda znaša 25,02 Din.
— Železarna v Zenici je reducirala svoj obrat in odpustila 600 delavcev.
— Vojni invalidi, ki so aktivni državni nameščenci (ne dnevničarji), se pozivajo, da nemudoma predlože vsa ^svoja izvršljiva rešen j a po invalidskem zakonu iz	Pristojnim krajevnim odborom Udruženja vojnih invalidov, isti pa naj jih do 5. februarja pošljejo Oblastnemu odboru' r •Ljubljano radi prevedbe na invalidske prejemke od t. aprila t. 1- naprej,
v	smislu nove invalidske uredbe. ^
= Pri volitvah v Akademsko akcijo na ljubljanski univerzi so dobili napredni akademiki 620, katoliški akademiki pa 505 glasov.
:= Naša zunanja trgovina je bila v decembru aktivna za 1255. mil. Din.
V	letu 1937. je bila naša trgovinska
bilanca aktivna za eno milijardo dinarjev, dočim je bila leta 1938. le za 72.1 mil. Din.
—	Tovarna Kovina na Teznem je odpovedala 90 delavcem službo.
= V industrijskem procesu radi izdelovanja litopona v Domžalah je bil obsojen ravnatelj Miloševič na 3 mesece zapora in 1 leto izgube častnih pravic, Jezernik Karel pa na 3000 Din globe.
= Tudi iz Zagreba se seli industrija. Društvo diplomiranih ekonomistov je priredilo v Zagrebu anketo, na kateri so ugotovili, da se je tudi iz Zagreba pričela seliti industrija. Vzrok selitvi so veliki davki in drag električni tok.
V	Zagrebu se plača 75% samoupravnih doklad, v Beogradu pa le 25%.
= Največje pomanjkanje trpe leški rudarji. Oti ločil i so se zato, da prosijo oblasti, da se jim preskrbi delo v Nemčiji, ker ga doma ne morejo dobiti. Oblasti so pa pojasnile rudarjem, da Nemčija sprejme na delo le poljedelske delavce.
= Gradnja novih železniških prog. Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se prične graditi veliki predor v tuzlanski sekciji nove proge Kraljevo—Banja Luka. Na skrajnih sekcijah proge Črnomelj—Vrbovško se prične z deli. Razpiše se licitacijo za dela na progi Karlovae—Biliač.
= Bombaža je bilo preteklo leto v Južni Srbiji pridelanega %5 tisoč kilogramov. Z bombažem je zasejanih 4815 hektarjev. Domač pridelek bombaža morajo vsako leto odkupiti tekstilne tovarne.
Odložene volitve
. 11III	
M.	OSET
i	I koloniale
1 «	1 j| en gros
1	MHRIBDR
i	] Glavni trg
= Preklicujem, kar sem govoril na-prum tov. Feliksu Tratniku in se zahvaljujem, da je odstopil od pravdanja.’ — Barlfint A.
= Pri mokrem in hladnem vremenu za šport, lov in strapaco namažite Vaše čevlje z Šmol-gumitran mastjo za usnje. Šmol-gumitran mast za usnje napravi usnje prožno in nepremočljivo in isto konzervira. Kadi mnogih ponaredb zahtevajte Šmol-gumitran mast žu ušnje znamke «Divja racu».
r= Na področju ljubljanskega mesta je bilo lani zgrajenih 103 novih zgradb s 414 stanovanji. Vrednost novih zgradb se ocenjuje na 36 mil. Din.
—	V rudniku Siveriču se je pripetila velika nesreča. V rovu je izbruhnil ogenj. Rudar Gore in inž. Jermol sta bila zelo opečena. Gore je umrl na opeklinah, ing. Jermol se bo pa pozdravil.
= Za novega bana drinske banovine je bil imenovan Vladimir Jevtič.
= V bjelovarski tovarni koles je eksplodirala velika peč za sušenje laka. Tovarniški prostori so vsled eksplozije zelo poškodovani. V oddelku tovarne, kjer je eksplodirala peč, k Sreči ni bilo delavcev. Zelo je pa bila ranjena delavka, ki je delala na dvorišču pred objektom.
== Zveza združenih delavcev je vstopila v Jugoi-6s'. Pristop sta v Beogradu osebno javila župnik Križman in France Preželj.
tovarnah cementa v Dalmaciji je bila podpisana kolektivna pogodba, s katero so bile delavstvu povišane mezde za 20 do 30%. Nočno delo bo plačano za 75 do 100% višje kot doslej. Kolektivna pogodba predvideva tudi plačane dopuste.
Dne 16. decembra 1938 je minister za socialno politiko odločil, da se vrše volitve obratnih zaupnikov mesto januarja meseca februarja. Z odlokom z dne 30. januarja 1939 je minister za socialno politiko znova odredil, da se ne vrše volitve obratnih zaupnikov meseca februarja, ampak šele m e s e-ca maja 1939. S tem odlokom so razveljavljeni tudi vsi že določeni razpisi volitev meseca februarja.
Dr. Miloš Vauhnik:
Minister za socialno politiko je odredil, da
se vrše volitve obratnih zaupnikov v maju
Navzlic temu, da so volitve odložene, priporočamo, da vsi naši zaupniki še naprej vrše vse predpriprave za volitve. V vseh obratih organizirajmo svoje zaupnike, ki naj poskrbe zato, da bodo prijavljeni volilni odbor;. Sestavljajmo tudi kandidatne liste v smislu navodil vodstva NSZ. Skratka: Na delo, da bomo maja še bolj pripravljeni za volitve, kot smo Že bili meseca februarja!
Odškodninski zahtevki delavskih zaupnikov
Po določilih § 119 zakona o zaščiti delavcev delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov radi pravilnega izvrševanja njihovih dolžnosti po odredbah zakona. V praksi se je pojavilo vprašanje, dali se sme delavskemu zaupniku odpovedati pred potekom njegovega mandata, to je pred koncem koledarskega letu. Tozadevno velja danes splošno načelo, da se v nobenem slučaju ne more odpovedati služba pred koncem koledarskega leta in je ta teza ustaljena v literaturi kakor tudi v sodni praksi. Kakor hitro to drži, je jasno, da ima delavski zaupnik, ako ga delodajalec protizakonito odpusti pred potekom mandata, pravico za vso ostalo dobo zahtevati mezdo.
Zgodil se je slučaj, da je bil delavski zaupnik odpuščen meseca februarja. Po odpustu se je pritožil delavski zaupnik na kompetentne upravne instance in je bil delodajalec obsojen na večjo denarno kazen in je končuo-veljavno tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje odločil, da je odločitev Banske uprave v Ljubljani bila pravilna, ko se je izreklo, da je odpust delavskega zaupnika v danem slučaju bil protizakonit. Upravno postopanje v tej zadevi je teklo skoraj dve leti.
Ko je bilo upravno postopanje končano, je delavski zaupnik nastopil proti delodajalcu in zahteval plačilo mezde za vso ostalo dobo koledarskega leta od meseca februarja naprej, ko je bil protizakonito odpuščen.
Delavski zaupnik pa je svojo pravdo izgubil, ker se je sodišče postavilo na stališče, da je zahtevek delavskega zaupnika že zastarel, ker bi delavski zaupnik svoj zahtevek moral uveljaviti v smislu obrtnega zakona, ki pra-
vi	v i? 246, da se morajo ustvarjati zahtevki zbog predčasnegu odpusta v šestih mesecih po izteku istega in ko je bilo moči jih uveljaviti, ker so drugače izključeni. Ker pa delavski zaupnik v danem slučaju v zakonitem šestmesečnem roku ni uveljavil svojih zahtevkov, je zahtevek zastaral in ga ni moče več uveljaviti.
Sodišče razloguje tako: Zakon o zaščiti delavcev z dne 8. februarja 1932 nima namreč nobenih določil o zastaranju zahtevkov delavskih zaupnikov'. Prav tako tudi obrtni zakon z dne 5. novembra 1931 ne vsebuje nikakih posebnih določb o zastaranju omenjenih zahtevkov. V razdobju skoro 10 let bi bila socialna zakonodaja gotovo prišla do potrebe rešitve vprašanja in bi ob obnavljanju obrtnega zakona sigurno zahtevala ugodnejši zastaralni rok za zahtevke delavskih zaupnikov, če bi se ji to zdelo umestno in pravično. To se pa ni zgodilo in jef vsled tega zakonodajalec gotovo mislil, da velja tudi za delavske zaupnike isti zastaralni rok kot za navadne delavce. Delavski zaupniki so delavci in jim funkcija delavskega zaupnika daje le privilegij glede odpovedne dobe, nima pa vpliva na zastaralno dobo.
Tako sodišče.
Vendar pa se s pridom lahko uveljavlja nasprotno stališče, da o šestmesečnem zastaranju v takem slučaju ne more biti govoru, ker zu slučaje delavskih zaupnikov § 246/1 obrtnega zakona ne pride v poštev. V citiranem paragrafu je izrecno rečejio, da se morajo staviti v šestih mesecih po poteku odpusta iz službe zahteve radi predčasnega odpusta uli predčasnega izstopa po 240 in 241 ali radi odstopa po SS 242 in 243 obrtnega zakona. Ti paragrafi pa imajo v vidu normalno službeno razmerje navadnega delaven. Nikjer pa ni v obrtnem zakonu rečeno, da mora tudi delavski zaupnik svoje zahtevke, ki mu pristojajo na-prain delodajalcu, uveljaviti tekom 6 mesecev. Če je delavec samo delavec, ne pa tudi delavski zaupnik, je jasno, da mora svoje zahtevke uveljaviti tekom 6 mesecev. Če pa je delavec tudi delavski zaupnik, pa pridejo za njega v poštev splošna določila občega drž. zakonika glede odškodnine. Po teh določilih lahko uveljavlja delavski zaupnik tekom treh let svoje zalitevke, računajoč od dneva, ko je zaznal, da mu odškodninski zahtevki pripadajo. Da pa delavskemu zaupniku odškodninski zahtevki pristojajo vsled nezakonitega odpusta, zazna delavski zaupnik šele tedaj, ko dobi od banske uprave končno rešitev ministrstva 7.a socialno politiko, glasom katere rešitve je končno odločeno, da delodajalec ni pravilno postopal, ko je odpustil delavca kot delavskega zaupnika.
Delavski zaupnik ima svoje pravice in dolžnosti, ki stojijo izven pravic in dolžnosti, katere predvideva obrtni zakon v predpisih za pomožno osobje v § 206 i. sl. obrtnega zakona. Pravice in dolžnosti delavskega zaupnika v obrtnem zakonu sploh niso obravnavane, zato je tudi izključeno, ‘da bi obrtni zakon s svojimi določili v § 246 glede prekluzivnega roka imel zakonito določbo za zahteve, ki prihajajo iz pravic delavskega zaupnika.
Obrtni zakon daje razeit tega v § 246 prekluzivni rok za zahtevke, ki izvirajo na strani delavca naprain delodajalcu iz plačilnega službenega razmerja. Služba delavskega zaupnika pa je brezplačna, ker določa § 117 zakona o zaščiti delavcevv da delavski zaupniki ne dobivajo za svoje delo nobene plače ali nagrade. Če je tedaj delavski zaupnik pri svojem delovanju kot delavski zaupnik imel kakšno škodo vsled nezakonitega postopanja delodajalca, potem ni nobenega dvoma, da sme te zahtevke uveljaviti po splošnih določilih glede odškodnine, ki so v občem drž. zakoniku, to tem prej in teni bolj, ko zakon o' zaščiti delavcev ne predpisuje nikakega posebnega piiekluZivriega roka za uveljavljanje zahtevkov delavskega zaupnika napram delodajalcem.
Bilo bi dobro, da se oglasijo takšni, ki se intenzivno bavijo s temi vprar šanji, da se »gotovi pravilno stališče in omogoči pravilno in pravočasno uveljavljanje zahtevkov delavskih zaupnikovi
Iz naših delavskih krajev
Maribor
Kdor še ni poravnal članarine, naj
to stopi najpozneje tekom prihodnjega tedna. Prjhodrijj teden ustavimo list vsem, ki nimajo ppravnanp članarine za januar 1939. Poglejte V člansko izkaznice ■" ugotovite, če ste med zamudniki. Kdor noče ostati brez lista, naj poravna članarino.
Vsem članom mariborske podružnice NSZ toplo priporočamo samo one tvrdke, ki inserirajo v našem glasilu. Zahtevajte v vseh lokalih naš list. Kdor ga noče naročiti, ni vreden, da ga posečamo. Posečajte lokale, ki imajo naš list.
Kranj
Žerjav — Črna
Članski sestanek podružnice NSZ v
Kranju se je vršil v nedeljo 29. januarja t. 1. v društvenih prostorih kranjske podružnice NSZ. Po uvodnih besedah predsednika tov. Mlinarja je povzel besedo delegat centrale tov. Žerjal, ki je razložil pomen obratnih zaupnikov, nato pa podal izčrpno poročilo glede pogajanj kolektivne pogodbe. Pri slučajnostih se je vršila jirecej živahna raz.prava o nastalem položaju tekstilnega delavstva. Sestanek je bil zelo dobro obiskan, kar je dokaz, da se delavstvo zanima za svoja vprašanja.
Mežica
Poživljamo vse članstvo, da se sigurno udeleži polnoštevilno članskega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. februarja ob 14. (2.) uri popoldne v prostorih gostilne Stopar. Predaval bo tov. dr. Alujevič Branko o temi: Važnost in poinen delavskih strokovnih organizacij. Radi važnosti poučnega in prepotrebnega predavanja pričakujemo polnoštevilnega odziva. Tovariši pripeljite tudi prijatelje in simpatizerje naše misli s seboj.
Ponovno sporočamo članstvu podružnice NSZ, da se vrši občni zbor v nedeljo 5. februarja 1939 ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne llo-bel v Črni, — Vsi in točno.
Medvode
Delavstvo tovarne Bergant v Medvodah se je korporativno pridružilo podružnici NSZ v Medvodah. Njihove zahteve se nanašajo predvsem na skrajšanje delovnega časa. Dvanajsturni delavnik ne ustreza delavskim zahtevam, ker imamo obrtni zakon, ki predvideva deset- odnosno osemurni delavnik. Zato se je delavstvo te tovarne organiziralo, ker ve, da se bodo razmere uredile, ako je delavstvo organizirano. Upamo, da bo vodstvo tovarne upoštevalo njih želje in da se razmere urede v splošno korist delavstva in s tem v zvezi tudi vodstvu to-vurne.
Razmere v tovarni Medič pa še vedno niso urejene, ker podjetje noče nič slišati o zahtevi delavstva po kolektivni pogodbi. Seveda se radi tega krši zakon, ker se nedeljske ure ne plačujejo s 50% pribitkom, kakor to določa zakon. Od delavstva se zahteva vedno več in delavstvo le želi, da bi končno vendar enkrat prišlo do pravega sporazuma in da bi nastalo med podjetjem in delavstvom razmerje, kakršno bi moralo biti.
Ljubljana
Ljubljanska podružnica NSZ sporoča, da se bo vršil redni letni občni zbor podružnice v torek, dne 7. februarja 1939 ob 6. uri zvečer v prostorih tajništva NSZ, Miklošičeva c. 22-11. Ker je dnevni red občnega zbora važen, prosimo, da se ga vsi člani brezpogojno udeleže, ker se bo sklepalo o važnih organizacijskih vprašanjih. Zato vsi in točno.
KUPUJTE LE
BLATNIK
ČEVLJE
MARIBOR, GOSPOSKA 1
Posteljno perje
od Din 8*— naprej
kemično očiščeno se dobi pri
„LUNA“ samo Maribor, Glavni trg 24
POHIŠTVO!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kau-čev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na o h roke!
E. ZELENKA
tovarna pohlilva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme
MARIBOR, Ulica 10. oktobra štev. 5
DRAGO ROSINA
MARIBOR, VETRINJSKA UL. 26
ZALOGA GALANTERIJE, DROBNARIJ, PARFUMERIJE, PLETENIN, PAPIRJA, ŠOLSKIH POTREBŠČIN, ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN, MOTVOZA, VRVARSKIH IZDELKOV I. T. D.
Na vprašanje - odgovor
Rudolf O. — Kranj. Delodajalec me ni prijavil v zavarovanje. Sem pa obolel. Kaj mi je storiti? — Zglasite se pri ekspozituri OUZD, ki Vas bo sprejela v stalež bolnikov, ko se ugotovi, da ste bili res zaposleni. Bolniških dajatev zaradi neprijave ne bodete izgubili. OUZD bo z delodajajcem zadevo že sam uredil. Po zakonu mora delodajalec, ki je opustil prijavo, nositi
do desetih tednov vse stroške zdravljenja in vse dajatve za delavca, ki je zbolel pred prijavo.
Franc M. — Ljubljana-Št. Vid. Mizarska industrija sili tudi vajence, da delajo prekourno delo. Ali je to dovoljeno? —- Po zakonu o zaščiti delavcev ne smejo biti dalje zaposleni nego osem ur dnevno mladoletni delavci in vajenci pod t6. letom starosti.
Sv. Pavel pri Preboldu
članski sestanek podružnice NSZ v Sv. Pavlu pri Preboldu se bo vršil v soboto dne 4. februarju t. 1. v Zadružnem domu. Prosimo, da se sestanka gotovo udeležite.
Luče
Članski sestanek podružnice NSZ se
bo vršil v nedeljo 5. februarja 1939 ob 12. uri. Članstvo naprošamo, da se članskega sestanka v polnem številu udeležite. Zastopnik centrale nanr bo obširno poročal in pojasnjeval vse potrebno, za napredek naše organizacije.
Jesenice
Članski sestanek NSZ se je vršil v nedeljo 29. m. m. Na sestanku se je razpravljalo o položaju delavstva pri KID, o volitvah delavskih obratnih zaupnikov in o delovanju organizacije. Iz poročil je razvideti, da konjunktura pri KID ni slabša kot druga leta, vendar pa je z ozirom na prejšnja letu veliko manj zaposlenega delavstva. Stalno se dviga produkcija na osebo tako, da je do skrajnosti izrabljena delovna moč. Vsa. ta izrabil delovne moči v obratih pa ustvarja kader brezposelnih. Volitve obratnih zaupnikov so razpisane za 18. t. m. Razgovori, ki so jih vršili zastopniki vseh klubov na seji volilnega odbora, so se glasili, da naj bi bil pri teh volitvah zaupnikov KID enoten nastop, ter sa-
mo ena lista. Posebna poročila pa so bila podana o raznih iežkočaii, ki spremljajo organizacijske funkcionarje, predvsem vprašanje brezposelno-sti. To stalno naraščanje brezposelnih ustvarja vznemirjenost in skrb za bodočnost. Podružnica bo imela v februarju občni zbor in je tov. Avsenik, član nadzorstva, obljubil, da bodo. članstvu na razpolago blagajniške knjige, da bo imel vsak lahko vpogled v podružnično denarno poslovanje.
Prosvetni odsek NSZ — Jesenice nudi tovarišem in tovarišicam razna učna predavanja. Žal, da. se nekateri člani ne zavedajo važnosti, ki jih taka predavanja nudijo in ne posečajo teh predavanj. Članstvo naprošamo, da obiskuje predavanja v polnem številu. Tudi v knjižnici se dobe brezplačno strokovne knjige. — V torek 7. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši naslednje predavanje.
Knjižnica NSZ posluje vsak petek od 7. do 9. ure zvečer in ob nedeljah dojKddne od 9. do II. ure.
Zdravniška služba Bratovske sklad-nice: 5. februarja g. dr. Keržan Bartol, 12. februarja g. dr. Čeh Milan, 19. februarja g. dr. Tancar Avguštin, 26. februarja g. dr. Keržan Bartol.
.Priporoča se manufaktura.
SEREC M. E.
Grajski trg, Maribor
HOHNER
HARMONIKE GLASBILA MUZIKALIJE - NOTE
le v specijalni trgovini
PERC OTTO
MARIBOR, Gosposka 34
Prevzamem vsa popravila Zahtevajte cenik f Plačila na obroke I
# #
mU'
ČjsLLcLi U^OJ^LoA^-CLjO
Ln. ('Vjo.ilijo	in
ŠMOL-pasto
kremo za čevlje
IVAN KRAVOS
MARIBOR
priporoča: kovčeke, ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnik ke, gamaše itd.
Če sl želite prihraniti denar
si boste gotovo pred nakupom ogledali našo zalogo in naše nizke cene v manu/akturni trgovini
FERENČAK & ŠETINC
MARIBOR, ALEKSANDROVA C.30
zraven železnine Pinter & Lenard
»OBNOVA«
NOVAK, MARIBOR
Jurčičeva 6
Najceneje kupite pri nas:
pohištvo, tapetniške izdelke, linolej preproge, zavese, odeje, železno pohištvo, otroške vozičke itd.
PINTER & LENARD
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO IN PUŠKARNA VELIKA IZBIRA
CENE NIZKE
Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10’—, polletno Din 20'—, celoletno Din 40 . 1 osamezna številka Din 1*—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun stev. 17.177. Poštni predal stev. 74, Za konzorcij «Nove Pravde« izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar.	Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani-