Jstavno sodišče tudi o primerih s Celjskega
Komu
je bi
napoti
!)oi(sar?
KBfolM: TbsSjssenmogolieloteyBSs
miimntBlnostjo^SMS.  _
Kotebmesoklemjtpotemsmrobe.SM.
Niiveitnftvojeiero ykesliioM. Strni
Homgonidmm mstu. Stm 6.
PloiMletiniStml
OskubljenBžogB.StmU.
Obletnica, ;
zaznamovana;
z bolečino \
2
KOMENTIRAMO
Nevarna trgovina
z bogovi
Pretekli teden je treščila
v svet novica o smrtnih žr-
tvah mednarodne verske
sekte v Švici. Presenečeni
gasilci so našli desetine tru-
pel pripadnikov Križa in
vrtnice. Tokrat v švicarski
vasici, lani trupla pripadni-
kov Davidove sekte v od-
maknjenem ameriškem kra-
ju, pred leti blizu tisoč mr-
tvih privržencev Temi j a
ljudstva Kristusovih nasled-
nikov, ki so se naselili v dalj-
nji Gvajani... Kaj pa Slove-
nija, je kaj takšnega pri nas
sploh mogoče? Se lahko to
pripeti tudi v kakšni, recimo,
kozjanski ali savinjski va-
sici?
Med največjimi nadlogami
današnega zahodnega sveta
sta poplava mamil ter ver-
skih sekt, kar dajejo kar
v isti koš. Z mamili imamo
veliko opravka tudi v Slove-
niji, o verskih sektah pa se
sliši (pre)malo. To pa seveda
ne pomeni, da jih ni, da jih
Slovenci ne zanimajo. Pri
tem je zanimivo, da je v naši
bližnji soseščini, v Avstriji,
že nič manj kot petsto najra-
zličnejših verskih sekt!
O vsem tem pri nas vemo ze-
lo malo, ker se nas (še) neka-
ko ne tiče. Za nekoga, ki ne-
koliko bolj pozna zahodni
svet, je zato pogosto prese-
netljivo, tragikomično, kako
so včasih najrazličnejše sek-
te pri nas deležne celo vpra-
šljive moralne naklonjenosti,
zakonodaja pa je preo-
hlapna.
Med sektami so seveda ra-
zlične skupnosti, tako do-
bronamerne kot tiste, ki se
ukvarjajo s kriminalno de-
javnostjo. Pripadniki so ne-
malokrat suženjsko odvisni
od vodje (lastnika) sekte ter
delajo za njegov blagor, pri
tem pa včasih prihaja celo do
spolnega izkoriščanja. Za
sekte se navdušujejo pred-
vsem ljudje v globoki osebni
krizi, teh pa ne manjka tudi
med Slovenci. Najbolj znan
je grosupeljski primer (z in-
dijskim pokroviteljem), kjer
naj bi zgradili veliki tempelj,
pri tem pa je neka ljubljan-
ska družina, vključena
v sekto, že prodala svoje sta-
novanje ...
Ko so preiskovalci pretekli
teden povpraševali osuple
vaščane zakotne švicarske
vasice, niso ti o pobitih pre-
bivalcih kmetije vedeli niče-
sar. Ni nemogoče, da bomo
nekoč presenečeni tudi pri
BRANE JERANKO
Učna delavnica za življenje
v Celju so v torek slavnostno odprli 3. sejem Zdravo življenje iz narave - Senior, ki se ga letos
udeležuje 93 razstavljalcev in še 17 zastopniških podjetij, njegovo temeljno vodilo pa je name-
njeno srečni in zdravi družini. O sejemskem projektu, ki naj bi prispeval k večji kakovosti
življenja in boljšemu zdravju, je prof. dr. Marica Marolt Gomišček, predstavnica ministrstva za
zdravstvo, ki je Senior tudi odprla, menila da lahko prav ta sejem prevzame del obveznosti in
odgovornosti, ki jih ima država do starejše generacije. V Sloveniji je namreč ta čas 11 odstotkov
ljudi starješih od 60 let. Po mnenju predsednika sejemskega organizacijskega odbora mag.
Marjana Hrušovarja Senior ni le sejem, pač pa prava učna delavnica za varovanje zdravja.
Celjski župan Anton Rejec pa je v svojem govoru poudaril pomen sejemske prireditve za mesto
Celje, ki ni le knežje mesto, ampak naj bi postalo tudi zdravo mesto. KL, Foto: SHERPA
100 balonov miru
Pogumna, navihana in
nadvse iznajdljiva Pika Noga-
vička je letos že osmič gosto-
vala na velenjskem otroškem
festivalu. Ker pa vemo, da
otroška domišljija ne pozna
meja, je bilo na Titovem trgu,
ki je postal v času prireditve
Pikin trg, zelo pisano in razi-
grano, pa polno dobre volje je
tlelo naokrog.
Mladi gledalci so spremljali
predstave za otroke, v Pikinih
delavnicah pa ustvarjali po
svoje: gradili veliko gusarsko
ladjo iz lego kock, slikali, iz-
delovali vetrnice, se spopadli
s keramiko, pa tudi kmetovali
so lahko in vrtnarili, v lepotil-
nici pa poskrbeli za lep zuna-
nji videz. Zadnji dan priredi-
tve, v soboto, pa je postal en
sam praznik veselih ljudi. Na
Pikin dan so otroci prepevali
in plesali, kupovali v Pikini tr-
govini, obiskali so Pikin sejem.
se popeljali z vlakom, sodelo-
vali v Pikini slavnostni paradi,
ki jo je vodila prava Pika na
pravem konju. In vendar, ta
dan otroci niso mislili le nase!
Izdelali so velikanski Pikin
gumb, mu nadeli ime Najlepši
gumb na svetu in se nanj pod-
pisali. Prav to so bile želje mi-
ru za vse otroke, ki ne morejo
živeti tako brezskrbno kot oni.
K njim naj bi poleteli golobi,
ker pa je bilo premrzlo, je Pi-
kina ambasadorka Štefka Ku-
čan spustila v zrak 100 balo-
nov miru...
KL
Hmeljišča trn v peti
¥ SockI in na Dobrni se zayzemaio za njiltovo uitinitev
Okrog 3,5 hektara hmeljišč
v Socki in na Dobrni je že ne-
kaj časa trn v peti tamkajš-
njim prebivalcem, ki si priza-
devajo, da bi jih ukinili. Moti
jih predvsem pogosto škrop-
ljenje površin, kar ima po
mnenju prizadetih negativne
posledice na zdravje ljudi, pa
tudi z ekonomskega vidika
proizvodnja ni več tako do-
nosna.
Dosedanji pogovori s Hme-
zadom, ki je najemnik površin,
niso dali rezultatov, zato so se
predstavniki obeh krajev s po-
slanskimi vprašanji že večkrat
oglasili v občinski skupščini.
Na zadnjem zasedanju je bila
to ena od točk dnevnega reda.
Mira Šeško iz Socke je po-
jasnila, da se zadeva vleče že
štiri leta in da je občinska
strokovna služba medtem ugo-
tovila, da na podlagi obstoječe
zakonodaje Hmezadu ni mo-
goče naložiti, da opusti gojenje
hmelja. V pogovorih na repu-
bliškem skladu kmetijskih
zemljišč, ki je lastnik zemlje,
pa so jim nakazali možnost, da
občina sprejme poseben odlok,
v katerem opredeli pogoje go-
jenja na omenjenih površinah.
Občani so se s podpisi zavzeli
za sprejem takšnega odloka.
Še zlasti pa zahtevajo, da se
uredi varovalni pas ob šolah
na Dobrni in v Socki, saj so
hmeljišča v njuni neposredni
bližini.
Predsednik izvršnega sveta
Jože Zimšek je v razpravi me-
nil, da je v občini več prime-
rov, ko so zemljišča uporablje-
na v druge namene, kot bi bilo
primemo z vidika razvoja kra-
ja. Tako bi na Dobrni morali
načrtovati površine, ki bodo
služile turističnemu rjizvoju,
v Celju pa je tako imenovan
sončni park še vedno v načr-
tih, saj Hmezad vztraja, da gre
za kmetijsko zemljišče prve
kategorije.
Poslanci so v razpravah
podprli zahtevo o varovalnem
pasu ob šolah, zraven pa zah-
tevali strokovne p'odlage za
pripravo morebitnega odloka
in ukinitev zemljišč.
TC
Zaključek Klarinega leta
Slabo vreme je sicer pregnalo nekaj obiskovalcev, kljub temu pa so se sobotnih slovesnosti ob
zaključku Klarinega leta pri samostanu v Nazarjah udeležili številni verniki.
Za slovesen sklep Klarinega leta so poskrbeli z molitveno uro, slovesnim somaševanjem,
litanijami in pesmimi, poleg tega pa so pripravili tudi pogovor s sestro klariso in nekaj slik iz
Klarinega življenja. Ob tej priložnosti so slovesno blagoslovili novo kapelo ob nazarskem
samostanu, v kateri bo poslej visela slika Gorana Horvata. US
Podarimo jim srečo
Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Žalca bo v petek, 14.
oktobra ob 17. uri v dvorani Doma U. slovenskega tabora
v Žalcu organiziralo humanitarni koncert z naslovom Podarimo
jim srečo.
Na koncertu bodo sodelovali: ansambel Robi j a Zupana,
Hajdi, ansambel Mira Klinca, Vinko Šimek, Irena Vrčkovnik,
ansambel Cmok, duo Banana, citrar Karli Gradišnik, Savina
Vybihal ter pevka Andreja Zakonjšek. Vstopnice so v predpro-
daji v Mladinski knjigi v Žalcu ter 2 uri pred začetkom kon-
certa. Cena vstopnice je 600 tolarjev. jB
Mladi za medčloveške odnose
v sredo, 19. otobra, bo ob 17.30 na Centru za socialno delo
v Žalcu uvodno srečanje Skupine mladih za zdravo življenje in
dobre medčloveške odnose. V skupini, v katero ustanovitelji
vabijo predvsem srednješolce, bodo na srečanjih ob socialnih
igrah in diskusijah razvijali teme, ki zanimajo mlade, se pogo-
varjali o odnosih med ljudmi, morali, prihodnosti, glasbi...
V skupino bodo vabili tudi strokovnjake z raznih področij
(zdravnike, psihologe, socialne delavce), in tako skupaj poizku-
šali rešiti vse tisto, kar teži mlade.
Člani skupine se bodo lahko preizkušali tudi v oblikovanju
različnih materialov in uporabi likovnih tehnik, enkrat na
mesec pa se bodo odpravljali tudi na krajše izlete.      N-M. S.
Presenečenja pri
pričali
LJUBLJANA,   lO.okto-   ||
bra (Delo) - Priči v mari-  I
borski orožarski aferi, nek-   1
danji direktor Orbisa Ivo
Draušbaher in nekdanji di-   i
rektor Uprave za logistiko
dr. Jože Zagožen, sta imela
neprijeten   konec   tedna.
Slovenski kriminalisti so
Draušbaherju preiskali hi-
šo in mu odvzeli zajeten del
dokumentacije  ter nekaj  ■
kosov   trofejnega   orožja,
Zagožnu pa so »neznanci«
v nedeljo zvečer odpeljali
službeno vozilo in ga par-
kirali na dvorišče obramb-
nega ministrstva.
Je Izvajalec
pravilno Izbran?
LJUBLJANA, 10. okto-
bra (Delo) - Liberalni de-
mokrati bodo predlagali
ustanovitev posebne neod-
visne komisije, ki naj pre-
uči okoliščine in izbiro ita-
lijanskega izvajalca za
gradnjo avtoceste Arja vas-
Vransko, so sporočili na ti-
skovni konferenci stranke.
Po njihovem mnenju ni
mogoče zagotoviti, da je
Dars popolnoma upošteval
vse potrebne postopke, ki
jih zahteva javni razpis.
Sodni svet
ponovno
o kandidatih
LJUBLJANA, 10. okto-
bra (Delo) - Člani sodnega
sveta bodo pregledali nova
dejstva o dosedanjem delu
sodnikov dr. Ivana Žužka
in Antona Šubica, ki kan-
didirata za sodnika s traj-
nim mandatom. Njima
kandidatura se je na seji
državnega zbora nekaterim
poslancem zdela sporna,
zato je predsednica sodne-
ga sveta njimi kandidaturi
začasno umaknila.
Slovenija postavlja
meje
LJUBLJANA, 6. oktobra
(Delo) - Slovenski zimanji
minister Lojze Peterle, ki je
vodil tudi sejo vlade, je na
novinarski konferenci po-
jasnil nekatere elemente
najnovejšega zapleta v od-
nosih med Slovenijo in Hr-
vaško, ki je nastal po spre-
jetju zakona o ustanovitvi
občin in določitvi njihovih
območij. Vsi štirje zaselki
ležijo na spornem območju,
o katerem se državi še ved-
no pogajata. V vladi so se
odločili, da bodo državne-
mu zboru predlagali, naj še
enkrat preuči sporni del
zakona in ga spremeni po
hitrem postopku.
—NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 41 - 13. oktober 1994
3
Nič več mrtvo jezero
Halvečll ekološki projekt v Šaleški dolini - UreHliev zaprtega krogotoka
tehnoloških voUa ¥ šoštanjskl termoelektrarni končan
obsežno ekološko naložbo, po predra-
čunski vrednosti ocenjeno na 356 milijo-
nov tolarjev, so v Termolektrarni Šoštanj
zaključili prejšnji teden. Uspelo jim je
j2peljati zahteven in nadvse koristen na-
Itt za okolje, kajti zaprti krogotok bo
preprečeval izliv onesnaženih voda, to pa
yrača velenjskemu jezeru in Paki živ-
ljenje.
Ureditev tega sistema obenem zago-
tavlja možnosti odlaganja pepela, torej
tudi nemoteno obratovanje šoštanjske
termoelektrarne, kajti celoten projekt
odlaganja pepela in produktov odžvep-
Ijevanja je zasnovan ravno na zaprtem
Icrogotoku voda. Doslej so se v velenjsko
jezero z deponije pepela, na katero so
letno odložili od 600 tisoč do milijon ton
pepela, izcejale močno onesnažene in
lužne vode; letno je v jezero odteklo okoli
U milijonov kubikov takih voda. Ekolo-
ška naložba pa, kot že rečeno, znova pri-
naša življenje, saj naj bi se kakovost vode
bistveno izboljšala že v naslednjih dveh
letih.
Proces prečiščevanja bo potekal tako,
da bodo hudo onesnažene vode v celoti
zajeli in jih speljali v posebne zbiralnike
in usedalne bazene, iz katerih bodo pre-
črpali mehansko čisto, a močno lužnato
vodo. Treba jo bo vračati nazaj v termo-
elektrarno, kjer jo bodo lahko uporabili
za hidravlične vode. Da bi izvedli projekt
zaprtega krogotoka, so morali najprej
med deponijo pepela in premoga presta-
nti komunalne vode in opraviti še neka-
tere druge predelave za zajemanje od-
cednih voda in usmerjanje v bazene. Za-
prti krogotok tehnoloških voda tako se-
stavljajo trije veliki vodotesni bazeni, en
zbiralni in dva usedalna, ter črpališče in
povratni cevovodi, ki vodijo od termo-
elektrarne do teh bazenov.
Z deli na krogotoku so pričeli septem-
bra 1993 in predvidevali, da bodo konča-
na že v prvi polovici leta, vendar jim je
ponagajalo slabo vreme. Prvi večdnevni
pogonski preizkus so opravili prejšnji
mesec, poskusno obratovanje pa bo tra-
jalo še šest mesecev.
Slovesnosti ob zaključku del zaprtega
krogotoka tehnoloških voda v šoštanjski
termoelektrarni se je udeležil tudi mini-
ster za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar,
ki je ob tej priložnosti dejal, da ta nalož-
ba dokazuje, da se energetska strategija
Slovenije vendarle uresničuje. Menil je
še, da naj bi bil konec gradnje čistilne
naprave na bloku štiri v TE S obenem
tudi začetek ekološke sanacije petega
bloka. K. LEKIČ
Foto: SHERPA
Minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar pravi, da si tudi energetiki prizadevajo za
prijazno okolje. Dokaz, da je res tako, je tudi zaprti krogotok tehnoloških voda
v šoštanjski termoelektrarni.
Pred novo zalivsko
volno?
Razmere v Perzijskem
zalivu zadnje dni postajajo
vse bolj napete. Iraški
predsednik Sadam Husein
je na mejo s Kuvajtom po-
slal več kot 80 tisoč voja-
kov, ki so razvrščeni V de-
mitaliziranem pasu 20 do
40 kilometrov oid meje. Za-
radi bojazni pred novim iz-
bruhom Zalivske vojne, so
se na premike iraških voja-
ških enot že odzvale ZDA
in Velika Britanija. Ameri-
čani so v Zaliv poslali več
kot 4 tisoč vojakov, v na-
slednjih dneh pa naj bi tja
prišlo vsega skupaj 36 tisoč
marincev z najsodobnejšo
vojaško opremo; britanska
vojna ladja Comwall pa je
priplula v kuvajtske vode
in bo nadzorovala premike
iraških sil. Uradni Bagdad
vztrajno trdi, da gre le za
vojaške vaje, poleg tega pa
vztraja, da Združeni naro-
di ukinejo oster embargo,
ki so ga proti Iraku uvedli
leta 1991. J*redvsem zaradi
prepovedi prodaje nafte
naj bi bilo iraško prebival-
stvo na robu preživetja,
omilitev sankcij pa je od-
visna predvsem od poročila
mednarodne inšpekcije,
kako Irak spoštuje resolu-
cije Združenih narodov.
Ponovno odprtje
beograjsicega
ietališča
Na podlagi poročila, ki
sta ga Združenim narodom
posredovala mirovna po-
srednika za nekdanjo Ju-
goslavijo Owen in Stolten-
berg. Zvezna republika Ju-
goslavija dosledno uresni-
čuje blokado proti bosan-
skim Srbom, zato so se
Združeni narodi po 28-ih
mesecih sankcij odločili za
stodnevno poskusno omili-
tev dela ukrepov proti Beo-
gradu. Tako so ponovno
odprli beograjsko letališče,
na katerem je kot prvo pri-
stalo rusko letalo družbe
Aeroflot, s katerim je v Be-
ograd dopotoval, posebni
ruski odposlanec Vitalij
Čurkin. Omilitev sankcij
predvideva tudi odprtje
trajektne linije Bar-Bari, \
poleg tega pa se bodo lahko .
športniki in kulturniki iz >
ZRJ udeleževali medna- j
rodnih prireditev. 3
Cardoso |
zmagovaiec
liraziisicili voiitev
Na predsedniških voli- j
tvah v Braziliji je preprič- i
Ijivo zmagal socialdemo-
krat Femando Cardoso, ki
je porazil kandidata levi-
čarske Delavske stranke
Da Silvo. Za nekdanjega
finančnega ministra, 63-
letnega Cardosa, je glaso-
valo več kot 50 odstotkov
volilnih upravičencev,
medtem ko je njegov tek-
mec, 48-letni Da Silva, do-
bil le 25 odstotkov volilne
podpore. Cardosova zmaga
že v prvem krogu volitev je
bila povsem pričakovana.
Zaupanje volivcev si je na-
mreč pridobil s prugramom
gospodarske stabilizacije,
ki ga je začel izvajati v za-
četku leta in v okviru kate-
rega so v Braziliji uvedli
denarno enoto real. Zaradi
Cardosovega programa se
je inflacija v državi to leto
znižala s 45 odstotkov me-
seca jvmija, na 1,5 odstotka
meseca septembra. Naci-
onalna valuta, precenjena
za 15 odstotkov v primerja-
vi z ameriškim dolarjem,
pa se je okrepila. Poleg te-
ga pa so Cardosa, med dru-
gim tudi ustanovitelja soci-
aldemokratske stranke,
v veliki meri podpirali tudi
mediji.
Poraz Icoaiicije
v Avstriji
v Avstriji so potekale
parlamentarne volitve na
katerih se je 13 strank po-
tegovalo za 183 poslanskih
mest. Kot je bilo pričako-
vati, je 5,7 milijona volilnih
upravičencev, ki so se voli-
tev udeležili z rekordno
nizkimi 78 odstotki, name-
nilo precej manj glasov
vladajoči koaliciji kol na
prejšnjih volitvah leta
1990. Tako sta socialdemo-
kratska stranka (SPO)
s 35,2 odstotka glasov in
ljudska stranka (OVP)
s 27,7 odstotki volilne pod-
pore, izgubili 22 poslan-
skih mest. SPO kanclerja
Vranitzkega bo poslej ime-
la 66 poslancev (prej so jih
imeli 80). OVP podkancler-
ja Buseka pa bo imela 8 se-
dežev manj in jo bo tako
v parlamentu zastopalo 52
poslancev. Za Slovenijo
najbolj pomemben pa je
podatek, da je najbolj na-
predovala svobodnjaška
stranka (FPO) skrajnega
desničarja Jorga Haiderja,
ki je dobila šest odstotkov
več kot leta 1990 in bo ime-
la v parlamentu kar 42
predstavnikov. Veliko so
pridobili tudi Zeleni, ki jih
bo zastopalo 13 poslancev,
medtem ko so liberalci
osvojili 10 mandatov.
Grožnje
s pisemsicimi
bombami
Le nekaj dni pred voli-
tvami so avstrijsko in dru-
go javnost pretresle nove
grožnje s pisemskimi bom-
bami. Tako je najprej takš-
no pismo prispelo na na-
slov založbe Wieser v Ce-
lovcu, ki se ukvarja pred-
vsem s knjigami iz sloven-
skega govornega področja.
Založba izdaja tudi knjige
s prevodi bosanskih avtor-
jev, vendar pa ozadje inci-
denta še ni pojasnjeno.
Znano je le to, da je bil
odpošiljatelj pisem (ki je
bil naveden na pošiljkah)
isti kot na pisemskih bom-
bah iz lanskega decembra.
Še ena pisemska bomba pa
je prispela na stojnico za-
ložbe Wieser na mednarod-
nem knjižnem sejmu
v Frankfurtu. Na srečo sta
naslovnik in policija raz-
strelivo pravočasno odkri-
la, tako da do eksplozije ni
prišlo. Pisemsko bombo je
policija prestregla tudi na
Tirolskem, namenjena pa
je bila uradu za priseljence.
53 žrtev verslfe
selcte
v bližini Cheiryja na za-
hodu Švice je policija
v požganem skednju našla
23 trupel. Nekatera izmed
njih so imela glave ovite
v plastične vrečke in so bila
zvezana. Skoraj istočasno
pa je policija dobila sporo-
čilo, da so v dveh planšar-
skih kočah kakih 100 kilo-
metrov južno od Cheiryja
odkrili še 25 trupel. Znano
je, da so med 48 žrtvami
švicarski, francoski in ka-
nadski državljani, indici pa
kažejo, da so pripadali ver-
ski sekti Red sončnega
templja, ki jo je pred leti
ustanovil 46-letni kanad-
ski zdravnik Luc Jouret.
Privrženci sekte so se obo-
roževali in pripravljali na
konec sveta. Nekaj dni kas-
neje je policija odkrila še
5 trupel, ki pa so kazala
znake nasilja. Tako še ved-
no ni znano ali je šlo za
množičen samomor.
Plodna veienlsica ietina
Praznik občine Velenje le zaznamovala vrsta prlreilitev In
otvoritvenih slovesnosti
Občina Velenje je slavila
v soboto, 8. oktobra, a že pred
tem dnem so se odvijali praz-
nični dogodki. Resni in manj
resni, za male in velike: Pikin
festival, kulturne in športne
prireditve, zaključek po-
membnega ekološkega projek-
ta, odprtja c*st in trgovin...
Na tiskovni konferenci, ki jo je
sklical občinski izvršni svet, so
bili enotnega mnenja: preteklo
leto je bilo uspešno.
Srečko Meh, prvi mož ob-
činske vlade, je podal celovito
oceno o dogajanjih na različ-
nih področjih in menil, da jim
je uspelo dobro delati. Po-
memben delež življenja občine
predstavlja gospodarstvo in
prav na tem področju, je menil
Meh, se premika na bolje: »Tu-
di podjetja, ki so morala v ste-
čaje, počasi okrevajo, kot na
primer Elektronika. Število
zaposlenih pri zasebnikih hi-
tro narašča, brezposelnih je
nekaj manj. Skoraj vsak aktiv-
ni prebivalec je zaposlen...
Struktura zaposlenih je že
ugodnejša, letos pa bomo celo
z dohodnino v celoti pokrili
občinski proračun. Prizadeva-
mo si, da bi spodbujali gospo-
darski  razvoj   in  ustvarjali
ustrezno klimo ter pogoje za
nastanek novih podjetij.«
Veliko se je dogajalo tudi na
področju infrastrukture, saj so
v zadnjem letu zgradili 23 ki-
lometrov krajevnih cest, 6 ki-
lometrov lokalnih cest, sanira-
li dva mostova, zgradili 35 ki-
lometrov vodovodnega omrež-
ja ter podpisali pogodbo
o gradnji toplovoda Topolšica,
plinovod v Skalah pa že pričeli
graditi. Kot je povedal Meh, so
sklenili s podjetjem PTT po-
godbi, ki naj bi omogočili pri-
dobitev 5 tisoč telefonskih
priključkov.
Aktivni so bili tudi pri ob-
navljanju nekaterih objektov.
Tako so obnovili streho glas-
bene šole in še nekaterih dru-
gih osnovnih šol ter Rdeče
dvorane. Sanacija zdravstve-
nega doma pa je med drugim
omogočila selitev centra za so-
cialno delo. Na področju šol-
stva si prav tako prizadevajo,
da bi vzpostavili čim boljše
pogoje, predvsem pa prestopili
za korak naprej k višjemu in
visokemu šolstvu. Po mnenju
Srečka Meha so s temi aktiv-
nostmi začeli še pravočasno,
v kratkem se jim na primer
obeta visoka glasbena šola.
v katero je investirala tudi ob-
čina.
Na komunalnem področju
so izboljšali toplotni režim, po
novem pa se v občini lotevajo
tudi ločenega zbiranja odpad-
kov. Majhen trn v velenjski
peti pa je gradnja stanovanj,
ki je v zadnjih letih nekoliko
zamrla. Občina je dolžna po-
skrbeti za socialna stanovanja
in letos načrtujejo, da jih bodo
zgradili šestindvajset, šest pa
so se jih namenili kupiti.
Zelo dobro so skrbeli za
okolje in prostor svoje doline,
je povedal Meh in poudaril, da
je največji dosežek nedvomno
zaprti krogotok tehnoloških
voda v šoštanjski termoelek-
trarni, pomembna pa je tudi
gradnja čistilne naprave na
četrtem bloku.
Dobro seme bi želeli poseja-
ti tudi v kulturi in športu, te-
melje za napredek v promociji
Velenja pa so že postavili.
Oblikovalci so namreč poskr-
beli za novo karto mesta, pla-
kat Velenja in nekoliko dru-
gačne razglednice, kot smo jih
vajeni. Rdeča nit tega materi-
ala je slogan Mesto priložno-
sti... Prizadevanja velenjske
občine pa bodo kronana tudi
z ugodnim razpletom v lokalni
samoupravi, s pridobitvijo
statusa mestne občine.
KSENIJA LEKIČ
Foto: SHERPA
Ob prazniku občine Velenje so
na slavnostni seji občinske
skupščine podelili grbe občine
Velenje. Anton Skornšek iz
Skornega je prejel grb za dol-
goletno aktivno delo v svoji
krajevni skupnosti, Stane Žu-
la pa za dolgoletno udejstvo-
vanje v občinskem rdečem kri-
žu. Najvišje priznanje so pode-
lili tudi Plavalnemu klubu Ve-
lenje, ki praznuje letos dvaj-
setletnico, dosega lepe uspehe
in vzgaja perspektivTio gene-
racijo plavalcev.
Za pravice upokojencev
Območni odbor Demokratične stranke upokojencev iz Celja
pripravlja v petek, 14. oktobra četrti shod stranke, ki se bo
pričel ob 11. uri na Gričku. Zbranim bosta govorila predsednik
stranke Jože Globačnik in njihov poslanec v državnem zboru
Ivo Sisinger. Skupaj z Društvom upokojencev, Zvezo borcev in]
Društvom invalidov se bodo na shodu zavzeli za pravice upoko-
jencev.
Upokojenci namreč zahtevajo, da se jim s spremembami'
zakona o pokojninskem zavarovanju ne sme poslabšati položaj
oziroma zmanjšati pokojnine. Gibanje plač in pokojnin je po''
njihovem soodvisno in ne podrejeno raznim restriktivnimi
lestvicam. Zahtevajo enak dodatek za regres, kot ga bodo imeli'
državni uslužbenci. Za pokojnine, ki ne izhajajo iz plačanih
prispevkov, naj prispeva država iz davkov in na ta način
zmanjša obremenitev podjetij. Na shodu bodo tudi zahtevali, da
pravic iz zdravstvenega varstva upokojencev ni mogoče zmanj-
ševati.
TC
Nove volitve bi
bile nujne
Mozirski občinski odbor
Slovenske ljudske stranke
je v nedeljo pripravil pogo-
vor s poslancem in pod-
predsednikom stranke dr.
Francem Zagožnom. Na
pogovoru so se dotaknili
aktualnih političnih doga-
janj v slovenskem prostoru,
novih občin ter vprašanj,
povezanih z lastninjenjem.
Glede političnega polo-
žaja v Sloveniji dr. Zago-
žen ocenjuje, da bi bile po-
trebne nove državnozbor-
ske volitve. »V državnem
zboru se dogajajo stvari, ki
z demokracijo nimajo ni-
kakršne povezave. Opozi-
cija pri pomembnih odloči-
tvah ne more sodelovati,
primer so volitve v nadzor-
ni svet Agencije za plačilni
promet, nadziranje in in-
formiranje ter nadzorni
svet Agencije za trg vred-
nostnih papirjev. V obeh
primerih se je nadzorstva
polastila koalicija,« je po-
vedal Zagožen in dodal, da
so si tri vladajoče stranke
razdelile svoje resorje,
v katerih sedaj vsaka sa-
mostojno dela in se ne ozira
niti na javnost niti na dr-
žavni zbor. Tako je po Za-
gožnovem mnenju navzven
vse v redu, v bistvu pa se
ustvarja totalitarni sistem,
v katerem bo politična moč
skoncentrirana v nekaj
strankah, v katerih je glav-
no načelo »biti na oblasti in
vladati.«
Pri lastninjenju je dr.
Zagožen predstavljal po-
budo SLS o dodatnem raz-
deljevanju certifikatov,
predvsem pa je spregovoril
o onemogočanju zbiranja
podpisov za referendum za
spremembo lastninske za-
konodaje. Po Zagožnovem
mnenju na pobudo premalo
reagirajo mediji, precej jih
blokira vlada, dogaja pa se
tudi, da uradniki napačno
informirajo ljudi.
US
Št. 41 - 13. Oktober 1994
4
S televizorji v svet
Velenjsko poaietle Elektronika se nrebula Iz dremeža — Problem so proizvotinl In poslO¥nl prostori
Elektronika d.o.o., eno iz-
med mnogih podjetij, ki ga je
izguba jugoslovanskega tr-
žišča pahnila v težaven polo-
žaj, je moralo ob petkrat
večjih dolgovih, kot je bila
celotna vrednost njegovega
premoženja, lanskega aprila
v stečaj. Pri tem pa ni ostalo,
saj je pričela v lasti Koržeto-
vega poslovati nova Elektro-
nika in vse kaže, da jim je
uspelo prebroditi najhujše.
Po dveh letih sanacije in
prestrukturiranja se podjetje
znova predstavlja tudi na
sejmu Sodobna elektronika,
in kot pravijo njegovi vodilni
delavci, se lahko pohvalijo
z razvojnimi dosežki, ki po-
nujajo tudi vizijo v prihod-
nosti. Predstavnica sklada in
predsednica upravnega od-
bora Mojca Lukančič je na
tiskovni konferenci poveda-
la, da je cilj vsekakor priva-
tizacija, ki pa naj bi jo po-
skusili izpeljati šele takrat,
ko bo jasno tudi to, kaj bo
s poslovnimi in proizvodni-
mi prostori podjetja. Elek-
tronika ima namreč najete
prostore, katerih lastnik je
Gorenje GA, ki pa jih bo mo-
rala zapustiti do septembra
1996. Direktor Elektronike
mag. Drago Šulek je pojas-
njeval, da so jih želeli tako
kot opremo kupiti na javni
dražbi, vendar pa je Gorenje
GA takrat visoko dvignilo
izklicno ceno in z nakupom
potemtakem ni bilo nič.
Menda je temu vzrok priza-
devanje Gorenja, da bi zno-
traj dvorišča ne bilo »tujih«
podjetij. Tako vidijo v Elek-
troniki tri možnosti za razre-
šitev prostorskega problema,
in sicer najem poslovnih
prostorov ali novogradnja,
slednja je tudi najdražja ra-
zličica, tretjo možnost pa po
novem predstavlja pridobi-
tev delovne dvorane Eka.
Le-ta naj bi s programom
lastninskega preoblikovanja
tega podjetja predvidoma
prešla v last Koržetovega
sklada. Šulek je še poudaril,
da bodo skušali dobiti pro-
store pač po najcenejši poti.
Ekovi prostori so namreč ja-
bolko spora za delavce To-
varne tehničnih elementov,
ki upajo, da bi jim sklad, če
bi postal lastnik te hale, ki jo
imajo v najemu, vsaj omogo-
čil nadaljnjo najenmo po-
godbo.
Ob poslovnih prostorih pa
se bodo morali v Elektroniki,
ki v poprečju ustvari približ-
no osem milijonov DEM pro-
meta mesečno, ukvarjati še
z ureditvijo kapitalske
strukture podjetja in z obno-
vitvijo tehnologije, danes
stare od deset do petnajst let.
Z razvojem se bodo morali
spoprijeti še posebej v pri-
meru, če nameravajo slediti
zahtevnejšim programom.
Trenutno nudijo delo 632
ljudem (362 so jih sprejeli za
nedoločen čas), od tega jih je
po Šulekovih liesedah kar 84
odstotkov zaposlenih v pro-
izvodnji, v režiji pa naj bi
bili le še visoko kvalificirani
kadri.
Osnovni izdelek Elektro-
nike ostaja barvni televizor,
in prav v tej proizvodnji jim
je iz najhujših težav poma-
gala novorazvita osnovna
elektronska plošča E5, ki so
jo z lastnim znanjem skon-
struirali v šestih mesecih.
Z njo se je rodila tudi vrsta
tehnološko sodobnih televi-
zorjev. V podjetju se že tudi
lotevajo proizvodnje plošče
E6, njen prototip so že pred-
stavili, ki pa naj bi posegla
v višji cenovni razred. Svoje
blagovne znamke nimajo,
zato pa uporabljajo blagov-
ne znamke svojih kupcev, in
sicer poslujejo v dvanajstih
državah s sedemnajstimi
partnerji. Ob koncu tega leta
pa pričakujejo približno dva
milijona mark dobička.
K. LEKIČ
Televizor je izdelek, s katerim se skuša velenjska Elektronika kosati tudi na tujih tržiščih.
Šmarskl
gospodarstveniki
v Portorožu
Od 19. do 21. oktobra bo
v Portorožu mednarodno
posvetovanje o podjetni-
škem planiranju. Drugi
dan srečanja bo organizi-
ran kozjanski večer, name-
njen predstavitvi gospo-
darstva šmarske občine, še
zlasti steklarstva, turizma,
konfekcijske in lesarske
dejavnosti. V Portorožu
bodo med drugim pripravi-.
li degustacijo vin zadružne
kleti iz Imenega ter hrane
s Kozjanskega, na ogled bo
modna revija izdelkov
Monta in Korsa, ob tej pri-
ložnosti pa bodo predstavi-
li tudi knjigo prof. dr. Jan-
ka Belaka o Podjetništvu,
politiki podjetja in me-
nedžmenta.
Konjičani
s Siovaki
Slovaško mesto Liptov-
sky Mikulas je pred krat-
kim obiskala skupina ko-
njiških poslovnežev, ki na-
meravajo okrepiti gospo-
darske vezi med Slovenski-
mi Konjicami in tem slova-
škim mestom. Listino o so-
delovanju so predstavniki
obeh mest podpisali že
pred skoraj pol stoletja,
zdaj pa naj bi sodelovanje
temeljilo predvsem na go-
spodarskih stikih ter turiz-
mu. Razen predstavnikov
nekaterih društev so se po-
govorov s Slovaki udeležili
direktor trgovskega po-
djetja Dravinjski dom, di-
rektor LIP Slovenske Ko-
njice, direktor Konusove
družbe Koneks ter podjet-
nika Janko Dover ter Janez
Fink. Vsi so enotnega mne-
nja, da so možnosti za go-
spodarsko sodelovanje ve-
like, treba jih je le izkori-
stiti.
Petroi za
avtomelianike in
prevoznike
Obrtna zbornica Celje
skupaj s podjetjem Petroi
pripravlja strokovno teh-
nično predstavitev nove
Petrolove blagovne znam-
ke motornega olja Pi-oton
ter ostalih proizvodov, na-
menjenih oskrbovanju vo-
zil. Tehnična predstavitev
bo v torek, 18. oktobra
v dvorani celjske obrtne
zbornice.
Jutri razgiasitev
Na javni natečaj za Turi-
stični spominek Slovenije
za leto 1994, ki so ga razpi-
sale gospodarska ter obrt-
na zbornica Slovenije sku-
paj s Turistično zvezo Slo-
venije, je prispelo preko
100 spominkov 80 avtorjev.
Javna razglasitev rezulta-
tov in podelitev nagrad bo
jutri, v petek, v Mariboru.
Letos bo organizirano tudi
srečanje avtorjev turistič-
nih spominkov z podjetni-
ki, ki so zaintereserirani za
proizvodnjo spominkov ter
njihovo trženje. jg
Pričakujeio
certifikat kakovosti
Konus-Netex načrtuje nove naložbe In
nove zaposlitve
Konus-Netex sodi med eno
večjih in tudi uspešnejših
družb sicer še vedno največje-
ga konjiškega podjetja Konus.
Družba zaposluje 114 delav-
cev, ti pa ustvarijo približno
60 milijonov tolarjev mesečne
realizacije.
Proizvodnjo netkanih mate-
rialov Netex sestavljajo štiri
skupine izdelkov. To so Silon
- umetno usnje netkanih mate-
rialov. Tipi top krpe za čišče-
nje, Kofil - filter materiali za
industrijsko in zračno filtrira-
nje ter Konflin - polnila za
konfekcijo in pohištveno indu-
strijo.
Celotna proizvodnja teče na
dveh linijah. Po besedah vodje
proizvodnje Poldeta Petka na-
meravajo približno četrt sto-
letja staro drugo linijo poso-
dobiti, s tem pa povečati obseg
in kakovost. Celotna naložba
bo vredna milijon in pol nem-
ških mark. Letos beležijo pozi-
tivno poslovanje, čeprav jih
obremenjuje 3,5 milijarde dol-
ga do Koržetovega sklada.
Obenem pa kar 90 odstotkov
celotne proizvodnje izvozijo
na evropska tržišča, v Južno
Afriko in ZDA.
V družbi Konus-Netex so
ponosni na svoj razvojni odde-
lek, kjer imajo za vsak pro-
gram svojega tehnologa. Prav
tako posvečajo veliko pozor-
nosti kontroli kakovosti.
V kratkem pričakujejo certifi-
kat celovitega obvladovanja
kakovosti ISO 9001, obenem
pa v tej konjiški družbi v pri-
hodnje načrtujejo tudi nove
zaposlitve.
m
Ponudba:
- Podjetje Kormetal d.d. Me-
žica nudi različne ležajne ven-
ce (centrifugalno litje) v di-
menzijah 125-600 mm zuna-
njega premera, višine do 360
mm. Informacije: tel. 0602/38-
140 in fax 0602/35-831 (Dušan
Mežnar).
- PodjetjeBacchusd.o.o.Izo-
la nudi polnilne, pakime in
pekarne linije priznanih itali-
janskih proizvajalcev (mož-
nost leasinga). Nudijo tudi po-
treben reprodukcijski materi-
al. Informacije: tel. in fax 066/
35-853 (Danilo Sinožič).
- Var-MontservisNovaks.p.
Maribor nudi kvalitetne A-te-
stirane varilce (DIN standard)
z možnostjo opravljanja vseh
varilskih in montažnih del. In-
formacije: tel. 062/101-406
(Dagmar Novak).
- Podjetjelskra-Elektrozve-
ze Ljubljana nudi proizvod-
njo, storitve, raziskavo, razvoj
ter trženje naprav in sestavnih
delov sistemov prenosa multi-
pleksov, modemov, kabelske
linijske opreme, radio relejne
linijske opreme, UHV naprav,
anten, navigacije in radioloka-
cije. Nudijo tudi izdelovanje
tehn. dokumentacije in oprav-
ljanje svetovalnega inženirin-
ga, montažo in servis sistemov
in naprav. Informacije: tel.
061/15-92-212 in fax 061/575-
579 (Franjo Matjašič).
-Podjetje Mizarstvo d.o.o.
Velenje nudi smrekove deske,
debeline 30 mm in širine od
200 mm dalje, nerobljene, I. in
II. klasa. Informacije: tel. in
fax 856-558 (Jože Kaligaro).
- Podjetje Triton d.o.o. Celje
nudi avtomate za metanje te-
nis in squash žogic nemške fir-
me Miha. Za večje koUčine je
možen tudi leasing. Informaci-
je: tel. in fax 24-128 (Dušan
Zupane, Oskar Skočir).
Povpraševanje:
- GospodarskazbomicaSlo-
venije povprašuje po rabljenih
motorjih za Daihatsu Charade
diesel ali podobno. Moč mo-
torja 22-25 PS, 3 cilindri, max
višina 650 mm, max širina 350
mm, max širina dna 300 mm,
dolžina cca 500 mm, čim lažje
izvedbe, vodno hlajen. Infor-
macije: tel. 061/12-50-122 in
fax 061/219-536 (Informacij-
ska pisarna CIS GZS).
- Podjetje Velvet look d.o.o.
Ljubljana povprašuje po sve-
tovno znanih trgovskih znam-
kah kozmetičnih proizvodov
za prodajo na slovenskem tr-
gu. Informacije: tel. 061/12-
58-212 in fax 061/218-055
(Samira Hajrič).
- Podjetje Idila d.o.o. Mari-
bor išče ponudnike oziroma
proizvajalce materiala, kot sta
poliester in svila (za izdelova-
nje kravat). Informacije: tel.
062/102-393 in fax 062/36-702
(Tanja Nosan).
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 12. 10. 1994
Banke/Menjalnice	Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
Banka Celje	DEM	1	79,00	80,80
	ATS	1	11,00	11,50
	USD	1	120,00	125,00
	ITL	100	7,30	8,00
A-banka Celje	DEM	1	79,00	80,50
in ekspozitura Žalec	ATS	1	11,14	11,44
	USD	1	120,02	124,65
	ITL	100	7,72	8,08
Ljudska banka d.d.	DEM	1	79,10	81,00
Celje	ATS	1	11,10	11,50
	USD	1	122,00	125,00
	ITL	100	7,30	8,00
SKB banka d.d.	DEM	1	79,20	80,50
poslovna enota Celje,	ATS	1	10,70	11,45
ekspozitura Žalec,	USD	1	120,00	126,00
agencija Mozirje	ITL	100	7,30	7,80
Slovenska	DEM	1	79,50	80,80
investicijska	ATS	1	11,18	11,40
banka Žalec	USD	1	113,00	125,50
	ITL	100	7,80	8,00
Zasebna	DEM	1	79,20	80,10
menjalnica	ATS	1	11,18	11,30
ATKA Celje	USD	1	119,00	123,00
	ITL	100	7,60	7,95
Menjalnica	DEM	1	79,30	80,15
PUBLIKUM, Celje	ATS	1	11,18	11,28
Hmezad banka d.d.	DEM	1	78,90	80,20
Žalec, Leveč in Celje	ATS	1	11,10	11,30
Menjalnica	DEM	1	79,10	80,10
ELESA	ATS	1	11,16	11,30
Šempeter	ITL	100	7,60	7,90
Št. 41 - 13. oktober 1994
5
y korak s časom
$tirl aesetletla Trgovskega podjetja Center iJ.il. Celje
Xrgovsko podjetje Center d.d. Celje praznuje
letos 40-letnico. Osrednjo slovesnost ob tem
jyl)ileju so pripravili minuli petek v prostorih
liotela Evropa.
Trgovsko podjetje Center Celje je v štirih
desetletjih obstoja predstavljalo enega izmed
pomembnih nosilcev preskrbe občanov Celja,
^govina z živili Center je začela poslovati leta
1954 na današnjem Glavnem trgu. Pet let kas-
neje so prvi v Celju in tudi med prvimi v Slove-
niji odprli poslovno enoto s samopostrežnim
načinom prodaje. Štiri desetletja pomenijo za
ta več kot 200-članski kolektiv nenehno vzpo-
stavljanje in širitev prodajne mreže, izboljše-
vanje tehnologije prodaje ter pridobivanje no-
vih kupcev. Med pomembne mejnike v zad-
njem času sta na dolgoročni razvoj in poslovno
usmeritev Centra vplivali predvsem odločitev
o izgradnji nakupnega centra na Lavi, ustano-
vitev Trgovsko proizvodnega podjetja Lava
v mešani lastnini skupaj s Kmečko gospodar-
sko zadrugo Pliberk ter statusni spremembi
družbenega podjetja v delniško družbo v druž-
beni lastnini.
Trgovsko podjetje Center danes posluje v 12
poslovnih enotah ter razpolaga s približno 6 ti-
soč kvadratnimi metri prodajnih in skladišč-
nih površin ter preko 14 tisoč kvadratnih me-
trov uporabnih stavbnih zemljišč. V zadnjih
petih letih je podjetje poprečno letno vložilo
v nakup novih osnovnih sredstev, investicijsko
in redno vzdrževanje preko 782 tisoč mark,
v šestih letih pa dobre 4 in pol milijone mark.
Doseženi promet s poprečno 10-odstotnim
prometnim davkom je znašal v zadnjih dveh
letih preko 20 tisoč mark, poprečni dobiček
v zadnjih dveh letih pa je znašal 282 tisoč
mark. Kot so poudarili številni govorniki na
petkovi slovesnosti, dosega Trgovsko podjetje
Center d.d. nadpovprečne rezultate v svoji pa-
nogi. Do konca leta nameravajo zaključiti ce-
loten postopek lastninjenja, temeljni cilj pri-
vatizacije pa je po besedah direktorja Emila
Kolenca ta, da podjetje tudi po lastninjenju
ostane večinsko v rokah tistih, ki so ga in ga še
vedno izgrajujejo. jg
Foto: SHERPA
Demonstraciia kmetilskih priključkov
Pri Kmetijski zadrugi Tmava v žalski občini je bila v soboto, v organizaciji uvoznika Zupane
Trade iz Ločice ob Savinji, ki v Sloveniji ekskluzivno zastopa firme Pottinger, Landsberg,
Kircher, Welger in distributerja teh strojev firmo Manel iz Latkove vasi, v sodelovanju s KZ
Tmava, svetovalne službe Žalec in Strojnim krožkom Savinjska dolina, demonstracija trobrazd-
nega obračalnega pluga, trosilca umetnih gnojil in vakumske cisterne za prevoz gnojevke.
Zbralo se je kar precej kmetov iz Savinjske doline, ki so se lahko prepričali o kvaliteti,
funkcionalnosti in delovnih zmožnostih prikazanih strojev, kar priča, da kmetje potrebujejo
modeme in zanesljive priključke, če hočejo biti konkurenčni tuji ponudbi kmetijskih pridelkov,
ki vse bolj pritiska na slovenski trg. Na sliki: Z demonstracije trobrazdnega obračalnega pluga
Landsberg servo. X. TAVČAR
Lastovka leti v svet
80 Odstotkov Izvozijo v Evropo In Ameriko, na modni reviji
predstavili novosti_
Tovarna nogavic Polzela
izvozi kar 80 odstotkov pro-
izvodnje, kar pomeni v prvih
devetih mesecih leta 12,5 mi-
lijona DEM. Seveda ob tem
ne zanemarja domačega tr-
žišča, saj se zaveda, da je tu-
di dvajset odstotkov zanjo
življenjskega pomena.
Jesenskega sejma Mode
v Ljubljani, kjer se je Polzela
domačim kupcem iz leta
v leto predstavljala, letos ni
bilo, zato so prejšnji konec
tedna v hotelu Zdravilišča
Topolšica pripravili modno
revijo, kamor so povabili vse
večje kupce.
Gostom so predstavili ko-
lekcijo izdelkov za sezono
pomlad-poletje 95 in pro-
gram za sezono jesen-zima
94-95. Klasičen stil prepleta
svež navdih, ki odpira vrata
novim materialom. Zaradi
enostavnosti in raznolikosti,
funkcionalnosti in hkrati
elegantnosti so pletenine
znova priljubljene. Barve
izražajo harmonično in
spontano enostavnost. So
predvsem okusne pastelne
barve, pomirjujoči temni to-
ni in naravne barve bombaža
in svile. Prosojne črte, svet-
leči učinki in čipke dajejo
nogavicam pridih romanti-
ke. Vedno več je tudi narav-
nih materialov in naravnih
barv. V Polzeli so v izdelke
poleg klasičnih poliamidnih
materialov vključili tudi mi-
kro vlakna, lycro in naravne
materiale kot so bombaž,
svila, lan in volna. Pri otro-
ških izdelkih pa se jim zdijo
poleg modnih zakonitosti
pomembne še prikupnost,
udobnost, razigranost, prak-
tičnost in barvitost. Novost
v programu moških nogavic
je blagovna znamka Apolon.
To ime bodo nosili vsi kvali-
tetni izdelki iz naravnih vla-
ken, pakirani v dekorativnih
škatlicah.
Na modni reviji so v prvem
delu predstavili kolekcijo za
pomlad in poletje 95, v dru-
gem delu pa redni program
za sezono jesen-zima 94/95.
Predvsem tukaj je glavni
moto čim več naravnih ma-
terialov, z bogastvom barv in
vzorcev, od enostavnih re-
brastih do skandinavskih.
T. TAVCAR
NOVO NA BORZI
Nemir zaradi novo doiočenili občin
v preteklem tednu je že bilo
opaziti prve odločitve tistih, ki
jih je »prizadel« R v višini
1,5%. Veliko tistih, ki so naje-
mali kredite za nakup blagaj-
niških zapisov, so začeli le-te
prodajati. Trenutna tržna cena
BNBl nekaj nad 95% in strah
pred mogočo inflacijo v okto-
bru nad trenutno znano sta
mnoge privedla k odločitvi, da
so začeli vračati kredite. Ne-
kateri so to storili s prodajo
zapisov, nekateri s prodajo
drugih vrednostnih papirjev,
ce so jih imeli. Rezultat pada-
nje skoraj vseh tečajev na
ljubljanski borzi.
Na trgu delnic se prav lepo
da ugotoviti, kateri emitenti
skrbijo za tečaje svojih delnic,
kateri pa ne. Preprosto jih lah-
ko razdelimo v dve skupini, ti-
ste katerih tečaj se dnevno ne
spremeni (pade) za več kot od-
stotek in tiste, katerih tečaj
dnevno niha za nekaj odstot-
kov. Še vedno po nihajnosti
i^ne vodi delnica DADAS, ki
is pretekli teden dosegla svoj
Najnižji tečaj letos pod 150.000
^ delnico. V odstotkih to po-
lteni 50% pod svojim najviš-
jim tečajem v letu 1994. V zad-
"^iem tednu so bile med najbolj
prometnimi delnicami gotovo
^elnice SKB banke. Njihovi
'^čaji imajo celo poskuse
spenjanja. Vendar ena la-
^tavka še ne prinese pomladi.
Nemir zaradi novo določe-
^ občin se je delno preselil
'M na trg kapitala. Niso red-
^> ki imajo pomisleke glede
"'ogočih zapletov pri poravna-
^ obveznosti iz naslova občin-
^'^ih obveznic. Bodo vse novo
"^stale občine odgovome za
^^veznosti prejšnjih, ki so ob-
^znice resnično izdale?
2a tiste, ki se ob vseh teh
^stanovitnih tečajih sprašu-
1^^^, v katero delnico vendarle
'ožiti denar, predlagam, da
Preberete še ta zadnji odsta-
^«K. Predstaviti vam žeUm no-
delnice, delnice Krekove
.^ike, za katere bi bilo mogo-
reči, da so perspektivne,
^ločitev je seveda vaša. Kre-
banka je pričela z vpisom
in vplačevanjem tretje emisije
delrdc, katerih skupna emisija
nominalno znaša 840 mio SIT,
od tega je za 350 mio SIT na-
vadnih ostale so prednostne.
Vse glasijo na ime. Prednostne
so komulativne in s prednost-
no pravico do 6% dividende.
Zakaj so letos banke tako ak-
tivne pri izdaji vrednostnih
papirjev, ni potrebno posebej
poudarjati. Razpoložljivi po-
datki o tej banki pa vendarle
utemeljujejo priročilo nakupa.
Vpis mora biti zaključen naj-
kasneje do 12. 1. 1995. Cena
delnice se spreminja iz meseca
v  mesec,  za  oktober velja
21.500 SIT za delnico, ki no-
minalno glasi na 14.000 SIT.
V banki so na podlagi rezulta-
tov poslovanja prepričani, da
je utemeljeno mesečno poveče-
vati prodajno ceno in da je to
tudi pošteno do obstoječih del-
ničarjev. Za tiste, ki jih zani-
ma donosnost, lahko povem,
da bo cena v novembm 22.000
SIT.
Celjska borzno-posredniška
hiša sporoča, da je vrednost
vzajemnega sklada Herman
Celjski na dan 12. 10. 1994
1.112,34 SIT.
Opravičilo
Podpisani, svobodni
novinar, se Zdravilišču
Dobrna z Dobrne in go-
spej Vanji Strniša, usluž-
benki zdravilišča, opravi-
čujem, ker sem v članku
v 32. številki Novega ted-
nika z naslovom Referen-
dum za oslovo senco, dne
12.8.1993 zapisal tudi tr-
ditve, ki niso bile resnič-
ne in niso bile utemelje-
ne. To seveda nikakor ni
bil moj namen in neres-
nične in neutemeljene tr-
ditve obžalujem.
BRANE PIANO,
■^■r.^-::^-v-;---^-:--;";:^"    Celje
Št. 41 - 13. oktober 1994
6
Odprli novo knjižnico
Na Gimnaziji Center v Celju
so odprli novo knjižnico, ki je
bila že težko pričakovana. Na
250 kvadratnih metrih lahko
. dijaki izbirajo med več kot 12
tisoč knjigami. Število knjig se
bo povečalo na 15 tisoč. Knjige
so v novi knjižnici dijakom na
voljo že od septembra, uradna
otvoritev pa je bila v petek.
Knjižnico je odprl minister za
šolstvo in šport dr. Slavko Ga-
ber, ki si je tudi sam nekoč na
tej šoli nabiral znanja.
Knjižnico so gradih dve leti,
skoraj celoten projekt pa je
morala šola investirati sama.
Prispevek Ministrstva za šol-
stvo in občine Celje je bil tako
majhen, da pri vsoti 18 miljo-
nov tolarjev ni omembe vre-
den. Toliko je morala šola vlo-
žiti v novo knjižnico, ki so jo
uredili na podstrešju. Ravna-
telj Igor Majerle je dejal, da je
ponosen, da jim je tako močan
finančni zalogaj uspel, vendar
pa bodo imeli pri nadaljnjem
poslovanju velike težave.
Knižnica je prostorna, dija-
ki imajo prost pristop do vseh
knjig, ki so bile prej razporeje-
ne po posameznih kabinetih.
Knjižnica je bila za šolo, kjer
se izobražuje 790 dijakov, raz-
deljenih v 26 oddelkov, res
nujno potrebna. Odprla jim bo
nove poti do znanja, ki bodo
hitrejše in sodobnejše. S po-
močjo račimalnika lahko išče-
jo ustrezne knjige. Namerava-
jo imeti knjižnično povezavo
z vsemi knjižnicami v Slove-
niji.
Knjižnica bo predstavljala
tudi učni kabinet, na voljo pa
bo za razstave in druge kultur-
ne prireditve. Trenutno
v knjižnici razstavlja profesor
likovne vzgoje Ratimir Fu-
šelja.
Minister Slavko Gaber je ob
otvoritvi dejal, da ima ta pro-
stor v spominu še kot strelišče
in da ga veseli, da so streljanje
nadomestile knjige, kar pome-
ni, da so knjige tisto pravo
orožje, ki ga je treba vzeti v ro-
ke. Ravnatelj je pri vsem sku-
paj poudaril vlogo knjižničar-
ke Milene Jontes, ki je poskr-
bela za ves knjižni fond. Prire-
ditev je popestril bogat kul-
turni program dijakov šole.
DAMJANA SEME
Foto: SHERPA
Na otvoritvi je spregovoril tudi Ivan Kanič, predsednik Zveze društev slovenskih knjižničarjev
ter knjižnici podaril knjigo o zgodovini knjig.
Šola z zamudo
Na zahtevo poslanke Mi-
re Šeško iz Socke so na
zadnjem zasedanju celjske
skupščine kot dodatno toč-
ko uvrstili informacijo
o gradnji nove šole v Socki.
Prihaja namreč do kasni-
tev, vzroke zanje pa je po-
slancem podrobneje razlo-
žil sekretar za družbene
dejavnosti občine Celje
Željko Cigler.
Po Ciglerjevih besedah
se je pri gradnji nove šole
v Socki zataknilo zato, ker
je velik del zemljišča v po-
stopku denacionalizacije.
Parcela, kjer je možna
gradnja, je last družine Ko-
rošec, ki so pripravljeni od-
stopiti zemljišče v zameno
za drugo, ki pa je v postop-
ku denacionalizacije. Ker
domnevni upravičenci po
doslej znanih informacijah
s svojim zahtevkom ne bo-
do uspeli, bo zamenjava
zemljišč mogoča. Medtem
na sekretariatu pripravlja-
jo vse potrebno za začetek
gradnje, tako da je v pri-
pravi tehnična dokumenta-
cija. Iz republike so za
gradnjo šole že dobili 27
milijonov tolarjev, ki so
v vsakem trenutku na raz-
polago za začetek del.  TC
Konjiški obrtniki
z novim
vodstvom
Na Območni obrtni zbor-
nici Slovenske Konjice so na
prvi skupščini novega štiri-
letnega mandatnega obdobja
potrdili novo vodstvo. Zbor-
nico s 672 člani bo namesto
dosedanjega predsednika
Jožeta Soršaka zastopal
Karli Zidanšek, ter podpred-
sednika Irena Pimat in Jože
Kuzman.
B. Z.
Kam s tajniki KS?
Celiskl Izvršni svet o tem še nI rekel
zadnie besede
v celjskih krajevnih skup-
nostih dela 19 tajnikov in štir-
je administratorji, ki so pove-
zani v svoji strokovni službi.
Skupščina spomladi svetom
krajevnih skupnosti ni podalj-
šala mandatov in tako so za-
posleni ostali brez urejenega
statusa.
Izvršni svet v Celju je zato
že pred časom obravnaval to
temo in sklepanje preložil, po-
dobro pa .se je zgodilo tudi na
zadnji seji. Po predlogu Matja-
ža Železnika, sekretarja za ob-
čo upravo v Celju, naj bi skup-
ne strokovne službe krajevnih
skupnosti ukinili, zaposleni pa
bi sicer še vedno opravljali do-
sedanje delo, sodili pa bi v ok-
vir omenjenega sekretariata.
Zaposleni so po njegovih bese-
dah že doslej dobivali plače iz
proračuna, vendar iz postavke
za krajevne skupnosti. Zato so
se drugi člani občinske vlade
spraševali, kaj pomeni za pro-
račim sprememba dosedanjih
tajnikov krajevnih skupnosti
v upravne delavce. Vsaka nova
zaposlitev pomeni namreč po-
večano maso sredstev za oseb-
ne dohodke, ki pa je tudi
v upravnih službah omejena.
Člani vlade so se strinjali, da
je delo tajnikov v krajevnih
skupnostih potrebno, da pa je
treba pred dokončno odloči-
tvijo o tem, kam bodo sodili,
pridobiti mnenje ministrstev
za finance ter pravosodje in
upravo, ki naj pojasnijo tudi
to, kako drugod v Sloveniji re-
šujejo te probleme.
TC
Kadrovske
rešitve
Občinska skupščina v Celju
je potrdila predlog o imenova-
nju diplomirane arheologinje
Darje Pirkmajer za direktori-
co Pokrajinskega muzeja Ce-
lje. Soglašala je tudi s predlo-
gom o imenovanju Zvonka
Kozjaka za namestnika ko-
mandirja postaje milice Celje.
TC
Krst po gasilsko
v Velenju so minuli petek ob
občinskem prazniku slavnost-
no odprli prenovljeno poslopje
velenjske gimnazije, ki je bila
v tridesetih letih deležna prve
večje obnove.
Ob tej priložnosti je mini-
ster za šolstvo dr. Slavko Ga-
ber zaželel dijakom kot tudi
učiteljem kar največ delovnih
uspehov. Gimnazijo pa je na
pobudo dijakov odprl po gasil-
sko: preden so vstopili v pre-
novljene prostore, je moral
razbiti steklenico. Še pred tem
pa je skupaj z ravnateljem ve-
lenjskega centra srednjih šol
Petrom Robido in ravnateljem
ginmazije Andrejem Kuzma-
nom prerezal več trakov. Kot
je menil Andrej Kuzman, so
lahko z novo pridobitvijo
nadvse zadovoljni, čeprav še
vedno nimajo vsega, kar bi
hram učenosti potreboval:
»Lepe in svetle učilnice terjajo
za kakovosten pouk še marsi-
kaj drugega, tako da nas v na-
slednjih letih čaka še precej
dela. V misUh že gradimo novo
šolsko telovadnico...« Gimna-
zijo obiskuje letos 637 dijakov
in za mnoge med njimi bo po-
uk v šestih novih učilnicah
prijetnejši in tudi učinkovi-
tejši. KL
Zreče so
slavile
Turistično društvo in
krajevna skupnost Zreče
so konec minulega tedna
pripravili več prireditev
ob praznovanju obletnice
proglasitve Zreč za
mesto.
Osrednja slovesnost je
bila v soboto v večna-
menski dvorani v Zrečah,
na kateri so razglasili tu-
di najlepše urejeno hišo,
stanovanjski blok, nase-
lje in obratovalnico, še
pred prireditvijo pa so
v avli dvorane odprli raz-
stavo likovne kolonije
Zreče 1994. Isti dan so
pripravili tudi odprto dr-
žavno prvenstvo v ama-
terski radiogoniometriji
Lov na lisico, otroci pa so
imeli svojo Čenčarijo že
dan prej.
MBP
Opredeljena
službena
stanovanja
Konjiški izvršni svet je potr-
dil pravilnik o dodeljevanju
službenih stanovanj v občini.
Pravilnika doslej v občini
niso imeli. Službena stanova-
nja so po sprejetem pravilniku
tista, ki so v lasti občine in so
namenjena zadovoljevanju
stanovanjskih potreb delav-
cev, zaposlenih v državnih or-
ganih, lokalni skupnosti in
javnih zavodih s področja
družbenih dejavnosti v občini.
J.H.
Nov zagon
Proiekt Celie zdravo mesto se ponovno
predstavila, storil pa bo tudi korak
naprej
Skoraj tri leta so že minila
od odločitve, da se Celje vklju-
či v družino zdravih mest Sve-
tovne zdravstvene organizaci-
je, v samem Celju pa tega ni
bilo opaziti. S projektno pisar-
no in oživitvijo dela projekt-
nega sveta pa kaže, da se bo
projekt vendarle preselil s pa-
pirja med ljudi.
»Projektni svet in posamez-
niki na Zavodu za zdravstveno
varstvo smo bili osamljeni,
vendar nam je navzven uspelo
dajati dober vtis, kar je značil-
no tudi za druga mesta. Vse-
eno ne bi smeli imeti preslabe-
ga občutka, saj je v Celju vrsta
aktivnosti, usmerjenih k ure-
janju nezdravih razmer. Že ob
začetku našega dela pa smo
ugotavljali, da bi se dalo nare-
diti več, če bi združili sile in
preko projektnega sveta vpli-
vali tudi na politične odloči-
tve,« je na seji projektnega
sveta poudaril koordinator
mag. Ivan Eržen.
Tudi predsednik sveta An-
ton Roječ je menil, da se je
vrsta stvari v Celju vendarle
spremenila, pri čemer je po-
udaril predvsem zmanjšanje
ekološke ogroženosti. Seveda
pa tudi po njegovem mnenju (v
tem so bili člani sveta soglas-
ni) ostaja vrsta stvari, ki jih je
treba premakniti na bolje. Sli-
šati je bilo precej pobud - od
nujnih prostorsko urbanistič-
nih posegov na hrbtni strani
Celja, do odstranjevanja arhi-
tektonskih ovir, uresničitve
projekta Šmartinsko jezero,
starega gradu, pomoč in vklju-
čevanje društev in organizacij,
šol, vrtcev...
V bodoče bi naj nekatere
predloge projektni svet kot
svojo pobudo naslovil na ra-
zlične naslove. Da so Celjani
za pobude dovzetni, da so sami
pripravljeni marsikaj narediti,
da nihče še ni zavrnil sodelo-
vanja, je bilo na seji večkrat
poudarjeno. Pogoj za uspeh
seveda je, da ljudje poznajo
projekt zdravih mest in pobu-
de, da vedo, na koga se lahko
tudi sami obrnejo, da nekdo
vso dejavnost povezuje in us-
klajuje. Ravno tu pa se kaže
izreden pomen avgusta odprte
projektne pisarne Celje zdravo
mesto, ki je našla svoj sedež na
Zavodu za zdravstveno var-
stvo, financira pa se iz progra-
ma javnih del. Strokovnjaki,
ki so se se v njej zbrali, obetajo
predvsem uspešno promocijo
projekta, spodbujanje posa-
meznikov in skupin ter pomoč
vsem, ki lahko za Celje kaj na-
redijo.
MILENA B. POKLIC
Od besed k dejanjem: na sejmu
Senior predstavljajo projekt
Celje zdravo mesto v hali Cl.
Poleg znanih predstavljajo
zlasti projekte, ki se šele uve-
ljavljajo. Sreda je bila tako
namenjena zdravim vrtcem,
četrtek bo namenjen postpe-
nalni pomoči, v katero se
vključuje skupina ljudi, ki žele
pomagati bivšim zapornikom,
petek pa lokalni akcijski sku-
pini, usmerjeni v preprečeva-
nje zlorabe drog. Sobota bo
namenjena arhitekturnim pre-
prekam in invalidom, nedelja
pa univerzi za tretje življenj-
sko obdobje.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
7
Ustavno sodišče tudi
o primeriii s CeUsiiega
poslanci aolpčall jglllnao^
Kljub temu, da so ponekod
^ vedno ogorčeni zaradi odlo-
{itev državnega zbora o dolo-
ytvi novih občin, se postopki
{a decembrske volitve v nove
I občine nadaljujejo.
Ponekod so že v začetku
tedna, drugod pa bodo to sto-
lili te dni, določili volilna ob-
močja za volitve županov in
občinskih svetov. Postopki naj
bi se namreč nadaljevali ne
glede na to, kako in kdaj bo
o vloženih pobudah za oceno
ustavnosti zakona o ustanovi-
tvi občin in njihovih območij
odločalo ustavno sodišče.
Ustavni spor zaradi
Vojnilca in Štor
Poslanci celjske občinske
skupščine so na redni seji raz-
pravljali o lokalni samoupravi
in sklenili sprožiti ustavni
fl)or zaradi določitve občin
Store in Vojnik poleg mestne
občine Celje. Teharčani pa so
že sami storili enako zaradi
neupoštevanja njihove zahteve
po samostojni občini. Poslanci
so poleg tega državnemu zbo-
m predlagali, da po hitrem po-
stopku spremeni sprejeti za-
kon o občinah, tako da bo upo-
števana volja ljudi. Ti namreč
nikoli niso želeli samostojnih
občin Vojnik in Štore. Takšna
delitev po mnenju poslancev
tudi slabi položaj Celja, saj so-
di po sedanji delitvi občin med
najmanjše mestne občine.
Nekaj dni za tem so se po-
slanci zbrali na izredni seji, da
bi določili volilne enote za vo-
litve županov in občinskih
svetov. Ker pa niso bili sklepč-
ni, bo to namesto njih morala
opraviti republiška volilna ko-
misija. Predlog predvideva, da
bi v mestni občini oblikovali
tri volilne enote in v njih volili
33 članov občinskega sveta,
v Vojniku dve volilni enoti,
kjer bi izvolili 19 članov sveta,
v dveh volilnih enotah v Što-
rah pa bi izvolili 14 članov ob-
činskega sveta. Za volitve žu-
panov pa bodo volilne enote
območja celotnih občin.
Niti evforlie niti
žalosU
o novi ureditvi sedanje ob-
tine Mozirje, ki se bo po no-
vem preoblikovala v pet občin
(Mozirje, Nazarje, Gornji
Grad, Ljubno in Luče) so rrme-
nja sUno deljena. Večina oce-
njuje, da se je projekt lokalne
samouprave ponesrečil, ven-
dar pa naj bi bila Zgornja Sa-
vinjska dolina med najmanj
prizadetimi.
Vendar pa je po zadnjih in-
formacijah prišlo do precejš-
njih problemov zaradi naselja
Prihova, kjer so se krajani od-
ločili za KS Nazarje in bi tako
ležala med dvema naseljema
v mozirski občini. V DZ so od-
ločili, da Prihova še vedno sodi
k Rečici, torej v občino Mozir-
je. Poleg tega bodo verjetno
protestirali tudi v Solčavi, kjer
so se ljudje odločili za svojo
občino, DZ pa te odločitve ni
spoštoval. Sicer so o volilnih
enotah in drugih problemih
razpravljali včeraj na občinski
vladi, danes pa bodo o novih
občinah govorili tudi skupš-
činski poslanci.
Največ volilnili enot
v Vitanju
Sedanja konjiška se bo raz-
delila na tri nove občine: Slo-
venske Konjice, Zreče in Vi-
tanje.
Medtem ko bodo v Zrečah,
kjer bodo volili 16 občinskih
svetnikov in v Slovenskih Ko-
njicah, kjer jih bodo volili 23,
to storili po proporcionalnem
sistemu, pa bodo v Vitanju,
kjer bodo imeli vsega 10 svet-
nikov, te izvolili po večinskem
sistemu. Zaradi tega bodo
imeli v Vitanju kar sedem vo-
lilnih enot, v Slovenskih Ko-
njicah dve, v Zrečah pa samo
eno.
Takšen je predlog odloka
o določitvi volilnih enot za pr-
ve volitve članov občinskih
svetov, ki ga je v petek obrav-
naval izvršni svet konjiške ob-
činske skupščine..
V Velenju ena volilna
enota
Velenjska občinska vlada je
sprejela odlok o določitvi vo-
lilnili enot za volitve županov
in volitve svetnikov v svet ob-
čin, ki bodo po novem na ob-
močju Šaleške doline. Tako
naj bi bila v Velenju, ki ima
33.428 prebivalcev, ena volil-
na enota, v kateri bodo volili
31 svetnikov. Za občino, pra-
vijo predstavniki občinske
vlade, je po zakonu obvezen
proporcionalni način volitev,
ki sicer dopušča določitev tudi
več volilnih enot, vendar bi
morali v vsaki volilni enoti vo-
liti najmanj pet članov občin-
skega sveta. Ce pa bi oblikova-
li več volilnih enot, bi obenem
povečali stroške občinskega
proračuna, pa tudi volilni po-
stopek bi postal bolj zapleten.
Po mnenju velenjske vlade od-
ločitev o številu volilnih enot
ne bo vplivala na izid volitev.
Za občino Šoštanj, ki ima
okoli 8100 prebivalcev, pred-
lagajo eno volilno enoto, v ka-
teri naj bi volili 20 svetnikov.
V Svet občine Šmartno ob Pa-
ki pa naj bi v štirih volilnih
enotah izvolili 10 svetnikov.
Tabor na ustavnem
sodišču
v žalski skupščini sprejeti
odlok o določitvi volilnih enot
za volitve članov v občinski
svet ter za volitve župana
predvideva, da se za volitve
članov v občinski svet določi
šest volilnih enot, v katerih
bodo volili skupno 36 članov
občinskega sveta. Tako bo pr-
va volilna enota obsegala ob-
močje krajevnih skupnosti
Vransko. Tabor, Braslovče in
Gomilsko, v volilni enoti bodo
volili 7 članov občinskega sve-
ta. Druga volilna enota obsega
Tmavo, Prebold in Šešče, kjer
naj bi volili 5 članov. Polzela,
Andraž in Letuš sestavljajo
tretjo enoto, v kateri bodo vo-
lili naslednjih 5 članov občin-
skega sveta. Četrta volilna
enota obsega območja Griž,
Liboj in Petrovč, kjer naj bi
izvolili 7 članov. Po 6 članov
pa naj bi volili v volilni enoti
Žalec in Vrbje ter še v enoti, ki
obsega območja krajevnih
skupnosti Goto vije, Šempeter,
Ponikva in Galicija. Za volitve
župana je volilna enota ob-
močje celotne občine Žalec.
Kot je povedal žalski župan
prof. Milan Dobnik so takšen
predlog oblikovali predvsem
zato, da bi v občinski svet lah-
ko prišli tudi predstavniki
manjših krajev v občini. Da bi
bilo pametneje oblikovati sa-
mo dve volilni enoti, pa še ved-
no menijo v občinskem odboru
LDS, kjer so sprva nameravali
vložiti amandma. Odlok o do-
ločitvi volilnih enot je na po-
nedeljkovem zasedanju pod-
prla večina žalskih poslancev,
ki so potrdili tudi občinsko vo-
lilno komisijo pod vodstvom
Maksimilijana Bratuška.
Žalska občina naj bi torej
v prihodnje ostala približno
takšna kot doslej, le krajevna
skupnost Vinska Gora naj bi
se po novem priključila k ve-
lenjski občini. Zaradi tega so
bili predstavniki Vinske Gore
na zasedanju skupščine močno^
nejevoljni. Ponovno so zatrdi-
li, da želijo ostati v žalski ob-
čini. V Vinski Gk>ri pa menda
zaradi zadnje odločitve v pre-
stolnici razmišljajo o sprožitvi
ustavnega spora.
Na Ustavno sodišče so pri-
tožbo že poslali predstavniki
krajevne skupnosti Tabor, ker
ni bil sprejet njihov predlog za
ustanovitev samostojne -ob-
čine.
Oblikovanju enotne občine
Žalec s posebno izjavo za jav-
nost, v kateri med drugim na-
povedujejo ustavni spor, na-
sprotujejo tudi predstavniki
la-ajevnih skupnosti in nekate-
rih strank na Vranskem, Tabo-
ru, Braslovčah, Polzeli in Pre-
boldu. Po njihovem je odloči-
tev državnega zbora v očitnem
nasprotju s predlogom stro-
kovne vladne komisije, ki je za
področje spodnje Savinjske
doline predlagala ustanovitev
petih novih občin.
Bojkot volitev
Med nezadovoljnimi z odlo-
čitvijo državnega zbora so tudi
prebivalci Planine pri Sevnici,
ki naj bi sodila v območje
enotne občine Šentjur. Držav-
nemu zboru so zato predstav-
niki različnih strank s Planine
in svet krajevne skupnosti na-
slovili svoj protest, v katerem
med drugim grozijo z bojko-
tom bližnjih lokalnih volitev.
Sodniki prekinili
sejo
LJUBLJANA, 6. oktobra
(Delo) - Sodni svet je pred-
lagal izvolitev 54 sodnikov,
katerih funkcija nima več
omejitev in je trajna. Naj-
več polemik je povzročil
kriterij, da za sodniško
službo ne morejo kandidi-
rati posamezniki, ki so so-
delovali v procesih, v kate-
rih so bile s sodbo kršene
človekove pravice. Državni
zbor je zaradi nesklepčno-
sti pri tej obravnavi preki-
nil sejo.
Zakon za narodne
skupnosti
LJUBLJANA, 5. oktobra
Delo) - Državni zbor je
sprejel zakon o samou-
pravnih narodnih skupno-
stih, ki ureja uresničevanje
posebnih pravic, ki jih na-
rodnostnim skupnostim
zagotavlja ustava. Sprejem
je bil nujen tudi zato, da bo
mogoče na narodnostno
mešanih območjih izvoliti
člane občinskih svetov.
Preplah za nič
LJUBLJANA, 5. oktobra
(Delo) - Republiški sanitar-
ni inšpektor ni odredil ka-
rantene za hrvaško kontej-
nersko ladjo Croatia Ek-
spres, saj je bila v prista-
nišču v Bombayu le en dan.
Torej je bil odveč preplah
zaradi možnosti okužbe
s kugo.
Zaostrovanje
s Hrvaško
LJUBLJANA, 5. oktobra
(Delo) - Na novinarski kon-
ferenci SKD je Lojze Pe-
terle povedal, da je odloči-
tev slovenskega parlamen-
ta o štirih zaselkih na slo-
. vensko - hrvaški meji vne-
sla »dodatno turbulenco«
v odnose med državama.
Kot je dejal, bo ustavno so-
dišče moralo preveriti, ali
je odločitev državnega zbo-
ra pravno utemeljena. Po
njegovem ni v skladu z do-
sedanjo politiko in usmeri-
tvijo vlade in zunanjega
ministrstva.
Speclalcl s silo
LJUBLJANA,   10. okto-
bra (Delo) - Akcija, ki jo je
pretekli petek izvedel pri-
padnik specialne policijske
enote Janez Končar ob asi- <
stenci nekaterih civilistov j
in  uniformiranih   polici- j
stov, ko so iz zakonito kup- \
Ijene hiše v Ljubljani nasil- ]
no vrgli nove lastnike, pre-
cej odmeva tudi v politič-
nih krogih. Tako so nekate-
ri poslanci že zahtevali, da
ministrstvo za notranje za-
deve oziroma minister An-
drej Šter o tem takoj pK)-
drobno  obvesti  ustrezne
državne organe, tudi vlado.
Krajevne ptice selivke
Or. Franc Zagožen o nekaterih vprašanjih, ki se porajajo pri novih občinah
»v državnem zboru sicer večkrat spre-
jemamo zakone, ki so sporni in zaradi
'ega prihaja do ustavnih sporov. Ti pa so
Pri zakonu o lokalni samoupravi precej
^vestni: dr. Ciril Ribičič je namreč pro-
'^or ustavnega prava in zavestno je
predlagal celo vrsto rešitev, ki so v na-
^rotju z ustavo. Torej je deloval proti
^mu, da bi zakon uspel,« pravi podpred-
^ik SLS dr. Franc Zagožen.
»Dejstvo je, da pri tem zakonu zamuja
'^ela vrsta druge zakonodaje, vendar je
?^daj pomembno, da se je proces preo-
^•■azbe občin sploh pričel. Verjetno bodo
J^cembra v večini občin normalne v6\i-
^e, lahko pa se zgodi, da bodo zaradi
''i^tavnih sporov v kateri izmed novih
slovenskih občin volitve kasneje. Sicer je
^ilo v državnem zboru očitno, da se z lo-
^3lno samoupravo načrtuje kaos. Libe-
!^lna demokracija se je šele poleti odlo-
^•^a za nove občine, vendar je bil projekt
tako zavožen, da so posledica dokaj
^dne rešitve. Zaradi nepoznavanja je
^0 ljudi zelo lahko pripraviti do tega,
2^ So se bali samostojnosti in lastne od-
govornosti.
Predvsem je s to delitvijo dana mož-
nost, da občani dobijo stvari v svoje roke.
Pomembno je, to velja tudi za Zgornjo
Savinjsko, da se nove občine čimprej
medsebojno povežejo. Zelo primerna bi
bila na primer Skupnost Zgomjesavinj-
skih občin, kar bi kazalo čimprej zasno-
vati, verjetno pa se bo celotno celjsko
območje povezalo v Savinjsko regijo.
V Zgornji Savinjski dolini je položaj
med najmanj spornimi, vsaka drugačna
rešitev bi bila bolj sporna. Delitev na
5 občin sicer ni v skladu z zakonom,
vendar bi bilo 7 občin še bolj vprašljivih.
Kar tiče Solčave, sem vedel za referen-
dumske rezultate. Vlada je predlagala
eno občino, od Ljubnega do vključno cele
Logarske dolirie. Če bi v državnem zboru
predlagal delitev tega prostora na 3 obči-
ne (Ljubno, Luče, Solčava), bi propadel,
zato sem predlagal Ljubno in Luče, po-
slanci v DZ pa so se s tem strinjali. Za
KS Šmartno in novo občino Nazarje sem
predlagal rešitve, kot so bile sprejete na
referendumu, in to je spoštoval tudi par-
lament. Verjetno pa bi bilo najbolj smi-
selno, če bi se združili KS Rečica in Na-
zarje v eno občino, KS Šmartno ob Dreti
pa bi spadalo v Gornji Grad. S tem bi
bolj uspešno rešili problem osnovnega
šolanja.
Opozoriti je še treba, da stvari v DZ
niso zabetonirane. Zakon bo v tem pre-
hodnem času omogočal, da se posamezni
kraji preselijo v druge občine brez preve-
likih težav, kasneje, ko bodo občine do-
končno izoblikovane, pa bodo takšne se-
litve precej zapletene. Sedaj je treba na
DZ, vlado in komisijo za lokalno samou-
pravo poslati želje in predloge z argu-
mentiranimi obrazložitvami, pa bomo
v DZ verjetno ta predlog tudi obravna-
vali, saj bomo zakon popravljali že v pri-
hodnjih dneh.«
»Pri končnem predlogu oblikovanja no-
vih občin so poslanci LDS v DZ glasovali
tako, kot jim je sugeriral Tone Anderlič:
če je dvignil prst, so bili za, če ga je
obrnil navzdol, so bili proti. Poslanec iz
Žalca je na primer predlagal, da občina
ostane skupaj, in Anderlič je dvignil
prst,« je povedal Zagožen.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
8
Osebnost meseca
Težave s prvimi kuponi
Ta teden je s prvimi 13
prejetimi kuponi povedel
Anton Ratej, drugi je Jožef
Hrastnik, ki je prejel 8 kupo-
nov, na tretjem mestu pa so
s po 5 glasovi skupaj Zvone
Štorman in interventi Pro-
signala.
Po tri glasove sta prejela
še Anton Domik in Jelko
Vidmar, nekaj posamezni-
kov pa je prejelo samo po en
glas.
Kot smo že omenili v na-
slovu, je bilo ta teden precej
težav pri pregledovanju ku-
ponov. NanM-eč, če glasujete
za osebo meseca oktobra,
kuponov iz meseca septem-
bra pač ne morete več upo-
rabljati in zato tistih glasov
ne upoštevamo. Ponovno vas
moramo tudi opozoriti, da
glasujemo za osebnost in ne
za skupine, podjetja, kot se
v zadnjem času ponovno do-
gaja. Predvsem tiste, ki gla-
sujete na Radiu Celje pa
opozarjamo, da morate po-
vedati točno ime in priimek
osebe, za katero glasujete (še
posebej velja to za zdravnike
in zdravnice), sicer po-
manjkljivih glasov prav tako
ne bomo upoštevali v končni
razvrstitvi. MOJCA MAROT
Človekova aura
Pojem aure, svetleče meglice, ki obkroža človeško telo,
izvira že iz pradavnine. Slike iz zgodnjega Egipta, Indije,
Grčije, Rima, kažejo svetnike v svetlečem ovoju mnogo
prej, preden so umetniki v krščanstvu začeli upodabljati
svoje svetnike z svetlečim sijem okoli glave. Te upodobitve
po vsej verjetnosti temeljijo na videnju posameznikov, ki
so opazili svetlečo radiacijo okoU svetnikov. Mnogi jasno-
vidci tistega časa so trdili, da je človeško telo prežeto še
z enim telesom, ki je stkano iz energije, katerega žarenje
navzven se kot pojav aure kaže okoli fizičnega telesa.
Paracelsus, filozof, kemik, alkimist in zdravnik je
podobno verjel, da v mesenem telesu prebiva energijsko
telo, ki je prvemu po obliki enako.
Kaj je aura, iz česa je stkana, kako se v njej zrcaUjo
bolezen in zdravje bomo lahko slišaU na predavanju
z naslovom, Človekova aura in novi pristopi k njenemu
zdravljenje, ki bo v petek, 14. oktobra ob 16. uri, v dvorani
Celjanka na sejmu Senior v Celju.
LEO IVANDIČ
Št. 41 - 13. Oktober 1994
Berlinski zid
sredi Šentjurja?
Vzburjenje krajanov poti Resevno - HruševskI železniški podvoz šele takrat, ko bo
^folj denarja_________
v mestu Šentjur, kjer so se
lotili temeljitega urejanja
^metnih tokov, se že dolgo
Ljavljajo nesoglasja glede
jfihodnje povezave jugoza-
hodnega dela kraja s središ-
čni. Kadarkoli govorijo
g načrtih občinske vlade je
jied krajani iz Hruševca, Ja-
koba in Brez, iz naselij on-
železniške proge, pre-
(ejšnje nezadovoljstvo. Že-
lezniške zapornice so zaprte
|io osem ur na dan, po novi
prometni ureditvi pa naj bi
prihajali v center mesta čez
gadhod, peš, z avtomobili pa
mimo Alposove cevame ter
Sikoška, precej naokoli.
Kakšna je najboljša rešitev,
ili je tudi uresničljiva?
»Nasprotujemo zaprtju
večstoletne prometne pove-
ave med Šentjurjem, Jako-
bom in Brezami,« so zapisali
f ogorčenem dopisu s podpi-
som KS Center, ki so ga pre-
tekli teden poslali tudi v na-
še uredništvo. Pri tem so po-
stavili občini ostre zahteve
ler napovedali različne pro-
testne akcije, od zbiranja
Kidpisov do oviranja želez-
liškega prometa. Krajani
»d Resevno že dolgo zahte-
fajo podvoz pod železniško
irogo, sunmičijo pa tudi, da
radnja novega mostu čez
Voglajno, pri tovarni Bohor,
ne ustreza morebitnemu
podvozu. Skratka, onkraj
proge je zavrelo. Nič čudne-
ga, saj so siti svoje prometne
zagate, večnega čakanja
pred spuščenimi zapornica-
mi ter praznega upanja.
Podpis brez vednosti
Krajani, ki si želijo pod-
voz, so v protestnem dopisu
zahtevali ustavitev vseh pri-
zadevanj pri gradnji novega
mostu čez Voglajno, na ma-
gistralni cesti ter za nadhod,
pri tem pa terjali sestanek
z izvajalci in investitorji.
Poklicali smo predsednika
šentjurske vlade, Ladislava
Grdino, kjer so si novo pro-
metno ureditev tudi zamisli-
li. Natančneje povedano, po
novem bi pridobUi železniški
podvoz le na cesti iz Šentjur-
ja proti Novi vasi (in naprej
proti Slivnici, Planini ter
Kozjem), na sedanji lokalni
cesti v mestni del Hruševec,
v Jakob ter Breze, za kraje
pod Resevno, pa bi zgradili
le železniški nadhod za pešce
ter kolesarje.
Predsednik Grdina nam je
odgovoril, da so mariborski
strokovnjaki ugotovili, da
gre za prešibko nosilnost tal,
mehak teren, zato je gradnja
podvoza nemogoča oziroma
povezana s previsokimi stro-
ški. V šentjurski vladi raču-
najo da bi stal nič manj kot
350 milijonov tolarjev, veli-
ko več kot so mislili sprva.
Gre pa za lokalno cesto, za
kar bi morala priskrbeti de-
nar občina, omenjeni znesek
pa je zanjo pretiran zalogaj.
Grdina je prav tako dejal, da
bi bil morebitni podvoz za
Hruševec po mariborskih
ugotovitvah med nalivi po-
plavljen. Odločitev za nad-
hod ni dokončna, izdelujejo
le idejne projekte, je odgo-
voril.
Pod protestnim pismom
KS Center sta bila podpisa-
na njen predsednik, Slavko
Zalokar ter predsednik ulič-
nega odbora, Mihael Bučar.
Poklicali smo Zalokarja, ki
je dejal da so ga podpisali
brez njegove vednosti, napo-
vedal pa je zahtevani sesta-
nek prizadetih strani. Pri-
hodnji dan so se v občinski
zgradbi zares sestali, pova-
bila pa nismo prejeli od ni-
kogar.
Boijše vrabec
v rolci...
Po sestanku med pred-
stavniki krajanov ter občin-
ske vlade, ki ga je sklical
predsednik KS Zalokar, smo
od njega ter predsednika Gr-
drne izvedeli da so se uspeli
dogovoriti, da bodo z deli
nadaljevali tako kot so si za-
mislili v občinski vladi, po
znanem programu.
Predsednik šentjurske vla-
de je na sestanku povedal, da
v preostalih tednih njenega
mandata niti ni možnosti da
bi nadhod dokončali. Ostal
bo projekt, naloga za njego-
vega naslednika. Ko bodo
idejni projekti za nadhod
znani, se bodo s krajani zo-
pet sestali, najbrž še okto-
bra. Poudaril je še, da novi
most pri Bohorju ustreza tu-
di za morebitno gradnjo
podvoza, ki pa ga bodo zgra-
dili šele takrat, ko bo zanj
dovolj denarja.
Krajani so se v bistvu mo-
rali strinjati, četudi bi po no-
vem prihajali v center kraja
precej naokoli, po pravkar
posodobljeni povezovalni
cesti Podgorje-Nova vas ter
skozi načrtovani podvoz pri
Sikošku. Za krajane mestne-
ga dela Hruševec bo to na
prvi pogled zares nekakšen
berlinski zid, ki pa ga s seda-
njim večnim čakanjem pred
zapornicami v bistvu že ima-
jo. V vsakem primeru bi po
novi prometni zamisli pri-
speli v središče mesta hitreje
kot sedaj, čeprav precej na-
okoli. Z nadhodom bo manj
čakanja za pešce ter kolesar-
je, za avtomobiliste, ki potu-
jejo v celjski smeri pa pri-
pravlja občinska vlada še
idejne projekte za nov most
v Vrbnem, pri Novaku, ki bo
nadomestil porušeno leseno
gradnjo. Sicer pa bi pred
nadhodom avtomobiUsti
lahko tudi parkirali ter se
odpravili v bližnji center
mesta peš, čez nadhod.
Rešitev zagotovo ni naj-
boljša, je pa izhod v sili. Do
takrat ko bodo lahko začeli
razmišljati o dragem podvo-
zu, kar po vsej verjetnosti ne
bo kmalu. Boljše vrabec
v roki kot golob na strehi,
pravi .stara ljudska mo-
drost .;.
BRANE JERANKO
. Foto: EDI MASNEC
Glede kaznovalne politike, ki jo je vodilo okrožno sodišče
'Celju, pa navedeno poročilo zavrača očitke, da sodi pre-
iiilo tn poudarja, da je bilo v polletju 1948 izrečenih 12
sinrtnih obsodb, kar je predstavljalo 4,4 % vseh izrečenih
kazni. Kot razlog za tolikšno število izrečenih smrtnih
kazni se v poročilu navaja, da je po teh kaznih sodišče
poseglo »pri onih storilcih, ki so zagrešili za družbo skrajno
levama dejanja in kjer je smatralo, da prostostna kazen na
telca ne more več prevzgojno vplivati. Z druge strani pa
ludi radi tega, da druge državljane odvrne od sličnih
?rehov.«
Na podobno pojmovanje vloge sodišč- kot ga je v citira-
"fm poročilu podal predsednik celjskega okrožnega
*dišča, naletimo tudi v poročilih o delu celjskega okraj-
"fga sodišča. Njegov tedanji predsednik dr. Marjan Pavlic
l^ipr. v poročilu o delu tega sodišča v 2.polletju 1948 tudi
Izpisal: »Poostrena borba za izvedbo socializma, ki je
J^rakteristična za vse družbeno ustvarjanje v dobi, na
*atero se nanaša poročilo, je našla vidnega izraza v delu
^išča pri izvajanju njegovih osnovnih nalog, to je pri
^varovanju državne družbene ureditve... Tudi v dobi zao-
^ovanja razredne borbe so se naši razredni sovražniki
'''^služevali najrazličnejših načinov in metod, da bi zavirali
^0 socialistično graditev in so poleg direktnih napadov
"a to ureditev zlasti se posluževali enako nevarnih in še bolj
^Vrženih metod prikritega delovanja v najrazličnejših
°^kah. Naloga sodišča je bila zato tudi prodreti v te nove
j*like družbeno nevarnih delovanj ljudskih sovražnikov
^^zatreti ostanke odpora včerajšnjega izkoriščevalca.«
Citirana poročila predsednikov celjskega okrožnega in
"bajnega sodišča dovolj nazorno kažejo, da sta obe sodišči
°* področju kazenskega sodstva posvečali posebno pozor-
obračunavanju s pripadniki tistih družbenih slojev, ki
.Se že zaradi svojega družbenega položaja avtomatično
J^sčali med t.i. razredne sovražnike. To pa so bili pred-
industrialci, obrtniki, trgovci, kmetje, duhovščina itd.
. Pfaksi se je to kazalo tudi v uporabi različnih kriterijev
j[.izrekanju kazni, ko je šlo za pripadnike navedenih
^^]ev in ko je šlo za pripadnike vladajočega sloja. Medtem
L sodišči prvim že za najmanjša kazniva dejanja izre-
Oh f^redno ostre kazni, pa sta nasprotno raznim fxmkci-
u!?f)em in drugim pripadnikom vladajočega sloja tudi za
j^]'ežja kazniva dejanja izrekali izredno mile kazni. Tako
ji^Pr. celjsko okrajno sodišče avgusta 1949 R.H., odpo-
t^ca Ljudske skupščine LRS in ravnatelja preboldske
j^tilne tovarne, za umor obsodilo samo na eno leto odv-
prostosti. Imenovani je namreč 1.5.1949 »v kuhinji
menze tekstilne tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu v navzoč-
nosti več oseb manipuliral s svojo pištolo tako nepravilno,
da je izprožil strel v komandirja Narodne milice Guna
Ivana baš v trenutku, ko je ta nepričakovžmo stopil v kuhi-
njo, pri čemer je imenovani dobil izstrelek v levo stran
trebiiha, česar posledica je bila, da je Guna Ivan dne 7. maja
1949 v celjski bolnici umrl.« V obrazložitvi sodbe se navaja,
da bi obsojeni za storjeno dejanje sicer zaslužil višjo kazen,
»vendar pa je sodišče upoštevalo kot olajšilno, da izhaja
obtoženec iz absolutno pozitivne družine, ki se je vselej
zalagala, borila in žrtvovala za pravice delovnega ljudstva,
nadalje, da je bil obtoženec pod reakcijonamimi režimi
večkrat preganjan, saj je bil leta 1933 kaznovan na dve leti
in tri mesece ječe po zakonu o zaščiti države, katero kazen
je izdržal v Sremski Mitrovici, leta 1936 pa se je nahajal dva
meseca v preiskovalnem zaporu radi suma po zakonu o zaš-
čiti države in da je bil v tem času večkrat upravno kaznovan
zaradi kršitev volilnega in društvenega zakona. Ob vdoru
okupatorja je že takoj leta 1941 odšel v partizane, kjer je bU
vse do osvoboditve v mesecu maju 1945. Po osvoboditvi pa
je vselej uspešno deloval za utrjevanje ljudske oblasti in
izgrajevanje socializma.«
Dogajalo pa se je celo to, da morilci, ki so bili pripadniki
oblastnih organov in seveda člani Partije, za najtežja kaz-
niva dejanja (umor) sploh niso bili postavljeni pred sodišče.
Tak je bil primer z L Z. (Fetruška), A. Ž. (Težak), A. P.
(Branko) in J.H. (Jurič), ki so 12.6.1945 ubili kmeta
Rudolfa Hermana iz Podgore pri Galiciji in ga zakopali
v gozdu. Na prijavo Hermanove žene Frančiške so bili
navedeni aretirani. V preiskovalnem postopku so svoje
dejanje ne le priznali, ampak ga tudi do potankosti opisali.
Kljub temu pa je javni tožilec proti njim vložil obtožnico
pri okrajnem sodišču v Celju šele jiuiija 1947, in sicer na
intervencijo advokata dr. Alojza Goričana. Vendar do soje-
nja morilcem Rudolfa Hermana nikoli ni prišlo. Okrajno
sodišče v Celju je sicer že razpisalo javno obravnavo za
8.7.1947, vendar je javni tožilec okrožnega javnega tožil-
stva v Celju Milan Zinauer 2.7.1947 okrajno sodišče v Celju
obvestil, da obtožnico umika, s tem pa je bilo tudi kazensko
postopanje zoper navedene morilce ustavljeno in do danes
za svoj zločin pred sodiščem še niso odgovarjali. Razlogov
za takšno postopanje javnega tožilstva in celjskega okraj-
nega sodišča v tem primeru ni težko ugotoviti. Dva izmed
morilcev sta bila namreč člana Okrajnega odbora OF Žalec,
dva pa sta bila pripadnika postaje Narodne milice v Žalcu.
Vsi štirje so bili člani Partije in so bili med vojno aktivisti
oziroma terenci.
Čeprav je razloge za to, da sta celjsko okrožno in okrajno
sodišče v tem obdobju odigrali takšno vlogo treba iskati
predvsem v tedanjem družbenem sistemu in ne pri posa-
meznikih, pa velik del odgovornosti za zrežirane sodne
procese nedvomno nosijo tudi posamezniki — sodniki in
javni tožilci. Velika večina se jih je sprijaznila z vlogo, ki
jim jo je namenila oblast, in je aktivno sodelovala pri
izvajanju zrežiranih sodnih procesov. Te trditve pa nikakor
ne gre posploševati, kajti našli so se tudi posamezniki, ki so
ohranili pokončnost in tako ohranili sodniško čast. Med
celjskimi sodniki je bil npr. takšna svetla izjema sodnik
okrajnega sodišča v Celju Franc Zupančič. Njega in sod-
nika prisednika Počkajevo in Lazarinija je skupščina Mest-
nega ljudskega odbora Celje na zasedanju 31.1.1946 na
predlog sekretarke okrožnega odbora OF Celje Emilije
Gabrovec odpoklicala, »ker niso sodili po želji ljudstva in
so v sodni obravnavi črnoborzijanca Karla Levarta izdali
oprostilno sodbo.« Podobno se je zgodilo sodniku okrajnega
sodišča v Šmarju pri Jelšah Francu Gubenšku, ki ga je
skupščina Okrajnega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah
na zasedanju 30.1.1946 razrešila, ker naj bi »podpiral špe-
kulanta Debelaka.« Iz teh dveh primerov se vidi, da je
sodnika, ki je hotel soditi nepristransko, lahko doletel od-
poklic.
Sodnika, ki je, po mnenju oblasti, izrekel kakšnemu
obsojencu premilo kazen, je navadno ostro napadlo tudi
tedanje časopisje in ga javno ožigosalo. Celjski tednik je
npr. 12.2.1949 objavil članek z naslovom »Kako sodi
dr. Bele Marjan«, v katerem tega sodnika celjskega okrož-
nega sodišča ostro napada, ker bi naj izrekel premilo kazen
žalskemu kaplanu Francu Lazbaherju. Nepodpisani avtor
članek končuje z besedami: »Ni nam jasno, zakaj je sodnik
dr. Bele izrekel tako kazen, ki je v popolnem nasprotju
z njegovo obrazložitvijo, smatramo pa, da se temu še bolj
čudi vse ljudstvo Žalca in okolice in da bo terjalo tudi
odgovor na to.« Iz omenjenega članka je tudi razvidno, da je
bilo pred sojenjem kaplanu Lazbaherju v Žalcu organizira-
nih več masovnih sestankov in da je na enem izmed njih
bila sestavljena tudi resolucija, »s katero je prebivalstvo
v Žalcu obsodilo njegovo izdajalsko delovanje in rovarjenje
proti ljudski oblasti ter je zahtevalo strogo toda pravično
kazen. Isto zahtevo je prebivalstvo ponovilo potom izvolje-
nih delegatov na plenumu OF okraja Celje-okolica.«
Ker oblast ni imela zaupanja v sodnike, jih je bilo seveda
treba prevzgojiti. Sodniki so morali študirati marksizem in
leninizem ter se seznanjati s sovjetskim sodnim sistemom.
Tudi na področju prevzgoje sodnikov obe celjski sodišči
nista zaostajali za drugimi sodišči v Sloveniji. Predsednik
okrajnega sodišča v Celju Vladimir Kraut je v svojem poro-
čilu o delu tega sodišča v letu 1945 glede prevzgoje sodni-
kov zapisal: »Da bodo sodniki res taki, kakršne zahteva
naše ljudstvo, so seveda oni sami potrebni vzgoje, zlasti
politične vzgoje in bo potrebno tudi pri nas še bolj povezati
sodnike in sploh vse uslužbence sodišča z ljudstvom samim.

Št. 41 - 13. Oktober 1994
10
Od idealista ilo nihilista
Po premieri Brechtovih Bobnov v noči v celjskem SLO _
Za otvoritev sezone so v celjskem gle-
dališču pripravili »komedijo« znameni-
tega nemškega dramatika in gledališke-
ga reformatorja Bertolta Brecbta
(1898-1956) Bobni v noči (Trommeln in
der Nacht). Gre za njegovo tretje napisa-
no in prvo uprizorjeno dramsko besedilo
(nastalo leta 1919, prvič objavljeno in
uprizorjeno pa leta 1922), ki je vplivnega
berlinskega kritika Herberta Iheringa
spodbudilo k izjavi: »Štiriindvajsetletni
pesnik Bert Brecht je čez noč spremenil
pesniško obličje Nemčije.« V prevodu
Boruta Trekmana se je že drugič lotil
njegove odrske interpretacije (prvič
1971. leta v tržaškem SSG) režiser Mile
Korun.
Preprosto zgodbo o vojaku Andreasu
Kraglerju, Id po štiriletni nasilni ločitvi
in vrnitvi s fronte najde svojo zaročenko,
hčerko brezmejno pohlepnUi vojnih do-
bičkarjev Anno Balicke, nosečo z enako
povzpetniškim Friedrichom Murkom, in
ki se kljub razočaranju in ponižanju na
koncu rajši odloči za poroko in prilagod-
ljivo pomeščanjenje, namesto da bi de-
javno sodeloval (in se žrtvoval) v revolu-
cionarnem proletarskem uporu Sparta-
kovcev, uprizarjajo na celjskem odru ek-
spresionistično stilizirano in »brechtov-
sko« teatralizirano.
Režiser Mile Korun, dramaturginja
Marinka Poštrak ter scenografka in ko-
stumografka Janja Korun so prvi del do-
gajanja postavili v grobo stiliziran meš-
čansld interier (salona pri Balickejevih
in bara Picadilly), pri čemer so s kičastim
blagom obložene stene le nakazali z dve-
ma polkrogoma zaves, obešenih na gle-
dališka vlaka. V ospredje so postavili
prekrito pohištvo kot znak vojne negoto-
vosti, v ozadje pa pomenljivo visoko le-
stev, na katero nihče ne stopi, da bi se
dvignil nad množico. Gledališka dvoimi-
nost ambienta je še bolj poudarjena v na-
daljevanju, ko je zbiranje Spartakovcev
na berlinskih ulicah postavljeno na od-
prt oder, na katerem je nekaj kovinskih
zidarskih plotov in vrsta stojal z gledali-
škimi reflektorji. V ospredju, na t. i. ram-
pi, je postavljena p>o vsej širini odrske
odprtine groba klop iz dveh lesenih plo-
hov, kot razmejitev od avditorija in kot
mesto rezoniranja protagonistov. V skla-
du z grobo stiliziranimi scenskimi prvi-
nami so tudi kostumi, ekspresionistične
bele maske in še posebej vojaške čelade,
ki poudarjajo bolestno skrb njihovih no-
silcev za lastno glavo in odigravajo me-
stoma tudi pomenljivo vlogo prikrivanja
in maskiranja prave resničnosti.
V nosilni vlogi razočaranega romantič-
nega idealista Andreasa, ki se po svojih
družbenih in ljubezenskih razočaranjih
prelevi v animalično nihilističnega malo-
meščana, je nastopil Zvone Agrež. Kljub
klovnovsko zaobljenemu rdečemu nosu
sredi mrtvaško bledega obraza je bilo
v njegovi kreaciji več trpnosti in vdano-
sti v usodo večnega poraženca kot pa
v kruti vojni pridobljenega in dozorelega
obešenjaškega humorja, nihilistične iro-
nije, samoironije in cinizma. Tak v »tek-
mi« za »razbiti vrč« oziroma Anno in
z njo povezano vstopnico v meščansko
družbo ni posebej prepričljiv. Anna Ba-
licke v interpretaciji Vesne Jevnikar je
dovolj bistroimma, da ji je ženitovanjska
pomoč staršev odveč, a tudi dovolj prvin-
sko radoživa, da se kljub bedni izbiri
med klavrnima tekmecema odloči pred-
vsem za lastno (in otrokovo) preživetje.
Prepričljivo in novo odrsko podobo (v
svoji karieri) je ustvaril Peter Boštjančič
v grobo stiliziranem liku hitlerjansko
napihnjenega in do skrajnosti nihilistič-
nega povzpetnika Murka, nekoliko bolj
previdni in zaobljeni različici iste vrste
ljudi pa sta ustvarila Miro Podjed in Ani-
ca Kumer. V farsični in groteskni galeriji
malomeščanov in (limipen)proletarcev so
izrazitejše osebnostne poteze izrisali še
Janez Siermež kot Babusch, Vesna Maher
kot Augusta, Bojan Umek kot Manke in
Stane Potisk kot Glubb.
Uprizoritev utegne biti vznemirljiva
predvsem ljubiteljem (in poznavalcem)
Brechta in Koruna, zato je odziv občin-
stva dokaj hladen in zadržan.
SLAVKO PEZDIR
ZAPISOVANJA
Plakatna
afera, drugič
Piše Tadej Čater
Čeprav se je 14. bienale in-
dustrijskega oblikovanja
pravzaprav šele začel, čeprav
bomo na »padec zavese« mora-
li počakati vsaj do 11. novem-
bra, ko se bo stvar uradno zak-
ljučila, že lahke potegnemo
sklepno ugotovitev, ga tako ali
drugače označimo in potisne-
mo v arhiv.
Po osmih letih smo skratka
ponovno priča plakatni aferi.
Po NSK-jevski provokaciji
v obliki plakata za Dan mla-
dosti iz leta 1986, še provoka-
cija zabitih skinheadov; med-
tem, ko so prvi popolnoma res-
no in manifestativno označili
svoj plakatni prispevek, ga bili
vimenu umetnosti in retrogar-
dizma, na katerega še danes
prisegajo, ker »originalnost
v umetnosti ni več mogoča«
(Laibach, 1982), ustrezno in
z vso močjo argumentov zago-
varjati, gre pri drugi plakatni
aferi za popoln vandalizem, ki
kljub zatrjevanju ustreznih in-
stitucij, političnih in tistih, ki
so pripravile bienale, nosi s sa-
bo še kako zelo močno politič-
no noto. Zakaj pravzaprav
gre? Hja, skupina skinheadov
je preprosto vdrla v razstavne
prostore Industrijsko doku-
mentacijskega centra v Ljub-
ljani in napadla postavljalce
razstave plakatov skupine
Trio iz Sarajeva. Dva od pla-
katov sta popolnoma uničena
in ker gre za unikate, bo Ljub-
ljana prikrajšana za dva po-
membna prispevka k zgodovi-
ni art-popa, kamor se Trio
uvršča. Toda duhove buri ne-
kaj popolnoma drugega: spre-
nevedanje ustreznih organov,
ki zvesto zatrjujejo, da napad
ni bil sprožen iz političnih na-
gibov. Že res, da za njim ne
stoji nobena od slovenskih bo-
disi parlamentarnih bodisi
opozicijskih strank, da napada
ni vodil nihče od tukajšnjih
politikov, toda skinheadi so
tudi v Sloveniji (kot pač pov-
sod po svetu) izrastek politiH
nih razmer, ki jih obkrožaja
nestrpnosti do drugačnih i
duhovne zavrtosti. In ni človt
ka, ki bi lahko sarajevsk
umetnike pogledal v oči in d«
jal, da napad ni bil političn
»delegiran«. Ampak, v redi
Ljubljana in z njo Slovenija j
nase ponovno pritisnila peči
sramote, ki sega ne da izbrisa
ti. In si v svetu mednarodi.
diplomacije ponovno naredit
medvedjo uslugo, ko napac
ni ostro in politično obsodil,
Zamislite si nemško politih
ki bi napade svojih skinh(
adov na Turke označila ki
vandalizem, ki nima popolni
ma nič s politiko. Ki bi požii
mladih Turkov označila h
objestnost, ki je možna ne 1^
v Nemčiji. Ja, Slovenija se spet
ni izkazala. Naj nogometaš
dosežejo še tako zelo ugoden,
izid proti svetovnim podprva-
kom, si priigrajo ugled, ne k
sebi, marveč tudi državi, poli-
tika je ponovno zamočila. Še
več,  ponovno  dokazala,  da
z balkanskim kotlom, Sloveni-
ja kljub vsemu še vedno ima
veliko skupnega. Da ni le dr-
žavica, ki se je jugoslovanska
vojna ne bi dotikala. Da je va-
njo skratka še kako vpletend
In tiste sanje o »srednji Evrm
pi«, o tolerantnosti, ki jo izžM
reva duh »srednje Evrope« in
različnosti, s katero je prepo-
jena, v hipu zbledijo. Konec
koncev se je zgodovina Evrope
vsaj v zadnjem stoletju vselej
pisala na prostorih »srednje
Evrope«. Ta zgodovina pa je
bila vselej stvar netolerantno-
sti, klavstrofobičnosti in po-
polnega nerazumevanja.
Mladi pevci spet v Celju
21. meHnarodnl mladinski pevski festival bo z veliko novostmi
Ob lanskem jubilejnem 20.
mednarodnem mladinskem
pevskem festivalu v Celju je
bilo slišati tudi nekaj pomisle-
kov v smeri, da je to morda
zadnja tovrstna festivalska
prireditev v mestu ob Savinji.
Na srečo ni tako, saj Zavod za
kulturne prireditve v Celju na-
poveduje v zadnjem tednu me-
seca maja prihodnje leto 21.
festival z vrsto novostmi.
Kot je poudaril Nenad Firšt,
bo prihodnji festival vseboval
nekaj programskih sprememb,
vse v smislu prenavljanja in
oživljanja tradicionalne glas-
bene prireditve mladih. Med
bistvenimi novostmi je prav
gotovo uvedba tudi otroških
zborov v tekmovalni program
festivala. Kot je znano, so
otroški zbori doslej nastopali
le na otvoritveni slovesnosti in
na množičnem zaključnem
koncertu, obakrat zunaj tek-
movalnega programa. Nova
poteza festivalskega vodstva
bo prav gotovo vzbudila še
večje zanimanje za petje v os-
novnih šolah.
Druga novost je sedemčlan-
ska in ne več petčlanska med-
narodna glasbena žirija, ki je
že doslej bila skupna za doma-
če in tuje pevske zbore.
Tretja novost, zelo pomemb-
na za vse tiste, ki spremljajo
pevske nastope v živo, je uved-
ba nagrade občinstva, nagrade
za najboljši slovenski zbor in
najboljše izvedbe sodobne
glasbe. Tudi obvezne pesmi ni
več, temveč je le obvezna
skladba glede na posamezna
obdobja, torej je možno izbor
zastaviti na širši podlagi.
Na festivalu bodo izvedli tu-
di dve glasbeni delavnici in
razstavo mladinske glasbene
literature, kjer bodo na ogled
tudi glasbeni učbeniki in dru-
ge knjige, ne le notna literatu-
ra. Glasbena komisija, ki jo
vodi Edvard Goršič že deluje,
saj pripravlja obsežno stro-
kovno gradivo. Rok prijav za
sodelovanje na festivalu je do
10. februarja prihodnjega leta.
Ostalo je še nekaj odprtih
vprašanj: ni še uradno znan
predsednik mednarodne glas-
bene žirije niti kdo bo pred-
sednik festivala, saj je doseda-
nji predsednik dr. Matjaž
Kmecl z lanskim jubilejnim
festivalom zaključil svoj man-
dat. S preureditvijo drsališča
v mestnem parku bo verjetno
nastopila nova težava pri iz-
vedbi množičnega zaključnega
koncerta, saj je vprašanje, če
bo dosedanja lokacija v spre-
menjenih prostorskUi razme-
rah lahko sprejela več tisoč
pevcev hkrati. A da ne bi pre-
hitevali s sklepanjem ali govo-
rili na pamet, počakajmo na
strokovne ugotovitve organi-
zatorjev.
Za zdaj lahko rečemo le to,
da je prav, da je Celje ohranilo
svoj pevski festival mladih in
ni zavrglo izkušenj in sporočil
dvajsetih dosedanjih festiva-
lov ali štirideset let dela.
DRAGO MEDVED
Lovčevi zapiski
Mojstrsko slikarstvo veterinarja In lovca
Jurij Mikuletič nam je v za-
kladnico knjižnega trga na
Slovenskem podaril lepo li-
kovno monografijo o živalih
z zgodbami, ki jih je napisal
Franc Šetinc. To je tiste vrste
knjiga, ki se je bodo otroci še
dolgo spominjali, tako imeno-
vani odrasli pa ob njej oživlja-
mo spomine na otroštvo in te-
danje predstave o živalskem
svetu.
Založba Lipa Koper je letos
izdala knjigo z naslovom Jurij
in divje živali s podnaslovom
Listi iz skicirke lovca slikarja.
Prvi del, ki je likovna mono-
grafija, saj zajema mnoge ski-
ce in slike, v drugem pa so
zgodbe, ki jih je napisal Franc
Šetinc, opravil pa je tudi po-
govor s slikarjem, ki je objav-
ljen kot uvod. Knjigo je likov-
no in tehnično opremil aka-
demski slikar in grafik Stane
Jagodic.
Jurij Mikuletič je doma iz
Ajdovščine, kjer se je rodil leta
1955, študij veterine pa je
uspešno   končal   leta   1982
v Ljubljani. Že njegov oče,
gozdarski inženir in lovec ga je
uvajal v svet narave in ga učU,
kako jo mora opazovati. Kma-
lu je spoznal tudi živali. Svoj
risarsld in slikarski talent je
preizkušal že v osnovni šoU,
saj mu je prve risbe objavil
Pionirski list leta 1962. Doslej
je veliko razstavljal in ustvaril
več umetniških opusov.
Te dni razstavlja svoja dela
v Ateljeju Jagodic na Breclje-
vem. Presenetljiva so. Kot ve-
terinar in lovec je odličen poz-
navalec živali. Toda kot slikar
jih oživlja in ohranja na pose-
ben način. Njegove risbe in sli-
ke, tokrat je razstavil akvare-
le, izžarevajo izredno risarsko
in slikarsko kulturo. Risba je
precizna in čista. Nič odvečne-
ga ni na njej. Take so tudi ži-
vali: graciozne, so lepotice
svojega okolja. V barvah je po-
et. Akvareli so sveži, barve so
nazorne, vendar ne dolgo-
časne.
DRAGO MEDVED
Foitova zbirka
Velenjski muzej na gradu
ponuja obiskovalcem več stal-
nih razstav, ena od njih je tudi
Afriška zbirka profesorja
Františka Foita. Foit se je ro-
dil leta 1900 na Češkem. Ven-
dar, ko ga je leta 1931 Karlova
univerza prvič poslala v Afri-
ko z nalogo, da proučuje tradi-
cionalno afriško umetnost, ga
je afriška kultura tako prevze-
la, da se je skupaj z ženo tja
venomer vračal.
V Afriki je tako skupaj pre-
živel trideset let. Kot akadem-
ski kipar in poznavalec afriške
etnologije, je predaval na
nmogih imiverzah, ustanovil
šolo v Keniji, razstavljal je, in
ustvaril več spomenikov. Foita
pa imamo malo za svojega tudi
Slovenci, posebej še Velenjča-
ni. Kajti po spremembah na
Češkem leta 1968, sta zakonca
Foit našla nov dom v Velenju,
svojo bogato zbirko pa poklo-
nila Velenjskemu muzeju. Le-
ta 1971 se je František Foit
smrtno ponesrečil, njegova že-
na Irena pa še vedno stanuje
, v Velenju.
Razstavljena zbirka v Vele-
nju, ki obsega okoli sedemsto
predmetov (to pa je le ena še-
stina Foitove celotne afriške
zbirke) - od plastik, ki jih je
izdelal profesor sam ali njego-
vi učenci, do številnih tradici-
onalnih mask, kipcev in tote-
mov, lesenih lutk, keramičnih
predmetov. Tako so v prvi sobi
izdelki njihovih učencev iz
Nairobija v Keniji. Druga soba
prikazuje vsakdanje predmete
iz afriškega življenja, kot so na
primer leseni stolčki, pletene
košare, loki, ogromno fetišev
in totemov...
Posebno mesto imajo afriške
obredne maske, ki jih najdemo
v tretji sobi. Maske imajo po-
sebno vlogo v življenju afri-
škega človeka. S svojimi ra-
zličnimi oblikami, barvami,
okraski, s svojimi včasih prav
grozljivimi izrazi, pa so maske
nekaj posebnega tudi za nas,
tujce. Za nas niso predmet
obreda, ampak občudovanja.
Tako je danes veliko mask na-
rejenih le kot umetniški izde-
lek za prodajo, brez kake reli-
giozne vloge. A vrednost Fo-
itovih mask narašča, saj so bi-
le zbrane še v času, ko še ni
bilo komercializma in ko jih je
bUo težko dobiti, saj so maske
po obredih ponavadi uničili.
Velenjska zbirka mask, pa se
poleg velike vrednosti lahko
pohvali tudi s tem, da je ena
največjih v Evropi.
N. K.
Podobe mest
V celjskem Likovnem salo-
nu razstavlja kiparka Marjeti-
ca Potrč, razstava pa ima na-
slov Praga, Pagan, Jeruzalem.
Potrčeva, ki je diplomirala
na fakidteti za arhitekturo ter
na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani, kjer je
dokončala tudi specialko iz ki-
parstva, se danes uvršča
v krog najprogresivnejših so-
dobnih slovenskih umetnikov.
V obdobju preteklih desetih
let so bila njena dela razstav-
ljena na mnogih razstavah do-
ma in v tujini, med drugim nas
je lansko leto z Invini zastopa-
la na Beneškem bienalu. ^
svoje ustvarjanje je prejeB
množico nagrad v Sloveniji t^
ZDA, letos tudi nagrado Prti
šemovega sklada. Njena novj|
postavitev v Likovnem salonu
je   sestavljena   iz   prepleta
skulpturalnih in arhitekton-
skih elementov. Zasnovala je
koncept, ki vsebuje detajle ve-
dut treh mest: Prage, Jeruzale-
ma in Pagana, ki je stara pre-
stolnica Burme, danes ohra-
njena le še v ruševinah. V po-
stavljeni konstrukciji so str-
njene značilne podobe, ki kro-
jijo videz omenjenih mest. L«
ta so na različnih predelih sve
ta bila skozi stoletja središče
kulturnega življenje in na-
predka. Vsako od njih im^
svojo specifično in bogato zgo-
dovino, povezuje pa jih uni'
verzalnost    ljudskih    težen;
v iskanju popolnega, idealne-
ga v duhovnem in material;
nem pogledu, kar je našlo svo]
odraz tudi v izgradnji ter ol
ganizaciji mestne arhitektui
Univerzalnost    ter    iskafl
ustreznih   estetskih   rešite
značilnih za stare kulture t
za pretekla stoletja s svoji*
posebnostmi, priteguje pozoi
nost tudi iz današnje perspd
tive. Fragmentarne elemen
iz   dediščine   preteklosti
Marjetica   Potrč   pretvori
v avtonomne kiparske foriH^
v katerih so posebnosti treJ"
mest združene z jezikom ^
centne umetniške govorice
tako   metaforično   povezaM
z našo sodobno kulturo,
BORIS GORUPfl
Barfiv v muzeju
V torek, 18. oktobra ob de-
vetnajstih bo v Muzeju novejše
zgodovine v Celju otvoritev
razstave, s katero bo Barflay
počastil drugo obletnico delo-
vanja.
Na razstavi, katere avtor je
Borut Kramer, si bo mogoče
ogledati plakate, ki so najav-
Ijali prireditve in pa članke, ki
so bili o Barflayu objavljeni
v slovenskih časopisih. Pol ure
pred otvoritvijo razstave bo
tudi tiskovna konferenca, na
kateri bo ekipa Barflaya pred-
stavila načrte za prihodnost,
na sami otvoritvi pa bo nasto-
pil gledališki igralec Renato
Jenček. Po otvoritvi bo tudi
banket, sicer pa bo razstava
Barflaya slovenski družabni
dogodek; prisotnost na kon-
certu je med drugim obljubilo
kar nekaj zvezd slovenske
glasbene in kulturne scene. Si-
cer pa bo razstava ob drugi
obletnici Barflaya podkreplje-
na tudi z avido delom; tako bo
mogoče prisluhniti glasbi ti-
stih, ki so v Barflayu nastopa-
li, glasba pa bo podprta tudi
s posnetimi radijskimi interv-
juji. Na razstavi bodo predsta-
vili tudi video posnetek o Bar-
flayu, ki ga je posnel Aleš
Šega.
Razstavo, ki bo na ogled do
sobote, 22. oktobra, si bo vred-
no ogledati, saj je, navsezad-
nje, Barflay tisto, kar je naše
mesto v zadnjem času pomla-
dilo in mu vdihnilo življenje.
N.-M. SEDLAR
Št. 41 - 13. oktober 1994

Zgodovina za vse - drugič!
{2Šla je druga številka slo-
jjske revije Zgodovina za
katere namen je objavljati
jjspevke »malih« in pogosto-
st marginalnih tem, ki jih je
jsedaj »velika« zgodovina iz
^razumljivih razlogov po-
zanemarjala.
Izid druge številke Zgodovi-
jza vse, ki jo je ob podpori
[ovega tednika in številnih
fUgih sponzorjev založilo in
idalo Zgodovinsko društvo
^Ije, je še en dokaz več, da
(Ijskim zgodovinarjem ne
(imanjkuje idej in znanja,
udi tokrat se je uredništvo
^ije držalo že s prvo številko
)rejetega koncepta, da so vse
jodovine možne in relevant-
[ in v tem pogledu posreduje
■alcu zanimive in vsem do-
mliive pripovedi iz preteklo-
i. Ce je bil moto prve številke
java Groucha Manca o sred-
jem veku, ki je bil tako mra-
n, da nihče ni mogel videti,
aj se je takrat dogajalo, je
ilcratno vodilo Heinricha von
reischkea posvečeno zgodo-
iii kot znanosti: »Če bi zgo-
jvina bila eksaktna znanost,
jtem bi morali biti zgodovi-
irji sposobni napovedovati
prihodnost držav«. Ker slednje
nikakor ni mogoče, so se celj-
ski zgodovinarji odločili, da
tudi tokrat objavijo teme iz
vsakdanjega življenja ljudi,
kakor jih je pač zapisala zgo-
dovina.
In kakšna je tokratna vsebi-
na? J. Cvim je s pomenljivim
naslovom Vsega je bil kriv
Buffalo BiH predstavil boem-
sko življenje nekaterih znanih
slovenskih umetnikov v Ljub-
ljani pred prvo svetovno voj-
no, ki so za svoje pregrehe zo-
per zakon obtožili vzneseno
vzdušje ob gostovanju svetov-
no znanega cirkusa in se na ta
način ponorčevali iz takratnih
mestnUi oblasti. B. Cvelfar,
študent zgodovine, obravnava
probleme in poskus ureditve
prostitucije v slovenskem
glavnem mestu v letih pred pr-
vo vojno. Čeprav je mesto že
leta 1905 sprejelo navodila,
kako problem nadzorovati, pa
nam avtor prikaže, da se je
najstarejša obrt kljub vsemu
izvajala največkrat še kar po
starem.
Kako so ženske na Sloven-
skem v 19. stoletju stopale
v javno življenje, bo zanimivo
branje za tiste, ki jih zanima
predvsem zgodovina ženskega
vprašanja. P. Vodopivec je
v članku osvetlil obdobje po
letu 1861, ko so se ženske tvor-
no vključevale v delo narodnih
društev in ko je žensko vpra-
šanje vse bolj postajalo pred-
met razmišljanja v intelektu-
alnih krogih. Na povsem dru-
gačen način kot doslej je pri-
kazana izseljeniška problema-
tika pred prvo vojno. Na pod-
lagi ohranjenih pisem misijo-
narjev in izseljencev nam je M.
Drnovšek prikazal vzdušje in
doživetja izseljencev na poti
proti novi domovini onstran
Atlantika. Tudi doti, še kako
pomembnemu elementu pri
sklenitvi zakonske zveze ne-
koč in danes, je posvečena ena
od razprav. Kako je bilo s to-
vrstno problematiko v 14. sto-
letju, nam govori članek D.
Kosa, ki je v ta namen analizi-
ral številne poznosrednjeveške
listine.
Razprave zaključujeta pri-
spevka P. Burka in I. Grdine.
Prvi je želel prikazati aktual-
no problematiko sodobnega
zgodovinopisja in govori o po-
vratku k pripovedništvu
v zgodovinopisju in njegovih
značilnostih, Grdina pa je ob
upoštevanju dognanja zgodo-
vine mentaUtet v raziskavi
mreže dialoških razmerij od-
prl nov pogled na Brižinske
spomenike.
Sledijo še ocene knjig
s »knjižne police«, nato pa se
bogata vsebina druge številke
Zgodovine za vse zaključi.
Ob izidu velja posebej poh-
valiti urednika Andreja Stud-
na, ki mu je uspelo že za drugo
številko pridobiti imenitnega
angleškega zgodovinarja Petra
Burka, ki bo s svojo prisot-
nostjo reviji nedvomno pove-
čal ugled v slovenskem prosto-
ru. Omeniti pa moramo tudi
Bilten A ljubljanske izpostave
Avstrijskega inštituta, ki bo
poslej izhajal kot priloga revi-
je in tako po svoje pripomogel,
da bodo Zgodovino za vse poz-
nali tudi v avstrijskem pro-
storu.
BRANKO GOROPEVŠEK
Več o drugi številki revije bo-
mo lahko slišali na njeni pred-
stavitvi v Galeriji Mozaik, ki
bo v četrtek, 13. oktobra, ob
18. uri.
PRIREDITVE
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri, v petek ob
19. uri, plesna predstava v koreografiji Nataše Kos in v izvedbi
Betsy Torenbos, Nataše Kos in Ivana Petemelja z naslovom
Zajtrk na travi. Na odrupododrom bodo jutri ob 16. uri za izven
uprizorili Prikrito opolzkost vsakdanjo, režiserja Sama Strelca,
v soboto ob 20.30 pa za izven, premiero Marco Antonio de la
parra calderon. V nedeljo ob 20.30, bo avtorska predstava
Zijaha Sokoloviča z naslovom Glimiac je..., v torek ob 20.30 bo
predstava Prva klasa, v sredo ob 20.30 pa bo gostoval Polde
Bibič s predstavo Živelo življenje Luka de.
V kavarni Korona v Žalcu bo jutri, v petek ob 20. uri, prijeten
večer z duom Brinet, ki ga sestavljata vokalist Miha Alujevič in
pianistka Brina Zupančič-Rogelj.
V Kljubu bo v soboto ob 22. uri, koncert Holy Joes.
V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju bodo jutri,
v petek ob 19. uri, odprli razstavo Tugomirja Šušnika. Na ogled
bo do 9. novembra.
V celjskem Atriju bo do 22. oktobra odprta razstava slik Irene
Pevnik.
V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko ogledate samo-
stojno razstavo likovnih del Alice Javšnik.
V hotelu Evropa razstavlja likovna dela Vlado-Ver Renčelj.
V avtosalonu Ford-Lada Avto Celje na Ipavčevi 21 si lahko do
konca tega meseca ogledate razstavo likovnih del Vojka Vo-
lavška.
V tovarni Etol v Škofji vasi se z olji predstavlja dr. Rajko Livio.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bodo jutri,
v petek ob 19. uri, odprli mednarodno slikarsko razstavo sedmih
avtorjev, na kateri bodo razstavljali trije italijanski slikarji in
en kipar, slikar iz Avstrije in dva slovenska slikarja. Razstava
bo na ogled do 7. novembra. Ob otvoritvi bo tudi nastop violini-
sta Eduarda Pečariča in pianista Avgusta Putareka.
V hotelu Merx bo do konca meseca, na ogled razstava likovnih
del Petra Bračvma.
V Toplicah Dobrna si lahko do 28. oktobra ogledate razstavo 15
ustvarjalcev-likovnikov.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja slike Sandra
Manzini. Na ogled bodo do 28. oktobra.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do
sobote, ogledate razstavo starih grafičnih listov z naslovom
Ribe in ribolov.
V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo ilustracij
Marka Derganca-Dergija.
V knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del aka-
demske slikarke Marije Prelog.
V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate razstavo kiparskih
del Marjetice Potrč. Del razstave bo postavljen tudi v špitalski
kapeli na Slomškovem trgu. Razstavi si lahko ogledate le še
danes in jutri.
V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava
z naslovom Slovenske starosvetnosti, s poudarkom na ljudskem
slovstvu.
Union od 13. do 19.10 ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški fihn
Hitrost; Mali Union od 13. do 17.10. ob 20. uri ameriški film
Wyatt Earp, 18. in 19.10 ob 20. uri pa angleški film Ostanki
dneva; Metropol od 13. do 19.10. ob 16.30 ameriški film Piko in
Kolumb, ob 18.15 in 20.30 pa ameriški film Ko moški ljubi
žensko; Dom 13.10 ob 18.in20.uri španski film Akcija mutant,
od 14. do 19.10 ob 18. in 20.15 pa španski film Kika.
Kino Žalec 13.10 ob 20. uri španski film Kika, 14. in 15.10. ob
20. uri ter 16.10 ob 18. in 20.15 ameriški film Volk.
Kino Rogaška Slatina 14. in 15.10. ob 18. in 20. uri ameriški film
Hudičev odvetnik.
Kino Dobrna 16.10. ob 17. uri ameriški fihn Maverick.
V telovadnici OŠ Blagovna bo v soboto ob 20. uri, večer ljudskih
pesmi, plesov in domačih običajev. Nastopila bo folklorna sku-
pina iz Kompol, ki bo prihodnje leto praznovala 15-letnico
svojega delovanja.
Mešani icomorni
zbor ne počiva
Po jubilejni sezoni 1993/94,
ko je MKPZ Celje pod vod-
stvom Pavla Bukovca zaokro-
žil svojo desetletno pevsko
ustvarjalnost, je bil začetek
nove sezone dokaj obetaven.
Zbor je ob 30-letnici mesta
Žalec priredil celovečerni
koncert v Galiciji, v cerkvi
Sv. Jakoba, kjer je prepeval
sakralne in narodne pesmi.
MKPZ Celje bo 15. oktobra
sodeloval na letošnjih Ipavče-
vih dnevih v Šentjurju, kjer bo
predstavil nekaj skladb skla-
dateljev Ipavcev. Koncem me-
seca oktobra pa bo pel v Jur-
šincih pri Ptuju.
Zbor je imel doslej blizu sto
koncertov, sodeloval je na
vseh občinskih in medobčin-
skih revijah. Gostuje tudi v tu-
jini: peli so že na Madžarskem,
v Avstriji in Nemčiji, kjer so
dostojno predstavili slovensko
pevsko kulturo. Ob 10-letnici
so tudi posneli kaseto izbranih
slovenskih narodnih pesmi.
Letos načrtujejo poleg vrste
koncertov doma, turnejo na
Madžarsko, kjer so v preteklih
10 letih kar trikrat uspešno
nastopali.
Zbor šteje 48 pevcev različ-
ne starosti in poklicev, vendar
vabi k dodelovanju vse mlajše
pevke in pevce, ki radi pojo
slovenske narodne pesmi in bi
radi spoznali tudi zanimivejšo
pevsko literaturo raznih glas-
benih obdobij in drugih na-
rodov.
LEANDER LITERA
Zbor zgodovinarjev
Zgodovinarji so svoje redno
27. zborovanje posvetili 850-
letnici prve pisne omembe
Ljubljane in z novim pristo-
pom povsem prenovili koncept
in navade dosedanjih zboro-
vanj.
Namen tokratnega zborova-
nja je bil tako predstaviti nove
in sveže teme ter ideje mladih
slovenskih raziskovalcev, ki bi
ponudili šolnikom resnično
svežo in zaokroženo ter v uč-
nem procesu neposredno upo-
rabno snov o različnih temah,
ki so zgodovinsko relevantne
in aktualne.
Prenovljen koncept zboro-
vanja je rezultiral vrsto refe-
ratov, ki so zajeli domala celo-
ten spekter zgodovinskega
proučevanja, predstavljene so
bile tudi nekatere doslej zane-
marjene in »marginalne« teme.
P*rvi dan je bil posvečen me-
stu Ljubljani in njeni 850-let-
nici. Po pozdravnem govoru
ljubljanskega župana Stergar-
ja, sta sledila referata o naj-
starejši poselitvi (T. Knific) in
srednjeveški podobi mesta
Ljubljane (D. Kos). Kasneje so
slediU referati slovenskih razi-
skovalcev, ki so v zadnjih letih
iz različnih tem naredili dok-
torsko disertacijo. Prvi dan so
bili predstavljeni še referati na
temo iz antičnega obdobja (J.
Marolt) ter razkrivanju novih
pogledov in spoznanj o značil-
nostih plemstva na Sloven-
skem (D. Kos, P. Stih, M. Zva-
nut in M. Štuhec), drugi dan
pa teme o razmerah na Slo-
venskem od marčne revolucije
1848 pa vse do začetka sedem-
destih let, do obdobja t.i. par-
tijskega Uberalizma.
J. Cvim je predstavil meš-
čanstvo na Slovenskem in pro-
ces nacionalne diferenciacije,
M. Drnovšek pa probleme
množičnega izseljevanja Slo-
vencev pred prvo svetovno
vojno. Čeprav je vseh 600 ude-
ležencev oba dneva zbrano
spremljalo predstavljene teme
in živahno sodelovalo v disku-
sijah, pa so nedvomno največ
polemičnih diskusij povzročili
referati, ki so obravnavali te-
me iz obdobja druge svetovne
vojne in povojne zgodovine. B.
Godeša je obravnaval odnos
zasedbenih oblasti v Ljubljan-
ski pokrajini do slovenskih
izobražencev, B. Mlakar do-
mobransko prisego, Z. Čepic
povojno agrarno reformo in B.
Repe partijski liberalizem.
Velika prednost letošnjega
zborovanja je bila v tem, da so
bili vsi referati udeležencem
dostopni že pred predstavitvi-
jo v posebnem Zborniku, kar
je nedvomno dodatno vplivalo
na pestro in živahno dikusijo
udeležencev.
Kot vedno, je tudi tokrat
zadnji večer potekal že tradi-
cionalni občni zbor, kjer je kr-
milo zgodovinskega društva za
dve leti prevzel prof. dr. Franc
Rozman, dan za tem pa se je
z izletom na nekdaj zaprto ko-
čevsko območje 27. zborovanje
slovenskih zgodovinarjev tudi
uradno zaključilo.
BRANKO GOROPEVŠEK
Ex tempore
Dobrna 94
Od 9. do 28. oktobra je
v zdravilišču Dobrna sli-
karska razstava del, ki so
nastala na XIII. Ex tem-
pom.
Tradicionalna slikarska
kolonija je bila na Dobrni
med 7. in 9. oktobrom, ko
so tudi odprli razstavo. Od
petindvajsetih povabljenih
se je kolonije udeležilo
dvanajst slikarjev, ki so
upodabljali motive iz sa-
mega kraja ali neposredne
jokolice.
Jesenska štajerska kraji-
na ponuja slikarjem mno-
žico zanimivih prizorov, ki
jih označuje barvit prehod
od zelenega do toplo rjavo
rumenega spektra. Posa-
mezni slikarji so iskali mo-
tive v območju, kjer pre-
vladujejo naravni predeli,
medtem ko so drugi v kom-
pozicije vključevali tudi
arhitektonske enote kraja
oziroma okoliških vaških
naselij. Poleg pretežno kra-
jinskega slikarstva, zasle-
dimo tudi nekaj portretov
domačinov ali prizorov po-
vezanih z domačimi opra-
vili, značilnimi za zgodnje
oktobrske dni, med kateri-
mi prevladujejo vinograd-
niška dela.
Svoja dela razstavljajo
Stanka Golob, Mojca Ko-
pač, Lojze Kalinšek, Cilka
Žmahar, Felix Fruhaul,
Prane Železnik, Dušica
štandler, Srečko Škober-
le, Niko Ignjatič. Organi-
zator je podelil tudi nagra-
de trem ustvarjalcem, ki so
ia koloniji naredili najza-
limivejše sUke in tako je
prvo nagrado dobil Dušan
Lipovec, drugo Danica Er-
bežnik ter tretjo Stane Pe-
trovič.    BORIS GORUPIČ
Nov iconcertni abonma
Domači In tuji Izvajalci ¥ celjskih dvoranah
Zavod za kulturne priredi-
tve v Celju je razpisal nov kon-
certni abonma za sezono 1994/
95. Zanj je značilno, da ponuja
zanimive domače in tuje izva-
jalce, ob rednem abonmaju še
šest posebnih koncertov in
mladinski abonma.
Glasbeni program za novo
sezono izhaja iz stalnice kla-
sične glasbene ustvarjalnosti
v izvedbi domačih in tujih av-
torjev oziroma poustvarjalcev.
Posebne pozornosti bo letos
deležen mladinski glasbeni
program, ki bo oblikovan v so-
delovanju z Glasbeno mladino
Slovenije. Bo izobraževalnega
značaja. Spodbudna je lanska
izkušnja, ko so bili vsi mladin-
ski koncerti razprodani oziro-
ma so jih morali izvajati dva-
krat.
In kaj ponuja redni koncert-
ni abonma: prvi koncert bo
v torek, 25. oktobra v Narod-
nem domu z nastopom flavti-
sta Aleša Kocjana, klarinetista
Jurija Jenka in fagotista Zora-
na Miteva. Drugi koncert bo
v sredo, 23. novembra v dvora-
ni kina Union, kjer bo nastopi-
la Slovenska filharmonija
z dirigentom Markom Letonjo
in solistoma violončelistom
Andrejem Petračem in rogi-
stom Justinom Felicijanom.
V dvorani Glasbene šole bo
v sredo, 25. januarja leta 1995
nastopil pianist Hinko Haas,
v petek, 31. marca pa v Narod-
nem domu Volga simfonietta
iz Rusije, ki jo vodi dirigent
Nikolaj Aleksejev. V torek, 18.
aprila bo koncertiral v Narod-
nem domu ansambel Camera-
ta Slovenica, ki ga sestavljajo
violinista Primož Novšak in
Vasilij Meljnikov, Mile Kosi
z violo in Ciril Škerjanec z vi-
olončelom. Zaključni nastop
rednega abonmaja bo v torek,
9. maja v Narodnem domu
z nastopom klavirskega dua
Dekleva in Kartner Madri-
galchor iz Avstrije, ki mu diri-
gira dr. Nicholaus Fhedoroff.
Vpis koncertnega abonmaja
traja od 10. do 20. oktobra
med 8. in 12. uro v prostorih
Zavoda za kulturne prireditve,
cena abonmaja je tri tisoč to-
larjev. D. M.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
12
Od Cenčarije do zmaja
v tednu otroka so v šolah in
vrtcih konjiške občine pripra-
vili vrsto predstav, okroglih
miz, pogovorov, obiskov kul-
turnih prireditev, prazno-
vanj ...
Med večjimi praznovanji je
bilo zreško, saj je Čenčarija, ki
jo pripravljajo otroci tamkajš-
nje osnovne šole, sovpadala
s praznovanje obletnice raz-
glasitve Zreč za mesto. V ce-
lodnevnem spletu družabnih
in zabavnih iger so prikazali
modno revijo, revijo pričesk,
izbrali miss šole, se pomerili
v kvizu in več kot dvajsetih
družabnih igrah - od mikada,
pikada, labirinta, rodea, guga-
nja na gugalnici prijateljstva,
do slikanja na steklo in beton.
Povrhu pa so v šolsko skup-
nost sprejeli vseh enainosem-
deset prvošolčkov.
V konjiški osnovni šoli Ob
Dravinji so na šolskem radiu
vsak dan razpravljali o pravi-
cah in dolžnostih učencev,
v šoli Pod goro so peto in sed-
mošolci obiskali galerijo in
opereto v Ljubljani, petek pa
so namenili športu in razpra-
vam ob okrogli mizi. V šoli
V parku so učenci skupaj
s starši praznovab veselo jesen
in pripravili vrsto družabnih
in tekmovalnih iger, uro prav-
ljice, plesa, igranja in pogovor
o tem, kaj si želijo otroci. Vi-
tanjski šolarji so »Moč prijaz-
ne besede« spoznavali preko
anket, ob okroglih mizah in
roditeljskih sestankih, pripra-
vili pa so tudi filmsko predsta-
vo in kostanjev piknik.
Konjiški otroci, ki obiskuje-
jo vrtce, so si ogledali filmsko
prestavo o izgubljenem dino-
zavru, povrhu pa so se otroci iz
vrtca na Slomškovi v soboto
odpravili s starši na »prijazno
srečanje na Starem gradu«,
otroci z vrtca na Tatenbachovi
pa so skupaj s starši pospremi-
li troglavega zmaja in njegovo
konjeniško spremstvo izpred
hotela Dravinja do svojega
vrtca, kjer so pripravili zaba-
ven pozdrav jeseni.
MBP
S konji po Poiiorju
Desetčlanska odprava je v treh dneh s konji prejezdila del
Pohorja, na katerem naj bi bila avgusta prihodnje leto proga za
prijateljski pohod s konji. Po vzgledu Valvazorjeve poti na
Dolenjskem naj bi tudi pohorska trasa postala tradicionalen
izziv vsem ljubiteljem jahalnega športa.
Proga, katere trasiranja so se minuli vikend lotili na pobudo
Henrika Hohlerja, lastnika turistične kmetije iz Tepanja, naj bi
vodila iz Tepanja preko Kebl in Oplotnice do Kota na Pohorju,
nato na Šimiik in preko Črnega jezera na Klopni Vrh, od koder
se nato spušča proti Gorenju in v dolino do Zreč in Tepanja. Po
prvih dogovorih pa naj bi se štajerska pot poimenovala po
znanem pohorskem godcu Juriju Vodovniku. B. Z.
Tabornilci vabijo
Celjski taborniki so v zadnjih mesecih pripravili številne
zanimive programe za vse, ki radi preživljajo svoj čas v naravi
in se ob tem naučijo še marsikaj novega. Za tiste, ki bi se jim
radi pridružili, imajo vse do konca oktobra vpise v taborniško
organizacijo Roda II. grupe odredov v Gledališki ulici 2a v Celju
in sicer vsak ponedeljek od 18. do 19. ure.
V času počitnic so celjski taborniki nadaljevali tradicijo
taborjenj, le da je bilo to še posebej pestro, saj so gostili skavte
iz Grevenbroicha. Poleg taborniškega programa so jim pokazali
dobršen del Slovenije in skupnih deset dni je kar prehitro
minilo.
Konec septembra oziroma v začetku oktobra pa so celjski
taborniki pripravili še eno zanimivost in sicer so v parku v Mal-
gajevi uUci postavili propagandni tabor. Ogledali so si ga lahko
vsi, ki jih zanima taborniško življenje in sodelovali pri aktivno-
stih. Tako so se mnogi še lažje odločili za vpis v taborniške vrste.
Marija z novo pozlato
Pred dnevi so končali obnovitvena dela na Marijinem zname-
nju na Glavnem ti^ v Celju. Tik pred zimo pa bodo kip
zavarovali še z leseno zaščito, da ga nuaz in umazan zrak ne
bosta preveč poškodovala.
Znamenje, ki so ga nazadnje obnovili pred desetimi leti, je
tokrat urejal restavrator Anton Podkrižnik iz Šentjurja pod
strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje in ob financiranju celjske občine. Kip Marije ie^
dobil novo pozlato, kopije kipov treh svetnikov pa so očistili, 1
prebarvžili in izolirali proti vlagi, prav tako tudi steber in j
podstavek. Znamenje, ki so ga postavili leta 1776, bo tako speti
za nekaj časa pripravljeno kljubovati zobu časa. Prihodnje leto]
nameravajo podobno urediti še stopnice.    TC, Foto: SHERPA*
Srečanje z iutico
Le kdo ne pozna Radoved-
nega Tačka? Seveda, tistega,
ki otrokom, in včasih tudi
odraslim, s svojo radovednost-
jo pomaga odkriti marsikatero
neznanko.
Lahko pa včasih postane
neznanka prav on sam. Tako
se je zgodilo, ko je ob Tednu
otroka obiskal vse male bolni-
ke v celjski bolnišnici. Zakaj
neznanka, boste vprašali? Pre-
prosto zato, ker nekateri malč-
ki niso mogli ugotoviti, ali je
pravi pes, ali ne. Pozorno so
spremljali gibanje ustnic moj-
stra Načeta Simončiča in bili
trdno prepričani, da Tačku
posoja glas. Ko pa je Taček
zalajal, se je v trenutku v njih
to prepričanje omajalo. Kako
tudi ne, saj lajati zna pa res
samo pravi pes! Tako nekateri
do konca pravljice, ki jim jo je
pripovedoval Taček, niso ve-
deli, pri čem so. Ob koncu
predstave so se ga lahko dota-
knili vsi, ki so to želeli. Nežne
ročice so tako zaznale, da je
Taček le lutka iz mehkega pre-
diva, ki jo spretno oživlja Nace
Simončič. Pravljica, Id jo je
Taček pripovedoval, je meilim
bolnikom približala letošnje
sporočilo ob Tednu otroka:
Moč prijazne besede.
Vsi otroci, ki so teden, po-
svečen prav njim, morali pre-
živeti v bolnišnici, prav tako
pa tudi učiteljici in vzgojitelji-
ce bolnišničnih oddelkov, se
iskreno zahvaljujemo Občin-
ski zvezi prijateljev mladine
Celje in gospe Dragici Poznič,
da nam je bilo dano srečati se
s čisto pravim Tačkom.
ALENKA LAPTOŠ
Foto: SHERPA
V spomin
Prof. Viado iiovaic
z bolečino v srcu smo
sprejeli vest, da je minulo
sredo za vedno zastalo srce
prof. Vladu Novaku, kul-
turnemu delavcu in tvorcu
sodobnega knjižničarstva
v Celju, publicistu ter dol-
goletnemu uredniku Celj-
skega zbornika, ki se je
s svojim bogatim strokov-
nim znanjem in delom za-
pisal med najpoiAembnejše
osebnosti celjskega kultur-
nega življenja.
Rojen Radovljičan, je po
končani ginmaziji v škofo-
vih zavodih v Šentvidu nad
Ljubljano študiral slavisti-
ko na Filozofski fakulteti
in ga uspešno končal na
predvečer druge svetovne
vojne. Med vojno se je pre-
življal kot asistent volonter
in knjižničar v Inštitutu za
slovansko filologijo na
ljubljanski univerzi ter kot
pogodbeni učitelj slovenš-
čine na Drugi ženski realni
ginmaziji (Šubičevi)
v Ljubljani.
S Celjem je pričel živeti
leta 1946, kamor ga je nova
oblast poslala, da bi osno-
val študijsko knjižnico. Iz
razmetane povojne zapuš-
čine je začel sistematično
zbirati in dopolnjevati
knjižnični fundus in s tem
postavil temelje novi celj-
ski kulturni instituciji.
Njegova vztrajnost in do-
slednost, predvsem pa ve-
selje in vnema do bibliote-
karske stroke, je v treh de-
setletjih njegovega vodenja
knjižnice, naredila osrednji
celjski kulturni hram za
eno najuglednejših tovrst-
nih ustanov v Sloveniji. Pri
delu se je moral mnogokrat
spoprijeti s prenekatero te-
žavo povojnega časa. Kljub
majhnim sredstvom name-
njenim kulturi, mu je uspe-
lo zgraditi novo knjižnico
(1967), organizirati knjiž-
ničarsko mrežo in vzgojiti
dober knjižničarski kader.
Po letu 1975, ko je moral
predati vodenje knjižnice,
je z veliko ljubeznijo začel
urejati celjsko domoznan-
sko zbirko, ki je prav po
njegovi zaslugi danes ena
najbogatejših na Sloven-
skem. Za svoje delo je pre-
jel leta 1967 Čopovo diplo-
mo in leta 1981 Šlandrovo
nagrado.
Čeprav je ime prof. Vla-
da Novaka neločljivo pove-
zano s slovenskim knjižni-
čarstvom, pa njegovo delo
le ni ostalo zaprto samo
v ozke strokovne okvire.
Uspešno se je vključeval
v celjsko kulturno življe-
nje, saj so mu bile zaupane
številne pomembne funkci-
je v takratnih kulturnih
skupnostih in društvih:
knjižničarskem, zgodovin-
skem in slavističnem.
Zelo pomemben je bil tu-
di njegov prispevek v celj-
ski publicistiki Pisal ni le
s področja knjižničarstva,
ampak je ostajal zvest tudi
svoji osnovni stroki - slavi-
stiki Proučeval je literate
s celjskega področja, zbiral
gradiva in pisal o njih. Po-
sebej je treba poudariti
njegovo uredniško delo. Bil
je dolgoletni urednik Celj-
skega zbornika, uredil je
Aškerčev in Kotnikov
zbornik. Po upokojitvi leta
1982 se je v celoti posvetil
urejanju Aškerčevih zbra-
nih del Ko je pred kratkim
izšel sedmi zvezek Ašker-
čevih del, se je z vso vnemo
in veseljem lotil zadnje
- osme načrtovane knjige.
Še nekaj dni pred usodno
sredo smo ga občudovali,
s kakšno mladostno zagna-
nostjo se je loteval svojega
dela, in verjeli, da mu bo
uspelo. Sedaj vemo, da bo-
do njegovi načrti ostali ne-
izpolnjeni - žal ga je izdalo
bolehno srce.
Prof. Vlada Novaka se
bomo spominjali kot veli-
kega strokovnjaka in hu-
manista. Čeprav šibke kon-
strukcije, kot je sam več-
krat poudarjal, je bil člo-
vek pokončne drže. S po-
nosom je zagovarjal svoja
humana načela in ni podle-
gal interesom, ki niso izha-
jali iz njegovega prepriča-
nja. Vedno je želel biti, in
bilje. Človek.
Žal je z njim odšlo tudi
vse tisto bogato znanje, ki
ga je dolga leta prenašal na
mlajše rodove. Še posebno
pa bomo njegovo izgubo
čutili delavci domoznan-
skega oddelka celjske
knjižnice.
BRANKO GOROPEVŠEK
Ko Icrajani stopijo sicupaj
v krajevni skupnosti Brdo-Vešenik v Slovenskih Konjicah so
končali z asfaltiranjem odcepa krajevne ceste, ki vodi proti
Goliču. V tednu dni trajajoči akciji so večino pripravljalnih del
opravili krajani sami, tako da so za investicijo, po besedah,
predsednika krajevne skupnosti Franca Pliberška vredno vsaj.
2 milijona tolarjev, odšteli le 600 tisoč tolarjev. B. Z.
Z bolj usposobljenimi ljudmi
Reorganizacija civilne zaščite v sistem zaščite in reševanja
v konjiški občini, ki jo je obravnaval konjiški izvršni svet, že
upošteva bodoče občinske meje.
V skladu z novo zakonodajo na področju civilne zaščite so
nekatere spremembe v organizaciji na Konjiškem opravili že na
začetku poletja. Tokrat pa so se člani izvršnega sveta lotili
celovitega programa reorganizacije civilne zaščite v sistem zaš-
čite in reševanja v občini. Program je narejen tako, da
naslednje leto, ko bodo že zaživele nove občine, ne bo potrebno
spreminjati.
Predvidoma bodo ustanovljeni štirje sektorski štabi: Zreče.
Vitanje, Slovenske Konjice in Loče. Bistven pa je prehod
s kvantitete na kvaliteto. To pomeni predvsem zmanjševanja
števila aktivno vključenih ljudi in sicer s sedanjih 2100 na 5l7-
To bo omogočila ne le nova organiziranost, ampak predvsei*
večja strokovna usposobljenost ljudi, ki bodo razpolagali
s sodobnejšo opremo.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
Pogovor je most med ljudmi
Četudi bi obnemeli ¥sl televizijski In radijski sprejemniki, se ljudje še vedno ne bi znali pogovarjati - Tako pravi
^elenjčanka Zdenka Čok Iz posvetovalnice Žarek
»Izklopimo televizijo, pozabimo na prah,
odmislimo avto in za uro ali dve sedimo skupaj
in se začnimo pogovarjati,« svetuje Zdenka
Čok. »Ne prepirajmo se, pač pa se skušajmo
pogovarjati drug z drugim in naučimo se po-
slušati sogovornika.« Tudi za pogovor je po-
trebno znanje! Čeprav smo prepričani, da se
2namo in hočemo pogovarjati, velikokrat ni
tako, pravi svetovalka iz agencije Žarek, v ka-
teri poiščejo pomoč tisti, ki ne najdejo poti
naprej. Rešitev pa je za lučaj stran, le vzeti jo
je treba. In sprejeti sebe takega, kakršen si.
Zdenka Čok je po poklicu komerciahstka in
v tem poslu je preživela velik del svojega živ-
ljenja, nekaj več kot dvajset let. Ves čas je
sku.šala skrbeti za svoj dušni blagor. Že kot
majhna deklica je želela ljudi poučiti o tem,
kako naj bi jim bilo dobro; ali boljše. Življenje
jo je zaneslo v trgovsko branžo, pa v veliko
pisarno, kjer je morala kar najhitreje slepo
tipkati, potem je poskusila z lastnim butikom,
pa ga je morala zapreti... Danes počne tisto,
kar ji je, kot pravi, pisano na kožo. Junija letos
je odprla agencijo Žarek, menda prvo te vrste
na Slovenskem, v kateri se ukvarja z vodenjem
individualnih in skupinskih pogovorov o kon-
fliktih in težavah, ki jih doživljamo vsak dan.
Zakaj menite, da je takšna posvetovalnica
lahko koristna?
Ko sem delala v celjskem zdravstvenem do-
mu na klicu v stiski, sem spoznala, da je takšen
način pomoči le eden izmed členov pomoči
človeku. Pokliče lahko takrat, ko mu je hudo,
potem pa spet ostane sam. Nima kam iti. Bi-
stvo pa ni v tem, da bi našel trenutno oporo,
ampak da bi se naučil življenje sprejemati
takšno, kakršno je.
Kdo poišče pri vas pomoč? So to osamljeni
ljudje, ki se nimajo s kom pogovoriti?
Tudi taki. Predvsem pa žeUjo pomoč tisti, ki
so bolj občutljivi za notranja in zunanja doga-
janja. Različno izobraženi, različnih poklicev,
moški in ženske... Vsi, ki v svojem okolju
nekoliko bolj zeiznavajo dogajanje in so tudi
bolj občutljivi, v danem trenutku pa ne vedo,
Jžako naprej..........................._________        ,
Na kakšen nacin ]e lanko uspen vecji, s pro-
fesionalnim pristopom v posvetovalnici ali
s toplim prijateljskim pogovorom?
Oboje je potrebno. Če ima tisti, ki je v stiski,
možnost da se pogovori s kom iz okolja, je
dobro, da tako stori. Kajti ne more reči: To
bom uredil če štirinajst dni. Prav zato naj se
najprej pogovori s človekom, ki mu zaupa. Ta
mu bo zaradi svoje srčnosti, prijateljstva, po-
magal lažje preživeti dve ali tri noči. Vendar
pa bi bilo kasneje dobro, da se obrne še na
profesionalno posvetovalnico, ker imajo profe-
sionalci več znanja. In če imajo tudi srčnost,
potem je to prava pot. Če pa imajo samo zna-
nje, bi ljudem svetovala, naj se raje zanesejo
kar na svoje prijatelje.
Potemtakem tudi v vsakdanjem življenju
zdravimo drug drugega. S prijaznimi beseda-
mi, dejanji...
Tako kot kvarimo drug drugega, z negativ-
nim obnašanjem, zlobo in še čem, tako lahko
tudi zdravimo drug drugega. V pogonu so
pravzaprav isti mehanizmi.
Katere težave so po vaši presoji najpogostej-
ši vzrok za nastanek konfliktnih situacij?
Predvsem so to čustvene stiske. Pri tem pa
ne smemo pozabiti, da ljudje delujemo zelo
različno. Duhovni razvoj govori o treh nivojih
zavesti: psihičnem, čustvenem in mentalnem.
Tisti ljudje, ki jih, denimo, zanima samo to, kaj
bodo pojedli, popili in imeli, prihajajo s popol-
noma drugačnimi težavami kot tisti, ki so bolj
čustveno usmerjeni. Slednjim pomeni dober
avto mnogo manj kot sijaj sreče v partnerjevih
očeh. Tako lahko človek, ki deluje z nivoja
možganov, z mentalnega nivoja, občuti po-
vsem drugačne stiske kot nekdo, ki deluje s fi-
zičnega nivoja. Živimo v zelo različnih sveto-
vih ... Za nekoga je otrokov neuspeh v šoli
velik problem, za koga drugega, ki izobraževa-
nju ne pripisuje velikega pomena, pa to sploh
ni težava. Problemi imajo različno težo, ven-
dar je vsak problem za tistega, ki išče pomoč,
velik in zahteva uvid v dogajanje.
Kakšen pomen dajete pogovoru kot temeljni
komunikaciji med ljudmi?
V pogovoru vsak človek odkrije pomen zase.
Lastno razmišljanje nas pripelje v različne si-
tuacije. Pogovor je samo posledica razmišlja-
nja. Ce napačno razmišljamo, so tudi naše be-
sede napačne. In če besede narobe postavimo,
so tudi učinki slabi. V tem smislu krojimo
svojo usodo. Pogovor zdravi tudi strahove. Ve-
čina ljudi se nenehno nečesa boji, reakcije šefa,
partnerja, prijatelja, staršev in podobno. Boji-
mo se, kakšna bo reakcija in prav zaradi tega
nosimo na obrazu toliko mask. Človek pa mora
biti dovolj močan, da je sposoben reakcije do-
jeti. Ravno tega pa se lahko naučimo tudi skozi
pogovore.
Kako pa naj bi se lotili konstruktivnega po-
govora? Pravite, da je za to potrebno znanje.
Pogovarjati se lahko naučimo. Pomemben
del učenja predstavlja branje primernih knjig,
drugi del je razmišljanje o sebi, svojem življe-
nju, tretji del pa so izkušnje, kajti tudi trplje-
nje je nakakšna katarza, čiščenje napačnih
razmišljanj. Najyečja slabost pa je ta, da ljudje
ne poslušajo pogovorov, ampak uživajo v tem,
da skušajo ljudem nekaj dopovedati. Pri tem
ne poslušajo, kaj jim želijo oni povedati. Del
učenja je torej tudi poslušanje.
Kaj skušate vi doseči vj)ogovoru?
Ne dajem nasvetov, čeprav ljudje ravno to
pričakujejo. Če pa nekomu svetuješ, kaj naj
napravi, obenem prevzameš odgovornost za
njegova dejanja. Človek naj bi prek pogovora
ugotovil, kakšen je sam v resnici. Pogovarjamo
se o njem: kako deluje, zakaj tako reagira, kaj
bi moral spremeniti, da bi bilo bolje. Nakažem
mu veliko poti, potem sam razmisli in se odlo-
či. Naenkrat zagleda poti iz svojih težav, med-
tem ko je prej videl le eno ali pa še tiste ne.
Lahko opišete kakšen konkreten primer iz
vaše prakse?
Veliko jih je, naj omenim le naslednjega. Pri
meni je poiskala pomoč ženska, ki je hodila
k zdravnikom zaradi tisoč in ene bolezni. Te-
žave je imela z živci in zato je pričela jemati
pomirjevalne tablete. Prišla pa je celo tako
daleč, da je morala na zdravljenje zaradi od-
visnosti. Veliko sva se pogovarjali in začela je
razmišljati o vzrokih, ki so jo pripeljali v to
stanje, prebrala je ogronmo knjig, obiskala
veliko tečajev o razvoju... Danes ne potrebuje
nobenih tablet. Ne trdim, da nima nobene te-
žave več, a četudi jih ima, jih zna reševati.
Omenili ste, da mora človek doseči uvid
v dogajanje. Kako ga do tega privedete?
Včasih zelo težko, kajti ljudje vidijo največ-
krat samo posledice, ne prepoznajo pa vzro-
kov. A šele ko spoznamo vzroke, lahko prične-
mo drugače delovati. Dokler mislimo, da ima-
mo vedno prav in iščemo krivca zunaj nas
samih, vzrokov ne moremo dojeti. V pogovorih
pride do nekakšne >notranje inventure«, v kate-
ri pa lahko odkrijemo, da smo precej drugačni,
kot smo si zamišljali, in to na nek način boli.
Ko pa razrešimo vzrok, problema enostavno ni
več.
Se po vašem mnenju ljudje premalo pogo-
varjamo?
Prepričana sem, da je res tako. Pogovarjati
se ni preprosto. Za kakovosten pogovor potre-
bujemo veliko časa, prisoten mora biti interes,
da želimo neko situacijo s pogovorom razrešiti,
in pripravljeni moramo biti aktivno razmišlja-
ti. Če bi v Sloveniji ta hip izklopili vse televi-
zorje in radijske sprejemnike, in če bi se v tem
trenutku zaustavili vsi avtomobili, se še vedno
ne bi znali pogovarjati. Ker bi bili izgubljeni.
Za pogovor pa je potrebno predvsem notranje
delo.
KSENIJA LEKIČ
Agencija Žarek, Koželjskega 3, Velenje, daje
informacije in sprejema prijave vsak dan od
20. do 21. ure na telefonski številki 851-670.
»Beseda je dete misli. Če imamo lepe misli, so
prijazne tudi naše besede,« pravi Zdenka Čok.
»Pogovor je lahko zdravilo, zato se naučimo
pogovarjati, iskreno in dobronamerno.«
Da hi dolina zaživela
V ekološkem projektu sodeluje okoli sedemsto sedmošolcev i
Varujmo in ohranimo Ša-
leško dolino - tako so poime-
novali ekološki projekt, ka-
terega nosilec je Občinska
zveza prijateljev mladine
Velenje, za strokovno plat pa
skrbijo raziskovalci Zavoda
za ekološke raziskave Erico.
Pričel se je konec septembra,
prav te dni pa ga zaključu-
jejo.
K sodelovanju so pritegni-
li sedmošolce iz tridesetih
oddelkov vseh velenjskih os-
novnih šol, ki jim želijo
predstaviti problematiko
onesnaževanja doline, a obe-
nem tudi možnosti za njeno
reševanje. Izvedbo projekta
so si zamislili v treh delih;
v prvem naj bi učenci dobili
nekakšen vpogled v dogaja-
nje, zato so prisluhnili teore-
tičnim osnovam, ki so jih
seznanjale s pregledom nad
onesnaževanjem, onesnaže-
nostjo in tistimi izboljšava-
mi, ki jih je moč zaznati
v zraku, tleh in vodi. V dru-
gem delu pa so sedmošolce
popeljali na terensko delo na
odlagališče pepela, kjer naj
bi spoznali delovanje zaprte-
ga krogotoka pepelne tran-
sportne vode iz Termoelek-
trarne Šoštanj, kompostira-
nje organskih odpadkov in
ozelenjevanje odlagališča
pepela. Projekt bodo zaokro-
žili na okrogli mizi, na kateri
pričakujejo tudi goste z mi-
nistrstev in pokrovitelje. Ak-
cije so se namreč lotili s po-
močjo Ministrstva za okolje
in prostor. Termoelektrarne
Šoštanj, Rudnika lignita Ve-
lenje, Skupščine občine Ve-
lenje, podjetja APS in že
omenjenega Zavoda za eko-
loške raziskave.
KL
Srečanje mladih
gasilcev
Ob mesecu požarne varnosti
je Občinska gasilska zveza Ža-
lec v nedeljo dopoldne na leta-
lišču Leveč pripravila srečanje
mladih gasilcev žalske občine.
Predsednik komisije za delo
z mladino, Jani Šalej, je pove-
dal, da se je srečanja udeležilo
630 mladih gasilcev. Po ogledu
letališča in prikazu najmoder-
nejše gasilske tehnike je sledil
zabavni del.
V soboto pa so se mladi ga-
silci udeležili tudi republiške-
ga gasilskega tekmovanja
v Kranju. Pri pionirjih je dese-
tina iz Gomilskega osvojila pr-
vo mesto, iz Grajske vasi dru-
go, v mladinski konkurenci pa
so bili drugi gasilci z Gomil-
skega.
T. TAVČAR
Tekmovanje psov
Ob praznovanju štiridesete
obletnice Kinološkega društva
Celje, so se člani 1. oktobra
pomerili na društveni tekmi. 1.
mesto je dosegel Mitja Jakoš
s psom Dikom, 2. mesto Mar-
tin Sikošek s psičko Lero, tret-
ji pa je bil Adi Lipuš s psom
Karom.
Študenti v svetu
Mednarodna pisarna Štu-
dentske organizacije univer-
ze v Ljubljani je bila prva
v Sloveniji, ki je opozorila na
problematiko pravočasnega
posredovanja uporabnih in-
jormacij pravnim osebam,
študentom in absolventom.
Tako sta v okviru mednarod-
•»e pisarne izšla kar dva pri-
bočnika.
Študijski globopotnik je
priročnik namenjen vsem ti-
stim, ki želijo odhod v tujino
povezati z dodatnim izobra-
ževanjem oziroma želijo tu-
rizem združiti s pridobiva-
'ijem znanja in obštudijskih
delovnih izkušenj. V brošuri
'shko preberete, kako načr-
tfJvati študij tujini, zakaj
•začrtovati, kje dobiti finanč-
podporo, kdo omogoča fi-
•zance, našli pa boste tudi
Podatke o praksah z nekaj
koristnimi namigi o poletnih
^lah   in  drugih  poletnih
oblikah odhoda v tujino.
Študentom podajajo tudi ne-
kaj informacij o zdravstve-
nem in nezgodnem zavaro-
vanju, o poceni voznih kar-
tah, mednarodnih študent-
skih izkaznicah, koristnih
naslovih in kontaktnih ose-
bah, pa tudi koledar rokov
za prijave za štipendije, in
vam tudi svetujejo, kaj stori-
ti, če se znajdete v težavah.
V okviru mednarodne pi-
sarne Študentske organiza-
cije univerze v Ljubljani pa
je izšel tudi priročnik Slove-
nija za tuje študente. Priroč-
nik podaja nekaj informacij
o prihodu v Slovenijo, o Slo-
veniji, slovenskem univerzi-
tetnem sistemu, o življenju
v Ljubljani, kaj početi v te-
žavah, o rekreaciji, športnih
aktivnostih, sprostitvi in še
veliko drugih informacij
o tem, kako se lahko tuji štu-
dentje znajdejo v Sloveniji.
SIMONA BRGLEZ
V soboto slavnostni Ifoncert
LIboJskI godbeniki praznujejo 60-letnlco
V soboto, 15. oktobra bo
ob 19. uri v dvorani Svobode
v Libojah slavnostni koncert
Godbe rudarjev in kerami-
kov Svobode Liboje. Z njim
bodo zaključili niz priredi-
tev ob letošnjem visokem ju-
bileju, 60-letnici delovanja.
Korenine današnje liboj-
ske godbe segajo v davno le-
to 1934, ko so Sonnenbergo-
vi rudarji v Litiji nabavili
stara glasbila. Leto dni kas-
neje, na dan svete Barbare so
se godbeniki prvič predsta-
vili javnosti. Vojna po dolini
je libojska glasbila za nekaj
let potisnila v kot, konec
petdesetih let pa so spet za-
čeli znova. Vse do danes
praktično ni bilo večjih pri-
reditev, kjer ne bi sodelovali
tudi libojski godbeniki. Na-
stopom doma so se pridruži-
la številna gostovanja preko
slovenskih meja, še zlasti
tesne vezi pa so že leta 1964
stkali z godbeniki iz Gradca,
ki so letos poleti gostovali
pri svojih prijateljih v Libo-
jah. Za svoje delo so Liboj-
čani prejeli številna prizna-
nja in nagrade, vsem ljubite-
ljem pa se bo 46-članski or-
kester pod vodstvom diri-
genta Ivana Ravnjaka pred-
stavil zdaj še na posebej pri-
pravljenem jubilejnem kon-
certu. In ker svoje vrste
uspešno dopolnjujejo z mla-
dimi godbeniki najbrž ni bo-
jazni, da godba rudarjev in
keramikov v Libojah ne bi
dočakala še višjih jubilejev.
IB
Št. 41 - 13. Oktober 1994
114
Vse o občutku sramu
Srečanje slovenskih psihoterapeviov
v zdravilišču v Rogaški
Slatini so od četrtka do ne-
delje pripravili IV. Bergan-
tove dneve slovenskih psiho-
terapevtov, ki se zberejo tam
vsaki dve leti. Pretekla leta
so, na primer, obravnavali
najrazličnejše v zvezi z izgu-
bo ali regresijo, tokrat pa so
lotili sramu. Prišlo je pri-
bližno 90 udeležencev iz vse
Slovenije ter iz tujine.
Na plenarnem delu so pre-
davali tuji in domači stro-
kovnjaki. Po osrednjih pre-
davanjih plenarnega dela, so
pripravili še dve, kjer sta dr.
Dubravka Trampuž iz Cen-
tra za izvenbolniščnične de-
javnosti ljubljanske Psihia-
trične klinike ter prof. Bo-
gdan Lešnik komentirala os-
novni predavanji obeh tujih
gostov. Sicer pa so tuji gosti
menili, da je slovensko zna-
nje na visoki strokovni rav-
ni. Večerna častna gostja
slatinskega srečanja je bila
prof. dr. Bazilija Pregelj, ne-
storica slovenske otroške
psihiatrije, ki je prosto raz-
mišljala česa nas je v življe-
nju sram.
Organizatorji, psihotera-
pevtska sekcija Slovenskega
zdravniškega društva, ljub-
ljanska Psihiatrična klinika
ter sekcija za klinično psiho-
logijo Društva psihologov
Slovenije, so na srečanje po-
vabili tudi psihoterapevte iz
Hrvaške in Beograda. Hrva-
ške kolege so delno aktivno
vključili kot vodje skupine
oziroma za prikaz posamez-
nega primera terapevtske
obravnave na temo sramu.
Pri tem je strokovno zanimi-
vo, da se je hrvaški kolega
lotil obravnave osramočeno-
sti v vojni.
Po srečanju smo predstav-
nika organizatorja, dr. Mat-
jaža Lunačka, povprašali
kako so zadovoljni. Menil je
da ne narašča le število ude-
ležencev, ampak tudi raven
Bergantovih dni. Za zdravi-
lišče v Rogaški Slatini pa po-
menijo podobna srečanja
pridobivanje ugleda ter no-
vih mogočih gostov.
BRANE JERANKO
Sejem kot nekoč
Pilštajn, ki je imel običajne trške pravice že leta 1404, ko se ta kozjanski kraj prvič omenja, je
dobil pravico do prvega sejma leta 1431. Predvsem po drugi svetovni vojni so bili kramarski in
živinski sejmi zelo pogosti, najbolj obiskan pa je bil Miholov sejem, ob prazniku farnega patrona.
V sedemdesetih letih je sejem zamrl, domačini pa ga želijo ponovno obuditi, zato so prejšnjo
soboto spet zavrteli kolo časa za nekaj desetletij nazaj in pri vaški gostilni, kot osrednjem
sejemskem prostoru, prikazali predvsem, kako so »glihali« in kupovali živino. Manjkal ni niti
vaški policaj, ki je pregledal živinske potne liste, videli smo mešetarje, ki so pomembno vplivali
na kupčijo, praktično so pokazali, kako so ugotovili koliko tehta živina brez tehtnice, kako se
kupca »okol« prinese, koliko je stara živina, tudi sejemske igre so bile zelo priljubljena. Živine je
bilo resnici na ljubo v Pilštajnu videti zelo malo, več pa je bilo kramarjev (lončarjev, suhe robe,
domačih gospodinj), ki so kot nekoč pričarali Miholov sejem v najlepši luči.       EDI MASNEC
Boemski večer
Na današnjem boemskem večeru bo v Barflayu nastopil Bel-
gijec Jean Lou Loos, ki je v sedemdesetih letih nastopal
v spremljevabii skupini Eltona Johna. Nastop v Barflayu pa bo
slovenska premiera njegovega projekta z naslovom Beyond
Dnorm, ki je podprt tudi računalniško.
N-M. S.
Gobarska sreča
Nekaj običajnega je, da gobarji najdejo skupaj zaraščena
gobana, redko pa se zgodi, da sta gobi preliti v eno tudi s klobu-
koma. To se je zgodilo Frančiški Cebular iz Sladke gore, ki ima
v teh dneh polne roke dela z iskanjem gob in pri tem tudi veliko
sreče. To srečo potem deli s svojimi sinovi, ki se tako še rajši
vračajo v svoje »gnezdo«. Eden izmed njih je gobarsko trofejo
svoje mame prinesel pokazat tudi v našo redakcijo.
_lLDIMASNEa
Zdravi kot dren
Mala Albina Ograjenšek iz Kal pri Šempetru v rokah kar
težko drži gobo velikanko, ki jo je našla njena mama. Še bolj kot
velikost in teža je Ograjenškove goba presenetila s svojo čvr-
stostjo. Samo zdravje jo je bilo, tako kot Albine. K.B.
Razviii
društveni
prapor
v KS Vinska gora je
tamkajšnje Turistično dru-
štvo pripravilo kulturno
prireditev z naslovom Upo-
kojenci pojejo in igrajo.
Društvo upokojencev Vele-
nje, pododbor Vinska gora,
ki šteje 370 članov je razvi-
lo svoj prapor, ki ga je bla-
goslovil župnik Tone Kra-
ševec. V kulturnem progra-
mu so nastopili moški pev-
ski zbor Vinska gora, več
sodelavcev in harmonikar-
jev. Šaleške predice in
drugi. T. T.
Tekmovali psi
z vodniki
Kinološko društvo Polzela
je v počastitev krajevnega
praznika Polzele pripravilo
tekmovanje psov z vodniki, ki
se ga je udeležilo 17 tekmoval-
cev iz petih kinoloških klubov.
Po programu ISP A je zma-
gal Vlado Marjetic s psico Or-
no, po programu ISP B Maja
Glavnik s psico Pino in po pro-
gramu IST I. Jure Žohar z No-
risom Vimperškim.
Prvi trije udeleženci v vsaki
kategoriji so prejeli lepe prak-
tične nagrade podelili pa so
tudi pokale. T. T.
Fižola bo dovolj
Marovtovi v Parižljah imajo na hektarju zemljišča novo
hmeljsko žičnico. Poleg prvoletnega hmelja so nasadili fižol in
sedaj ga pospravljajo. Pravijo, da je kar dobro rodil, in da so
z bero zadovoljni. Sicer pa je v Savinjski dolini še več drugih
pridelovalcev fižola. V glavnem pridelujejo sorto sivček, neka-
teri pa tudi nizke sorte, ki so primerne za uživanje v stročju. Na
sliki: Marovtovi pri spravilu fižola s hmeljske žičnice.
T. TAVČAR
Nova polzelska restavracija
Družina Lešnik s Polzele, ki upravlja s podjetjem Dalex in
istoimenskim frizerskim salonom, je v svoji poslovni stavbi na
Polzeli, pri odcepu ceste za Velenje, odprla še restavracijo
01ymp.
Nove, lepo urejene gostinske prostore, so odprli ob krajevnem
prazniku. Odločitev za gostinski lokal ni presenetljiva, saj ima
gostinstvo pri Lešnikih tradicijo. Slavica in Miro Lešnik sta
imela namreč restavracijo v Nemčiji, oče Mirka Lešnika, pa je
tudi bil znano ime celjskega gostinstva.
Restavracija, v kateri ne bodo stregli za točilnim pultom, si bo
skušala uveljaviti ime z dobro kuhinjo. Tehnična opremljenost
in kuharska zasedba sta takšni, da bi v tem lahko uspeli. Tudi
ponudba jedilnika je zelo pestra in vsebuje domače jedi, kla-
sično ponudbo, hišne specialitete, ribe in morske sadeže, solatni
bife ter nedeljska in poslovna kosila. Ponudba nove restavracije
je cenovno zelo ugodna.
80 iet Franca Simoniča
Franc Simonič, ki je letos
praznoval 80 let življenja, je
kot agronom, aktivist, borec
in politik več kot 40 let
opravljal odgovorne naloge
v slovenskem kmetijstvu in
javnem političnem življenju.
Del svojega življenja je pre-
živel tudi v Celju in nanj ga
vežejo posebej prijetni spo-
mini.
Rodil se je 6. avgusta 1914
v Markovcih pri Ptuju, kjer
je obiskoval osnovno šolo, po
maturi v ptujski gimnaziji
pa se je vpisal na medicino
v Ljubljani, vendar samo za
en semester, nato pa se pre-
pisal na agronomijo v Za-
greb. Okupacija je spremeni-
la tudi življenje njegove dru-
žine, saj so ga z ženo in hčer-
ko odpeljali v Bosno, kjer se
je junija 1943 pridružil par-
tizanom.
Po vrnitvi je najprej služ-
boval na Ptuju in si prizade-
val, da bi končal študij, toda
sledile so številne nove nalo-
ge v kmetijstvu in politiki.
Tako je bU med drugim vrsto
let delegat republiške in
zvezne skupščine, v letih
1950 do 53 pa kot član vlade
SR Slovenije tudi minister
za kmetijstvo in gozdarstvo.
V letih 1954 do 1963 je de-
loval v Celju kot sekretar
okrajnega komiteja ZKS.
Prav to obdobje je tisto, s ka-
terim je sam najbolj zadovo-
ljen, saj je delal s poštenimi
ljudmi, s katerimi je imel ve-
liko neposrednih stikov. Ta-
ko je včasih celo proti neka-
terim takratnim jugoslovan-
skim predpisom in politiki
dosegel marsikaj za posa-
meznike in podjetja. Vselej
je bil prepričan, da so demo-
kratični, ne pa diktatorski in
ozko partijski odnosi tisti,
v katerih se da delati.
V tistem času je bil angaži-
ran tako v kmetijstvu kot in-
dustriji in ker je prišel v Ce-
lje ravno po poplavi, je bila
glavna naloga regulacija Sa-
vinje. V tem obdobju je zače-
lo rasti Velenje, nastajalo je
Gorenje, razvijala sta se Cin-
karna in Emo in Franc Si-
monič je že takrat opozarjal,
da mora biti trg tisti, ki dik-
tira proizvodnjo.
Kot agronom se je posebej
posvetil kmetijstvu in bil po-
budnik zadružništva v ta-
kratnem celjskem okraju,
kjer so imeli na tem področju
v takratnem jugoslovanskem
merilu največ uspeha. Nje-
gova zasluga je bila, da so
takrat v Zgornji Savinjski
dolini in na Kozjanskem
vpeljali kravo sivko kot
glavno mlekarico. Prav stiki
z ljudmi, spoznavanje njiho-
vih potreb in nato prizade-
vanje, da bi se želje uresniči-
le hkrati z zagotavljanjem
potrebnih sredstev, to je bila
značilnost »celjskega obdob-
ja« Franca Simoniča. Med
zanimivostmi velja omeniti,
da si je iz izkušenj v svetu
v tem času prizadeval, da bi
v okviru velenjskega rudni-
ka elektriko proizvajali pod
zemljo, ne da bi bilo treba
premog voziti v Šoštanj.
Vendar zamisel ni uspela.
Leta 1963 so mu Celjani za
njegove zasluge podelili na-
ziv častnega občana.
Iz Celja je nato šel v Ljub-
ljano, kjer je opravljal ra-
zlične funkcije ifi kjer so
1975. leta upokojenega reak-
tivirali, skupščina ga je na-
mreč izvolila za člana Ustav-
nega sodišča Slovenije. Po
končanem mandatu je bil le-
ta 1983 drugič upokojen.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
15
Oskubljena žoga
^ Veszpremu Igra boljša oH rezultata - Hotelske sobe brez raHlatorjev, na
psmoUeno žogo pa se je nenehno lepil papir
Ocena, da je dvoboj Fotex
Veszprem-Celje Pivovarna
laško finale pred finalom 35.
pokala prvakov je nekoliko
pretirana, a brez dvoma zelo
blizu vrhuncu letošnjih evrop-
skih pokalov v rokometu, ki so
se šele prav začeli. »Oboji bi
morali v ligo prvakov,« je bil
po prvi tekmi jedrnat Josip
gojat in kljub sorazmerno vi-
sokemu porazu v celjskem ta-
boru ni bilo pretiranega neza-
dovoljstva.
Kluba sta si v zadnjih letih
zelo blizu, zato Madžari naše
odprave zanesljivo niso na-
merno nastanili v hotel s po-
kritim bazenom, a brez radi-
atorjev v sobah. Ob Balatonu
je oba dni pihal strupen veter,
igralci pa so zaviti v odeje
sproščeni čakali na tekmo in si
še enkrat temeljito ogledali vi-
deo posnetke. Blatno jezero je
že utonilo v jesensko-zimsko
lenarjenje, v športnih časopi-
sih pa je bilo le nekaj skopih
vrstic o startu v vseh rokomet-
nih pokalih.
Kakšno nasprotje pa v 15
kilometrov oddaljenem Vesz-
premu, ki je za malenkost več-
je od Celja. Majhna dvorana je
bila polna že uro pred tekmo,
za zabavo sta skrbeli dve pev-
ki, prvi dvoboj pa so vendarle
dobili Celjani. Zvoki sirene
stotinje Florjanov so šli doma-
čim navijačem krepko na živ-
ce, s pestmi so žugali na drugi
konec dvorane in nato začeli
ustvarjati pravi pekel.
Pred uradno predstavitvijo
se je na parket vsul papirnati
dež, posamezni koščki pa so se
za golom kar naprej lepili na
osmoljeno žogo, ki so jo naši
po vsakem prejetem zadetku
nenehno skubili. Živce je pa-
rala tudi glasba Queenov, ki se
je oglasila po vsakem golu (tu-
di našem) in gostitelji so po
pričakovanju vse podredili
zmagi, a vendarle v razumlji-
vih mejah.
Po tekmi se je vse vrtelo
okoh številke 26:37, ko je bil
izključen Ivandija. »Opraviču-
jem se soigralcem in trenerju,
toda prekrška za rdeči karton
nisem naredil,« je s solznimi
očmi govoril Ivandija. »Ko bi
Toroka vsaj pošteno simil.
Madžar je visoko skočil, neko-
liko sem ga odrinil, nikakor pa
povlekel za dres. V zraku je
odigral hud prekršek in odkod
mu pogvmi, da je naravnost na
glavo telebnil na parket,« je
besnel organizator celjske
igre. Pomiril se je šele ob po-
gledu na poročilo delegata
Ambroža, ki je rdeči karton
ocenil kot zadostno kazen in
Ivandija bo na povratni tekmi
lahko igral.
Sojenje je bilo v celoti fan-
tastično, to so vsi poudarjali.
Sporna je bila le izključitev
Ivandije - ob njegovem odhodu
na tribune pa so madžarski
navijači skandirali splošno
razširjeno balkansko žaljivko
- in nihče je ni posebej komen-
tiral. Vsi so se sklicevali na
»Sikijevo« izpoved in v strogo
odločitev španskih sodnikov
očitno ni nihče posebej
dvomil.
»Do izključitve Ivandije je
bilo vse brezhibno, potem pa
so Madžari obrambo 6-0 spre-
menili v 3-2-1. Imeli so srečo,
saj je Ivandija proti globoki
obrambi celo boljši in zmagali
z dokaj visoko razliko. Hvala
našim navijačem, sojenje pa
bilo odlično,« je iskreno dejal
Šojat, ki v <h-ugem polčasu
med prehodi iz napada
v obrambo in obratno menjal
po dva, včasih tudi tri igralce.
Ivandijo je na sredini zame-
njal Leve, ki se na novo vlogo
sploh ni pripravljal. Vprašanje
zakaj ni zaigral Begovič je od-
več, saj je bilo že lani preveč
čejev in tokrat Šojatovi taktiki
res ni mogoče oporekati.
Drobno vrzel je odkril Pušnik,
ki je mladega Pasztorja v dveh
protinapadih povsem iztiril:
»Na levem krilu smo preveč
kalkulirali z Zubjukom. Bil je
že odpisan, namerno smo mu
pustili več prostora in se
ušteli.«
Madžari so bili v prvem pol-
času v hudih težavah. Drugi
vratar Perger je ves nervozen
delil nasvete trenerju Jooszu,
obrambe Pušnika (9:15) in
bombe Puca so sejale obup, ra-
cionalni in ravno dovolj dolgi
celjski napadi pa so napovedo-
vali uspeh gostov. In potem je
prišla prekleta 27. minuta, ki
je porušila ves koncept, toda
Pucov gol v zadnji sekundi je
vrnil upe. Žoga se je v polje
odbila od nosilne konstrukcije
vrat, Puc in vsi drugi so se,
misleč da gre za vratnico, pri-
jeli za glavo, a sta odlična sod-
nika priznala gol.
Pri Veszpremu je Eles super
igralec. Do 43. minute devet
golov in nato asistence na črto.
V soboto bo potrebno močno
Potek tekme: 0:2, 2:2, 2:4, 4:4,
4:6, 8:8, 8:10, 11:10, 13:13,
17:13, 19:17, 22:17, 22:18.
protiorožje; morda pride do
ponovitve Santandra in tesne-
ga pokrivanja. Odličen še
Zubjuk, ki je med drugim prii-
gral dve sedemmetrovki,
v protinapadih uspešen samo
Gyurka, obramba skrajno
agresivna pri igralcu več in pri
pokrivanju daleč od vrat so
Celjani napade zaključevali že
po nekaj sekundah.
Pušnik je dobro naštudiral
madžarske kontre, Strašek
z edino obrambo pri 17:20 in
igralcu manj, a Celjani napada
niso izkoristili. Šafarič se je
levi strani dobro ruval s teles-
no močenjšimi tekmeci, Šer-
bec je gole zamenjal za asi-
stence, a v obrambi pozabil na
Zubjuka. Načinovič je priigral
dve sedemmetrovki in zaradi
scefranega potnega lista sko-
raj obtičal na madžarski meji.
Ivandija izsilil dve sedemme-
trovki in zaradi izključitve
tragični junak. Jeršič se je s še-
stimi šivi na licu odlično od-
krival kot drugi krožni napa-
dalec, vendar slaba realizaci-
ja. Pungartnik je imel težave
z metom in v obrambi z Ele-
som, za katerega Tomšič ni bil
dovolj hiter. Leve žrtev siste-
ma, v obrambi pa garal name-
sto Puca, ki je brez pravega
treninga upravičil nakup.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Veszprem: Pivovarna Lašico 22:18 (8:9)
športna dvorana, gledalcev 1500, sodnika Gallego in Lamas
(oba Španija).
Veszprem: Švajlen, Torok 1, Solonyi 3, Gyurka 2, Eles 10 (3),
Vozar, Zubjuk 4, Sibalin, Csoknyai, Zsigmond 2, Pasztor,
Perger. ,
Pivovarna Laško: F*ušnik, Šafarič 1, Begovič, Šerbec 3, Nači-l
novic 3 (2), Ivandija 2 (2), Jeršič 1, Pungartnik 2, Tomšič, Leve 1, j
Puc 5, Strašek. '
Izključitve: Veszprem 2 (Sotnyi 2), P. Laško 10 (Leve 2 + 2,
Šafarič 2, Ivandija 2, Tomšič 2). Rdeči karton: Ivandija (27).
Sedemmetrovke: Veszprem 4 (3); Torok 1 (0), Eles 3 (3); P. Laško
5 (4); Šerbec 1 (0), Načinovič 2 (2), Ivandija 2 (2).
Streli na gol (iz igre): Veszprem 19:38 (Torok 1:5, Sotonyi 3:6,
Gyurka 2:5, Eles 7:9, Zubjuk 4:6, Zyigmond 2:3, Pasztor 0:4); P.
Laško 14:30 (Šafarič 1:1, Šerbec 3:7, Načinovič 1:2, Jeršič 1:4,
Pungartnik 2:6, Leve 1:2, Puc 5:8). Obrambe: Švajlen 11:25
(sedemmetrovke 1:5), Pušnik 14:30 (1:4), Strašek 1:4. i
Rolando Pušnik je bil spet eden najboljših.
Krejan (levo) ho igral proti gostom z Islandije, Jeršič pa
v Golovcu zaustavljal Elesa et co.
Start Gorenja
Konec tedna bodo v Evro-
pi štartali tudi rokometaši
Gorenja, ki bodo obe tekmi
1. kroga pokala EHF proti
Selfossu odigrali v Rdeči
dvorani. Zaradi ogromne
prednosti domačega igrišča
je uvrstitev v osmino-finala
že skoraj nuja, toda start
v državnem prvenstvu ne
zbuja pretiranega optmizma.
»Start je bil pod pričako-
vanji in zato se nas loteva
nervoza. Nekako smo med
ognjem in mečem, povrhu pa
nas bega še uradna prijava
islandske ekipe,« je v priča-
kovanju evropske premiere
začel trener Miro Požun in
nekaj dodatnih informacij
poiskal še pri trenerju Bam-
birju, ki je že nekaj časa na
Islandiji.
Selfoss je v primerjavi
z zadnjimi tekmami lanske-
ga prvenstva temeljito spre-
menil ekipo. Ostala je samo
leva stran z Bjornassonom
na krilu, Sigurossnom na zu-
nanjem in Gudmundssonom
na srednjem. »Prijavili so tu-
di Radosavljeviča, a ga nihče
ne pozna, niti novi Slovenj-
gradčan Sokolovič, ki je nje-
gov letnik,« nadaljuje Požun,
ki je nekoliko bolj podrobno
razčlenil igro.
»Sigursson zaključuje ve-
čino napadov. Dobro prei-
grava in nasploh je zelo agi-
len, zato mu bomo namenili
posebno pozornost. Zanj bo
zadolžen Ojsteršek,
v obrambi 5-1 pa bo spet iz-
postavljen Plaskan. Obram-
bo igrajo 3-2-1 in ne 6-0, ki
je značilna za skandinavski
slog igre. Zagovornik globo-
ke obrambe je tudi njihov
trener Jezdimir Stankovič,
kar nam ustreza, saj nimamo
izrazitega strelca z raz-
dalje.«
Ž.Z.
Tekmi bosta v petek in nede-
ljo ob 19. uri. Vstopnina je
800, paket za obe srečanji pa
1000 tolarjev.
Ne smemo divjati
Iztok Puc Je v Zagrebovem dresu preillani proti Veszpremu
iovll tri gole razlike - Potrpllenie tudi na tribunah
»v evropskih pokalih ni ve-
likih razlik. Tudi deset golov
•»i bilo dovolj;« pogosto govori
'osip Šojat. Številni podobni
primeri in odličen prvi polčas
* Veszpremu dajejo pred so-
'^tno povratno tekmo dovolj
iJPanja za uvrstitev v 2. krog,
čeprav celjsko moštvo še niko-
li ni bilo v podobnem položaju.
Fotex je predlani v superpo-
^lu premagal Zagreb s 23:20
^ Iztok Puc torej dobro pozna
'§ro Madžarov, ko branijo
prednost. »Nobena filozofija
pride v poštev. Rokomet
P^č ni nogomet in čuvanje re-
citala je nesmisel. Madžari
'^do zanesljivo igrali na zma-
kar je zanje edino smiselno
^ to bo povsem normalna tek-
"^3- Ne smemo se zaletavati in
staviti na prvih deset mi-
lut. Ves čas moramo igrati
^eudarno in predvsem dobro.
*^ava igra, takšna kot je bila
Pfvi polčas v Veszpremu, bo
^ela    logično    nadgradnjo
v ustrezni razliki in zato polo-
žaj ni brezizhoden,« pravi Puc,
ki je imel med tekmo nekaj
težav s poškodovanim kole-
nom, a je bilo že v ponedeljek
bistveno bolje.
Tone Tumšek je bil spričo
sorazmerno visokega poraza
nekoliko zaskrbljen, saj je od
skupnega rezultata odvisna
celotna sezona. Za ekipo re-
prezentantov je prava konku-
renca samo liga prvakov, toda
tvorca velike ekipe optmizem
ni zapustil. »Dvorana bo pol-
na, padel bo rekord in velik
del zaslug za dosedanje uspehe
imajo tudi navijači. Z njimi
nam tudi tokrat ne sme spod-
leteli,« je razmišljal Tumšek.
Razlogov za optimizem je
več kot dovolj. V dvakrat večji
dvorani so Celjani bolj vajeni
vročega vzdušja, do izključitve
Ivandije je bila igra nemara
celo najboljša v pokalu prva-
kov in Veszprem »prečitan«.
Navsezadnje tudi z razliko ne
bi smelo biti pretiranih težav.
V domačem prvenstvu so že
uspešno lovili dogovorjen re-
zultat, pred letom so z Red-
berglslidsom začeli z minus
dva in kmalu vodili s 7:1. Celje
potrebuje ligo prvakov in z ne-
kaj potrpljenja (tudi na tribu-
nah) se račun mora i^iti.
ŽELJKO ZULE
Zaradi sejma Senior bo dostop
do dvorane od 15. ure dalje
možen z Vrunčeve, ob polčasu
pa bo vodstvo kluba ob koncu
sodniške kariere izročilo pri-
ložnostni darili Štefanu Jugu
in Herbertu Jegliču.
Vstopnice (oštevilčena sedišča
po 1200, stojišča po 600 tolar-
jev) so v predprodaji pri Kom-
pasu in v recepciji Golovca,
kjer bodo na dan tekme bla-
gajno odprli že ob 10. uri.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
16
Treningi so hili monotoni
Novica NIkčevIč prea netlellsklm derbUem z Ollmpljo o dogodkih v Izoli, trenerlu
Mendašu, kaznih Igralcem...
Dva zaporedna poraza sta nekoliko
omejila evropske cilje Publikuma, v ne-
deljo pa na Skalno klet prihaja velika
Olimpija. Mar se obeta nova nula? Ne, to
bil že hud polom in prepreči ga lahko
Novica Nikčevič, ki bo po dveh tekmah
neigranja spet oblekel desetko in z njim
bo napad veliko bolj nevaren.
»V Izoli sem naredil veliko neumnost.
Z navijači nisem bil nikoli v sporu, toda
nekaj norcev me je vseeno začelo grobo
žaliti. Po našem drugem golu sem poka-
zal tisto stvar, po tretjem slekel dres in
dobil rdeči karton. V klubu me še niso
kaznovali, a so že napovedali sankcije,«
se je na dogodke izpred dveh tednov ozrl
22-letni nogometaš iz Sežane, ki je rned
drugim že igral v jugoslovanski (Zemun)
in hrvaški (Istra) ligi.
Zadnji teden je bil napet. Zamenjava
trenerja, denarne kazni za Zupana, Blat-
nika, Žilnika in Baumana, morda tudi
Pevnika ter dva poraza. Kaj se sploh
dogaja?
Proti Mariboru smo izgubili zaradi na-
pačne taktike trenerja Mendaša, ki je vse
do štajerskega derbija odlično vodil eki-
po. Postavitev 4-4-2 je bila samomor,
morali bi igrati 3-5-2 s klasičnim libe-
rom in tako pričakati tudi Olimpijo.
Kazni igralcem zaradi slabe igre so po-
vsem zgrešene, enako velja tudi za Pev-
nika. Grofom je obljubil prost vstop in
zdaj bo moral poravnati vstopnino. Flor-
jani niso slabi, toda z veliko bolj tempe-
ramentnimi Grofi so naši motivi bistveno
večji.
Nekateri ugibajo, da kazni samo zara-
di težav z izplačili?
Daleč od tega. Denar redno prejema-
mo, razmere pa so urejene.
V Celju ste štartali z dvema goloma
Vevčam, nato pa post vse do Izole. Zakaj
žoga noče v mrežo?
Pri Mendašu je bil problematičen na-
čin igre. Proti Jadranu smo povedli z 2:1
in namesto, da dotolčemo najslabšo eki-
po lige, je zahteval počasno igro. Mar na
Skalni kleti res ne vedo, da bomo gledal-
ce pridobili z goli in ne s plesom
Škorcev?
Mendaš je odhod začel napovedovati
že v obdobju zmag. Zakaj?
Nenehno je govoril, da ne more voditi
ekipe, ki nima motivov. Zato tudi ni imel
posebne volje za delo. Za vse so krivi
njegovi monotoni treningi, dokončno pa
je počilo, ko je zahteval, da se s svojimi
avtomobili peljemo na Olimp in blatni
vrnemo na Skalno klet.
Prihaja Olimpija. Nova zmaga prvaka
ali prvi poraz?
Moramo upati na najboljše. Ljubljan-
čani po prvi tekmi z Eintrachtom počasi
padajo, mi pa se moramo vrniti v boj za
Evropo. Nič še ni izgubljenega, prven-
stvo še ni niti na tretjini, toda novi poraz
bi nas res že oddaljil od pokala UEFA.
Nikčevič se v celjskem napadu najbolj
giblje. Kakšen je recept za gol?
Imam prirojen občutek za gol, zato za-
devam iz vseh položajev. V Celju težko
prebijamo bunker, z Gorškom pa z bokov
dobiva premalo uporabnih žog, kar je
proti zgoščeni obrambi najbolj pomemb-
no. Reprezentanca? Verdenik se je odlo-
čil za tandem Gliha-Udovič, tretji pa je
Rudonja. Blizu ni niti Škaperja, ki ima
povprečje več kot gol na tekmo, toda
sčasoma bo drugače in mladost je moj
zaveznik.
V Celju do konca sezone. Kam poleti
1995?
Na Skalni kleti me lahko zadrži Evro-
pa. V nasprotnem mi bo novi klub poi-
skal švicarski menadžer. Doslej sem de-
lal z Naleteličem in poleti sem bil v kom-
binacijah španskega drugoligaša Mar-
belle, francoskih prvoligašev Niče in
Metza ter avstrijskega prvoligaša Admi-
re. Moral bi počakati še nekaj dni in zato
sem se raje odločil za Celje, čeprav me je
vabila tudi Olimpija. Motiv več za ne-
deljo. ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Za Mendašom še
Hrovatič
Filip Mendaš je po dokončnem odhodu
iz Celja za poglavitni razlog navedel spor
s Klaričem, pri Publikumu pa ni več niti
Toneta Hrovatiča, ki je bil v zapisnik
vpisan kot uradni funkcionar celjskega
prvoligaša in je med tekmami sedel na
klopi. Razlog naj bi bil denar, proti
Olimpiji pa najbrž ne bo igral Bajrakta-
revič, ki je po velenjskem derbiju udaril
Oblaka.
Novica Nikčevič - se bodo mreže spet
tresle?
Zavrnili prestop sester Blažič
Odbojkarice Celja so novo sezono začele neslavno, saj so
uvodno srečanje inter lige proti Palomi v domači dvorani odi-
grale v močno nepopolni zasedbi in doživele prepričljiv poraz
z 0:3 (-14,-6,-12).
Registracijska komisija je sredi tedna zavrnila registraciji
sester.Blažič za Celje, ki bi plačalo prepisane odškodnine, Tol-
mačova in Kibireva nista dobili licenc, ekipo pa je že prej
zapustila Kislingerjeva. V zapisnik je bilo vpisanih samo sedem
igralk, med njimi tudi reprezentantka Šikmanova (desno), ki je
bila seveda premalo za vidnejši uspeh. Državne prvakinje so pol
leta po svojem največjem uspehu znova na ravni povprečne
ekipe republiške ravni, vprašljivo je tudi nadaljevanje sezone.
Na peticijo za sklic izredne skupščine še ni nobenega uradnega
odziva in ženska odbojka se je v Celju nepričakovana znašla
v pat položaju.
Foto: SHERPA
Nogomet
I. liga
9. krog: Budar-Publikum
2:1 (1:0); Spasojevič (26), Ko-
mar (75) za domače, Goršek
(82) za goste; Beltinci-Vevče
5:0, Jadran-Gorica 1:2, Izola-
Naklo 2:0, Maribor-Železničar
4:3, Olimpija-KOper 1:0, Ko-
čevje-Korotan 2:0, Primorje-
Mura 1:2. Vrstni red: Olimpija
18, Maribor 15, Beltinci 13,
Publikum 12, Mura, Železni-
čar (Lj) 11, Gorica 10, Koro-
tan. Rudar 8, Koper 7, Primor-
je, Naklo, Izola, Kočevje 6,
Vevče 5, Jadran 1. .
II. liga
9. krog: Tumišče-Era
Šmartno 2:3 (1:1); gostje so
vsakič vodili z goli Žureja (9),
Druškoviča (46) in Podgorška
(88) ter imeli skoraj eno uro
igralca več; Steklar-Drava 2:3
(1:1); Horvat (11), Zildževič
(56), dve vratnici Jelenka in
drugi strani hat-trick Emerši-
ča; Dravinja-Radeče 0:0; Že-
lezničar-Mengeš 0:0, Domža-
le-Nafta 2:2, Rudar-Zagorje
1:0, Slovan-Elan 2:1, Piran-
Beltrans 4:0. Vrstni red: Za-
gorje 14, Era Šmartno 13, Ru-
dar (T) 12, Piran, Nafta 11,
Tumišče, Domžale 10, Slovan,
Mengeš, Drava 9, Radeče,
Dravinja 8, Železničar (Mb) 7,
Steklar 6, Betrans 4, Elan 2.
III. liga
8. krog: Šentjur-Dravograd
5:1 (2:0); Vavdi (13, 85), Koren
(40), Valek (46), Blatnik (70);
Zalec-Caissa 2:4 (0:3); med 17.
in 23. minuto so gostje povedli
s 3:0, nato pa sta izid znižala
Merkoja (48) in Hodžar (64);
Impol-Starše 3:0, Bakovci-
Kovtnar 4:0, Pohorje-Svoboda
3:1, Pobrežje-Kungota 0:5, SI.
Gradec-Renkovci 1:2. Vrstni
red: Impol, Caissa 14, Bakovci
13, Šentjur 12, Dravograd, Po-
horje 10, KF Kvmgota 9, Ren-
kovci 7, Starše, Kovinar 6, SI.
Gradec 5, Pobrežje 4, Svoboda
1, Žalec 0.
MNZ Celje
7. krog: Tim Laško-Unior
1:0, Kiv Vransko-Kovinar 1:1,
Usnjar-Krško 1:1. Vrstni red:
Unior 12, Tim Laško 10, Us-
njar 7, Kovinar (Š) 6, KIV
Vransko 4, Krško 3.
Košarka
A-1 liga
Moški — 5. krog: Postojna-
Kovinotehna   69:81   (40:36);
odločilne so bila zadnje minu-
te: Petranovič 26, Jagodnik 19,
Cizej 12, Zaletel 9, Stavrov 7,
Tiller 6, Rovšnik 2: Trielav-
Rogaška 84:66 (33:39); preo-
brat po odmoru: Jurkovič 23,
Petovar 13, Novakovič 12, Vi-
rant 9, Pale-Kosovec 7, Sušin
2. Vrstni red: Olimpija 10, Sa-
tex, Triglav, Kovinotehna 9,
Litostroj, BWC 8, Postojna,
Helios 7, Koper, Rogaška, K.
zidar 6, Ilirija 5.
Ženske - 2. krog: Maribor-
Comet 83:56 (41:22); Temnik
18, Račič 16, L. Groleger 12, U.
Groleger 8, Frim 2; Ježica-Ce-
Ije 103:37 (42:27); Polutnik,
Germ 10, Jurak 7, Potočnik 6,
Jug, Hajdinjak 2; Ilirija-Odeja
56:57, Jezica ml-Slovan 51:67.
Vrstni red: Jezica, Maribor 4,
Celje, Odeja, Comet, Slovan 3,
Ilirija, Jezica ml. 2.
A-2 liga
5. krog: Comet-Elektra
84:67 (42:37); Železnikar 22,
Benič 18, Plevnik 16, Šporar
14, Sivka 9, Cencelj 4, Nerat
1 za domače; Rizman 26, Mrzel
15, Bogataj 11, Lipnik 9, Taj-
nik, Pečovnik, Kitak 2; P. La-
ško-Interier 85:96 (44:37); do-
mače je pokopal tenmopolti
Stevens, ki je po odmoru po-
vsem zaustavil Starovasnik in
dosegel 27 točk (skupaj 36):
Govc 30, Gole 18, Starovasnik
14, Vujovič 9, Dumik 7, G.
Čop 5, Zdolšek 2; Ježica-Sliv-
nica 75:68, Loka-Idrija 76:75,
Litija-Medvode 103:73, Olim-
pija ml-Gorica 101:73. Vrstni
red: Interier, Litija, Loka 10,
Olimpija ml. 9, P. Laško, Co-
met 8, Idrija 7, Jezica, Medvo-
de, Gorica 6, Elektra, Slivnica
5.
B liga
Vzhod - 4. krog: ŽKK Mari-
bor-Kemoplast, Bistrica-Mik
Prebold 65:64, Zagorje-Ruše
102:73, Starše-Sl. Gradec
78:61, Celje prosto. Vrstni red:
Starše, Celje, Mik Prebold,
ŽKK Maribor 6, Zagorje, Bi-
strica, SI. Gradec, Ruše 5, Ke-
moplast 4.
Rokomet
i. liga
ženske - 3. krog: Žalec-Bur-
ja 26:25 (13:13); Popovičeva je
deset sekund pred koncem do-
segla zmagoviti gol: Popovič 7,
Brekalo, Derčar 5, Dolar,
Kline 4, Hudej 1; Velenje-Izola
23:20 (10:11); Medar 11, Vujo-
vič 5, Karaman, Kranjc, Ste-
vanovič 2, Topič 1.
II. liga
Moški - 3. krog: Celje-Po-
murka 29:25 (14:10); Pajovič
8, Bon 6, Burdijan, Buhanec 5,
Heningman 3, Pintar, Roje 1;
Zagorje-Radeče 17:31, Sevni-
ca-Polet 18:21, Krog-Ormož
26:25, Brežice-Dol 19:27, V.
Nedelja-Krško 20:19. Vrstni
red: Krško, Radeče, Sevnica,
Dol, Krog, V. Nedelja, Celje 4,
Pomurka, Polet, Ormož 2, Za-
gorje, Brežice 0.
Kegljanje
Lliga
Moški - 2. krog: Tekstina-
MDL 7:1 (5331:5037; zmagal:
Klinar 851; izgubili: Salobir
859, Cene 858, Sivka 780. Mi-
lač 835, Vodeb 854), Žalec-Fu-
žinar 1:7 (zmagal: Podkrajšek
849; izgubili: Kompan 838,
Dobrajc 828, Ramšak 768, Mi-
leč 802, Jakopovič 866); No-
rik-Rudar 5:3, Triglav-Postoj-
na 7:1, Brest-Konstruktor 2:6.
Vrstni red: Konstruktor, Tri-
glav, Tekstina 4, Norik, MDL,
Postojna, Fužinar 2, Rudar,
Žalec, Brest 0.
Ženske - 2. krog: Gorica-
Emo Eterna 1:7 (2399:2513;
zmagale: Tkalčič 412, Grobel-
nik 443, Zupane 421, Kardinar
426, Petak 417; izgubila: Še-
ško 394); Norik-Rudar 5:3,
Triglav-Sl. Gradec 6:2, Koro-
tan-Kamnik 2:6, Adria-Kon-
struktor 5:3. Vrstni red: Emo
Eterna, Norik 4, Triglav 3,
Kamnik, Adria, SI. Gradec,
Gk)rica 2, Rudar 1, Konstruk-
tor, Korotan 0.
II. liga
ženske - 2. krog: Emo Eter-
na n-Proteus 7:1, Tekstina-
Komcelj 2:6, Krško-Izola 5:3,
MTT-Kočevje 4:4, Norik II-
Slovan 7.1. Vrstni red: Norik
II 4, MTT, Krško 3, Izola, Emo
Eterna II, Komcelj, SLovan 2,
Kočevje, Tekstina 1, Proteus 0.
Judo_
I. liga
Četrtfinale - Celje: IvoReya-
Gorišnica 12:2, Koper 14:0
(64:0), Drava 11:3 (50:7); Ivo
Reva 6, Drava 4, Gorišnica 2,
Koper 0; Ljubljana: Sankaku-
Branik 9:5 (32:20), Olimpija
6:8 (13:32); Olimpija 4, Sanka-
1 ku 2, Branik 0. Prvenstvo se bo
' nadaljevalo 29. oktobra.
Mali nogomet
IVINZ Celje
4. krog: Goldhorn-Aranžerji
6:1, Sportklub-Alo Alo 7:3,
Juventus-Rebus 6:1, Štraus-
Galero 2:7, Behar-D. želja 1:4.
Vrstni red: Sportklub, Juven-
tus 7, Alo Alo 6, D. želja 5,
Goldhorn 4, Galero^ Aranžerji
3, Behar, Rebus 2, Štraus 0.
Občinsice lige
Celje - 21. krog: Sipro-
Umetniki 4:1, Klateži-Č. ba-
ron 3:1, Ščurek-Kewin 5:6,
Sokoli-Zagrad 9:3, Miroteks-
PeUkani 4:4, Skavti-PZ 5:0
bb. Vrstni red: PZ 34. Klateži
28, Č. baron, Miroteks 26, Pe-
likani 24 itd.
Šentjur - 6. krog: Loka-Ju-
ventus 4:4, Črički-Shvnica
4:1, Dramlje-Gremlini 6:2,
Maratonik-Tratna 7:2, M.
Dobje-Jakob 0:2. Vrstni red:
Juventus, Loka 11, Dramlje,
Jakob 9 itd.
SI. Konjice - 5. krog: Oplot-
nica-Nirvana 1:2, Mineral-
Dobrava 6:0, D. vas-Zlakova
14:1, Blato-Stranice 9:4, Vita-
nje-Ecotip 5:5, Bazar-Loče
1:1. Vrstni red: Oplotnica, Vi-
tanje, D. vas 8, Nirvana, Mine-
ral 7 itd.
Nagrada v Celie
Med kar 135 kuponi je v 8. krogu športne
stavnice vseh pet tipov pravilno napovedal sa-
mo Miloš Petkovič iz Celja in je tako dobitnik
celotnega nagradnega sklada, ki je bil že
30.000 tolarjev.
Pravilna napoved 8. kroga: Veszprem-Pivo-
vama Laško 1, Žalec-Burja 1, Rudar-Publi-
kum 1, Tumišče-Era Šmartno 2, Pivovarna
Laško-Interier 2. V naslednjem krogu je pri
košarkarskem pam tip O znova podaljšek, pri
zadnjem pa pri ženski ekipi Ema Etema na
svetovnem pokalu tip A pomeni zmago, tip
B dmgo ali tretje mesto, tip C pa četrto mesto
ali izpad v polfinalu.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 15.
oktobra, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
Št. 41 - 13. oktober 1994
171
Z evropskega na domači vrh
HokeJIsil Inntala med ligo šestih narodov In državnim prvenstvom, ki se začenja z nocojšnjim
gostovanjem Marihora
po mnogih problemih, s ka-
terimi so se pred in v začetku
sezone ubadali v hokejskem
taboru Inntala, so se stvari
očitno obrnile na bolje in vse
^žc, da bo letošnja sezona
fsaj tako uspešna, kot je bila
lanska.
Celjani so prijetno presene-
tili v donavski skupini lige še-
stih narodov, saj so v izjemno
močni konkurenci zasedli 2.
mesto, ki odpira možnost za
napredovanje v polfinale. Na
videz slabša ekipa kot lani, je
z nekaj vrhunskimi predstava-
mi opozorila nase in demanti-
rala vse, ki so menili, da ravni
svojih predhodnikov ne bo do-
segla. Klub so zapustili neka-
teri zvezdniki, prišli novi tujci
in hokejisti željni uveljavitve,
medtem ko je okostje ostalo
nespremenjeno.
Za nastope v donavski sku-
pini si vsi zaslužijo pohvale,
številka ena pa je - ne samo
zaradi svojega dresa - Luka
Simšič. »S prikazanim smo za-
dovoljni. Dobre igre smo kro-
nali z zmago v zadnji tekmi
proti Olimpiji, vendar moramo
razmišljati naprej. Pred nami
je državno prvenstvo, cilji pa
dokaj visoki. Nismo favoriti,
to nam gre na roko, sem pa
prepričan, da bomo večkrat
presenetili Jeseničane in Ljub-
ljančane. Tudi na njihovem le-
du.« Tako »čarovnik« v celj-
skih vratih, ki iz tekme v tek-
mo dokazuje, pa naj se sliši še
tako neskromno, da sodi med
boljše evropske vratarje.
Podpredsednik kluba Ro-
man Hriberšek je imel pred
prvenstvom ogromno težav,
predvsem finančnih, vendar se
zadeve normalizirajo. »Naj-
večjo krizo smo prebrodili. Do
konca tedna bo verjetno znano
vse v zvezi s financiranjem in
pokroviteljem. Stari problemi
se torej ne bi smeli več ponav-
Ijah v takšni obliki. Vsa čast
fantom, ki so igrali tako rekoč
zastonj, saj denarja ni in ni
bilo, a so vseeno dosegli tako
vidne uspehe. V prihodnjih
dveh tednih se bomo posvetili
predvsem podobi kluba, naj-
brž bo že predstavljena himna
in ob zagnanosti, ki jo kažejo
fantje, se za nadaljevanje za-
nimive in uspešne sezone ni
bati.
V Inntalu očitno piha nov
veter, ki naj bi prinesel lepše
čase in vidne rezultate. V slo-
venskem prostoru se je sicer,
če nisi bogat, kot denimo Jese-
nice in predvsem Olimpija,
težko prebiti v sam vrh. To je
opazno, med drugim, tudi na
skupščinah HZS, kjer samo
pred začetkom razprave pora-
bijo vsaj dve uri, da se dogovo-
rijo o sprejetju zapisnika
s prejšnje seje. Ko se stvar ure-
di, se razvname boj med »žele-
zarji« in »zmajčki«, ki imajo
različne interese.
Vsaka stran vleče na svoje,
predstavniki »malih« pa se
medtem dolgočasijo in razmi-
šljajo o tem, če vendarle ne bi
bilo bolje ostati doma in početi
kaj bolj koristnega. Če sodni-
kov, ki so daleč pod ravnijo
slovenskega hokeja, sploh ne
omenjamo je povsem jasno,
kako težko se bo Celjanom
prebiti na vrh v naši ligi, ki je
letos še daljša in bolj razvleče-
na kot lanska. Toda v športu
so presenečenja pogosta in ob
Savinji na njih spet računajo.
TOMAŽ LUKAČ
Kvalifikacijska tekma za uvr-
stitev v polfinale lige narodov
bo 29. novembra pri tretjem iz
jadranske skupine, kandidati
pa so KAC Celovec, Beljak in
deloma Jesenice........________^ .
Teden v znamenju kegljanja
Prihodnjo sredo se bo
v Golovcu začel 6. svetovni
pokal v kegljanju, ki ga bo
ob 11. uri odprl predsednik
Republike Slovenije Milan
Kučan. Prvi nastopi so pred-
videni za opoldne, našo dr-
žavo pa bosta zastopala Emo
Etema med ženskami in med
moškimi mariborski Kon-
struktor.
Prijavljenih je 13 moških
in 12 ženskih ekip (prijavo
sta posredovala tudi jugoslo-
vanska prvaka, vendar ZRJ
še ni sprejeta v Mednarodno
kegljaško zvezo), v sobotni
finale pa se bo uvrstila naj-
boljša četverica. Od srede do
vključno petka bodo polfi-
nala, vsak dan pa bosta na
stezah po dva igralca vsake
ekipe. Umik bodo določili
šele v sredo zjutraj, cilj Ce-
Ijank pa je najprej uvrstitev
v finale in nato boj za kolaj-
ne. Emo Etema je edina eki-
pa, ki se je udeležila vseh
tekmovanj ekipnih državnih
prvakov, se vsakič uvrstila
v finale in ima tudi edina
dva naslova: iz Dunaja 1989
in Bratislave 1991. V Og-
gersheimu 1990 so bile sre-
bme, lani v Plankstadtu bro-
naste, brez kolajne pa samo
v Szegedu 1992. Na SEP
1994 bodo polege trenerja
Lada Gobca nastopile Metka
Lesjak, Marika Kardinar,
Biserka Petak (stojijo z leve),
Marta Zupane, Jožica Šeško,
Mira Grobelnik in Ljuba
Tkalčič (čepijo). Foto:
SHERPA
ŠP«^RTNI I
KOLEDAR I
četrtek. 13.10.
Hokei
Celje: Inntal-Maribor (1. krog
SHL, 18). ^
Petek. 14.10.
Košarka
Domžale: Helios-Kovinoteh-
na (7. krog A-1 moške lige, 19);
Pragersko: Pragersko-Podčetr-
tek (1. krog D moške lige, 20).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Selfoss (pr-
va tekma 1. kroga pokala EHF,
19).
Sobota, 15.10.
Judo
Celje: Reyev memorial za mla-
dince (do 10. ure v STŠ).
Kegljanje
Celje: MDL-Žalec (3. krog I.
moške lige, 16); Komcelj-Krško
(15), Izola-Emo Etema II (3.
krog II. ženske lige, 13).
Košarka
Ljubljana: Litostroj-Rogaška
(7. krog A-1 moške lige); Sloven-
ske Konjice: Comet-Gorica (obe
19), Ljubljana: Olimpija ml-P.
Laško (7. krog A-2 moške lige,
17); Celje: Celje-Maribor (4.
krog ženske SKL, vse 19); Slo-
venska Bistrica: Bistrica-Kemo-
plast (6. krog B moške lige); Zre-
če: Rogla-Hrastnik (2. krog
C moške lige, obe 17).
Lahki kontakt
Celje: turnir DP (do 10. ure na
IV.OS).
Nogomet
Brežice: Svoboda-Žalec (9.
krog III. SNL); Štore: Kovinar-
Usnjar, Krško: Krško-Tim La-
ško, Zreče: Unior-Kiv Vransko
(8. krog, vse 15).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Vesz-
prem (povratna tekma 1. kroga
pokala prvakov, 17); Izola: Izo-
la-Žalec (4. krog ženske SRL,
18).
Nedelja, 16.10.
Kegljanje
Celje: Emo Etema-Korotan
(3. krog I. ženske lige, 13.30).
Košarka
Maribor: Slivnica-Elektra (7.
krog A-2 moške lige, 16); Celje:
Celje-Mik Prebold (6. krog
B moške lige, 10.30).
Nogomet
Celje: Publikum-Olimpija,
Ljubljana: Železničar-Rudar
(10. krog SNL); Šmartno ob Pa-
ki: Era Smartno-Železničar, Ra-
deče: Radeče-Tumišče, Lenda-
va: Nafta-Steklar, Piran: Piran-
Dravinja (10. krog II. SNL, vse
14), Starše: Starše-Šentjur (9.
krog III.SNL, 15).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Selfoss (po-
vratna tekma pokala EHF, 19);
Celje: Celje-V. Nedelja (4. krog
II. moške lige, 11).
Sreda, 19,10,
Kegljanje
Celje: svetovni ekipni pokal
v kegljanju (do sobote).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-K.
zidar (19), Polzela: Kovinoteh-
na-Ilirija (8. krog A-2 moške li-
ge, 19.30); Hrastnik: P. Laško-
Litija, Krško: Interier-Elektra
(obe 20), Idrija: Idrija-Comet (8.
krog A-2 moške lige, 19); Slo-
venske Konjice: Comet-Ježica
(18), Celje: Celje-Ilirija (5. krog
ženske SKL, 19.30).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Prevent, Li-
tija: Litija-Pivovama Laško (4.
krog moške SRL, obe 19); Aj-
dovščina: Mlinotest-Velenje (4.
krog ženske SRL, 17).
Za ligo proti Zdovcu
Kovinotehna v 3. krogu evropskega pokala proti Iraklisu
Košarkarji Kovinotehne se
bodo 26. oktobra na Polzeli in
1. novembra v Solunu za vstop
v polfinalno skupino evrop-
skega pokala pomerili z Zdov-
čevim Iraklisom, ki je bil pole-
ti na pripravah na Rogli in
udeleženec Ikovega memori-
ala, tako da ne bo težav s pre-
učevanjem ekipe.
Iraklis je najstarejši grški
klub in je bil ustanovljen že na
začetku stoletja. Poleg Zdovca
je dmgi tujec Američan Wal-
ter Berry, ima pa tudi tri mla-
de reprezentante, ki so v Mari-
boru in Ljubljani igrali na EP
do 22 let: Chatzopoulos, Aste-
riadis in Tabakis. Trener je
naš Slobodan Subotič, sveto-
valec prof. Aco Nikolič, v elupi
ni izrazito visokih igralcev,
poudarek pa je na obrambi.
»Iraklis je favorit, saj je
pred sezono napovedoval uvr-
stitev v zaključni del evrop-
skega pokala. Njihova tujca
sta med najboljšimi v tej kon-
kurenci in doma bomo težko
iztržili ugoden rezultat, kar je
seveda zmaga.' Po drugi strani
je sreča, da najprej igramo do-
ma, ko bomo neobremenjeni
morda presenetili Grke, za
skupni uspeh pa imamo
skromne možnosti,« je sobotni
žreb komentiral trener Boris
Zrinski.
Polzela ni so zaradi napor-
nega ritma že precej utrujeni
in željno čakajo novembrsko
prekinitev prvenstva. Zaradi
evropskega pokala je Zrinski
uvedel treninge celo v nedeljo,
ko so pripravljali predvsem
taktiko. Grško prvenstvo se je
zaradi odbojkarskega SP za-
čelo šele sinoči, v prvih napo-
vedih pa sta bila naša Zdovc in
Subotič nekoliko zadržana:
»Polzelani so v zadnjem ob-
dobju naredili veliko premi-
kov na bolje, toda z žrebom
smo vendarle zadvoljni in
upamo na polfinalno sku-
pino.«
Ž.Z.
NA KRATKO
Celje: osmina-finala roko-
metnega pokala za ženske, Ža-
lec-Kočevje 34:23 in 26:22,
Velenje-Bakovci 24:15 in
22:20.
Zagreb: na kajakaškem ma-
ratonu Brežice-Zagreb zmagi
kadeta Tilingerja in mladinca
Kuralta in 3. mesto mladinca
Plevnika. V Ljubljani v C-1
zmaga Crnkoviča (vsi Nivo).
Maribor: Kunst (do 75) dr-
žavni prvak v p>olnem kontak-
tu in ima sredi meseca mož-
nost nastopa na EP v Helsin-
kih. Srebro za Gornika (do 63),
bron sta si razdelila Štolfa in
Kenda (do 67 kg, vsi Celeia).
Ljubljana: na DP z vojaško
puško zmaga Celja (Jeram, Ja-
ger, Frece) pred Kovinarjem,
Died posamezniki 2. Jeram, 4.
Jager, 5. Dečman (Kov). S po-
lavtomatsko puško med ekipa-
•ni tretji Poženel, med posa-
•ftezniki četrti Sašek (DP).
Slovenske Konjice: zaradi
strokovne specializacije Sker-
binjekove so košarkarice Co-
•neta tekmi s Ilirijo in Odejo
prestavile na 25. in 27. ok-
tober.
Žalec: v finalu nogometnega
turnirja veteranov v spomin
'^a Franca Šarlaha, Jožeta Si-
^ica in Toneta Zidarja je
Šmartno premagalo Žalec
«5:0.
Rogaška Slatina: v drugi sa-
mski ligi-vzhod je zmagala
l^denska pred Celjem in
talcem.
Št. 41 - 13. oktober 1994

• v lokalu Veng pri Vrt,ni-
ci se je 4. oktobra zvečer
nepoznani gost razburjal
nad natakarjem in od jeze
brcnil v stol ter zbežal.
Pohvalno, saj bi bil lahko
brcnil tudi v natakarja.
• Roman se je minulo so-
boto okoli štirih zjutraj
oglasil na policijski postaji
in povedal, da ga je malo
pred tem v Barflyu z roko
mahnil neznanec in mu ra-
nil ustnico. Cvetka ima
vsaj dve nerodnosti: to, da
je Barflv pozabil na zapi-
ralni čas, in to, da se Ro-
man nekaj časa ne bo mo-
gel poljubljati.
• V soboto so klicali iz bi-
feja Ljubljančan, ker jih je
motila prisotnost razgraja-
ških mladeničev. K sodni-
ku za prekrške bodo šli
Aleš F., Matevž B., Marko
U. in Sebastjan O. In še
skromna pripomba na ra-
čun imena lokala: korajžen
je tisti, ki si na Štajerskem
omisli gostilno z imenom
Ljubljančan.
. • V noči na ponedeljek je
stanovalce blokov na Sta-
netovi ulici vznemirjala
hrupna glasba, ki se je ra-
zlegala iz enega od stano-
vanj. Policisti so to stano-
vanje izsledili, Branku pa
naročili, naj utiša music-
box.
M.A.
»Daj denarnico,
če ne te bomo
pretepli!«
Policisti PP Celje so te dni
prijeli tri mlade Celjane,
osumljene več ropov, ki so se
zgodili 5. in 6. oktobra v Ce-
lju, oškodovanci pa so bili
v vseh primerih mlade in fi-
zično šibkejše osebe.
Gre za mladoletne storilce,
petnajstletnega Dejana, ter
Zorana in Milutina, oba sta-
ra šestnajst let, vsi trije pa so
doma iz Celja. Njihov način
dela je bil z grožnjo prestra-
šiti ali napasti šibko osebo
ter od nje zahtevati in po-
brati ves denar, če ne zlepa
pa zgrda. Tako so 5. oktobra
zvečer v Malgajevi ulici
ustavili 17-letnega Ljubljan-
čana in mu zagrozili: »Daj
denarnico, če ne te bomo
pretepli!« Fant se je, jasno,
ustrašil in jim izročil ves de-
nar, tisoč sto tolarjev. Eden
izmed drznih tatov je potem
fanta prijel za oblačila na
prsih in mu zagrozil, da mo-
ra o zadevi molčati, sicer...
Pred bistrojem Mars so ne-
kega mladoletnika prijeli in
ga tepli, spet z enakim ci-
ljem. Naslednji dan okoli 11.
ure so se na avtobusni posta-
ji spravili nad fanta, ki so ga
pretepli in mu pri tem zbili
zob. Pri sebi ni imel denarja.
Istega dne okoli poldneva so
že bili pri Ekonomski srednji
šoli tn tam s kolesa potegnili
petnajstletnega fanta ter ga
z giožnjo, da ga bodo prete-
pli, prisilili, da jim je izročil
500 tolarjev, ki jih je imel pri
sebi, vrnili pa so mu stotaka.
V večernem času so se spra-
vili nad dva mladoletnika, ju
pričakali pred trgovino in ju
v bližini gostišča Ojstrica
napadli z lesenimi koli, da bi
od njiju izsilili denar. Ker je
bil teren prevroč, so se raz-
bežali, kmalu za tem pa so
bili prijeti.
M. AGREŽ
Nasilja se ni mogoče
lotevati s sentimentalnostjo
Karol Turk, komantllr Pollcllske postale Celie ocenlule, tla le družinsko nasllle
¥ stalnem porastu
Celje je občina, ki jo vedno postavljajo ob
bok Ljubljani, Mariboru in Kopru, ko je govo-
ra o najbolj negativnih družbenih pojavih, po-
vezanih z nasiljem, nedovoljeno proizvodnjo in
trgovino, mladoletniškim kriminalom itd. Si-
cer pa tudi med Celjani samimi veljajo ugoto-
vitve, da je varnost posameznika vse bolj ogro-
žena in da si kmalu ne bomo več upali stopiti
na ulico, ko se stemni.
Je res že tako hudo? O nasilju, zlasti tistem
med mladimi ljudmi, smo se pogovarjali s Ka-
rolom Turkom, komandirjem PP Celje, torej
s človekom, ki ima dovolj dober vpogled v ta
del naše stvarnosti, da lahko oceni stanje in ga
postavi v luč širše problematike.
Kateri so, po vašem mnenju, glavni činitel ji.
ki vplivajo na to, da pri mladini opažamo vse
več jeze, razdiralnosti, nasilniškega obnašanja
in dejanj, ki sodijo že v kriminalistično obde-
lavo?
To je sicer vprašanje za sociologe in psiholo-
ge, saj gre za njihovo področje dela in raziskav,
z vidika policijskega dela pa lahko naštejem le
nekaj glavnih motivov, ki mlade ljudi vodijo
na kriva pota, k nasilju in v kriminal. Gre za
močno izraženo potrošniško miselnost in si-
stem vrednotenja po načelu, da si, kar imaš,
potem gre tu za težnjo po dokazovanju, za
željo po pripadnosti skupini, za željo po dogo-
divščinah, avanturizmu.
Tu je še dolgčas, ki pomeni
povečanje števila deUktov ob
koncu tedna, pa potrebo po
denarju za diskoteke, gostin-
ske lokale itd., ki ga je pač
treba nekje in na nek način
dobiti.
Iz kakšnih družin so ti mla-
dostniki?
Družina kot temeljna celica
mladostnikovega razvoja ima
vsekakor najpomembnejši
vpliv na otrokov razvoj. Čas
tržnega sistema, ko ima kapi-
tal dominantno vlogo, je sti-
skam in negativnim pojavom
med mladino zelo naklonjen.
Eni bi si radi prigrabili čim
več bogastva, drugi si materi-
alni položaj izboljšujejo z do-
datnim delom in zaslužkom,
tretji se borijo za golo preži-
vetje. V vseh primerih pa je
otrok preveč sam, prepuščen
sebi oziroma skupini vrstni-
kov, kjer najde nek nadome-
stek za družino. Sicer pa je
kakršna koli klasifikacija dru-
žin nemogoča. Je pa res, da
v večini primerov konfliktni
mladoletniki izhajajo iz ne-
urejenih družinskih krogov.
Sicer pa se nasilniško obna-
šanje pojavlja že med otroki...
Prvi negativni simptomi
oziroma nasilniška nagnjenja
se gotovo pojavijo že na stop-
nji otroka, ko je ta še na ra-
zredni stopnji osnovne šole. Tu
se posamezniki združujejo
v določene skupine in tako Iz-
siljujejo ali kako drugače mal-
tretirajo šibkejše od sebe in ki
niso pripadniki teh skupin.
V tem segmentu bi učitelji lah-
ko z ustreznimi vzgojnimi pri-
jemi preprečili negativna rav-
nanja posameznika, saj je očit-
no, da je družina zatajila.
Je nasilniško obnašanje
mladih skoncentrirano na do-
ločenih območjih Celja, stano-
vanjskih soseskah?
Statistični podatki kažejo,
da so kršitve javnega reda in
miru lokacijsko dokaj razprše-
ne, nekaj pa kljub temu kaže
na moteče združbe mladolet-
nikov zlasti na območju Hudi-
nje in Nove vasi. Je pa ob tem
treba poudariti, da na območ-
ju Celja nimamo evidentiranih
nasilniških združb oziroma
tolp, ki bi delovale po vzorcu
zahodnega sveta. Je pa tudi to
le še vprašanje časa.
Mladi vse bolj segajo po al-
koholu, drogah. Je policija do
tega problema premalo kritič-
na, zlasti do razsežnosti drog?
Sicer pa, kako lahko policija
glede tega ukrepa, kakšne so
njene pristojnosti?
Načini sproščanja mladost-
nikov so izredno raznoliki, od
občasnega popivanja do tim.
»džointov*. Po naših podatkih
je marihuana med mladoletni-
ki prisotna na celotnem ob-
močju in mladi zelo pogosto
segajo po njej; v začetni fazi iz
radovednosti, ki kasneje pre-
rase v potrebo. Zaznani so tudi
primeri uživanja različnih me-
šanic alkoholnih pijač in ta-
blet. Trda droga pa, ker je zelo
draga, med mladoletniki ni
razširjena. V vseh primerih, ko
najdemo drogo pri posamezni-
ku, le-to zasežemo in podamo
predlog za uvedbo postopka
pri sodniku za prekrške, če gre
za elemente kaznivega dejanja
pa damo ovadbo na pristojno
tožilstvo. Glede točenja alko-
holnih pijač mladoletnim ose-
bam pa smo v zadnjem obdob-
ju izvedli nekaj poostrenih
nadzorov in pri tem ugotovili
kršitve, vse pogosteje pa nale-
timo na primere, ko si mlado-
letniki v trgovini kupijo cene-
na vina, žgane pijače in potem
gredo že opiti v razne gostin-
ske lokale, diskoteke in
drugam.
Kako bi bilo mogoče zajeziti
nasilje med mladimi in kako
policijska postaja sodeluje
s Centrom za socialno delo, ki
ima lahko najboljši vpogled
v družino in dovolj možnosti
sodelovanja z njo?
Nasilje je produkt družbe,
ki mu ne moremo do živega
s sentimentalnostjo, ampak le
z normami, ki veljajo za vse.
Dejstvo pa je, da se večina
osumljencev sploh ne boji
ukrepov represivnih organov,
sploh pa ti ukrepi nanje ne
vplivajo pozitivno. Zato se po-
licija vse pogosteje srečuje
s povratniki, ki so se že »izo-
brazili« v različnih prevzgoj-
nih domovih. Povratnik nasta-
ja že v otroških letih in če
v tem obdobju z vzgojnimi me-
todami nismo uspeli, potem je
na koncu na voljo le še vedno
strožja sodna oziroma kazno-
valna politika. V skladu z Za-
konom o varstvu osebnih po-
datkov pa policija ne obvešča
Centra za socialno delo.
Verjetno pa sodelujete
s starši mladoletnika, ki ga za-
lotite, ko se ukvarja z drogo,
ko je zaradi uživanja alkohola
nasilen, ko stMri prekršek,
kaznivo dejanje ipd. Kako
starši reagirajo ob soočenju
z vami in dejstvu, da je njihov
otrok zašel na kriva pota?
Ti primeri so različni in po
svoje zanimivi. Medtem ko se
nam nekateri starši zahvalijo
in so povsem pripravljeni so-
delovati z nami, se drugi raz-
burjajo in nam očitajo vtika-
nje v družinske zadeve. Od
takšnih staršev tudi ni priča-
kovati kakšnih posebnih
vzgojnih prijemov in učinkov.
Sploh pa ni pričakovati, da bi
bili policiji vsi enako naklo-
njeni. Sicer pa, kako naj
uspešno rešujemo problem na-
siiništva med mladino in otro-
ki, ko pa vemo, da je nasilja
v družini veliko in da je le-to
v porastu.
Občani vam pogosto očitajo,
da ne ukrepate, ko je to po-
trebno, na primer ko gre za
kršitve javnega reda in miru,
za družinsko nasilje in podob-
no. Kolikšne so sploh danes
vaše pristojnosti in kolikšne se
vam obetajo v luči nove zako-
nodaje?
Temeljni kamen vsake svo-
bodne demokracije je varnost,
ki je ena izmed petih glavnih
človekovih potreb, a kot takš-
na pri nas zelo nizko kotira.
Ljudje se je zavejo šele tedaj,
ko so neposredno ogroženi in
ko sami postanejo žrtve. Po eni
strani od policije zahtevajo
popolno zaščito, po drugi pa se
zavzemajo, da ji je treba
zmanjšati moč oziroma poo-
blastila. S tem ko zahtevajo
večjo varnost zase, ti isti dr-
žavljani hočejo policijo, ki bi
imela na voljo čim manj poo-
blastil. To dvoje pa, žal, še ne
gre skupaj.
In tako se dogaja, da v naši
državi tako zelo varujemo člo-
vekove pravice, da ščitimo
predvsem lopove in premalo
oškodovance, žrtve. Se vam ne
zdi, da takšna demokracija vo-
di v anarhijo?
Mislim, da je to družbeni
problem, ki ga policija s svoji-
mi pooblastili ne more rešiti.
Bo pa ta problem postal aku-
ten takrat, ko bodo državljani
izgubili zaupanje v zaščitno
vlogo države in bodo namesto
po legalnih pravnih sredstvih
prisiljeni segati po drugih. Se
pravi, da bodo zakon jemali
v svoje roke ter pri tem ne iz-
birah načinov in sredstev.
Vsekakor bo ta družba morala
storiti več za zaščito posamez-
nika, žrtve, priče v sodnih po-
stopkih, da ne bodo ti ljudje
živeli v strahu pred storilcem.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Strela udarila
v RTV pretvornik
v torek, 4. oktobra ob 5.55
uri, je prišlo do udara strele
v RTV pretvornik na Maliču.
Strela je udarila v končni
nosilni steber nizkonapetost-
nega voda TP Debro; od tega
droga vodi električna napelja-
va do pretvornika. Zaradi vi-
soke napetosti, ki se je ustvari-
la, je bila napeljava popolno-
ma uničena, zraven pa še teh-
nične naprave na oddajniku
ter del napeljave Elektra Ce-
lje. Skupna gmotna škoda
znaša približno 800 tisoč to-
larjev.
Na isti električni vod je bila
priključena tudi domačija 54-
letnega Stanislava K. iz De-
bra. Udar strele je tudi tam
popolnima uničil električno
napeljavo v hlevu in stano-
vanjski hiši. V hlevu je živino
pometalo po tleh, 500 kg težka
telica pa je poginila. Škoda
znaša okoli pol milijona to-
larjev.
Ogenj uničil hišo
Minuli petek okoli ene ure
zjutraj je prišlo do požara na
stanovanjski hiši v Gorici pri
Šmartnem v Rožni dolini, ki je
popolnima zgorela.
Lastnik hiše, Silvo N. (40) in
podnajemnik Ivo Š. (39), sta to
noč izdelovala sveče in se proti
jutru spravila k počitku vsak
v svojo sobo. Ko sta zaspala, je
bil pri kavču v Ivanovi sobi še
vedno prižgan plinski goril-
nik, zaradi visoke temperature
pa se je tkanina vnela, zraven
pa še sveče. Ogenj se je hitro
razširil na vso hišo, ki je v ce-^
loti pogorela, skupaj s pohi-
štvom, oblačili, dokvimenti itd.
Gmotna škoda znaša okoli
1 mUijon tolarjev, požar pa so
pogasili gasilci iz GD Šmartno
v Rožni dolini in poklicni ga-
silci iz Celja.
Št. 41 - 13. oktober 1994
91
Komu je bil napoti »boksar«
gnusni umor ¥ Novi yasl vznemiril Celjane, soseščina pa Je molčeča — Uudl Je strah
v stanovanju v stolpiču na
^aigherjevi ulici 9 v Novi va-
^ v Celju so v petek 7. oktobra
jopoldne našli mrtvega Stane-
^ Timprana (45), ki je v prvem
i^idstropju hiše živel sam
feoosobnem stanovanju.
pogled na truplo in okoli
njega je bil grozljiv, povsod
Ijji. Tistim, ki so vstopili v sta-
novanje je bilo takoj jasno, da
je Stane T., ki se ga je med
Celjam prijel vzdevek »bok-
jar«, umrl nasilne smrti. Zače-
la se je preiskava, v katero so
je vključili tudi kriminalistič-
[i strokovnjaki Ministrstva za
notranje zadeve iz Ljubljane.
Vse rane so bile
smrtne
staneta Timprana so prvi in
edini pogrešali njegovi sode-
lavci v podjetju Komunala,
enoti Vodovod v Celju. Nazad-
nje je bil na delu v sredo 5.
oktobra, ko je okoli 15. ure šel
proti domu. Ker ga v četrtek ni
bilo na delo, so sodelavci po-
mislili, da ima morda spet te-
žave z želodcem, tisti, ki so
ugibali, da ima nemara mačka,
pa so bili v manjšini, saj je
Stane zadnje čžise skrbno ho-
dil na delo in je veljal za mar-
ljivega delavca in dobrega so-
delavca. Ker ga tudi v petek ni
bUo v službo, so poklicali nje-
govo sorodnico, ki se je potem,
v spremstvu enega od Staneto-
vih sodelavcev, odpravila
v Novo vas, saj je edino ona
imela možnost vstopa v Stane-
tovo stanovanje. Pogled je bil
strašen. Takoj so poklicali na
številko 92, potem so prišli po-
licisti PP Celje, kriminalisti,
ter preiskovalni sodnik TS Ce-
lje in javna tožilka. Obdukcija,
ki jo je odredil preiskovalni
sodnik, je pokazala, da je bil
Stanko Timpran umorjen ta-
ko, da je bil nekajkrat zaboden
z nožem, vsaka rana posebej-
pa je bila smrtna.
Kdo je bila žrtev?
Stanislav Timpran je bil
»star Celjan«, sploh pa je bil
znan v Novi vasi, kjer je živel
v manjšem stolpiču in v pro-
stem času rad zahajal v tam-
kajšnje gostinske lokale in lo-
kalčke, da bi srečal znanca.
Včasih je malo globlje pogle-
dal v kozarec, a vsi, ki so se
srečevali z njim, trdijo, da ni
bil nikoli nasilen, le tečen je
znal biti v takšnem stanju. Si-
cer pa so ga prijatelji in znanci
bolj poznali pod imenom
»boksar«, ta vzdevek je dobil
zato, ker je bil v mlajših letih
res športnik, tudi boks je tre-
niral. Skratka, bil je znan kot
veseljak in človek, ki je rad
pomagal, ko je bilo treba kje
skopati jarek za vodovod in
podobno. S takšnimi deli je
kdaj padel v žep kakšen doda-
ten tisočak, sicer pa kakšnega
večjega premoženja ali večjih
vsot denarja nikoli ni imel.
Kdo bi torej imel motiv za ta-
ko krvav obračim z njim?
Hišnik Je krvne
madeže počistil
v stolpiču, kjer je Stanko ži-
vel in so ga vsi dobro poznali,
so 6. oktobra popoldne opazili
madeže krvi na hodniku in
stopnišču, a na to niso bili po-
zorni. Motečo temno rdečo
barvo, ki se je končala pred
vrati Timpranovega stanova-
nja, je hišnik lepo počistil.
O krvi na tleh so lanalu vedeli
skoraj vsi stanovalci, pa je to-
liko bolj čudno, da ni nihče
ukrepal, ko so pri stolpiču na-
šli šop Stanetovih ključev in
jih obesili pri hišni oglasni de-
ski na hodniku. Pa še potem se
ni nikomur zdelo nič sumljivo,
ko so izvedeli, da je nekdo na-
šel Stanetovo denarnico z do-
kumenti, a denarja ni bilo
v njej. V bližnji bife, kamor je
Stane pogosto zahajal, je de-^
namico nesel nek moški, men-
da neslovenec, in jo izročil to-
čajki. Ženska je denarnico od-
ložila na varno mesto in čaka-
la na prvo možnost, da jo izro-
či lastniku. Kdo je bil moški
z denarnico, pa je še danes
neznanka. Sicer pa so sosedje
v noči na četrtek zaznali ne-
kakšen ropot v hiši, a nihče ni
bil na to pozoren.
Usodna pot do
doma?
Nazadnje so »boksarja« vi-
deli živega v sredo zvečer, ko
se je mudil v enem izmed loka-
lov, ki je v sklopu garaž in
novega gostinsko-poslovnega
centra na Grevenbrojski ulici
v Novi vasi, torej čez cesto in
nekaj sto metrov stran od Sta-
netovega doma. Lokal je zapu-
stil okoli 22. ure in se napotil
proti domu.
Preiskovalci domnevajo, da
se je na tej relaciji in v času do
enih zjutraj naslednjega dne
nekaj hudega dogajalo in tra-
gično končalo. Sicer pa so so-
sedje, gostinci, gostje lokalov,
trgovci in ostali prebivalci No-
ve vasi bolj redkobesedni v po-
govorih s preiskovalci. Pa tudi
sicer noče nihče nič videti in
nič slišati, ljudje se zapirajo
v svoja stanovanja in mimo
prenašajo hmp motorjev, vpit-
je, razbijanje, grožnje pred
bloki. Tega so vajeni in prav
nič jih ne more več presenetiti.
Tudi takšna je naša stvarnost.
Preiskovalci so ves čas na
delu, ko iščejo sledove za mo-
rilcem. Kdor pa bi kar koli ve-
del o dogajanju na usodni dan
oziroma noč ali lahko postre-
gel s kakršno koli koristno in-
formacijo, naj pokliče na šte-
vilko 92. V slogi in s sodelova-
njem bomo lažje kos nasilju, ki
je zadnje tedne vse pogostejša
značilnost utripa v mestu ob
Savinji.
MARJELA AGREŽ
Alkohol Je prepogost sopotnik
v noči na nedeljo Je po naših cestah vozilo 63 vinjenih
ioznikov
Na celotnem območju UNZ
^Ije je bila v noči na nedeljo,
, oktobra, poostrena policij-
Ica akcija, ko so preverjali
sihofizično stanje voznikov
I ciljali predvsem na tiste, ki
) pred vožnjo zaužili preveč
Ikohola.
V nadzoru je sodelovalo 57
rometnih policistov, ki so
osmih tirah ustavili 749 voz-
ikov in 227 voznikom odredi-
preizkus alkoholiziranosti,
irej skoraj vsakemu tretjemu,
i so ga ustavili. In rezultat?
ri 55 voznikih alkoskop sploh
i reagiral, pri 109 je pokazal
0 0,5 promile, pijanih pa je
ilo 63 voznikov.
V času akcije je po kozjan-
uh cestah vozil tudi voznik,
1 se je hotel ogniti policijski
ontroli, pa je to »napako«
rago plačal, obenem pa ogro-
il življenja dmgih udeležen-
ev v prometu.
V nedeljo okoli enih so šent-
Jrski policisti z rdečo lučjo
ustavljali voznika suzukija;
osebni avto je imel namreč to
napako, da ena luč ni gorela.
Voznik M.S. pa se za ustavlja-
nje ni zmenil, še bolj je pritis-
nil na plin, policist pa je moral
pred njim odskočiti na varno,
saj bi ga sicer lahko podrl. Čez
kratek čas je M.S. ustavila
druga šentjurska patrulja, a je
voznik spet s pospešeno hi-
trostjo švignil mimo ter spet
ogrozil policista. Predrznega
voznika so potem v Belem
opazili šmarski policisti, a ga
spet ni bilo mogoče ustaviti, so
pa vedeli, da je suzuki zavU
v smeri proti Podčetrtku. Po
nekaj kilometrih divje vožnje
je bil voznik prisiljen ustaviti.
V ostrem ovinku ga je namreč
močno zaneslo, takrat pa je tr-
čil v dva nasproti vozeča oseb-
na avtomobila, ki sta se podiv-
janemu vozniku uspela uma-
kniti na skrajni rob vozišča.
Če bi tega ne bila storila, bi
lahko prišlo do tragičnih po-
sledic tega trčenja.
M.A.
Nadzor hitrosti na Slovenilci
Minulo nedeljo v času med
12. in 20. uro so prometni poli-
cisti UNZ Maribor in UNZ Ce-
lje izvedli skupno akcijo na hi-
tri cesti Arja vas-Hoče. Pozor-
ni so bili predvsem na preko-
račitve dovoljenih hitrosti vo-
zil ter na nepravilna prehite-
vanja, torej na tiste nepravil-
nosti, ki so na tej cesti največ-
krat vzroki hudih prometnih
nesreč.
V času akcije so izrekli 127
mandatnih kazni zaradi pre-
koračene hitrosti in 13 man-
datnih kazni za druge prekr-
ške. Pri sodniku za prekrške se
bo moralo zagovarjati 18 krši-
teljev. Žalostni rekorder je bil
voznik osebnega avtomobila
znamke bmw z ljubljansko re-
gistracijo, ki mu je radarska
naprava izmerila hitrost 171
kilometrov na uro.
M.A.
PROMETNE NfZGODE
Smrbia v iVIestInJu
I Na magistralni cesti v kraju
Hestinje se je, v četrtek, 6. ok-
tobra zjutraj, pripetila nesre-
^, v kateri je ugasnilo še eno
'loveško življenje.
Željko V. (36) iz Rogaške
Slatine je vozil osebni avtomo-
''il iz smeri Šmarja proti Ro-
gaški Slatini. Ko je v Mestinju
peljal po ravnem delu ceste, je
Prt hišni številki 23 zapeljal
Jlevo in trčil v osebni avtomo-
''il, ki ga je iz nasprotne smeri
Vozila 33-letna Alojzija M. iz
spodnjega Sečovega. Pri trče-
"'ju je vozilo Alojzije M. odbilo
['obcestni jarek, kjer je obsta-
\V vozilo Željka V. je potem
'fcil še osebni avto, ki ga je
!02il 25-letni Jožef G. iz Roga-
Slatine, v nesreči pa je
^ojzija M. utrpela tako hude
Poškodbe, da je bila na mestu
?(rtva, voznik Željko V. pa je
^ lažje ranjen. Zaradi te ne-
*^e je bila magistralna cesta
^prta za ves promet od 5.40
"o 9.23 ure.
Ustrašil se Je
Patrulje
^ia lokalni cesti v kraju Go-
^•»je se je, v soboto, 8. oktobra
J'|'»oči,    pripetila    nezgoda,
'^teri je bila ena oseba hudo
ranjena, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 50 tisoč tolarjev.
Peter D. (20) iz Gorenja je
vozil osebni avtomobil iz Lo-
kovice proti Gorenju. V bližini
odcepa za Šmartno ob Paki ga
je z rdečo lučjo ustavljala poli-
cijska patmlja, zato je voznik
sunkovito zavil v desno na lo-
kalno cesto v smer Gorenja.
Tam ga je pričelo zanašati,
v blagem levem ovinku pa ga
je zaneslo na desno stran ceste,
kjer je zapeljal na travnik in
tam trčil v drevo. Peter D. je
bil hudo ranjen.
Povozil pešca
Na magistralni cesti v bliži-
ni Žalca se je, v nedeljo, 9.
oktobra zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bil en udele-
ženec težko poškodovan,
gmotna škoda na vozilu pa
znaša približno 45 tisoč to-
larjev.
Igor J. (21) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Žal-
ca proti Šempetm, v bližini
železniškega nadvoza pa mu je
z desne strani prečkal vozišče
pešec, 48-letni Vladimir H. iz
Velenja. Da bi preprečil trče-
nje, je voznik močno zaviral in
se umikal v levo, istočasno pa
je pešec tako nerodno bežal po
vozišču, da ga je vozilo zadelo
in zbilo po vozišču.
M.A.
mini KRIMIČI
S pištolo meril
v glavo
v gostinski lokal Gambri-
nus v Velenju je 7. oktobra do-
poldne vstopil pijani Marjan
C. (26) iz Doba pri Ljubljani,
ki začasno stanuje v Velenju.
V spremstvu svojega znanca je
stopil k 18-letnemu Velenjča-
nu Petru B. ter mu ukazal, naj
da natakarju bankovec za ti-
soč tolarjev. Ker pa se Peter za
ta ukaz ni zmenil, je Marjan
izza pasu potegnil pištolo cal.
9 mm in nameril vanj ter mu
spet ukazal naj takoj odide iz
lokala. Potem se je lotil še 18-
letnega Davida P. iz Velenja in
prav tako meril s pištolo v nje-
govo glavo, znanca pa je spra-
ševal, ali naj ustreli ali naj bo
prizanesljiv. Na srečo je bil
Marjanov znanec tremejši, saj
ga je pomiril in pištola je bila
spet za pasom. Pa ne dolgo, saj
so na kraj dogodka prišli ve-
lenjski policisti, ki so Marjanu
C. orožje odvzeli, moral pa bo
tudi na sodišče.
Udarec s pesUo
Minuli petek ponoči sta se
v lokalu Jager v Šmarju pri
Jelšah prepirala Zvonko Š.
(42) iz Šmarja in Branko M.
(28) iz Globokega pri Šmarju.
Prepir se je sprevrgel v pretep,
v katerem je Branko s pestjo
udaril Zvonka v obraz in ga
hudo poškodoval.
Z basebail palico po
glavi
v petek ponoči je bilo živah-
no in vroče tudi v diskoteki
Saša v Sveti Emi. Tam so se
sprli Sašo P., Martin P., Alojz
F. in Boštjan Š. Med preriva-
njem je Sašo padel po tleh, se
pobral in stekel iz lokala proti
svojemu avtomobilu, ostali
trije pa so mu sledili. Ko so ga
dohiteli, je Sašo iz vozila po-
tegnil palico za basebail in za-
čel mahati z njo proti napadal-
cem. Pri tem je po glavi udaril
Martina in ga lažje poško-
doval.
iViamica, kod si hodila!
človeku se na ježi koža, ko sliši za dogo-
dek, ki se je pripetil in srečno končal mi-
nuli ponedeljek popoldne v Zagradu pri
Celju. Goreti je začelo v podnajenmiškem
stanovanju, v katerem sta bila od jutranjih
ur do popoldneva sama dva otroka, štiri-
letni Denis in še ne leto dni star Leon.
Mati obeh otrok je šla od doma že v ju-
tranjih urah, ob odhodu pa je stanovanje
zaklenila. Denis, ki se je ves čas igral in ki
mu je postajalo vse bolj dolgčas, se je do-
mislil igrice z vžigalnikom in pričel priži-
gati zadnjo steno omare, to pa je povzroči-
lo požar.
Gost dim, ki se je pričel valiti iz stano-
vanja, sta opazila sosedova fanta, Dušan in
Matjaž, ki sta se takoj spomnila, da sta
v stanovanju otroka in da ju je treba rešiti.
Ker sta bila prešibka, da bi vlomila skozi
vrata, sta se po lestvi povzpela do okna.
Okno jima je odprl starejši Denis, ki je
v rokah držal bratca. Potem se je vse zelo
hitro odvijalo. Dušan in Matjaž sta iz pla-
menov in dima potegnila oba otroka, ki so
ju potem odpeljali v bolnišnico in ugotovi-
li, da je Denis lažje telesno poškodovan,
Leon pa je bil brez poškodb. Ogenj je uni-
čil omaro, fotelj, kavč, tv sprejemnik, glas-
beni stolp, lesen pod, itison, konektor za
satelitsko anteno in drugo. Požar, v kate-
rem je nastalo za okoli milijon tolarjev
gmotne škode, so pogasili celjski poklicni
gasilci.
Pogunma rešitelja Dušana in Matjaža bi
kazalo primemo nagraditi (morda obstaja
kakšen občinski sklad za takšne in podob-
ne podvige posameznikov), glede odgovor-
nosti staršev Denisa in Leona (matere?) pa
je prvi na potezi Center za socialno delo.
MARJELA AGREŽ
Trupio v Šmartinslcem Jezeru
v sredo, 5. oktobra dopoldne, so iz Šmartinskega jezera
v Celju potegnili truplo 53-letnega Marjana K. iz Šent-
jurja, delavca — čuvaja celjskega Nivoja.
Marjan K. se je zjutraj odpravljal na delo in ženi poto-
žil, da se slabo počuti. Pripeljal se je do delovnega mesta
in pri ježem parkiral svoje vozilo. Ko so njegovi sodelavci
opazili avto in čakali, da se bo pojavil tudi Marjanj,so ga
naposled ŠU iskat. NašU so ga v bližini brane v plitvini
jezera, a je bil takrat že mrtev. Obdukcija, ki je bUa
narejena, je pokazala, da na tmplu ni bilo nikakršnih
sledov nasilja, najverjetneje pa je šlo pri pokojniku, ki je
bil že dlje časa težak bolnik, za trenutno slabost, ki se je
končala s smrtjo.
M.A.
Goreia trgovina
Minulo nedeljo popoldne je
nastal požar v prodajalni Mo-
tošop v Rogaški Slatini, last
Pavle Š. iz Šmarja pri Jelšah.
Zagorelo je ob termoakomu-
lacijski peči za ogrevanje, ki
sta jo tam zaposlena trgovca
pozabila ugasniti. V bližini pe-
či so se vneU kombinezoni, pa-
kirani v PVC embalaži, zaradi
visoke temperature pa je uni-
čenih tudi več predmetov iz
plastike. Požar so pogasili po-
klicni gasilci Steklarne iz Ro-
gaške Slatine, gmotna škoda
pa znaša okoli milijon to-
larjev.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
Ko te brcne sošolec
In Je potem vse narobe
Nedolžen otroški prepir Je devetletnega Marka spravil na operacijsko mizo
Zgodilo se je 28. septembra
v času dopoldanske malice v Os-
novni šoli Antona Aškerca v Rim-
skih Toplicah, ko so se učenci po-
mikali iz razredov proti jedilnici.
Med njimi je bila tudi skupina
učencev tretjega razreda. Pri tako
majhnih petelinih je včasih dovolj
ena sama narobe izrečena beseda,
psovka, in že pride do prepira,
prerivanja in tudi do pretepa.
Pravzaprav sploh ni pomemb-
no, kdo je tistega dopoldneva ko-
mu kaj neprijetnega rekel, kot tu-
di ne kaže napihovati ravsanja, ki
je sledilo, ali raziskovati, kdo je
koga prvi kam mahnil, sunil.
Otroci, zlasti fantje, so se vedno
med sabo prerekali, se zmerjali in
šopirili drug pred drugim, si na-
gajali ter se praviloma na koncu
stepU in si bili kmalu spet prijate-
lji. Do naslednjega prepira in pre-
tepa. Tako je bilo od nekdaj in
zakaj bi moralo biti pri sedanji
generaciji kaj drugače?
Je pa bilo drugače z devetlet-
nim Markom, drobnim fantičem
iz zaselka Povčeno, ki ga je sošo-
lec, precej višji in obilnejši, med
prepirom s kolenom simil v predel
trebuha. V popoldanskem času je
bil Marko na pregledu pri krajev-
nemu zdravniku, ta pa je napisal
napotnico za v bolnišnico. Še iste-
ga dne so Marka operirali. Opera-
cija je bila, zaradi notranje krva-
vitve v predelu zraven trebušne
votline, nujna. Pet dni je bil Mar-
ko v sobi za intenzivno nego na
otroški kirurgiji celjske bolnišni-
ce, v ponedeljek, 10. oktobra, ko
smo se pozanimaU, kje je in kako
je z njim, je bil še vedno v bolniš-
nici, a je tam že prav lepo okreval.
Konec dober - vse dobro, bi rekli,
če...
Hude obtožbe
Markovi starši zdaj krivijo šolo
in učiteljici 3. razreda očitajo ma-
lomaren in ignorantski odnos do
poškodovanega dečka. Opozarja-
jo, da je bil že kot novorojenček,
nekaj dni po porodu, operiran na
črevesju, pa se učiteljici zdaj ni
zdelo vredno, da bi ukrepala kar-
seda hitro. »Ko ga je sošolec brc-
nil v trebuh, je Marko obležal in
se priplazil do zimanjih stopnic
ter tam čepel do konca pouka,
njegova učiteljica, ki je vedela, da
je bil med odmorom poškodovan,
pa ga naslednji dve uri pri pouku
sploh ni pogrešala. Videla je, da
ima hude bolečine v trebuhu in da
je ves bled, pa se ji ni zdelo vred-
no, da bi poklicala zdravnika ali
o tem obvestila vsaj naju z ženo.
Naš Marko se je samo branil, saj
je preveč šibak, da bi se upal spra-
viti nad močnejšega sošolca. Lah-
ko bi izkrvavel kar tam na stopni-
cah, pa se ne bi nihče zganil, uči-
teljica ga še pogledat ni prišla...«
so hude obtožbe Zvoneta Tovorni-
ka, Markovega očeta. »Slučajno
sem bUa takrat na pošti v Rimskih
Toplicah in sem srečala Markove
sošolce, naše sosede, ki so mi po-
vedaU, kaj se je Marku zgodilo in
da ne more hoditi. Takoj sem šla
ponj in ga peljala domov, ker ni
hotel k zdravniku. Doma sem mu
skuhala kamilice, pa je takoj
bruhnil. Hudo ga je bolelo, ko pa
je bruhnil še enkrat, sem ga pelja-
la k zdravniku. Če ga ne bi potem
peljala v bolnišnico, bi se lahko
zgodilo najhujše...« je Amalija
Tovornik opisovala dogajanje na
dan tistega nesrečnega 28. sep-
tembra.
Zgodba, kot smo jo slišali iz ust
Markovih staršev, je bila res srh-
ljiva, celo malo preveč, da bi ji
človek lahko verjel brez zadržkov
in preverjanj.
Drugačna zgodba
če samo omenimo, da tudi Mar-
ko v času šolske malice oziroma
ravsanja na hodniku ni bil po-
vsem nedolžna ovčka (za vsak-
prepir morata biti vsaj dva), je
najbolj izkrivljen tisti del Tovor-
nikove zgodbe, ki govori o tem, da
učiteljica v nadaljevanju pouka
Marka sploh ni pogrešala, da je ni
zanimalo, zakaj je njegov sedež
prazen. Marko je bil ves čas v ra-
zredu oziroma na šolskem igrišču,
le da ni aktivno sodeloval pri uri
glasbene vzgoje in matematike,
pri uri telesne vzgoje pa je ves čas
sedel in počival. Tudi ne bo drža-
lo, da bi učiteljica ne bila nič
ukrepala. Tistim učencem, ki so
obenem Markovi sosedje, je naro-
čila, naj obvestijo starše, da se
fant ne počuti dobro in da je treba
priti ponj v šolo. Na vprašanje,
zakaj ni ukrepala, poklicala
zdravnika, čim je izvedela, da se
je Marko stepel s sošolcem in da
ima bolečine v trebuhu, nam je
učiteljica Zdenka Juteršek pove-
dala: »Na osnovnih šolah so pre-
piri in pretepi med otroki nekaj
običajnega, vedno se kje dva zla-
sata, se obrcata in potem tečejo
solze, pa tudi kri. Marko pa ni
jokal, le potožil je, da ga boli tre-
buh, zato sem mislila, da bo bole-
čina počasi minila. Hodil je, pri
telovadbi je šel z nami na dvoriš-
če. Pri pouku sem ga pustila pri
miru, sošolcem pa naročila, naj
obvestijo Tovomikove, ki doma
nimajo telefona. Res se mi ni zdelo
potrebno, da fanta peljem
k zdravniku ali kličem zdravnika,
saj ni bilo nikakršnih vidnih sle-
dov poškodb. Če teče kri, je dru-^
gače, takrat se bolj ustrašiš in
ukrepaš, četudi je lahko poškodba
povsem nedolžna. Jaz bi bila mo-
rala fanta nemudoma peljati
k zdravniku, mati, ki je prišla
ponj, pa tudi ni storila tega, am-
pak ga je najprej peljala domov.
Ker je bil kot dojenček operiran
na črevesju, bi morah biti na šoli
bolj pozorni nanj, nam Tovomi-
kova zdaj očitata, mi učitelji pa
o tem nismo nič vedeli. Starša nas
nista nikoU seznanila o kakšni
fantovi prirojeni napaki na čre-
vesju in operaciji nekaj dni po roj-
stvu. PregledaU smo matični list,
a o tem nikjer nič ne piše. Kako
naj bi bili potem na Markovo
zdravje bolj pozorni...« Markova
učiteljica je zaradi obtožb zelo
prizadeta, z živci pri koncu. »Če
že mora biti nekdo kriv, potem
sem kriva samo jaz, ker nisem ta-
koj poklicala zdravnika, in zato
ne bom dovolila, da bi bila s tem
omadeževana vsa šola, moji kolegi
in kolegice. Jaz prevzemam odgo-
vornost za ta nesrečni dogodek in
morebitne posledice,« je Markova
učiteljica odgovorila na grožnjo
Zvonka Tovornika, češ da bo tožil
šolo in zahteval primemo odškod-
nino.
Kdo je kriv?
Bomo za nesrečni dogodek ob-
toževali Markovega sošolca, ki je
samo vmil udarec in se obnašal
tako, kot se pač obnašajo otroci?
Ne bo šlo. So krivi starši obeh
fantov, ki sta se stepla? Tu bi se že
lahko začeli pogovarjati, vendar
le o posledičnosti nečesa, nekega
stanja, razmer. Je kriva učiteljica,
ki je takrat laično presodila, da
takojšnja zdravniška intervencija
ni potrebna? Tudi tu ni mogoče
pritrditi, zlasti ne, če poznamo
medicinsko strokovno mnenje, ki
pravi, da pri Markovi poškodbi ni
bil tako pomemben ali celo odlo-
čilen čas prihoda v bolnišnico in
da sedanja poškodba oziroma nje
posledice nimajo nobene zveze
z operativnim posegom takoj po
rojstvu. »Ker se je to zgodilo v ča-
su, ko je bil otrok v šoli, je za
incident odgovorna šola, nikakor
pa ne moremo pristati na hude
očitke in obtožbe Markovih star-
šev,« je izjavila Dobravka Božič,
ravnateljica OŠ Anton Aškerc
v Rimskih Toplicah.
Naši otroci so vse bolj nemimi,
hitro vzkipljivi, napadalni, tudi
v šolah je med učenci vse več
agresivnosti. Se dovolj zavedamo,
da mnogi med njimi vdano prena-
šajo težek tovor, ki jim ga, dan za
dnem, nalagajo odrasli; starši in
dmžina, šola in dmžba pa še kdo
bi se našel. Današnja družina je
vse manj topla, medsebojne odno-
se razjedata hlad in celo nasilje.
Našim otrokom ni več dovoljeno
motiti se, pred njimi so zahteve in
pričakovanja, ki jim mnogi niso
kos, vsi pa od otrok pričakujemo
več, kot smo jim pripravljeni dati
ali kdaj celo kaj podariti. Vseh teh
dejstev se bodo morali v šolah in
podobnih institucijah bolj zave-
dati in ne ostajati zgolj pri ugoto-
vitvah, da so otroci tega časa vse
bolj nevzgojeni, napadalni itd. Za
začetek pa bi kazalo poostriti
nadzor v času šolskih odmorov, da
bi bilo zgodb, kakršna je Marko-
va, čim manj. Včasih so bili na
šolah tudi hišniki. Pa kako smo
jih ubogali!
MARJELA AGREŽ.
Obtožbe Markovih staršev so hude.
Marko lepo okreva, se mu pa toži po domu in prijateljih.
Mehanična delavnica v nekdanji Westttovi tovj
...................1^^........|||„.......I
100 let Ema, tovarne, ki ne bo
8. oktobra 1894 je v majhni,
v naglici zgrajeni baraki v Ga-
berju začelo delovati podjetje
Adolfa Westna starejšega. De-
set zaposlenih je emajliralo
posodo, ki so jo dobivali iz to-
varne Westnovega strica iz
Knittelfelda v Avstriji, kjer je
bil Adolf prej zaposlen kot tr-
govski potnik.
Že naslednje leto se je de-
lavnica razširila in podjetje je
začelo samo izdelovati posodo.
To so bili začetki kasneje
izredno uspešne in vse večje
Westnove Tovame emajlirane
posode v Celju, kasnejšega
Ema. Tovama, ki je desetletja
krojila razvoj mesta in dajala
kruh tisočim v Celju in okolici,
je po sto letih od ustanovitve le
še senca tistega, kar je pome-
nila nekoč. Za mnoge, ki so
v njej preživeli večino svojega
življenja, je to boleča obletni-
ca. Ob jubileju smo poiskali tri
različne zgodbe in tri različne
usode, povezane s tovarno.
Jastrebi v tovarni
z grenkobo se je stoletnice
spomnil Alojz Drofenik iz Ce-
lja, ki pravi, da je njegova ge-
neracija veliko žrtvovala za
razvoj tovame, ki je danes le
še razjeden rakavi bolnik. Sam
je še »ušel« najhujšemu, saj so
ga leta 1991 upokojili, potem
ko je 38 let preživel v tovarni.
Ker je imel v času šolanja za
strojnega tehnika državno šti-
pendijo, mu je ministrstvo za
industrijo in mdarstvo določi-
lo delovno mesto. Prosil je, če
ga iz Maribora lahko prestavi-
jo v Celje, kjer je bil doma tn
tako se je znašel v Emu. »V
tistih letih se je veliko delalo
in slabo živelo,« se spominja
Alojz Drofenik. »Vendar smo
delali z veseljem, ker smo ver-
jeli, da se bodo časi izboljšali,«
dodaja. Veliko prostih ur in
dni je takrat šlo za udarniško
delo, gradili so dijaški dom.
Mariborsko cesto. Golte in še
vrsto dmgih objektov, v glav-
nem za zemljo in pol kranjske
klobase. V tovarni se je poleg
tega nenehno dvigala norma,
ljudje so delali v težkih pogo-
jih. »Tisti, ki so bili v Emu še iz
Westnovih časov, so imeli nanj
lep spomin, če le niso bili lenu-
hi,« pravi Alojz Drofenik. »Ve-
činoma so bili to zelo pridni
delavci, ki jim je bila tovama
dmgi dom«.
Sčasoma je začela tovama
stagnirati. Denar iz uspešne
tovame se je po njegovem pre-
lival dmgam, poleg tega v to-
vami ni bilo pravega razvoja.
»Na mesta vodij razvoja so po-
stavljali ljudi, ki za to niso
imeli smisla,« pravi Drofenik.
»Vsak inženir je takoj dobil
stanovanje, nihče ga ni vpra-
šal, kaj je naredil za tovarno.
Tako je veliko temeljilo na
srednjem kad
lal v tehnolo
bilo moje pod
polnjevanj v
tudi v Emo ;
vega.«
Alojzu Dr(
žal, da so tovi
nesli na vse s
nikoli več v
firma v izd
posode, kar je
ko so izdelal
posode na da
Dobri odn
z Westnl
Ivo Erhartic
nes 94 let in
najstarejših še i
'n
Zdaj
Za ni
Zdaj
Pri U
Zdaj
Za začetek
Na razstavi s
ško sliko mad
Simona Hollo
Kožuhanje. ^
Ide, ki se na 1
ki jo nekoliko
ljubiti. Oba s«
ze in ličkanja
žijo slečeni
eden med »
zrnje.
Na Štajersl
vzhodu, naj b'
ško pravilo, i
rdeče koruzni
katero si iz*"
plašnemu v
zal svoja čust'
sprožil nov
si. V naših '
tega ni zasled
drugega, da D
več kožuhati
mov. Pač drl
običaji.
A bi vendar
šega bolj pri*
težko čakali-.
Ijeni, zakaj
iz prijetne d|
Ličkanje je W
nje srenjsko
leta, na katef
povabljeni »|i
vseh starosti*
tudi nepovabl)
___'
Št. 41 - 13. oktober 1994
20,21
zaznamovana z bolečino
\o, kar le Mla
delavcev tovarne, ki jo je poz-
nal v njenih najboljših letih.
V tovarni je namreč delal od
•leta 1930 pa vse do 1962. leta
iz vmesno prekinitvijo v času
vojne, ko so ga izselili v Srbijo.
Čeprav Slovencev med vodil-
nimi takrat ni bUo veliko, je
s pomočjo kasnejše žene Ive, ki
je že delala v tovarni, dobil
delo nadzornika obrata.
Čeprav v visoki starosti, se
še danes dobro spominja tistih
časov. »V tovarni je bilo takrat
okrog 3 tisoč delavcev, od tega
samo 37 uradnikov. Z Westno-
,vima nečakoma, Adolfom in
Augustom, ki sta vodila tovar-
no, smo imeli dobre odnose,
o njih ne morem nič slabega
reči,« se spominja Erhartič.
»Pogovarjali smo se v nemšči-
ni, Adolf, ki je vodil proizvod-
njo, je bil precej strog, ko je šlo
za delo v tovarni«.
Med vojno so ju z ženo že
leta 1941 izselili v Srbijo, v Ja-
godino, kar je bilo po besedah
Iva Erhartiča bolje, kot da bi
ga Nemci ustrelili kot zaved-
nega Slovenca in Sokola.
»Po vojni sem spet dobil
službo v Emu, nekoliko s teža-
vo sicer, verjetno zato, ker sem
bil prej pri Nemcu v službi.
Nazadnje sem bil šef tehnične
kontrole cele proizvodnje.
Večjih razlik v delu pred in po
vojni ni bilo, vsaj jaz jih nisem
čutil. Dobro smo se razumeli,
takrat se je tudi še dobro za-
služilo v tovarni. Težav takrat
še ni bilo, začele so se kasneje,
ko sem bil je že davno v poko-
ju,« ugotavlja Erhartič. Ko
razmišlja o vzrokih za današ-
nje stanje pa meni, da so ver-
jetno odraz splošnih razmer
v družbi.
Dokler je še lahko hodil, je
še šel kdaj pogledat v tovarno,
zadnja leta pa so mu ostali
predvsem spomini. In pa šte-
vilne fotografije, ki jih je
ustvaril na mnogih potovanjih
doma in po svetu in se z njimi
kot član Emove Ljudske tehni-
ke predstavljal na različnih
razstavah. Še vedno je njen
častni član in verjetno eden
najstarejših fotoamaterjev
v Sloveniji, saj se že od leta
1916 ukvarja s fotografijo. Za
svoje delo je prejel kar nekaj
priznanj.
Iz bolnišice med
višice
Zgodba nekdanjega Emove-
ga delavce Stanislava Horvata
iz Leskovca pri Celju pa je bolj
žalostna in podobna številnim
drugim nekoč zaposlenih, ki so
se čez noč znašli na cesti in še
danes ne morejo povsem razu-
meti, kako se je to lahko zgo-
dilo.
Horvat je v Emu delal od
1963. leta, pred tem dve leti
v Cinkarni. »Začel sem v de-
korju posode, potem sem šel za
varilca v radiatorski oddelek
in tam delal vse do konca, do
leta 1992. V teh zadnjih letih
so se dogajale take stvari, kot
verjetno nikjer drugje. Ljudi je
bilo preveč, vsega smo bili kri-
vi delavci, ne pa vodstvo. Ves
čas smo delali na normo, zra-
ven pa so nam grozili, da nas
lahko vsak trenutek postavijo
na cesto. Prave diktatorske
razmere so veljale v tovarni,
ničesar nisi smel povedati in se
postaviti po robu. Zlasti mlaj-
šim so grozili. Ko je prišlo do
krize, so nas zmetali ven. Fe-
bruarja 1992 so me odpeljali
v bolnišnico na oddelek za srč-
ne bolnike. Nato sem domov
dobil pošto, da sem delovni vi-
šek, niti podpisa ni bilo na pa-
pirju. Tako so nas spravili iz
tovarne, nekaj so nam obljub-
ljali za odpravnino, pa je do
danes nismo videli. Takrat
sem imel 33 let delovne dobe,
po zakonu pa bi moral imeti za
upokojitev 35 let delovne dobe
in 55 let starosti. Tako sem
pristal na borzi, kjer sem še
danes in dobivam 24.800 to-
larjev. Pokojnino pa bom lah-
ko uveljavljal šele drugo leto,«
pripoveduje Stanislav Horvat
in videti je, da mu ni lahko pri
srcu. »Sram me je, da sem v fa-
briki delal tako dolgo, sedaj pa
nimam nič,« dodaja. »Naredili
smo ogromno udarniških ur,
pomagali graditi hale, Emov
počitniški dom. Golte... Sedaj
se naši žulji razprodajajo, sta-
novanja so že prodali, ničesar
več ni, denarja tudi ne,« zagre-
njeno ugotavlja Stanislav
Horvat. In njemu podobnih je
še veliko. Od 3500 zaposlenih
jih je v tovarni ostalo približno
tisoč, pa še teh je preveč. Sto-
letnica Ema je tako minila
brez praznovanja in brez veli-
kih načrtov, za mnoge z gren-
kimi in bolečimi spomini.
TATJANA CVmN
sva šlemov za avstroogrsko armado.
Alojz Drofenik
Ivo Erhartič
Stanislav Horvat
I tri rdeče, iiušnem te:
\že gre
hhali
drugemu.i
(štajerska ljudska)
Kakorkoli že, kožuhanje je
bilo eno tistih opravil, ki ni
bilo težavno, povrh še zabav-
no, razen pri kakšnih pustob-
nežih, za katere so imeli po-
vabljeni pri roki kup izgovo-
rov, da jim ni bilo treba priti.
Oglejmo si, kako je to opra-
vilo potekalo pol stoletja na-
zaj. Ko je koruza dozorela in jo
je bilo veliko, je gospodar že
čez dan naprosil pomoč, da so
jo oblamali. Moški so šli v ko-
ruzo s koši in so nosili na voz,
vsi drugi pa so lomili storže.
Glasen pogovor, kak vrisk in
niigotanje koruznih stebel je
oznanjalo po vasi, kje bodo ta
Večer kožuhali. Vozove domov
pod streho, čim bliže podu. Če
je bil še čas, so prazno komz-
nico posekali, zložili v kopice
in jo, ko je bil čas, zvozili do-
niov, kjer so jo kdaj pozneje
Zrezali s slamoreznico in jo po-
kladali med senom. Dandanes
koruznico s storži vred zdrobi-
jo in spravijo v silose. Ponekod
So ves pridelek spravili na ve-
lik kup sredi poda, drugod so
Spet kosmate storže sproti pri-
našali.
Navadno so šli otroci vabit:
Naš ate p'stijo pros't če bi
'Š7 n 'coj k nam na kožuhaje.
^a kar vsi prid'te, de bo bolj
hšn...
Tudi odrasla hči ali fant si
nista pustila dvakrat reči, naj
gresta vabit kožuhače, če sta si
lahko privabila najbolj zažele-
ne. Kmečki ljudje so znali po
ovinkih povedati, da si koga še
posebej želijo, le otroci so po-
gosto zdrdrali tudi tiso, kar
nebi smeli, recimo:
Naša Micika bi rada, da bi
pr'šu vaš Franček nocoj kožu-
ha t. Ate so pa naročil', da lah-
ko pridete vsi, če ste takšne
volje...
No, kakorkoli že, ko je svet
zagrnil mrak in so povabljeni
na doma najnujnejše postorili,
so drug za drugim prihajali in
se v luči petrolej ske leščerbe,
ki je tipala v temo, ogledovali,
kdo vse je okoli kupa.
Obtrgovanje kužuhinke je
bilo sicer preprosto, vendar je
bilo treba pustiti dovolj notra-
njih listov, da so jih lahko ve-
zali v pare, četvorčke in še-
storčke. Ženske so spredaj, tik
ob kupu kožuhale, moški pa so
za njimi vezali storže v »pušl-
ne«, s katerimi so potem ob-
djali late kozolca ali svisli, kar
je dalo domačijam nadih je-
senskega vzdušja.
Zgodilo se je, da je vezač za
površno deklino, ki je puščala
premalo lističev, sledil smeri
njenih prepogostih pogledov.
pa je vpričo vseh poklical do-
tičnika, da bi zamenjala sede-
že, češ, naj on veže storže brez
veziva. Ker so bili to časi, ko
so dekleta še zardevala, je za-
Ijubljenki bušnila kri v obraz.
Spet je bila ena vaških skriv-
nosti razkrita.
Bolj ko se je kožuhanje
vgrezalo v noč, bolj živahno je
postajalo. Tudi zato, ker so ga
zapuščali zaspani otroci in za-
kinkale tudi mame ter obrek-
ljive tete. Starostno poprečje
se je nižalo, opogvunili pa so se
tudi mladi cagavci, ki so dolgo
zbirali korajžo za prihod. Prve
ure je prišla na račun pred-
vsem otročad, ki so je bila sa-
ma ušesa ob pripovedovanju
možakarjev o dogodkih med
vojaščino, ob babjevemem za-
trjevanju kje vse da straši, kje
plešejo copmice in delajo točo.
Znova so oživeli že-tolikokrat
premlevani dogodki: o skriv-
nostnih, nepojasnjenih smrtih,
izginotjih, ubojih, nesrečah...
Vse to je nekoč šlo ljudem veli-
ko bolj do srca, kot dandanes,
ko nam radio, časniki in tele-
vizija vsak dan natrosijo mno-
štvo zlih novic.
Večkrat ko je zakrožila ma-
jolka od ust do ust, pogosteje
se je oglašala pesem. Dolgo-
trajno opravilo je bilo ravno
prav za pripovedne pesmi. Če
je tako naneslo, so znali izbra-
ti pesem, ki je bila tudi navzo-
čim namenjena kot sporočilo,
svarilo, namig... Pripovedne
pesmi so imele vselej tudi
vzgojno, poučno vsebino — na-
uk pač.
Večji ko je bil kup ličkanja,
veselejše je postajalo, pomen-
Ijivejše so bile pesmi, šale bolj
zabeljene, pogledi manj pri-
krivani. Ljubezen je iznajdlji-
va in ob takšnih priložnosti je
priskočila na pomoč tudi šega
s tremi rdečimi storži, na pri-
mer! Ali pa pravilo: kogar lju-
biš, ga dregaš! Tako kakšna
srbelca ni dala s svojim jezič-
kom prej miru, dokler je izzi-
vani fant ni krepko zgrabil, jo
v loku zalučal v ličkanje, jo
prežgečkal, natlačil kožuhinke
in koruznih laskov za vrat ob
splošnem krohotu in podžiga-
nju kužuhaškega občinstva.
Kožuhaški večer so zaklju-
čili celo s plesom, če je bil pri
roki godec. Govedo spodaj
v hlevu se pač ni imelo komu
pritožiti zaradi kaljenja noč-
nega miru. Seveda so kožuha-
čem tudi postregli, vendar ne
tako izbrano in v izobilju kot
ob košnji, žetvi in mlačvi. Že
malce »vrezen« mošt se je prav
dobro prilegel kuhanemu ko-
stanju.
F*redvsem pa je je bilo naj-
važnejše druženje. En večer tu,
drugi spet pri sosedu je zlata
jesen zbliževala vaščane, med-
soseska pomoč je bila samo-
imievna, zadovoljstvo, da so
do nove letine preskrbljeni,
jim je bogatila odnose.
Če pa si je tja do pusta kak
parček, s prečiščeno, natrgano
in oprano kožuhinko postlal
zakonsko posteljo, je bil eden
od ciljev jesenskega kožuhanja
tudi dosežen.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
22
ODMEVI
De jure mestna
ulica, de facto
tranzitna
obvozna cesta
Na pismo g. Franca Jarha,
objavljeno v Novem tedniku,
dne 29.9.1994, daje služba za
komunalno gospodarstvo
v mejah svoje pristojnosti, na-
slednjo obrazložitev:
Obnovitev dela lokalne ce-
ste št. L2354 (del Ceste pod
gradom)
Odgovor dajemo zaradi dej-
stev, ker navedbe v časopisu
ne odgovarjajo resnici. Ni nam
jasno, zakaj se g. Jarh ni obrnil
na našo službo, saj občasno
službeno sodelujemo in bi mu
podali natančne podatke...
Na podlagi PravUnika o ob-
navljanju, rednem vzdrževa-
nju in varstvu cest. Uradni list
SRS, štev. 11/88, je naša služ-
ba v imenu investitorja Občine
Celje izvedla obnovitvena dela
na obstoječi dotrajani lokalni
cesti na odseku od že urejene
ceste (širina 7 m z robniki) do
železniškega podvoza (proga
Ljubljana-Maribor) z naveza-
vo na staro cesto.
Pisec navaja, da krajevne
skupnosti pri tej gradnji nihče
ni nič vprašal. To je dokaj čud-
na in neresnična trditev, saj
krajevna skupnost to rekon-
strukcijo v svojih programih
obravnava kot prioritetno že
več let, lani in letos pa je bila,
seveda v imenu krajevne skup-
nosti, na Občinski skupščini
večkrat podana zahteva, da se
to, skupno dogovorjeno in pla-
nirano delo, opravi.
Obnovitvena dela so bila
planirana za leto 1994.
Dela se izvajajo po projektu
PVV Celje št. 731/94 in zaje-
majo v celoti nov cestni ustroj
in asfaltiranje v sistemu 5+3 cm
v širini 6 m, z urejenim odvod-
njavanjem in popravilom ob-
stoječega opornega zidu. Po-
tek trase ceste je v celoti po
zemljiščih v javni rabi.
Korektura prometno neu-
strezne krivine v območju pro-
filov 4-8 (prometna črna toč-
ka) je izvedena skladno s točko
2 citiranega pravilnika.
Iz zgoraj navedenih podat-
kov iz projekta izhaja, da je
obnovljeni del lokahie ceste
klasificiran kot mestna vdica
s hitrostjo 60 km/h, vezan na
mestno uUco Cesta na grad,
prav tako pa nima elementov
širine in ustroja za tranzitno
obvozno cesto, kar mora biti
piscu pisma povsem jasno, saj
je gradbeni inženir.
Niveleta ceste je v najvišji
točki na koti 236,85 m, ki je
tudi kota obrambnega nasipa,
zato tudi cestno telo varuje
Skalno klet pred poplavo in je
pisanje o preplavitvi neres-
nično.
S stališča prometne varnosti
je bUa rekonstrukcija tega de-
la vozišča nujno potrebna. Vo-
zišče s tako izvedenimi ele-
menti bo nudilo udeležencem
v prometu z Zakonom o varno-
sti cestnega prometa predpisa-
no prometno varnost. Cesta je
namreč namenjena mešanemu
prometu, ker se na njej pojav-
lja motorni, kolesarski in peš
promet. Pešci imajo vzdolž na-
selja izveden pločnik, ki je ni-
veletno ločen od vozišča, kole-
sarjem in pešcem pa nudi do-
volj varnosti 6 m široko voziš-
če. Hitrost na tem cestnem od-
seku bo s prometno signaliza-
cijo omejena na 60 km/h, zato
zahteve pisca po dodatnem
umirjanju prometa z grbinami
ali šikanami niso potrebne.
V članku omenjena peticija
krajanov je bila obravnavana
na sestanku v Krajevni skup-
nosti in tam tudi ustrezno
obrazložena.
Za ostale odgovore pa naša
služba ni pooblaščena.
Strokovna služba za
komimalno gospodarstvo
Občine Celje,
Že videno Ili.
»o, sveta preproščina!« sem
si rekel, ko sem prebral zapis
ge. Lucije Jovanovič-Škorjanc
v prejšnjem NT. Vse mi je bilo
takoj jasno!
Ga. Lucija Jovanovič-Škor-
janc jadikuje nad mojim pisa-
njem v NT, ki ga ima naroče-
nega že skoraj eno leto. V NT
pišem občasno že od 1. 90 na-
prej in sem med drugim izra-
žal tudi svoje videnje posledic
»mahanja s papirčki« (zastavi-
cami, ga. Lucija!). Uvodoma
še to! Nikoli nisem nikjer
omenjal športnice, ki govori
tuj jezik, temveč poslušalko
K., ki ni hotela odgovarjati
v slovenščini v Športnem kvi-
zu RC (vse je dokumentirano
na magnetoskopskem traku!).
Berite in pišite bolj precizno,
tudi pikolovsko, če je potreb-
no. Saj se tako izognete nepo-
trebnim očitkom izzvanega so-
govornika.
Sicer pa odgovor na vaše
»pisemce« pišem danes,
9.10.1994 (nedelja). Ali morda
veste, da je bil na današnji dan
pred 60 leti ubit prvi »Ujedini-
telj« vseh Jugoslovanov (beri:
srboslavenov) na Balkanu. Si-
cer pa je ta naredil še najmanj
škode slovenskemu narodu,
medtem ko je drugi omogočil
tretjemu, ki bo kmalu dobil
Nobelovo nagrado za mir, da
je začel 1. 1987 svoj »Drang
nach Norden« in tako je danes
za posledicami uresničevanja
ideje o »ujedinjenju svih Jugo-
(Srbo)slavena u jednoj zemlji«
60 odstotkov ozemlja nekda-
nje avnojske SFRJ prekritega
s trupli, kršna balkanska prst
pa vpija kri in solze trpljenja
nedolžnih ne-Jugoslovanov
(beri: ne-Srbov). To je le kra-
tek diskurz zgodovine beo-
grajskega »ujedinjavanja« te-
ga dela Evrope v stoletju, ki se
izteka, »sicer pa so bili vsi bal-
kanski parcialni nacionalizmi
nujna posledica srbskega uni-
tarističnega hegemonizma«.
(S. Šuvar, Svi naši nacionaliz-
mi, 1986, str. 73-79). Toliko
o »okupaciji z Juga«, ga. Luci-
ja, zato mi je do vaših patetič-
nih in puhlonebuloznih nasve-
tov toliko kot do lanskega sne-
ga v Vukovarju oz. Srbo-
branu...
Glede dogodka z 12-letnim
fantičem pa sledeče; mladolet-
nik je »vijugal« s kolesom po
celotnem desnem voznem pasu
magistralne ceste in s tem de-
janjem povzročil skorajšnjo
nesrečo meni kot tudi nezna-
nemu vozniku rdečega R-4
pred menoj. Fantiča sem usta-
vil in v razburjenosti uporabil
slovite besede PTM. Vendar pa
je to še en dokaz več, ki pod-
krepi tezo o »okupaciji z Ju-
ga«. Ali veste, ga. Lucija, da
večina Slovencev v afektnem
stanju ne uporablja kletvic
v slovenščini, marveč v srbšči-
ni. Ali poznate antropo-lingvi-
stični fenomen »lingo-fagije«,
ko nek večji jezik organsko
skozi obdobja »požira« manjše
jezike okoU njega. To pa mu
omogočajo spremljevalni pro-
cesi, ki imajo svoja »teoretska«
pokritja v različnih »Lebens-
bomovskih« inačicah. Tudi
slovenščina je bila tako kot al-
banščina, makedonščina, hr-
vaščina v vsej 70-letni zgodo-
vini (še posebej pa po 1. 45)
izpostavljena agresivnemu
lingo-fagičnemu značaju t.i.
srbohrvaščine (beri: baščarš-
čine, pašalukščine). In zato je
problem afektnega preklinja-
nja v ne-slovenskem jeziku
dovolj zgovoren dokaz za prej
navedeno. Vas v svoji afektno-
sti sploh nisem opazil, zato vas
nisem mogel tako (osebno) na-
dreti, kot mi vi to očitate,
s fantom pa sem se kasneje še
vpričo ostalih otrok nekaj časa
pogovarjal o tem, kaj bi se lah-
ko zgodilo. Predlagal sem mu
tudi, da ga popeljem malo po
Celju in mu razkažem, kje vse
gorijo svečke ob cestah zaradi
prometnih nesreč, v katerih so
bili žrtve kolesarji. Od 1.1. pa
do 6.10. je v Sloveniji na ce-
stah umrlo 58 otrok (na ob-
močju UNZ Celje 10 otrok).
So it goes..., ga. Lucija Jo-
vanovič-Škorjanc! Pa lep poz-
drav!
»GREGEC« URANIČ,
Vojnik
PREJELI I
SBO      I
Izjava za javnost
Krajevni odbori SDSS
Vransko, Tabor, Braslovče,
Polzela in Prebold, Krajevni
odbori SKD Vransko, Braslov-
če, Polzela, Sv. Jurij ob Tabo-
ru-Tabor, Sv. Pavel pri Pre-
boldu-Prebold, Sv. Peter v sp.
Sav. dolini-Šempeter, Krajev-
na odbora SLS Vransko in Ta-
bor, Občinski odbor SKD Ža-
lec, Občinski odbor SLS Žalec
podružnica sp. Savinjska doli-
na. Občinski odbor SDSS Ža-
lec, Vodstva Krajevnih skup-
nosti Vransko, Tabor, Braslov-
če, Polzela; naslavljamo slo-
venski javnosti in Državnemu
zboru Republike Slovenije na-
slednje sporočilo:
Presenečeni in globoko za-
skrbljeni smo nad odločitvijo
Državnega zbora o oblikova-
nju enotne občine Žalec. Pre-
senečni zato, ker je odločitev
Državnega zbora v očitnem
nasprotju s predlogom stro-
kovne vladne komisije, ki je za
področje Spodnje Savinjske
doline predlagala ustanovitev
petih novih občin, vendar iz-
pustila na referendumu izgla-
sovano občino v KS Tabor.
Presenečni smo, ker je odlo-
čitev Državnega zbora v očit-
nem nasprotovanju z evropsko
listino o lokalni samoupravi in
prebivalcem Savinjske doline
onemogoča neposredno odlo-
čanje o zadevah lokalnega po-
mena in neposredno voljenje
svojih predstavnikov v občin-
ske svete.
Globoko zaskrbljeni nad
usodo demokracije v naši mla-
di državi pa smo zaradi načina
sprejetja odločitve o oblikova-
nju občine Žalec.
Zaskrbljeni smo, ker si sku-
pina posameznikov pod krin-
ko občinskega odbora LDS
Žalec prizadeva ohraniti ob-
stoječe stanje in še bolj centra-
lizirati upravljanje in javno
porabo v tako oblikovani
enotni občini Žalec.
Resnično zaskrbljeni pa
smo, ker je ta skupina dobila
podporo v Državnem zboru in
ni bil sprejet vladni predlog
o razdelitvi občine Žalec na
novih pet predlaganih občin,
ter izglasovano občino Tabor!
Zaradi navedenega odločno
zahtevamo uveljavitev vladne-
ga predloga in oblikovanje ob-
čin: Polzela, Braslovče, Pre-
bold, Vransko, Tabor in Žalec
na območju današnje občine
Žalec.
Z oblikovanjem enotne ob-
čine Žalec nam je kršeno te-
meljno ustavno načelo o ureja-
nju zadev lokalnega pomena,
zato smo se po temeljitem pre-
misleku odločili sprožiti
ustavni spor.
Protest
Državnemu zboru
R Slovenije
Svet KS Planina in krajevni
odbori delujočih strank na
Planini so na seji 7.10.1994
izrazili veliko razočaranje in
nezadovoljstvo, zaradi spre-
jetja zakona o ustanovitvi ob-
čin in njihovih območij, v ka-
terem državni zbor R Sloveni-
je ni upošteval volje volivcev
referendumskega območja ob-
čine Planina, izražene na refe-
rendumu o ustanovitvi občin.
Politično vodstvo in svet KS
izražata potrebo po ustavnem
sporu, zaradi kršenja ustavnih
pravic občanov. Vodstvo KS
Planina in stranke poudarjajo,
da je Planina pred sprejetjem
13.a člena zakona izpolnjevala
pogoje za ustanovitev nove ob-
čine, po sprejemu spornega
člena pa je takoj naslovila na
Državni zbor pritožbo v kateri
je poudarjeno, da pomeni
sporni člen kršenje ustavnih
pravic občanov. Smatrajo tu-
di, da je novi zakon o občinah
tipičen primer administrativ-
nega oblikovanja novih občin,
ki s pristranskimi in vsiljenimi
odločitvami prinaša več zmede
kot koristi. Gre za očiten pri-
mer nasprotja med voljo ljudi
in določitvijo Državnega zbo-
ra, ter za ignoranco zakonsko
določenih kriterijev, ki ne ve-
ljajo za vse enako. V letih pred
drugo svetovno vojno je Plani-
na že bila občina, ter ves čas
izražala željo, da bi to ponov-
no postala. Politični pritiski so
v preteklosti dušiU ta hotenja,
pa tudi danes naši predstavni-
ki v Državnem zboru, rajši ig-
norirajo to našo željo in podpi-
rajo ustanovitev velike občine
Šentjur. Planinsko vodstvo tu-
di meni, da bi v primeru pro,
porcionalnega sistema volitev
v svet občine Šentjur praktič-
no ostali brez svojUi predstav-
nikov v občinskem svetu. Zato
je svet KS Planina in vsi kra-
jevni odbori političnih strank
odločil, da skličejo zbore kra-
janov na katerih bodo predla-
gali bojkot bližnjih lokalnih
volitev.
Svet KS, KO SKD
KO SDSS, KO SLsi
KO DS Planina
pri Sevnici,
Prireditev »Pivo
- cvetje,«
v nelcoliko
drugačni luči!
Obiskovalcem prireditve
»Pivo-cvetje,« predvsem pa
Laščanom je znano, da je bila
letos organizirana dokaj od-
mevna razstava ter izdana
spominska brošura pod naslo-
vom »Pivo-cvetje«, 30 let.
Tudi v lokalnem radiu so bi-
le posredovane informacije,
prav posebej o nastanku in
razvoju prireditve. Seveda vse
z namenom, da se glede tega
nalije nekaterim posamezni-
kom čistega vina.
Tistim, ki morda niso obi-
skali razstave in niso dobili
v roke omenjene brošure je po-
trebno povedati, da je le-ta
dokaj obširna, tiskana na kva-
litetnem papirju, kar zaneslji-
vo ni bilo poceni. Brošuro
v 2500 izvodih je financiralo
podjetje, ki nekaj pomeni
v naši skupnosti in si zaradi
tega ni moglo privoščiti nekaj
povprečnega.
SUkovno je brošura dokaj
bogata. Poznavalcu razmer pa
kar kmalu pade v oči, da slike
ne izražajo tisto, kar je v tek-
stu napisano. Vidi se, do so
poznejšega datiuna od opisa-
nega dogodka. Pri avtorju je
zanesljivo obstojala določena
dilema. Njihova razporeditev
pa zato spreminja nekatera
dejstva.
Sam tekst pa marsikje ne
odgovarja resnici. Sprejemljiv
je lahko samo za tiste, ki raz-
voja prireditve ne poznajo.
Nesprejemljiv pa za tiste, ki so
neposredno prispevali, da je
prireditev nastala, se bogatila
in obdržala.
Zaradi njegove »ideološke
primesi« se ne da ugotoviti, za
kaj gre. Ali za kroniko s pro-
stim komentarjem pisca ali za
slavospev sponzorju.
Želim prispevati k temu, da
Št. 41 - 13. oktober 1994
!3l
^ SOŽITJE
pRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM OBČINE
ŽALEC VABI NA HUMANITARNI KONCERT
Z GESLOM: PODARIMO JIM SREČO
y dvorani doma II. SLOVENSKEGA TABORA v Žalcu,
v petek, 14.10.1994 ob 17. uri.
^=--^ V programu sodelujejo: M
.NSAMBEL ROBUA ZUPANA ANSAMBEL CMOK
HAJDI SAVINAVVBIHAL
ANSAMBEL MIRA KLINCA DUO BANANA
VINKO SLMEK KARLI GRADIŠNIK
IRENA VRČKOVNIK ANDREJA ZAKONJŠEK
'fedprodaja vstopnic: MLADINSKA KNJIGA ŽALEC
in 2 uri pred pričetkom koncerta. Prisrčno vabljeni!
I brošura, ki bo izdana ob
jetnici, bolj objektivna. Za-
bitega prosim avtorja, da mi
Igovori na naslednje:
Katerim strukturam ideja:
pivu in cvetju ob nastanku ni
ja pogodu? Kdo je očital pri-,
jitvi, da preveč diši po
,abskem oktoberfestu?
[z katerih pomembnih do-
iinentov ste »pobrali« imena,
ejnih tvorcev?
Zakaj je narobe, če smo ob
iaterih prireditvah, ki so
le združene z občinskim
aznikom, polagali venec
spomeniku NOB!
Odgovori bodo prispevali,
ibom, v morebitnem nasled-
em prispevku, bolj prizane-
jiv. Ne glede na povedano pa
naslednje: Tvegano je pisati
podobnih dogodkih brez
treznega preverjanja. Vsak,
je koliko toliko imel »prste
nes« ve, kljub slabemu spo-
jna, da ni mogoče pisati
»Pivu in cvetju,« brez naved-
[ resnično najbolj zaslužnih.
)leg organizacij in številnih
iištev gre za neizmerno ak-
me in zaslužne tajnike TD
iško. Ker v brošuri o njih ni
i napisanega, jih moram,
vsem potrebnim spoštova-
em, imenovati. Gre za go-
ode: Bogomila Kosija, Ven-
slava Jelovšega in Alojzija
»ržana. Brez njihovega dra-
cenega prispevka prireditev
ibi dočakala 30. letnice.
Se to: Prva prireditev je bila
la 1964. Potekala je od 17. do
17. in ne od 21. julija, kot je
ipisano v brošuri. Potekala
pod imenom »Cvetje in pi-
1«. Tudi program je bil po-
ta drugačen, kot je napisa-
»v brošuri. Pokrovitelj prve
fireditve je bila Medobčinska
Bpodarska zbornica Celje,
jen predstavnik gospod Velj-
»Repič je ob tej priložnosti
fejel od laškega takratnega
fedsednika skupščine na pri-
ditvi na glavnem trgu »ključ
«sta«.
O opisani problematiki bi
arsikaj lahko napisali odgo-
ifni delavci Turistične zveze
^Ije, takratnega časa.
MIHA PROSEN,
Laško
lakaj tako!!!
Spoštovani g. ex zimanji mi-
"ster Alojzij Peterle
Gotovo ste slišali, da so
'brazilskih zaporih po krivici
'prti naši mornarji. Zakaj po
^vici? Ker sem bil sam veliko
''navigator pri našem ladjar-
la je naš ponos, ki s skrom-
floto prinaša domov trdno
*luto - devize.
Sam sem imel možnost doži-
to, da smo dan, dva po
jPlutju, našli slepe potnike,
•jo jih je veliko, imeli smo
^'iko težav z njimi, zahtevali
J* nemogoče. Od super hrane,
"novih oblačil, veliko pijače,
JS^ret,   popolno   postrežbo.
so nasilni, grozili so nam
^^nirtjo, da nas bodo, ko se
jemo njihovi pajdaši poklali
r- Dobesedno so demolirali
jj^ine, kjer so udobno živeli
^,do prvega vstopa v luko.
■^slo je celo do pobegov že na
.^■^šču, skakali so v morje,
M da so jih Lskali s helikop-
^,^ni in patruljnimi čolni, da
.Jih polovili ter ponovno za-
'^'i v kabine.
^arsikaterikrat smo morali
■|[>eti in biti v strahu, da
nam ne zažgejo ladje, predno
smo jih vrnili v njihovo drža-
vo. Vendar nikoli nismo z nji-
mi fizično obračunali, ali jih
kakorkoli izpostavljali. Od ko-
mandanta do zadnjega člana
posadke smo ravnali po med-
narodnih konvencijah. Pa če-
prav bi včasih nekaterim naj-
bolj pokvarjenim z veseljem
primazal klofuto in to upravi-
čeno.
Kaj ste vi in vaše zunanje
ministrstvo storili zanje? Nič,
oz. lahko vam brez strahu po-
vem da »prekleto malo«...
Sramota.
To kar je bilo storjeno, je
kaplja v morje - same »brez-
vezne besede«. Ali veste, kako
je njim tam v nemogočih raz-
merah, brez osnovnih življenj-
sko nujnih stvari, brez »člove-
kovih pravic«, katere vaša
usta zelo rada poudarjajo, iz-
govarjajo. Ne, tega vi ne veste
in ne boste sposobni nikoli do-
umeti. Ker vam je pomembne-
je »mlatenje prazne slame,« se
voziti s kolesom po Evropi ipd.
Uspeh vašega ministrovanja
je očiten. Vsak razumen človek
je razočaran nad tem, da ste,
polni obljub, napravUi že do-
volj nepopravljive škode.
Zato ostro protestiram in
dajem vso moralno podporo
našim pomorščakom in SPP
Portorož, ki resnično trdo slu-
žijo svoj kruh, odvojeni od
svojih najdražjih in to za
skromno plačo. Vsak, ki je da-
nes pomorščak je junak.
Vi pa, lepo vas prosim, poj-
dite nazaj tja, kjer ste bili,
brez zamere »pejte tja risat
meje,« kjer ne bo škode.
Nekdanji strojnik,
slovenski pomorščak,
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
Vsem
anonimnežem!
Pred kratkim sem prejel po-
učno pismo, kjer me nepodpi-
sani pisec opozarja na nekate-
re moje nepravilnosti in mi
prijazno svetuje, naj se lepše
obnašam ter si kupim bonton
-in se ga naučim na pamet. Brž
sem pobrskal po moji knjižnici
in ugotovil, da sicer imam
knjigo o lepem vedenju, ven-
dar je verjetno zastarela (iz le-
ta 1975), saj v njen še vedno
piše, da se moram pod vsako
pismo, sporočilo... podpisati,
da naslovljenec ve komu odgo-
voriti ali se mu vsaj zahvaliti
(kot veleva bonton). Čudno,
tudi v najnovejši izdaji bonto-
na nisem nikjer zasledil, da se
lahko odpošlje nepodpisano
pismo.
Spoštovani anonimnež, ugo-
tavljam, da tudi vi ne znate
bon tona na pamet. Sklepam
tudi, da ga verjetno še nikoli
niti prelistali niste. Tako vam
moram odgovarjati na časo-
pisnih straneh. O vsebini pi-
sma bi bilo zanimivo govoriti
z vami osebno pa tudi časopis-
na rubrika mi bo hvaležna, če
je ne bom obremenjeval s se-
draškimi zdrahami. Imam pa
nasvet za vse: vedno in povsod
se predstavimo s polnim ime-
nom in priimkom (telefonira-
nje) oziroma se podpisujmo
pod svoja pisma. S tem bomo
spoštovali pravila lepega ve-
denja, se izognili zmešnjavam
in neprijetnostim, pa še več
resnice ali vsaj manj laži bo
v podpisanih pismih.
PETER NAPRET,
Sedraž nad Laškim
Uredništvo: Pridružujemo se
nasvetu gospoda Napreta. Tu-
di mi prejmemo veliko nepod-
pisanih pisem, ki seveda vsa
končajo v košu, čeprav je vse-
bina marsikdaj zanimiva in
aktualna. »Anonimnežem«
svetujemo, da opustijo grdo
navado in se pod tekste podpi-
šejo - če je potrebno, znamo
dobro čuvati skrivnost - in av-
torja.
Vojna škoda
Po dveh letih sem dobil od-
govor na svoje vprašanje o po-
vračilu vojne škode in odškod-
nine za slovenske izgnance, ki
je zelo aktualen.
JANKO BLAS,
Sevnica
Spoštovani,
V zvezi z vašo vlogo, ki smo
jo prejeli 20. novembra 1992,
vam sporočamo, da Medresor-
ska komisija za obravnavo
vojne škode (v nadaljevanju:
medresorska komisija) ni pri-
stojna za reševanje odškod-
ninskih zahtevkov v zvezi
z vojno škodo povzročeno v 2.
svetovni vojni. Zahtevki za
plačilo odškodnine namreč
v nobenem veljavnem predpi-
su nimajo pravne podlage, ni-
so pa jo imeli niti v nekdanjih
zveznih predpisih, ki so nehali
veljati. To problematiko bo
mogoče reševati šele na osnovi
nove zakonodaje, ki je v pri-
pravi. Medresorska komisija je
bil namreč ustanovljena z na-
logo, da pripravi strokovne
podlage za sprejem predpisov,
ki bodo uveljavili načine po-
ravnavanja vojne škode oziro-
ma z namenom, da sodeluje pri
pripravi predpisov, ki se ka-
korkoli nanašajo na to proble-
matiko.
Tako je Medresorska komi-
sija do sedaj obravnavala in
vladi posredovala svoja stališ-
ča do predloga zakona o žr-
tvah vojnega nasilja in predlo-
ga zakona o vojnih veteranih.
Predlog zakona o žrtvah voj-
nega nasilja določa, katere
osebe je šteti za žrtve vojnega
nasilja, postopek za pridobitev
statusa ter oblike varstva ozi-
roma pravice.
Predlog zakona o vojnih ve-
teranih pa določa, katerim
osebam je možno priznati sta-
tus vojnega veterana in pravi-
ce, ki iz tega izhajajo. Predla-
gatelj obeh zakonov je Mini-
strstvo za delo, družino in so-
cialne zadeve. Državni zbor je
že opravil prvo obravnavo
obeh predlogov zakonov, ob-
javljena pa sta bila v Poroče-
valcu Državnega zbora št. 2/
94.
Medresorska komisija je tu-
di obravnavala in vladi posre-
dovala svoje stališče do pred-
loga zakona o uporabi sred-
stev pridobljenih iz naslova
kupnine na podlagi zakona
o lastninskem preoblikovanju
podjetij. Predlagatelj le-tega
je Ministrstvo za ekonomske
odnose in razvoj, objavljen pa
je bil v Poročevalcu Državne-
ga zbora št. 17/94. Omenjeni
predlog zakona določa vzpo-
stavitev sklada za poplačilo
vojne škode. Medresorska ko-
misija je na zadnji seji, ki je
bila 18.4.1994, razpravljala
o tezah za pripravo ustreznega
predpisa, ki bo določal kriteri-
je za dodelitev vojne odškod-
nine. Državni zbor je prvo
obravnavo tega zakona opra-
vil pred parlamentarnimi po-
čitnicami.
Na seji medresorske komisi-
je, ki bo predvidoma proti
koncu septembra, bomo
obravnavali predloga zakona
o žrtvah vojnega nasilja in voj-
nih veteranih, pripravljena za
drugo obravnavo v Državnem
zboru.
Spoštovani; kot vidite si ko-
misija prizadeva, da bi s svo-
jim delom čimprej uspela reši-
ti naloge za katere jo je zadol-
žila vlada. Lahko ugotovimo,
da napredujemo, čeprav po-
časi.
Na koncu naj dodam še to,
da se v komisiji zavedamo, da
pričakujete čimprejšnje reši-
tve problemov, ki so se toliko
let odlagali in vas prosimo za
zaupanje.
MARCELA COKAN,
sekretarka Vlade RS
Žrtve revolucije
Predsednik države, g. Milan
Kučan, kakor tudi borci, vse
pogosteje na proslavah raznih
obletnic izjavljajo, da so se
partizani borili na »pravi«
strani.
Če pustimo ob strani dej-
stvo, da je partizansko-komu-
nistično vodstvo, vse do leta
1948 paktiralo s Stalinom, ki
ima na vesti na desetine mili-
jonov nedolžnih žrtev, pa ven-
dar ni mogoče pod izgovorom
»bili smo na pravi strani«
spregledati in še manj opravi-
čevati komunističnega nasilja
in množičnih zločinov nad na-
mišljenimi ali resničnimi idej-
nimi nasprotniki - tudi nad ti-
stimi v lastnih vrstah.
Tiste, ki muči posebne vrste
skleroza, da se revolucionar-
nega nasilja sploh ne spomi-
njajo, želim spomniti na žrtve
komunističnih čistk v parti-
zanskih vrstah, ki so trajale že
od leta 1942 in naprej. Ena od
številnih žrtev je bil tudi An-
ton Čokan iz Lok pri Mozirju,
ki je padel pod strelom komu-
nističnega likvidatorja že v ju-
niju 1942. Anton Čokan je do-
študiral teologijo, medicino in
pravo. Bil je pesnik in pisatelj
in zlasti se je zavzeto ukvarjal
s francosko književnostjo.
Njegovo kariero in njegov
vzpon je zaustavila in njegove
načrte preprečila vojna vihra.
Že proti koncu leta 1941 se je
pridružil partizanom z naj-
boljšim namenom misleč, da
gre samo za odporniško giba-
nje proti okupatorju, brez zle
slutnje, da se za takoimenova-
no »NOB« skriva komunistič-
na revolucija. Bil je dodeljen
zahodno-dolenjskemu odredu
oziroma 5. grupi odredov, ki ji
je tistikrat načeloval znani
partizanski »vojvoda« dr. Ma-
tija Dermastija. Ker pa je bil
Anton Čokan narodno zave-
den Slovenec ter prepričan ka-
toliški kristjan, ki svojega pre-
pričanja tudi ni skrival in se
tudi ni strinjal z ideologijo
brezbožnega komunizma, je
bil to zadosten razlog, da je
padel pri partijskem vodstvu
in komandantu 5. grupe odre-
dov v nemilost in je bil najbolj
verjetno po njegovem nalogu
ustreljen.
Anton Čokan je spadal med
sam vrh slovenske inteligence
in razumništva. To izpričujejo
njegova pesniška in pisatelj-
ska dela, ki jih je zbral France
Pibemik v knjigi »Jutro po-
zabljenih«. Večino njegovih
del pa so partizani uničili po-
tem, ko so po njegovi usmrtitvi
opravili na njegovem domu
hišno preiskavo in zasegli vse,
kar so našli o njem.
Toda, kljub vsem hudim zlo-
činom, ki so jih zagrešili nad
lastnim ljudstvom tako posa-
mezniki, kakor komunistična
oblast kot taka, pa velja vse
priznanje in spoštovanje vsem
številnim poštenim borcem, ki
so vstopili tudi v partizanske
vrste z najboljšim namenom
osvoboditev domovme izpod
okupatorjevega škornja in ne
za partijsko diktaturo in za-
menjavo enega zločinskega si-
stema z drugim; za pravo in ne
za lažno svobodo in demokra-
cijo. Žal so mnogi od teh, ki
niso soglašali z zločinsko ide-
ologijo in komunistično in-
doktrinacijo, postali žrtve
partijskih čistk in revolucije.
Ki se je skrivala za »NOB«, kot
se je zgodilo z Antonom Čoka-
nom. Prav tako velja vse priz-
nanje, čast in spoštovanje
vsem, ki so zaradi nesoglaša-
nja s partijsko doktrino in ide-
ologijo bili zapostavljeni, ši-
kanirani, maltretirani in ved-
no na očeh budnemu partij-
skemu očesu. Končno gre spo-
štovanje in čast v.sem tistim
posameznikom in skupinam,
(tu mislim na skupino parti-
zanskih častnikov, ki ji nače-
luje gospod Stanislav Klep in
še na mnoge druge) ki so pri-
pravljeni in zmožni resnici po-
gledati v oči, priznati zmote in
zablode komunistične ideolo-
gije, obžalovati zločine in
množične pokole - zlasti tiste
po končani vojni, storjene za-
radi zločinske ideologije in po-
ravnati krivice kolikor je to
sploh mogoče. Vsem tem velja
spoštovanje in čast!
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ali interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško politiko.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
24
Accent namesto ponvia
Južnokorejski Hyundai je
ena tistih tovarn, ki bi se je
lahko slovenski avtomobil-
ski kupec vsaj malce spomi-
njal v povezavi z nekdanjim
slovitim »poslom stoletja«,
kot se je, če je kaj spomina,
pred kakšnimi osmimi leti
imenoval »prodor« kragu-
jevške Crvene zastave na
ameriški avtomobilski trg.
Dejstvo namreč je, da je Hy-
undai izkoristil tisto, česar
Crvena zastava ni. Južnoko-
rejska avtomobilska tovarna
je sedaj bolj ali manj uve-
ljavljena znamka tako na ve-
čini evropskih kot tudi na
ameriškem trgu, o kragujev-
ški tovarni pa še lep čas ne
bo nič slišati...
No, Hjomdai letošnjo jesen
začenja s povsem novim av-
tomobilom, z accentom (na
sliki), vozilom, ki je za zače-
tek na voljo le kot štirivratna
limuzina, še pred koncem le-
ta pa bo tovama ponudila
tudi trivratni kupe in pet-
vratno kombi limuzino. Li-
muzinska izvedenka accenta
- z njim zamenjuje ponyja
- tako ponuja sodobno, torej
zelo oblo karoserijsko linijo,
ki je rezultat in posledica
petletnega razvoja. Accent je
za tovarno s Korejskega po-
lotoka pomemben tudi zara-
di tega, ker predstavlja do-
končen prelom z dolgoletnim
partnerjem, japonskim Mit-
subishijem. Avtomobil je de-
lo domačega oblikovalskega
znanja, oba motorja - 1,3 in
1,5-litrska štiri val jnika iz
serije alpha - pa so prav tako
razvili povsem sami. Hyun-
dai accent torej v šibkejši
motorni izvedenki poganja
1341-kubični bencinski
agregat z močjo 62,6 kW/81
KM pri 5700 vrtljajih v mi-
nuti, močnejša izvedenka pa
je opremljena z 1495-kubič-
nim motorjem z močjo
66kW/91 KM pri 5600 vrtlja-
jih v minuti. Zastopnik to-
varne Hy\mdai na Sloven-
skem, ljubljanski Hyundai
Avto Trade, že prodaja limu-
zinsko izvedenko accenta,
maloprodajne cene posa-
meznih izvedenk pa so: ac-
cent 1,3 LSi 19.500 mark, ac-
cent 1,5 GLSi 22.500 mark,
accent 1,5 GLSi servo 23.200
mark, accent 1,5 GLSi servo,
ABS 24.500 mark, accent 1,5
GLSi top S 25.500 mark. ac-
cent 1,5 GLSi top K 26.500
mark.
Ob jubileju: renault espace
formule 1
Renault in Matra že dobrih deset let izdelujeta rena-
ulta espace, velikoprostorski avtomobil, ki je na evrop-
skem trgu skoraj izjemno uspešen, saj so doslej izdelali
že več kot 400 tisoč avtomobilov. Za letošnji pariški
avtomobilski salon pa so si omislili espace formule 1.
Recept je dokaj preprost, pa ne tako kot se morda zdi
na prvi pogled. V limuzinski kombi so namestili dese-
tvaljnik iz formule 1 (letnik 93), dodali polavtomatski
menjalnik in nekoliko prirejeno zadnjo premo dirkal-
nika williams FW14, okrepili celotno zgradbo avtomo-
bila, se nekoliko pomudili še pri prednji premi in tako
je nastal espace Fl. Zmogljivosti tega prototipnega
avtomobila, ki naj bi ga menda uporabljali kot tako
imenovani safety car v dirkah Fl, so seveda zelo zani-
mive. Do 200 km/h pospeši v 6.3 sekunde, končna
hitrost pa ni znana. Seveda ni znana niti cena tega
mešanca med espaceom in bolidom formule 1, ampak
prav poceni zanesljivo ni bil.
BORZA CEN
RABUENIHAVIOMOBILOV
Kljub hladnemu vremenu se je na avtosejmu pred dvorano Goi^,
vec zbralo blizu 700 vozil. Prodajo so organizatorji ocenili kot dobro
saj se je po nepopolnih podatkih prodalo blizu 50 vozil. Sejem si '
ogledalo preko 2 tisoč ot>isKovateev.
tip avtomobila	letnik	DEM	letnik	D
Yugo 55	85	2.100	86	2.;
Fiat Uno 45	87	6.300	89	9.(
Lada Samara 1300	89	5.400	90	6.:
škoda Favorit	89	7.800	90	8.;
Renault 5 Gampus	90	8.500	91	9.;
Renault 4 GTL	84	2.500	90	6.
Volksvvagen Golf JGL	82	3.800	85	6.;
Volksvvagen 1300 J	71	2.600	76	3.1
Citroen Visa 11 RD	86	4.600	88	7.;
Opel Kadett 1,3 S	83	3.900	87	9.
Daihatsu Charade CS turbo	90	11.100	91	13.!
Nissan Sunny	89	13.000	90	13.;
Lancia Thema	88	13.800	—	
Ford Orion 1,6 D	87	10.500	93	15.1
Honda civic s petimi vrati
Japonska Honda spada tu-
di doma med manjše, vendar
ugledne avtomobilske tovar-
ne. Prav takšen je njen polo-
žaj na svetovnem avtomobil-
skem trgu, kjer sodi njena
produkcija med skromnejše,
zavoljo sodelovanja v dirkah
formule 1 in pa drugačnega,
veliko bolj pozornega odno-
sa do tehničnega razvoja
motorjev pa je njen pomen
veliko večji.
Letošnja jesen je za Hon-
do, ki se je lani razšla z bri-
tanskim Roverjem (kar men-
da ni bila najbolj posrečena
tržna oziroma poslovna po-
teza), pomembna tudi zaradi
predstavitve petvratne izve-
denke civica. Avto je seveda
narejen na osnovi štiri vratne
limuzine, predstavlja pa nuj-
no popestritev ne izjemno ši-
roke ponudbe avtomobilov
pri tej tovarni. V dolžino je
avtomobila za 432 centime-
trov, v prtljažniku je prosto-
ra za ne izjemnih 380 litrov,
serijsko pa je avtomobil
opremljen s servovolanskim
ojačevalnikom, asimetrično
deljivimi zadnjimi sedeži,
protiblokirnim zavornim si-
stemom ABS, medtem ko je
treba za zračno varnostno
blazino v večini primerov
doplačati. Honda civic s pe-
timi vrati, torej kombi limu-
zina, bo opremljena s tremi
različnimi bencinskimi mo-
torji z močjo od 90, 113 in
126 KM, domnevno pa naj bi
bila najcenejša izvedenka
tudi na slovenskem avtomo-
bilskem prostoru naprodaj
za nekako 28 tisoč mark. Na
sliki: honda civic s petimi
vrati.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
si
•estivalsko odštevanje se je začelo
f;eliu le vse pripravlleno na srečanle slovenskih tadllcev
Poprave na 5. festival Zdru-
jj radijskih postaj v Slove-
bu od 26. do 28. oktobra
'lju, potekajo po predvide-
-ačrtih. Tako smo minuli
dokončno formirali obe
ljyalski žiriji, ki bosta imeli
jvsem škarje in platno nad
jpovalnimi dosežki radij-
jl, postaj. Članstvo v žirijah
dokončno potrdili:  Tone
^Ijič, Jože Jagodnik, Jože
jjian, Tadej Labernik, Silvo
in Bogdana Herman.
Ilinuli teden smo obiskali
jjUrad za informiranje Vla-
Republike Slovenije in za-
igili njenega direktorja g.
ifuta Sukljeta, da se bo ude-
jl Skupščine Združenja ra-
slih postaj, s katero se bo
jktično tudi začel festival,
polcroviteljem festivala - Iz-
■nim svetom Skupščine ob-
čine Celje pa je že dogovorje-
no, da bo Skupščina Združe-
nja potekala v Narodnem do-
mu v Celju prvi dan festivala,
v sredo, 26. oktobra, z začet-
kom ob 10.30.
Sicer bo središče festival-
skega dogajanja v prostorih
Hotela Evropa, zlasti kar za-
deva poslušanje tekmovalnih
izdelkov. Prvi dan se bodo
udeleženci festivala ob 17. uri
preselili v Laško, ko si bodo
kot gostje Pivovarne Laško
ogledali proizvodni proces in
pivovarski muzej, dovolj časa
pa bo tudi za degustacijo La-
škega piva.
V četrtek, 27. oktobra bosta
dopoldan in popoldan izrazito
tekmovalno delovna zaradi
poslušanja tekmovalnih izdel-
kov radijskih postaj, le-to bo
dopoldne med 9. in 12. uro ter
popoldne med 14. in 15.30 uro,
medtem ko bo osrednja pozor-
nost namenjena pogovoru
s predsednikom Republike
Slovenije g. Milanom Kuča-
nom. Pogovor z njim bo med
17. in 18. uro v živo in ga bodo
prenašale vse radijske postaje
- članice Združenja na t.i. četr-
ti radijski mreži. To pomeni,
da bomo tudi tehnično dosegli
nacionalno slišnost.
Zadnji dan festivala bo imel
poleg tekmovalnega obeležja
tudi kultumo-turistično, saj si
bodo udeleženci po načrtu
ogledali Rimsko nekropolo
v Šempetru in v njeni nepo-
sredni bližini tudi edino kra-
ško jamo na Štajerskem - jamo
Pekel.
Po načrtih naj bi strokovni
žiriji potegnili črto nad dosež-
ki radijskih postaj v osmih
tekmovalnih kategorijah pri-
bližno ob 17. uri, objavili pa
najboljše dosežke na zaključni
prireditvi festivala ob 20. uri
v Hotelu Evropa in v družbi
znanega celjskega ansambla
Oliver Tvv^ist. Prav takrat pa
bo festivalsko vzdušje doseglo
svoj višek. Organizatorji, hiša
NT&RC in v njenem okviru
Radio Celje, si bomo prizade-
vali, da bo ostal 5. festival ra-
dijskih postaj v lepem in traj-
nem spominu vseh udeležen-
cev in gostov, tako v organiza-
cijskem, tekmovalnem in dru-
žabnem smislu.
MITJA UMNIK
V torek, 18. oktobra ob 11. uri
bo v kristalni sobi Hotela
Evropa v Celju novinarska
konferenca, na kateri bomo
organizatorji podrobneje spre-
govorili o poteku festivala ra-
dijskih postaj in posebej o te-
mah, ki jih bo obravnavala
skupščina Združenja.
RADIJSKI SPORED
od 13. do 19. oktobra |j
RADIO CELJE
četrtek, 13.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika '\
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo i
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 .;
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- =
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 ;
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12,00 BBC novice, \
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, i
17.00 Kronika, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, -
19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 14.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika \
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo ;
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 j
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- \
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 ;
Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, ^
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 ^
Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 ;
Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Sejemski program Radia Celje, 5
17.00 Kronika, 17.45 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna '
poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), ^
20.00 Zaključek programa.
Sobota, 1510.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja \
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 i
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled J
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev ]
programa, 10.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 '
Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in ;
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in poz- i
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Rokomet: EP, Celje Pivovarna Laško - Fotex j
Veszprem, prenos, 18.30 Vročih 20, 20.00 Večemi športno-zabavni I
program, 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 16.10.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska 1
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski (
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 :
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 14.45 Nedeljsko.;
športno popoldne: Biostart Publikum - SCT Olimpija, prenos 2. polčasa, i
Pribl. 19.00 Zaključek programa. \
Ponedeljek, 17.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja i
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 ;
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled ,
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev ■
programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz,i
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot. 15.30 j
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika, i
18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30^
Večerni program, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek pro- i
grama
Torek, 18.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja^
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 ->
Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 ^
Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, -
9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 j
Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00'
Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 '
Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser ^
(melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00^
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa.    ;
Sreda, 19.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja J
kronika RS, 5,40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 ;
Poročilo OKC Maritx>r, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 1
7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 j
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 ■
Terenski radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15;
S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, i
13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve-.
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser;
(melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 3
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, ^
21.00 Zaključek programa. j
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob;
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ]
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah^
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni m odgovorni urednik: Mitja Umnik '
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik; Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441 032, i
Studio: 441-310, 441-510. ■
Prof. dr. Davorin Kračun
še enega uglednega Štajerca
bomo gostili v naši oddaji, to
bo nihče drug kot podpredsed-
nik slovenske vlade in mini-
ster za ekonomske odnose in
razvoj, prof. dr. Davorin
Kračun.
Gospod Kračun pravi, da
ima do glasbe ekonomski od-
nos, kar pomeni, da je glasba
lahko dober bussines, pa tudi
za poslušati je lahko prijetna,
če je prava. Prava glasba pa za
gospoda Kračuna ni tista, ki jo
prepevajo v parlamentu, pa
tudi gostilniška ne. Rad poslu-
ša glasbo, ki ga pomirja in ob
njej pozabi na tegobe.
Duke EUington je izrekel le-
po misel »Glasba je esperanto
tega sveta« in prepričana sem,
da res 7 vsakiip ■člnv*'kfliii_ "v^
svoj način lahko kramljaš
o glasbi.
Mi pa še kar besno iščemo
Zlati glas Slovenije, z vašo po-
močjo, seveda. Lestvica zlatih
glasov trenutno izgleda tako-
le: Veseli Štajerc Alfi Nipič še
kar vodi, tesno mu sledi Hele-
na Blagne, na tretje mesto se je
prebil Oto Pestner, za njim
Adi Smolar, Šifrerja pa je
s petega mesta porinila Irena
Vrčkovnik.
Emona Merkur pa je v tem
krogu nagradil Nevenko Ko-
košinek iz Jesenic ter Pavlino
Glušič iz Žalca, ki jima bo pi-
smonoša prinesel čepico in
majico. Dejan Kokalj iz Jezer-
skega pa bo lahko kupoval
v poslovalnici Emona Merkur-
ja z bonom za 5.000 tolarjev.
________SIMONA H2O
krb za nova kadre
Brez pripravnikov, ali v novinarskih vrstah ali tehničnih, pri
diu Celje ne gre. Pri delu in na fotografiji Sherpe je novinar-
1 pripravnica Vida Bertoncelj, ki je minuli vikend svoj pri-
ek spremenila v Tanko. Čestitamo!
V vseh
kategorijah
Radio Celje je praviloma na
dosedanjih festivalih tekmo-
val v vseh kategorijah. Letos
se bo sedmim tekmovalnim
kategorijam, dnevno-informa-
tivni oddaji, komentarju, re-
portaži, glasbeni oddaji, kon-
taktni oddaji, epp produkciji
in samoreklamnemu spotu
pridružila še humoristično sa-
tirična oddaja.
Naše tekmovalno zastopstvo
na 5. festivalu radijskih postaj
Slovenije v Celju pa bo nasled-
nje: v kategoriji reportaža bo
sodelovala Mateja Podjed z iz-
delkom Slovenec sem, tudi
pod ekvatorjem, ki je pričeva-
nja brazilskega Slovenca po-
djetnika Bogdana Šaleja,
o prebijanju skozi življenje
daleč od domovine, a še vedno
z njo v srcu. Tone Vrabl je
v maniri raziskovalnega novi-
narstva pripravil kontaktno
oddajo o agoniji nekdaj mon-
denega Zdravilišča v Rimskih
Toplicah, nekdanjega objekta
nekdanje Jugoslovanske ar-
made, ki zdaj zaradi birokrat-
skega podajanja kljuk neslav-
no propada. V glasbeni oddaji
bomo predstavili celjsko ek-
sperimentalno glasbeno sku-
pino Veronika, avtorice Mojce
Vočko, s humoristično-satirič-
no oddajo Alkotest satirikon
pa bodo nastopili Darko Žvi-
žej, Živko Beškovnik in Sreč-
ko Centrih. S komentarjem
o računicah pri odkupljanju
zemljišč za avtocesto v Savinj-
ski dolini bo sodeloval Janez
Vedenik, seveda pa bomo tek-
movali tudi z našo osrednjo in-
formativno oddajo Kronika.
V kategoriji epp produkcije bo
naš adut spot za Kili, avtorice
Nade Kumer, v kategoriji sa-
moreklamnih spotov pa bosta'
sodelovala naš »Jutranji pete-
linček« in »Al si ti al nisi ti moj
ljubi« avtorja Bojana Krajnca.
ROBERT GORJANC
Št. 41 - 13. Oktober 1994
26
Verski blazneži v Celju
Koncert angleške skupine The Holly Joes v KUubu
Londonski punk ročk bend
The Holly Joes se bo v času, ko
se večina slovenskih ljubite-
ljev glasbe ukvarja s trgatvijo
in pokušino dobrin v obliki ru-
menih in temno rdečih kroglic
ali pa zelenih lističev, že dru-
gič predstavila v podalpski de-
želici.
Lani so na krajši slovensko-
hrvaški turneji navdušili pri-
sotne z melodičnim in energič-
nim pimkom, letos pa se jim je,
z v juliju izdanim prvencem,
EP ploščo »Back To Basic«,
uspelo prebiti v sam vrh lon-
donske neodvisne rockovske
scene.
Holy Joes je slengovski izraz
za pridigarje, verske blazneže,
ki širijo temeljne in večne res-
nice, v katere niti sami ne ver-
jamejo, kaj šele, da bi stali za
njimi. Proti tej in pa tudi osta-
lim vrstam poneumljanja, se
bori ta četverica z glasbo in
angažiranimi, politično aktu-
alnimi besedili. Izid prej ome-
njene plošče so pospremili
s fotografijami, s katerimi na-
migujejo na škandal, ki je na-
stal ob smrti viktorijanskega
poslanca Stephena Milligana.
Ta je med sadomazohističnimi
igricami umrl zaradi preveli-
kega odmerka hlapljivega ma-
mila, ki ga je užival s pomočjo
pomaranče.     Za    politično
stranko, ki go]i konzervativno
ideologijo na vrednotah izpred
dvesto let, je bil to vsekakor
hud udarec, za Holly Joes pa
vir navdiha, ki so ga kreativno
in duhovito uporabili.
»Z glasbo se ukvarjamo za-
to, da se dvignemo iz vsakod-
nevnega blata, ki nas obdaja.
Gre za nekakšno zastonj tera-
pijo,« pravijo, čeprav glasba
zveni vse prej kot rezultat
kakšne psihoterapije. Glasbe-
ni naboj, dostojen legendarnih
The Clash in inteligentna, neo-
sladna melodika, podobna ti-
sti, ki jo gojijo ze skoraj main-
streamovski bendi tipa The
Wonder Struff, Manic Street
Preachers ah S.M.A.S.H., pa
za soboto, 15. oktobra, obeta
dobro zabavo v spet koncertno |
dejavnem celjskem Kljubu.
sšl
Ptujskih 5
gre v svet
Na ptujskem je veliko do-
brih ansamblov domače
glasbe, kar tudi ni čudno, saj
je Ptuj s festivalom nekakš-
no srce slovenske domače
glasbe. Med vodilnimi je
prav gotovo Ptujskih 5, ki jih
vodi Martin Škripač:
»Posebej smo veseli letoš-
njega uspeha na jubilejnem,
25. festivalu domače glasbe
na našem Ptuju. Nismo mi-
slili sodelovati, pa nas je
prepričala novinarka Kaj a
Asja Matjaž. Zbrali smo po-
gum, se lotili dela, nastopili .
in uspeli.«
Dobili ste zlatega Orfeja in
nagrado Radia Celje?
»Drugič smo osvojili zlate-
ga Orfeja in bili proglašeni
za najboljši klasični kvintet.
Ker je bila letos konkurenca
dobra, smo uspeha toliko
bolj veseli.«
Tudi prihodnje leto na
Ptuj?
»Skoraj zagotovo, po tret-
jega zlatega Orfeja, saj to
prinaša novo nagrado.«
Ansambel sestavljajo sami
preizkušeni glasbeniki, ki so
vrešči tako domače, kot vseh
^;vrsti zabavne glasbe. Popu-
larni so doma in tudi čez me-
jo, kjer so redni gostje. Imajo
tudi odlično pevko Natalijo
Kolšek, ki je njihova prava
maskota.
»Natalija je nastopila kot
solistka pred dvemi leti na
festivalu Vesela jesen v Ma-
riboru in zmagala po izboru
strokovne žirije ter dobila
nagrado Radia Celje. Tako
smo menda edini ansambel,
ki se lahko pohvali z dvema
vašima nagradama.«
Ptujskih 5 obvlada oder in
poslušalce. Zlasti njihove
domače viže so vedre, takš-
ne, ki gredo hitro v uho. Na
zadnji kaseti, ki je izšla letos
spoinladi, je cela vrsta viž, ki
se bodo »prijele« za čestitke,
v svojih vrstah imajo tudi
dva bivša člana Nipičevih
muzikantov iz prve zasedbe,
med katerimi je Edi Belčič
tudi isrvrsten pisec melodij,
kar ni čudno, saj je tudi sicer
poklicni glasbenik in uči na
glasbeni šoli. V zadnjem ča-
su je začel z njimi sodelovati
tudi popularni Brendy (pisa-
nje skladb), kar zna biti za-
nimiva osvežitev. Sicer pa je
motto Ptujskih 5 izredno
preprost: »Delati, ne umo-
tvoriti, in čim bolje igrati, da
bodo prav vsi od mladih do
starejših z nami zadovoljni,«
pravi vodja Martin Škripač,
tako kot vsi ostali, vedno na-
smejan in dobre volje. Naj se
ve, od kod Ptujskih 5 prihaja
- od tam, kjer je pesem bolj
doma kot drugje, ali je vsaj
bolj srčno živa, kot drugje.
TONE VRABL
Fantje treh dolin so letos
»stari« 30 let. Slavnostni kon-
cert so želeli pripraviti 22. ok-
tobra, za to priložnost so že
imeli posneto gradivo za jubi-
lejno kaseto. Pa se je njihova
večletna zvesta pevka, menda
po zaslugi moža, skujala, jih
zapustila in s proslavo — vsaj
v želenem roku - verjetno ne bo
nič. Fantje treh dolin so našli
rešitev v pevki Marjani Mlinar
z Raven na Koroškem in tako
so zdaj na hitro, na že posneto
gradivo, presneli novo pevko.
Smola pa takšna!
Trio Svetlin se je na drugi
kaseti »Godci prihajajo« poja-
vil tudi z bratoma Bojanom in
Andrejem Zeme v pevski vlogi.
»Naš mentor in avtor Milan
Kokalj igra kitaro pri ansam-
blu Franca Miheliča, kjer igra-
ta tudi brata Zeme. Pripeljal
jih je in smo naredili,« je pove-
dal Andrej Svetlin, ki igra
harmoniko in dodal, da upa,
da jim tega Franc Mihelič ne
bo zameril.
Marjana Mlinar z Raven na
Koroškem postaja vse bolj po-
pularna pevka. Pela je že pri
ansamblu Tonija Iskre, zdaj
dela pri triu Svetlin, k sodelo-
vanju jo je povabil sam Avsc-
nik, pomagala je Fantom treh
dolin. Bratje Svetlin pa le upa-
jo, da bo z njimi še kaj naredi-
la, ne samo kaseto Godci pri-
hajajo.
Kot nogometaši se tudi glas-
beniki selijo iz ansambla v an-
sambel. Tako se je kitarist
Francija Zemeta preselil k Mi-
ru Klincu, ki je iz tria ustano-
vil kvintet, Klinčev kitarist pa
je odšel k Robiju Zupanu. Ki-
tarista je zamenjal tudi Igor
Podpečan in je menda muha-
stega Verliča, s katerim sta
skupaj igrala pri Avseniku,
odslovil. Najtežje je bilo Ze-
metu, ki si je s težavo uredil
ekipo, medtem ko ostali pobi-
rajo izdelane glasbenike. Ze-
me pa se ne da in že ima nove-
ga kitarista, sina znanega vo-
dje Bratov iz Oplotnice, Tineta
Lesjaka. Upa, da mu tega kita-
rista ali katerega drugega
glasbenika, ne bo kdo odpeljal
pred prihodnjim letom, ko bo
Franci Zeme praznoval 30 let-
nico ansambla.
Novinci na Veseii jeseni
Na letošnjem festivalu narečnih popevk Maribor 94
(Vesela jesen), ki se bo pričel v soboto, 15, oktobra, bo
poleg že znanih pevcev in skupin nastopila tudi cela
vrsta debitantov.
V finale se je po mnenju komisije uvrstilo šestnajst
skladb. Med nastopajočimi bodo veterani, brez katerih
si zadnja leta Vesele jeseni sploh ne moremo predstav-
ljati, to pa so zlasti Čudežna polja in Aleksander Jež,
pa tudi Anita Zore in Rudi Trojner (dolgoletni pevski
par Slovenskih muzikantov), Mikado, Miran Zadnik,
Rudi Miložič, Sanja Mlinar, Prerod in Robi Hor\'at.
Med novinci pa so Vagabundi iz Žalca, Gamsi, Boštjan
Rous, celjski ansambel Cmok, Duo Black Jack in Pri-
morski fantje, prišel pa bo tudi gost iz Hrvaške, popu-
larni Elio Pisak. Po dve skladbi imajo v ognju Igor
Podpečan, Edvin Fliser in Boris Rošker, med bolj zna-
nimi avtorji pa sta tudi Oto Pestner in Džordže Nov-
kovič.
TV
Prešnji ponedeljek je izšel že tretji single z zadnje plošče spet
popularnih THE PRETENDERS. Po skladbah »Night In My
Vains« in »Fll Stand By You« se bo na lestvicah tokrat preisku-
sila pesein »977«.
Kmalu se bo na trgovinskih
policah znašel tudi novi album
bivšega pevca irskih The Po-
gues, SHANE MacGOWANA.
Plošča bo nosila naslov »The
Snake«, pri snemanju pa je
Shaneu pomagala njegova
spremljevalna skupina The
Pooes.
Star 50 let je v prestolnici
coutry glasbe, Nashvilleu,
umrl klaviaturist NICKV
HOPKINS. Nickv ie v svoii
tridestletni glasbeni karieri
sodeloval skoraj z vsemi veli-
kani ročka, najdemo ga na
ploščah Johna Lennona, sku-
pin The Who, The Kinks, Steve
Miller Band, Jefferson Airpla-
ne, med leti 1968 in 1976 pa je
veljal za šestega člana zasedbe
The Rolling Stones.
Štiri leta več kot Hopkins je
učakal eden izmed boljših bri-
tanskih bobnarjev JOHN
STEVENS. Čeprav je bil bolj
znan v jazz krogih, se je kar
nekajkrat pojavil tudi na ploš-
čah pop zvezdnikov kot studij-
ski glasbenik. Stevensovo živ-
ljenje je, sredi treh še nedo-
končanih projektov, prekinila
srčna kap.
Sredi septembra je neki
nekdanji prijatelj JIMA MOR-
RISONA v Panzu našel studij-
ska trakova, na katerih je za
slabi dve uri doslej še neobjav
Ijenih posnetkov. Eden izme
trakov je bil posnet samo tr
tedne pred Morrisonovo smrt
jo, na njem pa so posnetk
močno vinjenega Morrisona ii
še dveh neznanih pariškil
uličnih glasbenikov. Drug
trak je zapolnjen z Jimovo po
ezijo, posneto že leta 196S
Najditelj trakov upa, da b
lahko trakove prodal vsaj z
10 tisoč dolarjev, kar pa, gled
na skoraj večno populamos
leta 1971 umrlega pevca sku
pine The Doors, niti ni pretini
na cena.
ROBERT FLANT in JIMMY
PAGE bosta svoj, že nekaj ča-
sa najavljan album »Unleded«,
le izdala v začetku novembra.
Material zanj sta bivša Led
Zeppelinovca posnela skupaj
s klasičnim orkestrom in egip-
čansko skupino v nekem dobro
zavarovanem londonskem stu-
diu. Na plošči bo poleg neka-
terih najbolj znanih komadov
skupine Led Zeppelin še nova
skladba z naslovom »Wonder-
ful One«.
Ustanovni član angleških
dark poperjev THE CURE,
bobnar in klaviaturist LOL
TOLHURST (na sliki), je izgu-
bil skoraj leto dni trajajočo
pravno bitko s svojima nekda-
njima šefoma, pevcem Rober-
tom Smithom in menadžerjem
založbe Fiction Records. Lol je
hotel na sodišču dokazati, da
je bil njegov delež pri skupini
premalo ovrednoten in da ga j«
Smith leta 1989 neupravičeno
odpustil iz benda. NeposrečeD
pravni poskus bo Tolhursta
stal najmanj pol milijona an-
gleških funtov.
STANE ŠPEGEL
Pimk pop princeski, Jacqui and Sarrie, bolj znani kot SHAM*
POO, sta, po precejšnjem uspehu s skladbico »Trouble«, pr^
dnevi objavili svoj drugi single, na katerem bo pesem »Viva 1^
Megababes«. Obe omenjeni skladbi se bosta znašli tudi
njunem debitantskem albumu »We Are Shampoo«, ki bo izše'
konec meseca.
Št. 41 - 13. Oktober 1994
ekle njegovega življenja
r--
^ zgodnjem otroštvu vsak
g tem, kaj bo, ko bo vc-
na primer, sem imel
^ idejo, da bom postal In-
^. Nasprotno pa se je
KegI «z Murske Sobote
otroških letih odločil, da
J kot Alfi Nipič.
ifljo je svojo odločitev že
jjjjhen kratkohlačnik vzel
-esno. Nenehno je prepe-
jjegovi prvi poslušalci pa
jjli kar ob poteh. Rodil se
jelavski družini in že od
jaj vajen skromnosti in
hosti, je bil najbolj vesel
a v glasbeno šolo. Po štirih
1 je postal trobentač, nato
je tu in tam s kakšnim an-
blom zaigral na veselici,
dar pa si je vse bolj želel
. Naključje je hotelo, da je
ambel Sorodniki iskal ki-
sla in pevca. Mesec dni je
ko kot nor vadil kitaro,
o pa je začel redno nasto-
pati, vendar se je večkrat odlo-
čal za menjavo skupine.
Seveda je kmalu spoznal, da
tako ne gre, zato je pred petimi
leti sam ustanovil svoj ansam-
bel Modri val. Kaj hitro so
posneli prvo kaseto Srečno po-
ročen, za katero je skoraj vse
skladbe napisal Darko. Po-
novno je sledil prestopni rok
- Darko se je odločil za popu-
larno Legijo. Z njimi je izdal
dve kaseti Mura pa valovi in
Slovenija te kliče, velja pa
omeniti hite Konje bele bom
zapregel, Vmil se bom in Za-
pojte zvonovi.
Prišel je čas, ko se je Darko
naveličal prepirov v ansam-
blih, predvsem pa tega, da je
bil deklica za vse. Ob koncu
lanskega leta se je odločil, da
gre na svoje in prične s soli-
stično kariero. Do letošnjega

aprila je pripravil vse potreb-
no za izdajo kasete z naslovom
Dekle mojega življenja, tako
pa se imenuje tudi nosilna
skladba. S pomočjo Zlate
Marjance je čez poletje postala
uspešnica tudi Konji moji, mo-
ja sreča. Na kaseti tako najde-
mo dve uspešnici, s katerima si
Darko utira pot na slovensko
glasbeno sceno. Po uspešni po-
letni sezoni, ki jo je zapolnil
tudi z nastopi v Nemčiji, nada-
ljuje s promocijami kasete,
pripravlja poseben program za
diskoteke, predvsem pa na ve-
liko komponira za naslednjo
kaseto.
Skratka, Darko Kegl je
spoznal, da lahko le s trdim
delom postane pevec sloven-
skega formata. Že nekajkrat
sem ga poslušal in ob tem ugo-
tovil, da je tudi dober modera-
tor. Mislim, da ima vse pogoje,
da doseže zastavljeni cilj. Ce
bi kdo želel z njim kontaktira-
ti, je njegova telefonska števil-
ka 069 23-784. Ura klica baje
ni pomembna, saj je vajen de-
lati 24 ur na dan.
SLAVC L. KOVAČIČ
R^OT/ZRNICA
A res?
Brez veze bi bilo sedaj kar
na pamet nekaj nakladati, še
manj pa se mi ljubi ponavljati
tisto kar sem že stokrat v treti
in pol letih (ne morem verjeti)
položil in preložil po tejle ro-
potarnici, kjer res izgleda ne
bo nikoli pospravljeno kot bi
si nemara kdo želel. Pravza-
prav se mi zdi, kot da bi bilo
včeraj, ko se spomnim svojih
prvih »sramežljivih« poročanj,
pa ne zaradi tega ker bi izgubil
časovno orientacijo, ampak
zaradi enostavnega razloga,
ker je vsaj v Celju še vedno isto
sranje kot takrat, ko se mi je
zdelo vredno oglasiti, pa ma-
gari v časopisu. Vem, malo
pohvalnih besed mi je ušlo, pa
še te so ponavadi bile naslov-
ljene v druge kraje, tako da ni
čudno, da me someščani ne
marajo in so precej bolj mirni,
če me ni zraven, ker jim potem
ne morem parati jeter iz prve
roke. Večini se zdi zadosti, če
že svoje dolge nosove obrnejo
stran od mene, če nanese sre-
čanje, drugi, ki pa so bili kot
protagonisti (beri protigonisti)
direktno ožigosani, pa so tu in
tam spustili kakšno precej
sumljivo in smrdljivo žaljivko,
s tem pa zapravili še tisto malo
naklonjenosti, ki bi je bili de-
ležni vsaj ob božiču recimo, ali
pa drek. V glavnem sami naj-
bolje vedo, le to smolo imajo
nekateri, da so se znašli na po-
ložajih, ki omogočajo, takšno
ali drugačno delovanje na po-
dročju mladinske zabave in tu
ni miru za jekleno pest.
Pa vendar. Sobota je brlela
v pozni mrak in v nekdanjem
mladinskem klubu je bil napo-
vedan koncert. Precej nena-
vadno za leto 94, še bolj sum-
ljivo pa potemtakem to, da je
bila najavljena skupina Fancy
Lazy iz Pule, mislim da se ne
motim. Njihovo varianto no-
ise-cora sem slišal prvič pred
slabim letom na njihovem na-
stopu v koprskem MKC in bili
so dobri kot strela. Za časa
poletnega festivala v Puli pa
sem od vremenologov iz pod-
zemlja o njih slišal bolj mlačne
napovedi s priokusom briljan-
tine na goli buči, pa naj vas to
ne muči. Vsekakor kolektiv-
ček, ki na sivem nebu celjskem
lahko izpade kot čudo deveto
in zato nedvonmo potreben
pozornosti. Pa sem se v copa-
tah prekladal ves nervozen po
domačih poteh od radiatorja
do radiatorja in sovražil v sebi
grčavo zapečkarstvo, pri tem
pa tehtal v božjo luknjo. No,
pa je hvalabogu prišel Perger
in je rekel: »Pa kaj boš tam
v tistem Kljubu, kjer na kon-
certih vsi samo stojijo in buli-
jo, meni se to ne ljubi«. Meni se
ljubi še manj, sem veselo do-
dal, pri tem pa se spomnil na
svoje prijatelje, ki so iz istega
razloga nehali obiskovati kon-
certe že pred leti. Res žalostno.
Ali sem res za penzijo? Meni se
zdijo za v penzijo bolj tisti, ki
se dvakrat na leto spomnijo,
da imajo v kotu fršterkerijo in
da imajo dvoranico, pa vse
imajo za vraga, pa nič ne dajo.
Pravzaprav se mi zdi, da je šlo
tole s fancasto gospo bolj po
maslu Vasjinem, ki vsake toli-
ko časa le zmrda kljubsko ta-
rok druščino in pripelje kakš-
ne znance, ampak tudi to je
ugibanje.  Pohvalno namreč.
Vsaj nekdo, ki se mu zdi vred-
no podpirati tisto podrtijo
z neusmiljeno dolgočasno po-
sadko. Jaz pa bom zaenkrat
ostajal doma, šele ko si dodo-
bra pregrejem kosti se našpi-
čim in toplo oblečem, kajti
mraz pritiska, in potem bom
šel. Kam, pa je že druga stvar,
ki naj zaenkrat ne muči Izgub-
ljenih v vesolju kot so barfly-
evci, še manj pa naj mora tlači
kljubaše. Ampak jaz sem pri
vsem tem skupaj še najmanj
pomemben, tega bi se veljalo
zavedati, ne pa spremljati vse
te zamujene modne bizarnosti.
Tu si or tu nis'! Razmaz!
'op loto
tavUen vrstni red skladb je napovedala Alja Naglic,
le Dole 28, Vojnik, in si tako prislužila nagrado
dno 6000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbrala nagra-
Jca, lahko glasujete v sredo, 19. oktobra. Nagrada, ki
podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH,
TCdna 3000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
■Šprnrn7Q 1Q   r^nlia
20 WOŽŽh RAPJA CEUE
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
št. 41 - 13. Oktober 1994
12
Zrcala
Včasih v življenju naletiš na koga, ki ti je podoben. Ki
razmišlja na enak način kot ti, ki doživlja podobne stvari,
se obremenjuje s podobnimi problemi... Ce se s takšnim
človekom »najdeta«, je lahko to tudi dobro. Di-ug drugega
potem dopolnjujeta, si izmenjujeta izkušnje, se tolažita, si
zaupata... Takšnega človeka zelo lahko vzljubiš; pred-
vsem zato, ker v njem vidiš del sebe. Najbolj pomembno
pa je, da veš, da te človek, ki ga imaš rad, razume. In da ti
razumeš njega. Če tak odnos uspe, sploh ni potrebno
veliko več. Lahko si zadovoljen.
NINA M.
Neotesanec
2. del_
Piše: Jasmina Bešič
'Jeta Vera je vztrajala, da je
pojedel vsaj kos njenega peci-
va. Sedel je zraven Tine, nato
pa se kljubovalno zapletel
v pogovor z njeno teto. »Jan,
.1 SI prišel na počitnice?« »Ja,
prejšnji teden.« Tina se je po-
skušala izvleči iz neugodne si-
tuacije: »Teta Vera, bom jaz
nesla Urši zajtrk.« »Ne, ne
hom jaz. Ti, Tina, kar malo
poklepetaj z Janom, da boš
fjnela sedaj, ko je Urši zbolela,
crvžho.« je še rekla in že odne-
s'a piadenj, ki je bil sekundo
poprej še v Tininih rokah. Tina
jt» razočarano sedla za mizo in
srkala čaj. Jan pa je grizljal
pecjvc in ji hudomušno zrl
v obraz.
»Torej, si tudi ti tu na počit-
nicah'« jo je končno ogovoril,
»viha.« »Kako dolgo boš tu-
kaj?« »Dva tedna,« je nejevolj-
no rekla. »In od kod si?« »Iz
Celja!« je rahlo zvišala ton
glasu »Ali vedno govoriš sa-
mo, kadar te kdo kaj vpraša?«
>Ne, samo kadar mi ni do po-
govora!« »O.K., premirje! Bi
šla danes z menoj jezdit?« »Ni
šans!'< »O, seveda bo šla!« je
vzkliknila teta, ki je ravno sto-
pila v kuhinjo. Tina jo je pro-
seče pogledala, vendar je teta
pogled kar spregledala. »Obo-
žuje konje, ne vidim razloga,
>:akaj ne bi šla!« je še dodala
tetd in to temo s tem zaključi-
la. »V redu, ob petih pridem
pote,< je rekel Jan in odšel.
»Saj je čisto v redu fant,« je
rekla teta in pospravila po-
sodo.
Tina se je potihem veselila
ponovnega srečanja z Janom,
vendar je bila preveč ponosna,
da bi to priznala. V resnici ji je
kar precej razburkal domišlji-
jo. Ura se je bližala peti in
Tina je oblekla Uršine jahalne
hlače, suknjič ter škornje in
vzela bič. Dolge svetlo rjave
lase si je spletla v kito in poča-
kala Jana, ki je nekaj minut
pozneje prijezdil na čudovitem
črnem konju, s seboj pa je vo-
dil svetlo rjavo kobilo z belo
liso na glavi. Tina ga je poz-
dravila in se mu prijazno na-
smehnila, saj se ji je zdelo, da
je boljše ubrati prijaznejšo
pot. Jan je občudujoče zažviž-
gal: »Opala!« »Hej, pazi na je-
zik!« je rekla v šali in se na-
smehnila. Sele nato je opazila
kobilo, ki ji je bila namenjena:
»Oh, Jan, čudovita je!« »Sem
si kar mislil, da ti bo všeč.«
»Kako ji je ime?« »Bella, kar
pomeni lepa.« »Pa tvojemu?«
»Črni princ« Sedla je v sedlo
in z Janom sta se napotila pro
ti robu gozda. Vodil je Jan, ki
je okolico dobro poznal. Kar
nekaj časa sta že jezdila, ko sta
prišla do prelepe jase. Poma-
gal ji je razjahati, nato pa sta
skupaj sedla pod visoko, diše-
čo divjo jablano.
Bilo je čudovito. Pozno po-
poldansko sonce je skozi dre-
vesne krošnje svetilo na jaso.
Slišalo se je samo šelestenje
listja v vetru, petja ptičev in
rezgetanje konj. Zaprla je oči
in z nasmeškom na ustnicah
uživala. Jan jo je nekaj časa
gledal, nato pa je rekel: »Lep-
ša si, ko se smehljaš kot, kadar
okoli sebe besno pošiljaš suli-
ce.« Veselo se je zasmejala in
rekla: »Saj ne vedno. Samo,
kadar me kdo podre.«
(Se bo nadaljevalo)
Prijatelj, povej, zalcaj
Prijatelj, povej, zakaj,
zakaj si izgubljen postal?!
Prijatelj moj,
povej mi,
zakaj te alkohol in joint je pokopal.
Povej mi, zakaj
ti lažje je,
ko si brez vsega;
brez cot in hrane,
ko imaš stvari le še stare,
oguljene in sprane!
Ko nimaš kam več iti,
se niti pred »ta plav'mi« skriti,
prijatelj, povej, zakaj!
Morda spet ljubiš,
saj vem,
to vedno te dotolče.
In spet dekle,
ki zmešalo ti je štrene,
dekle,
ki v tvoji glavi dela scene!
Boš spet nekdo drug postal,
boš spet kadil in pil
ter joint iskal?
Prijatelj!
Daj, odvrzi to!
Saj le dobro ti želim
in ob strani ti stojim.
Odvrzi to, prijatelj moj,
in povej, če dobro je,
ko greš s »stafom« v boj!
Takrat, prijatelj, se vprašal boš:
Zakaj?
NATALIJA
Vsakdo ima svojo prete-
klost zaprto v sebi kot so
listi knjige, kija zna na pa-
met; in njegov prijatelj be-
re le naslov.
(Wirginia Woolf)
Darčl, DarčI...
Vesela si lahko, da imaš ene-
ga tako umirjenega, prijetnega
in pametnega prijatelja kot
sem jaz. Tako grozno zaletava
si včasih... in tako nepremi-
šljena!
Veš, zaletavim govedom se
to včasih maščuje. Včasih v bi-
stvu ne mislijo nič slabega, pa
potem vse skupaj izpade čisto
drugače... Misliš, da ima smi-
sel? Raje uživaj na zelenih li-
vadah, ki se razprostirajo oko-
li tvojega hleva in se prepusti
toku življenja! Ponavadi zna
najti pot; in največkrat niti ni
tako napačna. Zato se, vsaj po
mojem mnenju, nima smisla
siliti v politiko in bojevati ne-
kakšnih bitk med spoloma...
Čemu neki, Darka, ko bi se
skupaj vendar lahko imeli ta-
ko lepo?!?
Aha, še to. Slišal sem, da si
se preselila v govejo prestolni-
co. Kako se počutiš tam, kaj
meniš o IPZG? In, mimogrede,
si že spoznala kakšnega bikca,
ki se iJtvarja z založništvom in
bi bil pripravljen izdati moj
Kapital? Cisto pri koncu sem
že, veš, in trdno sem prepri-
čan, da se bo proletariat, ki
sedaj, vdan v usodo, počasi
umira na majhnih površinah
v ogromnih prostorih z veliki-
mi okni, navdušeno lotil bra-
nja. Gre za mlado generacijo
zasužnjenih goved, ki se bori
zato, da bi bila čim boljša ali
vsaj zadovoljiva, tako da bi se
lahko okov čim prej osvobodi-
la. Pomagal jim bom s svojo
bukvo, Darka, in postal bom
uspešen bik. Boš videla!
Pozdravlja
rve ben thinging about you
Hey, hey, hey
We must be stone crazy
When we thought vve were just friends
'cause I miss you baby
And I got those feelings again
I guess Fm ali confused about you
I feel so in love
Oh, baby what can I do
Fve been thinking about you
Hey suddenly we're strangers
I watched you vvalking away
She was my one temptaton
I did not want her to stay
Deep dovm Fm stili
Confused about you
Ob, yes Fm baby
I feel so in love
Oh, baby what can I do
Fve been thinking about you
Oh, baby
Fve been thinking about you
Got you on my mind
Fve been thinking about you
Got you on my mind
Hey, hey
What good is being here
Without you
I want to know
I feel so in love
Oh, baby virhat can I do
Fve been thinking about you
CanVt get you off my mind
You're virith me baby ali the tirne
Thinking about you
Thinking about you
On my mind
Thinking about you
Št. 41 - 13. Oktober 1994
191
»Zdravo!« in že so hiteli v garderobo.
Profesor po uri: »Tako lepe ure telesne
'^goje še nisem videl!«
»Kaj res? Bala sem se, saj sem v življenju
^deia samo eno uro telesne vzgoje.«
»Čestitam!«
»Hvala. Kar ne morem verjeti. Mudi se
^ v učilnico!« Smeje se mi, jaz pa že bežim
telovadnice.
, K uri sem povabila kolegico, ki jo je še
'^kal diplomski nastop iz telesne vzgoje pri
'^tem profesorju. Prišla je za mano v ra-
»Krasno! Nisem vedela, da si tako ener-
»Hvala, mislim, da ni bilo nič kaj poseb-
»ega.«
»Zelo delovne učence imaš. Sedaj je še
"^njor, pa že vsi računajo. Kako ti je to
^Pelo?«
, »Čisto preprosto. Kadar rešujemo naloge
delovnega zvezka, dobi prvih pet, ki reši
stran nalog brez napake, odlično oceno,
^^^nci so me prosili, če lahko rešujejo že
^'Odmoru pred matematiko. Veš, da sem jim
^ dovolila. Vsi hočejo biti prvi, zato taka
^^ina.«
, »Dobra zamisel. Hvala, ker si me povabi-
Bilo je res zanimivo.«
Sama sem se spraševala: »Smo bili res
%ri?Ne vem. Vem pa, da so bili to učenci,
^ nie vse šolsko leto niso razočarali, torej
^ čestitke njim.«
Učenci so me vedno privlačili kot mag-
S Med njimi je bilo veselo in zanimivo.
^^sih pa so mi tudi katero zagodli.
^eko leto sem imela hospitacijo prvo uč-
° ^fo. Z učenci sem jo to leto prvič pripra-
že pred učenci so prišli v učilnico
^dentje in posedli zadaj. Bilo jih je štiri-
deset. Prihajali so učenci v razred in pred to
irmožico onemeli. Nihče ni črhnil niti bese-
dice. Pozvonilo je. Začela sem z uvodom na
pripravo spisa Moja najljubša knjiga.
Spodbujala sem jih k sodelovanju. Nič. Na
vsa vprašanja je odgovarjala le grobna tiši-
na. Tudi študentje so otrpnili. Prebrala sem
jim spis z enakim naslovom nekega učenca
iz prejšnjega razreda. Takrat je bil led pre-
bit. S skupnimi močmi smo sestavili dispo-
zicijo.
»Tako, sedaj pa samostojno napišite spis.
Ne pozabite na odstavke; ki smo jih že
nakazali pri dispoziciji, na pravilno držo
pri pisanju in na obliko.«
V meni je še ostal spomin na absolutno
tišino v začetku učne ure, zato me je skrbe-
lo, kako bodo pisali. Oddahnila sem si, ko
so brali zanimive spise.
Barbara me nekoč zaupno vpraša:
»Kakšne šole moram končati, da bom to
kot vaš mož, ki nas samo posluša?«
»Osnovno šolo, gimnazijo, univerzo, po-
tem pa še moraš napraviti magisterij in
doktorat«
»Toliko vsega?«
»Če boš vztrajna, boš vse to dosegla.«
Samo smejala se mi je...
Mlaill dopisniki
Spisju sem vsa leta posvečala pozornosti.
Če mi je bilo kaj posebno všeč, sem poslala
v revijo 7D. Tako smo bili njihovi občasni
dopisniki. Pred 18 leti so bili moji učenci
raznašalci tega časopisa in vsakokrat smo
pokukali, kaj je bilo objavljeno v rubriki
»Za mladi rod«.
Po mnogih letih je od 7D dobila nagrado
Irena Pesan. Tako sem prvič spoznala delo
drugih mladih dopisnikov.
»Irena, povabljeni sva v Škof jo Loko, da
prejmeš nagrado za pridno in dobro pisanje
spisov.«
»Tovarišica, zares?«
»Tu imaš vabilo in ga pokaži mamici.
Povej ji, da te bom spremljala.«
Veselo se je smejala, ko je hitela domov.
Drugi dan: »Mamica mi je dovolila, da
grem.«
Pred šolo sem jo slikala kot mlado dopis-
nico in že sva odhiteli na vlak. Na postaji
sva srečali Milko z mladimi dopisniki s šole
Fran Roš. Irena je spoznala prve mlade
dopisnike.
»Zdravo Maša! Me veseli, da letos ne
bom sama iz Celja,« me je pozdravila
Milka.
»Zdravo! Veš, mi čisto slučajno pošilja-
mo spise v 7D. Sploh nisem vedela, da to
tudi nagrajujejo.«
»Jaz imam že leta mlade dopisnike in
vsako leto je kaj nagrajenih. To je najbolj
prijeten izlet v letu... Ponoči smo mentorji
v hotelu, otroci pa pri sovrstnikih. Tako ni
nobenih skrbi.«
»Veseli me, da bom spoznala delo mladih
dopisnikov in mentorjev.«
Dopisniki obdarijo učence, pri katerih
stanujejo. Irena je bila v skrbeh, če je kupi-
la primemo darilo. Pokazala mi je vrček
s celjskim grbom. Radovedno me je opazo-
vala, kaj bom dejala.
»Zelo lep vrček si kupila. Tega bo deklica
vesela.«
»Mislite, da bo res dober?«
»Seveda, brez skrbi!« sem jo potolažila.
V prijetnem klepetu je pot hitro minila.
Zbrali smo se v osnovni šoli v Podlehniku.
Dobili smo potrebna navodila. Učenci so že
čakali svoje varovance in jih odpeljali
domov.
»Lahko noč, tovarišica!« je nekam kislo
pozdravila Irena.
Drugo jutro:
»Tovarišica, kako >fajn< je bilo pri Pavli!
Zvečer sva gledali televizijo in igrali domi-
ne. Njen očka dela posebne igrače iz lesa, ki
so podobne dominam. Eno je podaril tudi
meni.«
»To se boš doma igrala z bratcem.«
»Ne vem, je še premajhen.«
»Danes vse pridno opazuj, da boš lahko
napisala spis za 7D.«
»Bom. Danes se peljemo k spomeniku
Dražgoške bitke, o kateri smo se v šoli
učili.«
»Te veseli? Spoznala boš tudi Iva Šubica,
ki je ta mozaik napravil«
»To me pa res zanima!« in že je odhitela
k mladim »novinarjem«.
Program je bil zelo napet do večera. Od
urednika Mladega rodu je prejela torbico.
Naš dom, ploščo z Avseniki, razne reklame
in značko 7D.
Domov sva se peljali z avtobusom. Ves
čas sem jo morala poslušati o tem in onem.
Preden ji je uspelo vse povedati, sva že bili
v Celju. Ob slovesu sem ji naročila:
»Irena, kar nocoj napiši spis v dvojniku,
da enega objavijo po šolskem radiu, enega
pa odpošljemo v 7D!«
»Tovarišica, lahko pišem z indigo, mi jo
je mama prinesla?«
»Seveda lahko, čeprav enakih spisov ne
smemo pošiljati v dva časopisa. Naš radio
pa je interna stvar.«
Drugi dan poslušamo po radiu Irenin pri-
spevek. Njen spis je bil močno »stilno« po-
pravljen.
»Tovarišica, saj to sploh ni moj spis,« se
huduje Irena. »Vi ste pa rekli, da je dober.«
»Saj je bil dober.«
Čez nekaj dni je bil njen spis v celoti
objavljen v 7D.
»V 7D niso nič spremenili spisa!« se ve-
seli.
»Imajo najin okus,« se smejeva.
»Kaj ko bi izdelali razredni časopis?«
predlaga Irena.
Učenci so bili za to, ko so poslušali Ireni-
ne doživljaje. Izbrali smo uredniški odbor
in začeli zbirati spise. Pri likovni vzgoji
smo oblikovali naslovno stran časopisa.
Enoglasno smo glasovali, da je najbolj izvi-
ren izdelek Jurija Kumra. Kaj hitro smo
zbrali dovolj spisov.
»Kdo bo vse to pretipkal?« glasno spra-
šujem.
»Moja mama zna tipkati... Moja mama
dela v pisarni... Moja mamica je tajnica...
Moja je tekmovala v hitrostnem tip-
kanju ...«
»Če imamo toliko mamic tipkaric, bomo
pa že s skupnimi močmi pretipkali spise.
Časopis je potrebno še razmnožiti, da dobi
vsak en izvod.«
Drugo jutro pribiti k mizi Sonja:
»Moja mama je obljubila, da bo vse pre-
tipkala in preslikala, samo dajte spise.«
Št. 41 - 13. oktober 1994

130
♦.41 - 13. Oktober 1994!
31
Št. 41 - 13. oktober 1994
32
št. 41 - 13. oktober 1994
31
št. 41 - 13. oktober 1994
34
Št. 41 - 13.oktot)er 1994

Leonardo zdaj!
Nekoč stara, zanemarjena,
propadajoča velika hiša v pro-
minentni Zidanškovi ulici jc
danes prenovljena, urejena,
velika hiša v prominentni Go-
sposki ulici. Znamenje dru-
gačnosti, ki jo je v tem pogledu
prinesel novi čas. Brez dvoma,
zelo lepa in želena pridobiten
za Celje. Pročelje, da človek
obstane. Posrečeno kombina-
cijo kamnitega in lesenega
opazi tudi oko turista.
Notranjost hiše je minuli te-
den prelila tudi dokončna vse-
bina. Z velikim veseljem so
odprli nove poslovne prostore
in razširjen del obstoječe trgo-
vine Leonardo. Hkrati uvajajo
lastno blagovno znamko Le-
onardo, ki bo zajemala vrhun-
ske usnjene izdelke, za katere
načrtujejo, da se bodo dobro
prodajali tudi v tujini. Prijet-
no trgovinico, ki se je že uve-
ljavila na področju prodaje
šolskih in mnogih ostalih
atraktivnih izdelkov znamk
Naf-Naf, Diesel, Schneiders,
usnjenih izdelkov znamke La-
rota in še mnogih ostalih pri-
vlačnih stvari, so razširili še
z oddelkom za prodajo eksklu-
zivnih daril in ostalih stvari
domačih in tujih proizvajal-
cev. Omenimo le vrhunske
kravate, metuljčke in šale ita-
lijanskega proizvajalca Paola
da Ponteja, odlična pisala pro-
izvajalcev Parker, Pilot, Mont
Blanc, Cross in Faber-Castell,
ure Zlatarne Celje in Idrijsko
čipko. Vse to in še več ponuja
Leonardo zdaj. Nekaj v malo-
prodaji v lastni trgovini na
Gosposki 28 v Celju, povsem
enako ponudbo pa preko vele-
prodaje ponujajo mnogim
ostalim trgovinam po Slove-
niji.
EP
K sedanji prefinjeni podobi Leonarda sta daleč največ prispe-
vala lastnika, zakonca Borštner, z imenom, z nekaterimi slikami
in z mnogimi idejami Bori Zupančič ter arhitekta Rasti Tratnik
in Borut Sitar (Arteco), ki sta prispevala prefinjene arbitektske
rešitve, pomagali pa so seveda tudi mnogi drugi.
Št. 41 - 13. oktober 1994

36
t. 41 - 13. Oktober 1994
I?
št. 41 - 13. oktober 1994
3
Št. 41 - 13. oktober 1994
19
Št. 41 - 13. Oktober 1994
1
Kam gre celjski
župan?
Predvolilni boj za mesto
bodočega celjskega župana
se je že začel. Menda so v igri
sama znana imena, tako vsaj
zatrjujejo stranke, ki predla-
gajo dr. Aleša Demšarja, Ja-
neza Grila, Edija Stepišnika,
Francka Knafelca in še koga.
Oboževalci(ke) sedanjega
župana Antona Rojca pa
v jok in na luster...
Doma Je najlepše
Na nedeljskem pogovoru
s podpredsednikom SLS in
poslancem mozirske občine
dr. Francem Zagožnom je bi-
lo zelo malo ali skoraj nič
predstavnic lepšega spola.
Očitno je v slovenski patri-
arhalni družbi še vedno na-
vada, da ženske ob nedeljah
dopoldne kuhajo kosilo. Res
pa je tudi, da je bilo pred-
stavnicam lepšega spola do-
ma mnogo lepše, predvsem
pa mnogo topleje kot v mo-
zirski občinski stavbi, kjer
so se očitno odločili za to-
plotno varčevanje. Mogoče
pa so hoteli povedati, kako
bo s kurjavo v novih ob-
činah?
Reorganizacija In
mandat
Občutek imamo, da bo re-
organizacija celjskega Jav-
nega podjetja Komunale tra-
jala vsaj še desetletje. V tem
času bo verjetno tudi sedanji
direktor Jože Gabršček imel
pogoje za penzijo. Sedaj mu
namreč mandat podaljšujejo
za »čas do izvedbe reorgani-
zacije podjetja«, ta pa noče
in noče biti končana.
Velenjski vrh na zlati
žili
Kaj če z zaprtim krogoto-
kom tehnoloških voda v šo-
štanjski termoelektrarni
vendarle ne bo nič? Zaskrb-
ljujoč je namreč odločno
uperjen prst direktorja ve-
lenjskega rudnika Franca
Žerdina. Morda je že določil
novo lokacijo za kopanje
premoga...
Štefka Kučan v Velenju: »Tole pa ni slaba ideja. Še Milan U
lahko kdaj poskusil.. .*
Če Že gradili boste avtoceste,
zakaj v obraz nam ne poveste,
da umazano se igro greste?
Ponudbo najboljšo nam da Italijan,
država nemočno se postavi v bran.
Slovenec po delo naj gre drugam, a kam?
Zakon o občinah bil je sprejet,
pripombe s terena čakajo še na razplet.
Sveti občinski, o bog, spet nov organ,
občani gledali bodo razvedrilni program
Glavno besedo zdaj imel bo župan,
a tudi on moral biti bo strankam vdan.
____„________. _ _..______ JEBANCIČEČ
Največ glasov ste tokrat pripisali traktor-
ski šali, ki jo je spisala Brigita Lesjak iz
Gorice pri Slivnici 34. Med kuponi pa smo
izžrebali Jožeta Hrvatina iz Liboj 6!
Šala tedna
Traktorska
Kmet pride razburjen na
policijsko postajo: »Naša
stara mama je izginila!«
»Koliko je stara?«
»97 let«
»No, v teh letih radi stari ljudje še posebej
malo povandrajo,« ga poskuša pomiriti po-
hcist
»Že mogoče, ampak jaz nujno potrebujem
traktor, s katerim se vozi okrog.«
Posilstvo!
»Gospodična, trdite da vas je ta moški
posilil?«
»Ja, prav ta!«
»Pa saj ste vendar najmanj pol metra večji
od njega...«
»Sem se pripognila, gospod sodnik!«
Poklic
Oče vpraša sina: »Za kakšen poklic se boš
pa ti odločil?«
Sin nekaj časa razmišlja in mu odgovori.
»Izučil se bom za gasilca.«
»Zakaj pa ravno za gasilca?«
»Ker ne gori vsak dan.«
Delavska
Delavec na gradbišču: »Pri nas ni mogoče
delati«
Šef: »Ja, kaj je pa narobe?«
Delavec: »Naprimer ta moja šajtrga! Sa-
mo škriplje škriiiiiiiip, škriiiiiiiip, škriiiii-
iiip!«
Šef: »To je pa res hudo. Mislim, da ti
lahko pomagam. Pridi greva v kadrovsko.«
Tam da šef delavcu delavsko knjižico.
Delavec: »Kaj je pa to?!«
Šef: »Veš šajtrga mora škripat škrip,
škrip, škrip.«
Veselje
Mati vpraša Pavleka ali je napravil danes
komu kakšno veselje?
Pavlek: »Le Tončka sem pretepel.«
»S tem mu nisi naredil veselja,« pravi
mati.
»Njemu ne, vsem drugim otrokom pa.«
Janezek v šoli!
Janezek je hodil v prvi razred, sedel je
v prvi klopi in vedno je gledal tovarišico
v obraz. Nekega dne pa vpraša učiteljica
Janezka, zakaj jo tako gleda?
Janezek ji odvrne, da jo ima rad.
»Kako to misliš?«
»Ljubim vas, vendar!«
»Veš Janezek, nimam rada otrok.«
»Tovarišica, saj bom pazil«
Skupaj spala
Snažilka pride popoldne čistit pisarno.
Referent še dela.
Snažilka: »A boš kavo?«
Referent začudeno pogleda: »Prosim.«
Snažilka: »A boš še kaj zraven?«
Referent: »Oprostite, ampak od kdaj se pa
midva tikava?«
Snažilka: »Ja, od zadnjič, ko sva skupaj
spala.«
Referent: »Se vam je zmešalo? Midva,
skupaj spala?«
Snažilka: »Seveda sva, na zadnji seji de-
lavskega sveta.«
Šale so prispevali: Marija BOMBEK iz Štor,
Marta FIRER iz Zreč, Jolanda LAUBIČ iz
Zreč, Marjan FERLIČ iz Lesičnega, Anica TI-
ČER iz Loke pri Žusmu in Amadej JAZBEC iz
Žalca.
Avtomatsko postal muzikant
»Fotr je bil muzikant, strici tudi, harmo-
nika je bila doma, meni pa se v tistih otro-
ških letih niti sanjalo ni, da bi tudi sam
lahko igral po ohcetih. Pa je prišla žlahta
vkup, harmonika je šla od rok do rok in
prav nerodno je bilo, ko nisem bog ve kaj
skupaj spravil, ko je harmonika prišla tudi
do mene. Nič drugega mi ni preostalo, kot
da sem se naučil komad, dva. To je slišal
sosed in nas povabil na furež in tiste tri
komade sem lajnal cel večer. Ker sem se bal,
da me bo povabil tudi na naslednji furež,
sem moral naštudirati še par komadov, po-
vabil pa je bilo vse več, tako da sem avto-
matsko postal muzikant,« pripoveduje svojo
zgodbo Bojan Recko iz Tmovelj.
»Pa ni bilo dosti, da sem samo igral. Pri
očetu in starih muzikantih sem izbrskal
igrice, ki so se jih nekoč šli, ki so sestavni
del domače zabave. Tako sem na drugem
furežu naprimer že tudi kakšno ušpičil. Ko-
legom sem naprimer razdelil nova imena in
rekel: Ti si jezik, ti rilec, ti čreva... Zdaj pa
bomo zapeli: Kak' imam jaz dolgi... in mo-
ral je dodati svoje ime. Kak' imam jaz
vsran... in tako naprej. Na domačih zaba-
vah in gostijah je zelo smešna igra, ko si
delimo srečo s kocko. Če pade šestica, lahko
za nagrado tako dolgo režeš in ješ velik
zrezek, da dobi naslednji šestico. Vse skupaj
je hecno v tem, ker si morajo tisti, ki jim je
sreča naklonjena, najprej natakniti rokavi-
ce, očala in kapo, med tem pa običajno že
naslednji dobi šestico. Sprva sem mislil, da
bom ohceti lahko obvladal sam, že na prvi,
ko je bilo preko 70 ljudi in sem proti jutru
ostal brez glasu, pa sem uvidel, da je dobro,
da tudi zaradi iger še kdo pomaga. Tudi ko
govoriš vice, moraš zelo paziti, da koga ne
užališ, ali da ne presežeš meje izražanja. Jaz
jih igram, spremenim naglas, vedno sebe
izpostavljam. Tako naprimer pripovedu-
jem: Sem šel oni dan k spovedi in me župnik
vpraša: >Si kaj grešil?<
>Nič, gospod župnik, vedno sem v prvo
zadel.. .<
Ne morem reči, da obvladam že vse muzi-
kantske >finte<, čeravno lahko igram sede na
harmoniki, hodim po rokah ali dodam kak
čarovniški štos, vendar predvidevam, da
sem se na pravi poti, saj mi >špilov< ne
manjka.« EDI MASNEC
Ena Iz Bojanovega rokava
NT poroča: Fiat 126p, popularni piki J«
na Tmovljah povozil kuro. Kuro je dvakrat
obrnilo, predno se je spet postavila na nog^
in je izjavila: »Takega petelina pa še ne!«
Na pikiju je bilo za cca 1000 DEM škode
Št. 41 - 13. oktober 1994