UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • '■ : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K l-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, D., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——Reklamacije lista so poštnine proste. ....... Štev. 284. V Ljubljani, v petek dne 17. majnika 1912. Leto II. Grof Stiirgkh je bolan. Ministrski predsednik je obolel, že nekaj dni ga ni bilo v državni zborin zdaj se je nje-Sovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so mu morali zdravniki prepovedati vsako delo. Vsled tega je cesar ukazal, da ga ima v ministrskem svetu zastopati minister za notranje zadeve baron Heinold. Grof Stiirgkh, ki je zelo kratkoviden, je obolel na očeh. Zdravniki še niso naznanili natančne diagnoze, vendar pa je gotovo, da bo bolezen trajala nekoliko časa in da se grof Stiirgkh dotlej nikakor ne more baviti s svojimi Posli. Prebivati mora v temni sobi, citati in pisati seveda ne sme, in baje se ne sme pečati z nobeno rečjo, ki bi ga utegnila kaj razburjati, ker bi to neugodno vplivalo na zdravljenje. Minister pač lahko oboli kakor vsak človek, in dejstvo, da se je zdravje uprlo ravno Sroiu Stiirgkhu, ne bi bilo nič posebnega, če ne b> ta sicer postranska reč nenadoma spomnila Javnosti, da je v naši politiki še marsikaj drugega bolno. Mož, ki se je moral izročiti zdravnikom, je načelnik avstrijske vlade in oficielni vodja avstrijske politike. Ta je, odkar je odstopil baron Gautsch tako nekako tekla, ne v močni struji, ampak vendar toliko, da ni kar usahnila, ^daj se naenkrat spoznava, da je bila to prav uborna vodica, ki nima dovolj moči, da bi podala le en večji mlin. Očesna bolezenministr-skega predsednika je marsikomu odprla oči, kako klavern je ves naš notranji položaj. In na-r,|k\it se vidi, da utegne oboleti vsa vlada ali Pa parlament, preden okreva ministrski predsednik. Ker je doslej za silo nekako šlo v božjem "nenu, je marsikdo prezrl, da je vsa Stiirgkhova vlada na jako slabih nogah, na tako slabih, da se lahko zgrudi, če zapiha količkaj močnejši veter. Zakaj ta vlada še danes nima one večine, katero je prišel sestavljat grof Stiirgkh in zaradi katere je bilo ministrstvo ravno tako sestavino kakršno je. Prihaja pa čas, ko tudi ministrstvo velikih kapacitet ne bo moglo živeti od rok do ust in ko bo zanesljiva večina neizogibna potreba. Z brambno reformo pač ni imel grof Stiirgkh premikih težav. Khuen Hedervary bi bil dal kaj 2a to, če bi se mu bilo na tem polju tako godilo Kakor njegovemu avstrijskemu tovarišu. Ali .o bi vendar prezgodaj če bi vlada zaradi tega Piepevala slovo. Zakaj tudi v Avstriji brambna ornia še ni pod streho. Odsek jo je pač sprejel a podlago podrobne debate;' toda znano je že ‘ivno, da je v Avstriji od odseka do zbornice ?lcas' zelo dolga pot in da se je že večkrat v oornici sklenilo kaj druzega kakor v odseku, rarnbna reforma je v zvezi s češko nemško "Pravo; dokler ta sprava ni dognana, tudi Dranibna reforma še ni zavarovana. t v Toda brambna reforma ni edina reč, ki dela jeza ve; z drugimi rečmi nastanejo lahko še ve-’ko večje sitnosti. Da smo brez rednega proračuna, ki ga mora Jadomeščati zopet provizorij do konca leta, je 7® skoraj pravilo v Avstriji. Jako žalstno pra- I je to, ter izpričuje, da so razmere v par-^fpentu, še bolj pa pri vladi zelo nenormalne. J!1 Proračunski provizorij je za vlado vsaj pro-JZorična rešitev. V veliko stisko spravi vlado lahko tudi hrvaško vprašanje. V Zagrebu še vedno pašuje Čuvaj, in nič se ni čuditi, če izgube hrvaški poslanci na Dunaju potrpežljivost pa nastavijo zapreke rednemu delu v parlamentu. Največje skrbi pa prizadeva vladi finančna reforma. To je namreč olepševalni izraz za nove davke. Dasi priznavajo vse stranke, da je državi nujno treba reforme njenega gospodarstva, je vendar nezadovoljnost z zahtevami finančnega ministra povsod velika. Od socialistov se seveda ne more pričakovati, da bi pritrdili celo gori novih indirektnih davkov, ki bi se porabili tako, da bi široki sloji ljudstva ničesar ne imeli od tega; ali tudi med meščanskimi strankami ni nobenega navdušenja za te nakane. Ce bi bili ministri meščanski parlamentarci, bi se dalo napraviti razpoloženje, kakršno potrebuje vlada; aii če nimajo buržvazne stranke pričakovati nagrade za svojo »požrtvovalnost«, tedaj tišče žepe. Stiirgkhova bolezen ni bolezen vlade, ali lahko se izcimi druga iz prve. Vsekakor je ministrski predsednik obolel ob nepravem času. Smrt danskega kralja. Umiranje na cesti ni navada kronanih kraljev in cesarjev. Tudi kraljem in cesarjem je zapisana smrt, ampak smrt na cesti je delež siromakov. Danskega kralja Friderika je v torek zvečer na cesti ugrabila smrt in zadavila. Kralj Friderik je na povratku iz Nizze v ponedeljek zvečer dospel s svojo rodbino v Hamburg in se nastanil v hotelu »Hamburger Hof«. V torek okolo tri četrt 10. zvečer je šel sam na sprehod. Ko se je vračal, so ga nekaj minut od hotela obšle slabosti in se je zgrudil zadet od srčne kapi. Zdravnik dr. Seligmann, ki je prišel slučajno mimo, ga je vzdignil; z avtomobilom so nezavestnega prepeljali v bolnico. a je med vožnjo umrl. V hotelu se jim je zdelo čudno, da kralja tako dolgo ni nazaj. Ob 3. zjutraj so preiskali vse nočne lokale, ker so domnevali, da najdejo kralja tam. Ker je bilo to iskanje neuspešno, je policija pretaknila vse mesto in končno izvedela v pristaniški bolnici, da so ob 11. zvečer pripeljali v bolnico truplo bogato opravljenega gospoda brez dokumentov, ki leži med drugimi mrliči v mrtvašnici. Kraljevo spremstvo je spoznalo v neznanem mrliču truplo kralja Friderika. Truplo so z vojaškimi ceremonijami prepeljali v Kodam. Ko je dospela vest o kraljevi smrti na Dansko, je njegov sin takoj sklical državni svet. Na Amaiienborškem trgu se je izvršila ob veliki udeležbi proklamacija novega kralja; ministrski predsednik Berntsen je zaklical: Kralj Friderik Vlil. je mrtev. Živio kralj Kristijan X. Z nagovorom novega kralja, z navdušenjem patriotičnega občinstva in s salutnimi streli z utrdb je končala ceremonija. Dunaj, 15. maja. Danes je zbornica nadaljevala razpravo o izseljevanju, ni je pa dovršila, ker je dalmatinski poslanec Biankini nastopil z obstrukcijo. Poročilo narodnogospodarskega odseka zahteva, EMILE ZOLA: Rim. y .Prav ta trenotek je srečal na hodniku don Julija in ga je hotel zopet povpraševati, za-z evati od njega dobrega sveta. Ali ta mu je v Nemirno kretnjo ustavil besedo, ne da bi bil •j. del zakaj. Zopet mu je bila groza v očeh. enutek je bilo tako, potem je zašepetal: p . »Ali ste bili pri monsinjoru Naniju?... Y°idite torej k njemu, pojdite k njemu. Pravim a,ti, da Vam ne ostane nič druzega.« UIp sc ^c- Zares, zakaj bi sc upiral? Ne ^.ede na strast ognjevite ljubezni do bližnjega* ie K-l Privedla za obrambo njegove knjige, •j' vendar v Rimu tudi zaradi poizkusov. le moral izvesti do kraja. Ion , dan je bil veliko prezgodaj pod ko-č;ik- • S'.V- *>etra in ie lrn vznemirjajoča; eno visoko rumeno prost^ ,Prckinja le ena vrsta okenj. drugo, v kj^j ko ulico obrnjeno pročelje s svojimi oz-Da, °kni. pravimi linami z neprozornimi ši-blatn Pa Je v'deti še bolj sumljivo. Ta silna, kock ‘ .kakor ječa zadelana in skrivnostna bjla a zidovja, na zunaj skoraj brez oken, je Sij^j^deti, kakor da spi v bleščečem solnčnem ie JW je spreletela zona. pozneje pa se 11 smehljal kakor otročariji. Sveta rimska inkvizicija, sveta kongregacija svetega Oficija, kakor se dandanes imenuje, ni več ona, o kateri govori — legenda — dodajalka grmad, tajno sodišče, proti kateremu ni priziva, ki je imelo pravico smrtne sodbe nad vsem človeštvom. Vendar skriva še vedno tajnost svoje naloge, shaja se vsako sredo, sodi in obsoja, ne da bi prodrla najmanjša malenkost, bodisi le sapica skozi zidovje. Ali četudi še vedno kaznuje hudodelstvo krivoverstva, četudi se ne omejuje le na dela. temveč kaznuje tudi ljudi, vendar nima več orožja •— ne ječe, ne meča, ne ognja; omejeno je na posredovanje in niti svojih ljudi, duhovnikov ne more kaznovati drugače kakor disciplinarno. Ko je vstopil in so ga povedli v salon monsinjora Nanija. ki je kot asesor stanoval v tej palači, ie Pierre občutil radostno presenečenje. Soba je bila zelo velika, ležala je proti jugu. bila je vsa preplavljena od solnčne svetlobe, in kljub neokretnemu pohištvu, in temni barvi tapet je vladalo v njej nekaj dražestno nežnega. Bilo je. kakor da bi tu stanovala žena, ki je znala strogim rečem podati svojo milobo. V sobi ni bilo cvetlic, pa vendar je dobro dišalo. Kar na pragu se je srca polastil nekakšen čar. Monsinjor Nani s svojim rožnatim licem, modrih, živahnih oči. finih plavili, od starosti posutih las. mu je šel takoj naproti in je zaklical. iztegujoč obe roki proti njemu: »O, ljubi moj sin. kako ste ljubeznivi, da me prihajate obiskat... Pridite, sedite. Po-kramlajva kakor prijatelja.« In ne da bi bil čakal, je vprašal z izrazom izredne naklonjenosti: >:Kako se Vam godi? Pripovedujte,- povejte mi vse. kar ste storili.« Pierre. kljub izjavam don Vigilija ginjen in pridobljen od sočutja, ki ga je mislil čutiti, se je izpovedal, ne da bi bil kaj izpustil. Pripovedoval je o svojih obiskih pri kardinalu Sar-notu, pri monsinjoru Fornaru. pri patru Dan-gelisu. poročal je. kakšne korake je storil pri vplivnih kardinalih, pri vseh kardinalih indeksa. pri velikem penitenciariju. pri kardinalu da se nastavijo posebni izseljeniški strokovni poročevalci, ki bi imeli sledeče naloge: 1. Trajno poročati ministrstvu za notranje zadeve o de-lovnin in naseljevalnin razmerah v dotičnih deželah, tako da bi se vedno vedelo, koliko se potrebuje delovnih moči, ter kakšne so mezde in pravne razmere; 2. Varovati priseljence, zlasti pri sklepanju delovnih pogodb; 3. Skrbeti, da se izseljencem olajša povratek in da se obvarujejo izkoriščanja od strani tujih bank in agentov. Za sedaj naj bi se taki poročevalci nastavili v Berlinu za severno Nemčijo, Dansko in švedsko; 2. v Stuttgartu za južno Nemčijo in Švico; 3. v Nancy za Francijo; 4. v Winipegu za Kanada; 5. v Novem Jorku, Pittsburgu in Chikagu za severno Ameriko; 6. v Rio de Ja-neiro in Kuritibi za Brazilijo; 7. v Buenos Aires za Argentinijo. V razpravi so se oglasili predlagatelj grof Bawokovvski, sodrug Vitijk, Delugan in Biankini. O govoru rusinskega sodruga Pitijka bomo še poročali. Prihodnja seja v petek ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu je tudi službena pragmatika za uradnike, ter prvo čitanje raznih predlog. Ljubljanski občinski svet. Izredna seja. Ljubljana, 15. maja. Zupan dr. Tavčar otvarja ob 6. zvečer sejo in konštatira sklepčnost. Pogorelcem v Tomačevem se je odkazalo 500 kron podpore. Mestna občina je dobila povabilo k odkritju spomenika češkega historika Palackega v Pragi. Mesto se bo odzvalo povabilu, a bodo morali udeleženci iti na lastne stroške. Zupan odgovarja nato na vprašanja, med njimi na vprašanje o porabi voza reševalne družbe za okoličane proti določenemu plačilu. Zapisnik zadnje seje se odobri. V razpravo pride poročilo stavbnega in finančnega odseka o projektu ing. Rotha glede na zgradbo dveh glavnih kanalov zbiralnikov ob obrežju Ljubljanice. Poročevalec občinski svetnik Šteinbov. V imenu stavbnega odseka predlaga poročevalec, da se kanalizacijski načrt odobri, proračun pa se sedaj še ne določi. Občinski svetnik Pammer izjavlja, da Nem-cici glasujejo za predloge stavbnega odseka. Predlaga, da se izvoli odsek šestih svetnikov pod predsedstvom župana, ki bo nadzoroval dela pri kanalizaciji. Občinski svetnik dr. Zajec izjavlja, da glasuje njegova stranka za predloge odseka in obširno utemeljuje ta sklep. Dobršen del njegovih izvajanj pa je bil samo ponavljanje tiskanega poročila o kanalizaciji, ki ga je bil sestavil gospod mestni nadinženir Prelovšek. Izjavlja se tudi za predlog obč. sv. Pammerja. Podžupan dr. Triller izjavlja, da glasuje njegova stranka za Pammerjev predlog in prosi župana, da odredi izvolitev odseka že na prihodnji seji. Občinski svetnik Etbin Kristan: Moralno odgovornost za delo pri kanalizaciji bo nosila občina. Vsak podjetnik pa skuša pri delih napraviti dobiček, čeprav po poti, ki bi se jo mestna občina gotovo sramovala. Ker pa ohrani mestna občina moralno odgovornost, zato naj si zasigura tudi ingerenco nad podjetjem. Zategadelj predlagam, da si zagotovi mestna občina vpliv na pogoje, pod katerimi bo nastavljalo podjetje svoje uslužbence. Privatni podjetnik nima nobene druge skrbi kakor kako bo napolnil svojo mošnjo. Zategadelj predlagam na slednjo resolucijo: Pri razpisu del za mestno kanalizacijo naj si občina zavaruje ingerenco na pogoje, ob katerih se bodo najemali za ta dela potrebni delavci in drugi uslužbenci in naj skrbi, da se bodo ti pogoji vjemali s sočasnimi življenjskimi potrebami, da se prepreči vsako nedostojno izkoriščanje delavcev in uslužbencev in tako preprečijo konflikti, ki bi utegnili v drugem slučaju nastati in ovirati izvrševanje del. Liberalci in Nemci za izkoriščanje delavstva. Občinski svetnik Pammer nasprotuje resoluciji občinskega svetnika Etbina Kristana, prav tako tudi poročevalec Štembov. Po končanih izvajanjih poročevalčevih se sprejmejo predlogi obseka; resolucija občinskega svetnika Etbina Kristana se odkloni, ker so proti njej glasovali liberalni in nemški občinski svetniki. Poročilo finančnega odseka. Občinski svetnik Mally poroča o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1911. Na njegov predlog se vzame zaključek na znanje. Konec javne seje ob 7. Sledi tajna seja. Ljub y ari a in Kr&njs^o — Zastopstvo za strankin zbor, ki bo bin- koštne praznike v Ljubljani v »Narodnem domu«, smejo poslati krajne organizacije po enega delegata do 50 članov, potem na vsakih daljnih 100 še po enega; okrajne organizacije tudi po dva. Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin smejo poslati iz vsake dežele po dva zastopnika. Kjer so organizirane ženske, imajo razen tega tudi te pravico do zastopstva. Uredniki listov imajo na zboru sedež in — v zadevah časopisja le posvetovalen — glas. Parlamentarni zastopniki stranke imajo na zboru sedež in — razen v svoji stvari — glas. — Predlogi za strankin zbor se morajo predložiti pr,ej izvrševalnemu odboru. Na to opozarjamo vse sodruge in organizacije, ker tako določa strankini statut. Ker izhaja strankino glasilo dnevno, lahko priobčimo predloge tudi še zadnji teden. Vsekakor je pa potrebno, na dospejo vsi predlogi do torka dne 21. t. m. (Naslov: uprava »Zarje« v Ljubljani.) — Za razžaljena verska čutila! Klerikalci so občutljivi kakor histerične babnice. Sami blatijo neprestano najrazličnejša čutila, ampak še tako preprosta resnica o klerikalizmu jih spravi takoj po koncu in naenkrat so »strašno razžaljeni v svojih verskih čutilih«. Topot jih je razžalil Machar s svojo »Čitanko«, ki jo je dunajski državni pravdnik zaplenil, a posl. Masaryk na veliko jezo klerikalcev z interpelacijo imuniziral. Eden najbolj razžaljenih je dr. Šušteršič, ki je v družbi dr. Hrubana in nemškega krščansko-socialnega Hauserja letel nad zborničnega predsednika dr. Sylvestra, zakaj da je vikarju, pri kardinalu tajniku, opisoval je svoje neskončno tekanje od vrat do vrat. po vsem rimskem klenu, po vseh kongregacijah, po tem ogromnem, delavnem in molčečem panju, kjer so se mu utrudile noge, strli udje in otrpeli možgani. Ali monsinjor Nani, ki je poslušal navidezno ves vzhičen, je ponavljal pri vsaki mučeni-ški postaji te prosilčeve Colgate: »Ali to je vendar izvrstno! To je jako_ugodno! O. z Vašo zadevo gre jako dobro! Čudovito gre. čudovito!« Radova! se je, ni pa pokazal nikakršne nedostojne ironije. Le njegov lepi, raziskajoči pogled je prebadal mladega duhovnika, da bi spoznal, če ga je privedel že do tiste točke pokorščine. na kateri ga je hotel imeti. Ze bi bil dovolj utrujen, dovolj razočaran in dovolj na jasnem o resničnosti dejstev, da bi se lahko storil konec? So li trije meseci v Rimu zadostovali, da izpremene ponekod blaznega sanjača prvega dneva v modrijana ali pa vsaj v človeka, ki se odreka? ;'Ali. ljubi moj sin«, je monsinjor Nani nenadoma dejal, »saj mi ne pripovedujete ničesar o Njega eminenci kardinalu Sanguinettiju.« »Monsinjor. razlog je ta. da je Njega eminenca v Frascatiju. Nisem ga mogel obiskati.« Zdaj je prelat kakor diplomat umetnik, ki hoče s tajnim užitkom še nekoliko zavleči rešitev. dvignil svoje male, tolste roke proti nebu in vzkliknil z nemirnim obrazom človeka, ki misli, da je vse izgubljeno: >0, Njega eminenco morate obiskati. Njega eminenco morate obiskati! To je neizogibno potrebno. Le pomislite: Krefekt indeksa! Sele po tem obisku lahko kaj storimo, zakaj če niste videli njega, niste videli nikogar. Pojdite v Frascati. moj ljubi sin. pojdite v Frascati!« Pierre se je moral vdati, nič druzega ni mogel storiti. »Pojdem monsinjor!« XI. Dasi je Pierre vedel, da se ne more pred enajsto predstaviti pri kadinalu Sanguinettiju, se je vendar odpeljal z zgodnjim vlakom in je že ob devetih izstopil na malem kolodvoru v Frascatiju. Enkrat, ko je moral zopet po sili postopati, je bil že tukaj in je napravil klasični izlet v rimske gradove, ki se vrste od Frascatija do Rocca di Papa in od Rocca di Papa do Monte Cavo. Bil je vzhičen in se je pripravljal na dve uri pomirjevalnega izpre-hoda po bližnjih gričih albanskega gorovja, na katerih leži Frascati med bičevjem, olivami in trto. Odtod se vidi po vsem neskončnem Rdečem morju Kampanje kakor z višave predgorja. tja do daljnega Rima. ki se sveti, dobrih šest milj odtod, kakor marmornat otok. Oj ta Frascati na svojem zelenem okroglem griču, na obnožju pogozdenih višav Tu-skula. s svojo glasovito teraso, s katere je naj-krasnejši razgled sveta, s svojimi starimi patricijskimi vilami, s ponosnimi, elegantnimi renesančnimi pročelji, s krasnimi, večno zelenimi parki cipres, pinij in hrastov! To je miloba, zrak. čar, katerega se ne bi nikoli nasitil. Več kakor uro je že blodil po teh s starimi, grčavimi oljkami nasajenih cestah, po kritih potih, ki jih je senčilo veliko drevje sosednih posestij, po vonjavih poljskih stezah, s katerih se je na vsakem ovinku kampanja videla raztegnjena v neskončnost, ko je nenadoma srečal človeka, kar ga je začetkoma jezilo. Prišel je bil zopet na nižje ležeča stavbi-šča v bližini kolodvora; tu so bili nekdaj vinogradi. a nekaj let sem se je bilo napravilo izredno mnogo stavb. Na svoje začudenje je opazil iz Rima prihajajočo, jako pravilno dvo-vprežno kočijo, ki se je ustavila poleg njega, ter je zaslišal svoje ime. »Kaj. gospod abbč Froment. Vi se izpre-hajate tukaj, pa tako zgodaj?« Zdaj je spoznal grofa Prado, ki je stopil z voza in ukazal, da se odpelje dalje, sam pa se je pridružil mlademu duhovniku in šel zadnjih dvesto ali tristo metrov peš. Prisrčno mu je stisnil roko in potem mu je razložil svoj okus. tako interpelacijo dopustil. Dr. Sylvester se je hitel opravičevati, češ da interpelacije ni pregledal, in namesto da bi bil insinuacijo klerikalcev, ki bi jim nemara najbolj dišala cenzura škofijskega ordinarijata nad interpelacijsko pravico poslancev primerno zavrnil, jim je zagotavljal, da bo v prihodnje take stvari predlagal zbornici za zaprtimi durmi.. Ali bodo klerikalni poslanci s tem zadovoljni? Ali ne bodo njih verska čutila razžaljena tudi na tajni seji? Kaj ko bi klerikalcev ne bila vodila toliko razžaljena čuvstva kot bojazen, da prodre kaj več resnice o klerikalizmu tudi med ljudstvo? Rimska nestrpnost. V Kočevju je umrl protestant zobni tehnik Danijel VVenzel in je bil pokop določen na 12. t. m. Dekan Erker pa se je dal od sramotne svoje nestrpnosti zapeljati tako daleč, da je odrekel truplu protestanta grob, ki je bil na vrsti, in mu odkazal prostor v kotičku za samomorilce. Mevžasti pokopališki odbor se je udal dekanovi predrznosti in je odločil poseben oddelek pokopališča nekatoliča-nom, kjer so pokojnega \Venzla 12. t. m. pokopali. Naslednji dan pa je stopil dekan pred zbranimi verniki v mestni cerkvi na prižnico in izjavil: Pokopališče je vsled pokopa krivover- skega trupla oskrunjeno in je zapadlo inter-diktu. Treba ga je na novo blagosloviti in pride v to svrho škof v Kočevje. Dokler se zlodejstvo ne popravi, je nele pokopavanje, temveč celo obisk oskrunjenega mesta prepovedan. — To ravnanje kočevskega dekana Erkerja je taka nezaslišana infamija, tak izbruh srčne posiro-velosti, da nima primere v naši deželi. Neglede na to, da po majskih zakonih nobena verska občina nima pravice na svojem pokopališču drugovercem odrekati dostojnega pokopa. Če ni zanje v okolišu politične občine posebnega pokopališča, in neglede na odloke deželne vlade, ki je tekom let dvakrat opozorila škofijski ordi-narijat na zakonite predpise, je Erkerjevo dejanje tako gnusno hijenstvo, da mora v vseh spodobnih dušah zbuditi najhujše ogorčenje. Pokojnemu \Venzlu je pač vseeno, kje trohni njegovo truplo in tudi soseščina samomorilcev, ki jih katoliška cerkev še po smrti sramoti s tein, da jih izganja v najskritejši kotiček pokopališča, bi mu ne kalila večnega spanja. To je gotovo in s tega ozira bi se nad nestrpnostjo katoliškega farja ne bilo treba nič vznemirjati. Ampak stvar ima še drugo lice! Pomislimo le: katoliški nadduhovnik nima toliko pietete do mrliča, nima toliko rešpekta pred veličanstvom smrti, da bi le za trenotek zadušil svojo strupeno nestrpnost, da bi le za trenotek obrzdal svoje blazno sovraštvo do človeka, ki se je hotel po drugi fazoni zveličati, kakor predpisuje katoliški katekizem. To je dokument moralne izprijenosti in javen škandal! Radovedni smo, če se bo oblast upala nastopiti zoper farja, ki s tako predrznim cinizmom tepta elementarna moralna načela, ki so že davno našla pot celo v avstrijsko zakonodajo. — Tiste besede o oskrumbi pokopališča, o cerkvenem interdiktu diše po srednjeveški plesnobi. Prav tako nespodobne so kakor neslane! In kaj naj pameten človek reče o klicanju škofa, ki naj s svojim hokus-pokusom popravi, kar se je — v nezdravih možganih kočevskega dekana pokazilo! — Šišenska narodnjakarija. ki si je pri volitvah pomagala z grofovskimi in kmečkimi pooblastili, se baha s svojo večino pooblastil. Ta baharija pa ima široko luknjico. S kakšnimi goijufnimi pretvezami so pooblastila nabirali, je po vsej hiški znana stvar in bi bilo čisto odveč izgubljati še nadaljne besede o nečednih manipulacijah, zrelih za kriminal. Omeniti hočemo to pot nepoštenost, ki so jo uganjali pri glasovanju s poblastili. Komisija je nekaj krivih poblastil, na katera so liberalci svojo srečo poskušali, morala zavrniti; mnogo takih dvomljivih in sumljivah pooblastil pa je komisija pa-sirala, ker goljufija ni bila tako kričeča in očitna, da bi se bila dala s prsti dovtipati. V enem ali dveh slučajih se je komisija tekom volitve prepričala o nepostavnosti liberalnega pooblastila. potem ko je bila glasovnica že oddana. Preostajalo ji ni druzega, nego da postavi narodnjaški nepoštenosti spomenik v volilnem zapisniku; liberalno rokovnjaštvo s po- oblastili je na ta način uradno, črno na belem ugotovljeno in dognano! — Izlet pevskega zbora »Vzajemnosti« bo v nedeljo, 19. maja k Dolničarju v Šmartnem ob Savi. Za zabavo je preskrbljeno z raznimi igrami; za poskok pa bo igrala domača godba na meh. Izlet bo torej prijeten ter so zato vabljeni na udeležbo ne samo člani pevskega zbora temveč člani in prijatelji vseh ljubljanskih in okoličanskih podružnic Vzajemnosti. — Zbirališče ob 2. popoldne v društvenem lokalu. Šelenburgova ulica 6. od kjer odidemo čez loke skozi Tomačevo na cilj izleta. — Zabaven večer v Spodnji Šiški. V prid miljonskemu skladu bo v soboto dne 18. t. m. zabaven večer v gostilni pri Anžoku v Spodnji Šiški. Iz prijaznosti sodeluje tamburaški klub »Spodnja Šiška«. — Sodrngi udeležite se polnoštevilno. — Razširjevanje ljubljanskega telefonskega omrežja. Glasilo hrvaškega društva inženirjev in društva inženirjev v Ljubljani piše: Predloženi proračun za razširjavo ljubljanskega telefoničnega omrežja je izkazoval 300.000 K stroškov. Načrt je bil izdelan skoz-in skoz po modernih sodobnih principih in s podtalno izpeljavo. Trgovsko ministrstvo pa je proračun restringiralo na 200.000 K, vsled česar se bo ves načrt znatno izpremenil in po-jednostavil. Ta podjednostava se seveda ne bo izvršila v prid stvari in ljubljanskim interesom, kar moramo tu z obžalovanjem konstatirati. — Še dve pri požaru v Tomačevem ponesrečeni osebi. V deželno bolnišnico sta prišli iz Tomačevega še 14 let stara hčerka gostilničarja Franceta Babnika in 16 let stara dekla pri Francetu Babniku Štefanija Blaž. Obe sta opečeni na obrazu, rokah in nogah. Sedaj je v deželni bolnišnici že šest pri požaru v Tomačevem ponesrečenih oseb. — S trebuhom za kruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 70 Slovencev, 75 Hrvatov in 50 Makedoncev. V Heb je šlo 25. v Buctis 40. v Nemčijo 17, v Solnograd pa 35* Hrvatov. Na Dunaj je šlo 40, v Kočevje pa 41 Italijanov. — Kinematograi »Ideal«. Specialni večer. Pokrajinske slike iz Holandije. »Po temnih potih«, drama. »Zigito«. prodajalniški čuvaj, komično. »Prefkesimasira«. velikomestno. »O ti možje«, ameriška veseloigra. Zvečer dodatek: Senzacijska drama v 2 delih »Častni dolg«. Zadnja predstava na vrtu. Jutri nov spored. Idrija. — Žensko društvo »Veda« je imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 12. t. m. ob 1. uri popoldne v društvenih prostorih. Društvo ima 54 članov in gmotno dobro stoji. Imelo je v letu 1911. 584.92 K denarnega prometa. dohodkov in izdatkov. Društvo daje svojim članicam porodniško in bolniško podporo; porodniško po 10 K. bolniško pa po potrebi, ki jo določi odbor od slučaja do slučaja. Denar ima naložen v »Občnem konzumnem društvu v Idiiji« in pri založbi »Zarje« v Ljubljani. V načelstvo se je izvolila sodružica Hladnikova in Velikajnetova, za blagajničarko Strausova in za tajnico Zelenčeva. Prispevki se plačujejo vsak dan pri blagajničarki na ,domu ter ob sobotah zvečer v rud. društvu. Želeti je, da se to društvo okrepi, kajti poleg podpore ima tudi knjižnico na razpolago v društvenih prostorih združenih organizacij. — Občni zbor Obrtniške bolniške blagajne v Idriji je bil dne 29. aprila t. I. pri »Hani« v Idriji. Po običajnem pozdravu načelnika župana sodruga Štrausa poda tajnik g. Šabec svojo tajniško in blagajniško poročilo. Dohodkov je imela blagajna v 1. 1911. 2035.97 K in stroškov 2031.39 K, prebitka je torej 4.58 K. Društvenega premoženja pa 397.83 K aktive in 231.36 K pasive tako, da znaša čisto imetje 166.47 K. Sklenilo se je prirediti blagajni na korist javno tombolo, da se blagajna vzdrži do končne ureditve splošnega starostnega zavarovanja. Za načelnika je bil zopet izvoljen župan sodrug Štraus. . — Izredni občni zbor rud. brat. skladnice, ki je bil 12. t. m. je potrdil nove provizijske JOSIP V/ESTER; Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji. (Konec.) IV. Kaj sledi Iz tega za nas. Na Kranjskem doslej še ni sledu o takem zavodu. Ali ga sploh ni potreba? To je tisto vprašanje, ki bi se dalo o njem debatirati. Če ga sprožimo v javnosti, ga bodo konservativni elementi zavračali češ. gimnazija, kakršna je, nam je dajala in dala doslej vseh potrebnih uradnikov in duhovnikov, realka pa tehnikov in inženirjev, če pa domačinov ni bilo, smo jih dobili od drugod. Tako je bilo; a ni treba, da bi pri tem ostalo; ne samo ni treba, ampak nedostatek, napaka, celo krivda naša utegne postati, če pustimo možni razvoj našega srednjega šolstva v nemar. Najvišja učna uprava je sama odredila, da se poskusi z reformnimi zavodi; zato je sedaj na nas. na naših narodnih zastopnikih in socialnih politikih, na spravijo stvar v pravi tek. H koncu svojega referata hočem še omeniti, kako bi se dalo to reformno delo započeti. Predvsem se vriva vprašanje, kateri moderni jezik naj bi se poučeval na naših realnih gimnazijah. Tu se je treba postaviti na praktično stališče. Nemščina bi bila poleg sloven-ščlhe itak obvezna, zakaj ta paralclizeni obeh jezVkov mora pri nas i za naprej ostati. Mesto grščine pa. menim, je za naše raz-meV^1 edino umestna — italijanščina. — Nedavno se je sklenila v Gorici na javnem shodu 11 ra n staršev resolucija. ki zahteva, naj se iiA ^otni realki (laški) gimnaziji, ki dobi lef$;M jesen tretji razred, uvede slovenščina k(f wni predmet. Pomislite: Lahi že uvi-devaJo,’ Irako nujno potrebno jim je znanje drugega deželnega jezika, če hočejo uspešno tekmovati v primorskih deželah z drugimi, ki so si pridobili znanje italijanščine. Kako pa naj tekmujejo naši mladi rojaki z njimi, če jim ne-dostaje zmožnost v italijanščini? Zato smatram za potrebno in edino primerno, da bi se na naših realnih gimnazijah uvedla italijanščina kot obvezni učni predmet. Res je za tistega, ki hoče iti v daljni svet, francoščina in angleščina večjega pomena, ker sta to pač svetovna. mednarodna jezika. A koliko naših ljudi utegne iti v tujino? Zakaj dejstvo je. da išče vsak najrajši službe v domovini in doslej je na raznih mestih še dokaj prostora za naše rojake. samo da so v vsakem oziru, v strokovnem in jezikovnem, dovolj usposobljeni. In k tej usposobljenosti, menim, spada pri nas tudi znanje italijanščine. Vsak, ki pozna naše od-nošaje. ve, da se nam od severne strani pošiljajo nemški uradniki, posebno na Štajerskem in Koroškem, ki pa se morajo vsaj formalno izkazati z znanjem slovenščine, da je torej tamkaj tekmovanje uradnikov slovenske narodnosti z jezikovno usposobljenimi Nemci veliko težavnejše na višjih mestih celo neuspešno Ni treba biti človeku dalekovidnemu, če trdi, da so avspicije za nas na jugu v primorskih deželah dokaj ugodnejše. Drugo vprašanje, še važnejše, pa je, kje naj bi se ustanovili taki zavodi, kje bi bile realne gimnazije najbolj potrebne. Pričnimo z Ljubljano. Tu imamo dve popolni humanistični takozvani slovenski gimnaziji, izmed katerih je prva prenapolnjena; lani je štela 625 + 21 dijakov, oz. privastov in privatisk, letos pa je prekoračila število 700. Druga, tudi nadnor-rnalno obiskovana, ima poleg 8 osnovnih razredov pet vzporednic, lani 421 + 3. letos začetkom šolskega leta ok. 450 dijakov. Potemtakem je na obeh ljubljanskih gimnazijah nad 1100 učencev, torej dovolj za 3—4 normalno obiskovane zavode; razredov je na obeh 16 osnovnih, ter 10 + 5 = 15 vzporednic vsega vkup 31 gimn. razredov, torej dovolj skoro za 4 samostojne zavode. Sedaj se vpraša, 1. ali tabele idrijskih delavcev. Sprejet je tudi predlog. da se obligacije brat. skladnic. ki so naložene. prodajo ter se s tem vgotovi nadaljuo posojilo članom na posestvu in hišnem imetju, kar je bilo sedaj že nekaj let prekinjeno. — Godbeno društvo v Idriji napravi dne 19. maja 1912 izlet v Žiri. Pri tej priliki napravi koncert pri gosp. Francetu Blažiču na Dobra-čevi, kamor se vabijo člani prijatelji in slav. občinstvo. Odhod ob 11. uri dopoldne v slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedoločen čas. Štajersko — Naš grob. V nedeljo 12. t. m. so pokopali v Pragerskem vrlega sodruga sprevodnika Ivana Orloviča v najlepši moški dobi .^8 let. Umrli sodrug je bil zvest član organizacije. V službi si je nakopal bolezen, ki ga je po dolgotrajnih mukah položila v grobni mir in pokoj. Rajni sodrug Oiiovič ni bil le član železničarske organizacije, ampak tudi mariborske ab-stinentske zveze. Pragerski sodrugi in: mariborski abstinentje so mu v obilnem številu izkazali zadnjo čast, pa tudi drugiti pogrebcev je bilo veliko, tako da se je udeležilo pogreba do 400 oseb. Organizirani železničarji pragerske podružnice so podarili umrlemu sodrugu lep venec z rdečimi trakovi. Sodrug Ivan Or-lovič je bii tihega značaja in splošno priljubljen. Lahka mu zemlja! — Nedostojnost cirkoviškega kaplana. O pogrebu sodruga Orloviča v Pragerskem smo prejeli še naslednje; Gospodu kaplanu Zorku iz Cirkovice ni bilo povolji. da so počastili pragerski sodrugi železničarji spomin umrlega sodruga z vencem, ki je imel rdeče trakove. Ko je zagledal rdečo barvo, je dejal: »Rdeča barva ne bo pokojniku prav nič pomagala!« In potem je godrnjal še celo pot, češ kaj bodo dejali ljudje, ko zagledajo te rdeče trakove, Kaplanu Zorku povemo, da je bilo soglasno mnenje vseh ljudi, da tako lepega pogreba še ni bilo v Cirkovici. Dejali so tudi, če umrje kmet iz klerikalnega društva se še ne zmenijo zanj ob pogrebu. Pač pa so obžalovali kaplana Zorka, ki se šteje za izobraženega človeka, pa še ob resnem veličanstvu smrti ne more premagati svoje klerikalne nestrpnosti. Nikar ne mislite, da kmečko ljudstvo ne zna misliti z zdravimi možgani! T udi pri nas se je začelo jasniti, odkar bero kmetje »Zarjo«, ki jim splošno veliko bolj ugaja od »Štajerca« in raznih klerikalnih ter liberalnih listov. Poskrbeli bomo. da »Zarjo« še bolj razširimo in potem bo kmalu odklenkalo samolastnosti raznih Zorkotov. Koroško. — Rikarjaves. (Katastrofi ušli.) Pod tem naslovom je prinesla uradna »Klagenfurter Zei-tung« 8. maja notico o železniški nezgodi v Rikarjivesi, pri kateri je več železniških delavcev ravno komaj ušlo smrti. »Klagenf. Zei-tung« je nezgodo, o kateri smo poročali tudi mi, opisala tako, kakor da bi jo bila zakrivila za-nikrnost delavcev. Od zanesljive in izvedene strani pa poročajo, da delavci na tej nezgodi niso čisto nič krivi. Stvar je bila namreč ta: Brzovlak, ki je druga leta vozil vsak dan šele od 15. maja naprej, je začel to leto voziti že s 1. majem. Sedaj se je pa pripetilo, kar se vsakemu zemljanu lahko pripeti. Prometni uradnik, ki je postajni načelnik in službujoči prometni uradnik v eni osebi in je bil po vrhu koncem meseca zaposlen še pri mesečnem računu, je bil mnenja, da bo brzovlak vozil šele od 15. maja naprej. V tem mnenju tudi spremljevalca drezine ni opozoril na brzovlak. Spremljevalec drezine je bil nepoučen in ga je zato na progi imenovani vlak presenetil in drezino popolnoma razbil — Iz tega dogodka se zopet lahko vidi, kakšni nevarnosti so izpostavljeni železniški uslužbenci in kakšne posledice ima majhna pomota. — Čudno pa je, da se uradni list, ne da bi bil informiran, tako daleč spozabi, da zvali krivdo kratkomalo na nedolžne delavce. Goriško. —- Gorica. Izvrševalni odbor okrajne organizacije ima svojo sejo v nedeljo 19. t. m. točno ob 9. uri zjutraj, v prostorih Delavskega doma v Gorici, ulica Tre Re 16. Vsi odborniki se pczivljejo, da pridejo točno ob navedeni uri. ker pozneje bo zaupniški sestanek. Dnevni red: Strankin zbor, ki bo v Ljubljani 26., 27., in eventualno 28. maja t. 1. — Okrajna organizacija v Gorici sklicuje za nedeljo dne 19. t. m. ob 10. zjutraj zaupniški sestanek vseh pristašev stranke iz okolice in iz mesta. Dnevni red: Volitev delegatov za glavni zbor okrajne bloniške blagajne v Gorici. Ker je dnevni red zelo važnega pomena, priporočamo že sedaj vsem pristašem naše stranke, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. Tolminski politični okraj. Vsem strankinim pristašem in somišljenikom tega okraja priporočamo, da se pripravijo za izvolitev svojih delegatov za glavni zbor okrajne bolniške blagajne v Gorici. Vsa tozadevna pojasnila daje sodrug Alojzij Štolfa v Gorici, ul. Treh Kraljev štev. 16, kamor naj se obrnejo posamezniki i" krajne organizacije. —Gad v cerkvi. V šempolajski cerkvi so zapazili 12. t. m. otroci živega gada, ki se je plazil skoro pred oltarjem. Bilo je malo pred mašo. Šempolajskeinu gosp. nuncu Švari bi bilo priporočati, da bolj skrbi za varnost in snažnost v cerkvi kakor pa za svoj rompompom čez socialiste s prižnice. Trst — Politični odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke ima v pondeljek 20. t. m. ob 8. zvečer važno sejo v »Delavskem domu«, drugo nadstropje. Sodrugi odborniki so napro-šeni, da se udeleže seje v polnem številu. — Organizacije in društva, ki imajo P° strankinem štatutu pravico do zastopstva na strankinem zboru in ki še niso naznanila imena svojih delegatov, so naprošena, da store to nemudoma. —To ni terorizem! V »Edinosti« z dne 9. t. m. opozarja -endeo- vse one služkinje, ki zahajajo na sestanke »Ljudskega odra«, da bo začela z objavo imen, ako ne bodo nehale hoditi k soc. demokratom. Seveda to ni terorizem, kar uganja N. I). O., to je demokratično. Ptič se P°' zna po perju, narodnjakar pa po denuncijant-stvu. — Slovensko ženstvo! V narodnjaškem glasilu se spodtika bankerotna N. D. O., ker smo služkinje začele izstopati iz njene skupine — ki nas je samo izsesavala — in stopati v društvo »Ljudskega odra«. Drže nas za tako nezavedne, da ne vemo kaj je socialna demokracija ter da nas s zvijačo vabijo na sestanke, da bi nas pridobili za soc. demokracijo. Me služkinje vemo prav dobro, kakine razmere so v soc. demokratični stranki, in kakine pri narodnja-karjih. Ali je nemara pozabila N. D. O., ko srno prosile, da, se nam dovoli sobica za čitalnico v prostorih Z. J. 2. in kako nas je neko nedeljo popoldne znani kričač Jaklič vrgel vun? Ali so mogoče plesi izobraževalna sredstva? Seveda bi hoteli naši ljubi narodnjakarji, da bi sanio plačevale ter jim štafažo delale. Slovenske služkinje služkinje že znamo, kaj nam je storiti in kako. Kar nas je pri ljudskem odru, ostanemo in bomo delale na to,da nas bo več in da ostale, ki so še v temi in se drže N. D. O. prepričamo, da izstopijo iz skupine. Le na dan z imeni, poguma imamo dovolj in se ne sramujemo biti so-družice. Vi narodnjakarji, ki na svojih piškavi!* shodih govorite o terorizmu socialnih demokra-tov,, seveda mislite da ni terorizem objavlja*1 v listih imena onih služkinj, ki nečejo trobiti v Vaš rog. zavedna služkinja; — Sodrug dr. Ferfolja je otvoril pretečem teden pisarno kazenskega zagovornika v Trstu, ulica Caserma št. 15, prvo nadstropje. — Veselica »Lege« v Križu prepovedana-Zaradi javnega miru je oblast prepovedala veselico »Lege nazionale« v sv. Križu pri Trstu-Prepoved je prišla brezdvomno vsled agitacija ki so jo delali narodnjaki zaradi imenovane ve- naj se iz teh vzporednic osnuje posebna, nova realna gimnazija — 2. ali naj se eden teh zavodov pretvori v realno gimnazijo ali 3. naj se na enem teh zavodov prične z realnimi vzporednicami. O teh treh možnostih ne kaže na tem mestu razpravljati, ker bi ne prišlo do končega zaključka. Le to poudarjam, da mora eden zavod ostati humanističen, in to naj bi bila sedanja I. državna gimnazija, ki je že spričo svoje častivredne starosti in tradicije za to namenjena; pač pa naj bi $e pričela II. državna gimnazija realizirati, ali da se cel zavod v to nameni, ali da se prične' z realnimi vzporednicami. Prvi način, menim, da bi bil najbolj priporočljiv. — Če pa učna uprava uvidi, da bi kazalo ustanoviti nov zavod, bi se na ta način najprej odpomoglo napolnjenosti obeh sedanjih gimnazij. Z ustanovitvijo realne gimnazije bi seveda še ne bilo rešeno vprašanje o slovenski realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v doglednem času do selitve tako močnega zavoda, kakor je sedanja velika realka, je pričakovati. Tak zavod ostane v Ljubjlani potreben, tudi če se ustanovi prej realna gimnazija; zakaj število slovenskih realcev je toliko, da napolnijo lahko samostojno realko in vedno bo dokaj mladine, ki ji ne bo do pouka v latinščini in ki jim bo realka s svojimi sedmimi razredi (brez lat. in gršč.) kot pripravljalnica za tehnične stroke najprimernejša šola. Gimnazija v Št. Vidu ostane spričo svojega namena humanistična, Kaj pa kranjska in novomeška? Oba zavoda sta bila svoj čas v nižjih razredih realna, v toliko, da je bilo prostoročno risanje obvezno; kakor je še sedaj na novomeški gimnaziji. Sicer pa zahteva novi učni načrt za vse gimnazije obveznost tega predmeta v nižjih razredih. — Stavim tezo, da so realne, oz. reformne gimnazije posebno tam umestne, kjer ni realk. Tudi o tem bi se dalo debatirati; če pa to načelo priznamo kot ozira vredno, potem b' bila tudi za Kranj in Novomesto realna gimn*1' zija umestna; vsaj poizkus bi države izPrV^ nič ne obremenil, ker so na obeh zavodih nižjih razredih sedaj itak že vzporednice. Izvenkranjske razmere so mi manj, znane’ zato se hočem omejiti le na par misli. Če kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst realna £|' mnazija s slovenskim učnim jezikom in PreP.fl~ čan sem, da bodo vodilni krogi v Trstu v d°' glednem času doseli uresničenje te svoje žeIJej In Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to kočljivo gimnazijsko vprašanje — zakaj pri *el1 ustroju, kakršen je sedaj tam, vendar ne ,1Tl0L ostati do konca dni — najbolje na ta način. ^ se zavod preosnuje v realno gimnazijo? Oo' govor na to naj dado tisti, ki morajo najbo| uvidevati, da so taki »samostojni razred1' pravzaprav — nestvor. v .t, Pri kraju sem. Mogoče sem zašel včas' v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroj novih reformnih zavodov izvedela tudi na^ širša javnost, ki je doslej o tem še Pre*rU!.,i poučena, dasi najbolj interesirana. sem skus^ zadevo od več strani osvetliti. Zakaj za na dolžnost smatram, da izide iz profesorsK^ krogov pobuda za to akcijo; prav tako Pa ' zavedam, da ni v naši moči, niti v našem de krogu, te reforme izvesti. Za to pa s0J)0v.• Zadrugi interesirani faktorji: starši, občinski stopi, višje Šolske oblasti in končno nasi rodni zastopniki. . .. )0. Časovnega toka in razvoja socialmn treb ne moremo in ne smemo prezreti, ct? čemo, da ne zaostanemo in ne trpimo s ^ Proti tej struji plavati ali jo celo ustav pa je nemogoče; zakaj močnejša je nego Resoluctta: Odboru Društva slov. profesorjev se P { veri naloga, da stopi v dotiko z odio y krogi v svrho ustanovitve realnih gn naših deželah. seljce. Narodna slovenska veselica se bo pa vršila. In sedaj, glejte. Križani se za oboje niso wti zmenili. Italijanski nacionalci in slovenski narodnjaki bi se bili radi tepli v Križu, ki je že dokazal, da hoče biti socialističen. Oblast je to Preprečila in storila je prav. Ako se hočejo narodnjaki med seboj tepsti, naj vendar gredo dru-Sam, na svoje polje. Kriško ljudstvo ne potrebuje takili rabuk kakor tudi ne potrebuje ne •talijanskega ne slovenskega nacionalističnega Protektorata. Pri vsem pa moramo konstatirati, kljub temu, da je Kriz socialističen, ga smatrajo narodnjaki še vedno za slovenskega. To |2 sicer prav! Toda italijanski nacionalci so ga hoteli naskočiti, ker so verjeli »Edinosti«, ki piše j Prptj socialistom, kakor da so postali Turki. To-| l'£i še vedno nismo Turki, še vedno smo Sio-| veiici. Le pri volitvah nas ne bodo smatrali več 2a Slovence. Preiskava o „ Titanicovi “ katastrofi v Ameriki in v Londonu. Izid preiskave o »Titanicovi« nezgodi v Ameriki je za družbo White Star Line uničevalen. Preiskava je dokazala, da plavajoči velikan ni bil žrtev elementarne nezgode, temveč ^a je 1600 človeških življenj zahteval rekord. Zločinska lahkomiselnost, ki ima svojo kal v kapitalizmu, je združena z neobčutno naravo uničila največje čudo moderne tehnike in razila družinsko srečo tisočim ljudem. Preiskava ■je dognala, da ne bi zadostovalo število rešilnih čolnov, tudi če bi bili zasedeni do zadnjega ko-‘lLka, niti za rešitev polovice vseh na ladji se ^hajajočih potnikov in osobja. Čolne so spuščali v morje iz višine 25 metrov, ki je bilo k Sreči ob času nezgode popolnoma mirno. Ako bi Pa spuščali čolne po deskah, bi šlo v vsak čoln ^ ali 66 oseb. Vprašanje, zakaj da niso spuščali čolnov po deskah, kakor je to običajno, je do l anes še nerazjasnjeno. V preiskavi so dognali le toliko, da je kapitan Smith poslal večje šte-vJo mornarjev v spodnje ladjine prostore, da °3pro vrata, skozi katera bi prišli potniki do Prehodnih desk. Kaj se je zgodilo s temi mor-llaiii, in zakaj je ostalo kapitanovo povelje le povelje, o tem ne ve nihče izpovedati. Mogoče Je- da .ie odrekel še nepreiskušeni mehanizem !*°ve ladje. Značilno za skrb družbe je to, kar je Spovedal neki oficir pri preiskavi. Senatna kopija ga je vprašala, kaj je namen rešilnih čolnov. Oficir je odgovoril: »Rešilne čolne ima *a'Jia zato seboj, da zadosti predpisom londonske trgovinske oblasti.« Na »Titanicu« ^di ni bilo zadostnega števila rešilnih pasov, padski major Peuchen je pri razpravi rekel, ^ se je naravnost čudil, ker je videl tako malo trupel z rešilnimi pasovi, a vse polno pokvarjenih pasov, ki so plavali po morju. Zaslišani oficirji so vsi priznali, da je drvela ladja le za rekordom, brez vsakega ozira na varno vožnjo. ^ kapitan, in ne njegov zli duh, predsednik white Star Line, Ismany nista skrbela za do-f O.'ino stražo, ki naj bi opazovala, kdaj se bo 'bližala ladja ledeni gori, o kateri so bili ob-'csčeni. Mož, ki je bil na straži, je izpovedal, a je bil brez daljnogleda. Ako bi bil imel daljnogled, bi bil pravočasno opazil kapitana na pre--nC0.nevarn°st. Sramotno za parobrodno dru-, 0 ie tudi neizvežbanost moštva v vesljanju; "di rešilni čolni so bili nezadostno opremljeni. . Pretečeni teden se je vršila tudi v Londonu Peskava o »Titanicovi« nezgodi. V četrtek je v.1.1 zaslišan višji kurjač, Charles Hetidrickson. figova izpoved je zbudila splošno pozornost. r*endrikson je pripovedoval: »Ko je zadela ladja ob ledenik sem, sem Jal. Kar me zbudi eden izmed mojih ljudi in jj)! Pravi: »Trčili smo ob ledenik, prokleto, ?lsHm, da je konec«. Hitro sem šel iz kabine. ,J(1 ene strani je drla že voda v ladjo. Na med-Jfovu so begali ljudje semtertje s culicami v ,°kah. Pripravili so rešilne čolne, kapitan je '°dil gor in dol, in pazil, da se je izvršilo vse ^ redu. Pomagal sem pripraviti čoln št. 1, ki Pravzaprav ni bil rešilni čoln in je imel le malo ‘r°stora. V čoln so stopili: dve dami, trije go-^Podje in dva mornarja. Na povelje oficirjev Qe^ vstopil še jaz in štirje kurjači, ker se ni asil noben potnik. Potem smo odpluli v bli-ladje, kakor nam je bilo ukazano.« j, Nato je pričel Hendricksona zaslišavati pri-^ednik Ro\vlatt: »Ali ste ob potopu vzeli koga čoln?« — »Ne«. — »Zakaj ne?« — »Hotel eni vesljati po nje, a me niso pustili.« — »Kdo am ni pustil?« — »Vsi, ki so bili v čolnu so te-nasprotovali.« — »Kako daleč ste bili od pokajoče ladje?« — »Približno 20 metrov.« — 'koliko vesljačev je bilo v čolnu?« — »Štirje.« * Rekli ste, da je bilo v čolnu 12 oseb, ko Vas Sn SPreiela Carpathia«. — »Da.« — »Koliko je padalo izmed teh oseb k moštvu?« — »Bilo je 'niv n'k°v’ 2 mornarja in 3 kurjači. Izmed pot-»kv?V sta T( l.,KOvanali. ko sem hotel veslati nazaj.« — l^j jfei, Vi hočete s tem reči, da ste bili edini, stja„J10tel izpolniti svojo dolžnost kot kri-veU’* ~~ »Nobeden ni bil mojega menja. Rjo-^ sem, da moramo nazaj, ali prekričali so tne.« *'aj so rekli?« — »Da bi se potopili, če bi veslali nazaj.« — »Lord in nejgova žena sta bila med temi najglasnejša? Torej je 10 ljudi to storilo, kar sta zahtevala ta dva strahopetca?« — »Da, tako je bilo!« — »Ali Vam je kdo izmed pasažirjev dal denar, ko ste bili že na »Karpa-tiji?« — »Da, lord Gordon 5 funtov. Toliko so dobili tudi ostali mornarji in kurjači.« — »Kaj je rekel lord, ko Vam je dal denar?« -— »Mudi se mi. Pozneje Vam bom dal še več. Vzemite sedaj vsak po 5 funtov.« — »Ali Vam je denar že prej obljubil?« — »Takrat, ko smo zagledali Karpatijo'.« Po tej izpovedbi je bil Hendrickson odpuščen. Njegovi odgovori so zbudili splošno nezadovoljnost. Se več drugih mornarjev je izpve-dalo stvari, ki niso le sramotne za pogum mornarjev, temveč tudi za rešence. Čoln št. 5 je imel še mnogo prostora. Ali ženske v čolnu niso pustile, da bi sprejeli one, ki so se borili okolo čolna z valovi. Veslačem so trgale vesla iz rok, kričale so kakor besne in tako s silo dosegle, da je čoln veslal dalje, medtem ko so se potapljali drugi potniki. Vestnik organizacij. Pevske vaje „Vzajemnosti“ se prihodnji teden vrše vsak dan za celoten zbor. Odbor Krakovsko-trnovske podružnice „Vzajem-nosti“ ima sejo v soboto 18. t m. ob 8. zvečer s gostilni Marije Erbežnikove, Velika čolnarska ulica. Vabljeno je tudi nadzorstvo. Sodiugi in člani »Vzajemnosti11 iz šolskega in poljanskega okraja se vabijo na zaupen sestanek, ki bo v soboto dne 18. t. m. ob 8 zvečer v gostilniških prostorih gosp Bončarja (društvena soba), Poljanska cesta 19 Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj mu zadostuje obvestilo v .Zarji'. Pridite vsi in točno! Odbor „Vzajemnosti“ v Škofji Loki ima sejo v pon-deljek dne 20. maja ob 8 zvečer v društvenem prostoru. Vabljeni so tudi člani in je z ozirom na važnost razpravnega predmeta želeti čim večjo udeležbo. Deželno zastopstvo stranke na Kranjskem vabi vse organizacije in sodruge, ki so prejeli nabiralne pole, da obračunajo oziroma ^oddajo zneske na pošto najkasneje v nedeljo 19. maja. Čas do nedelje naj se izrabi za nabiranje prispevkov. Podružnice ,, Vzajemnosti" na Kr. njskem, ki še niso imele občnih zborov, se poziva, da jih čim prej skličejo in sklicanje objavijo v .Zarji'. Imena izvoljenih odbornikov, nadzornikov in namestnikov je z navedbo poklica in natančnega naslova sporočiti tudi centrali. To velja tudi za podružnice, ki so že imele občne zbore, pa tega niso storile. Krojaška podružnica ljubljanska vljudno prosi, da vrnejo člani iz društvene knjižnice izposojene knjige čimprej ali najkasneje do konca tega tedna. Organizacije in sodrugi po Slovenskem, ki imajo morda kako sliko (fotografijo, portret) iz prvih početkov strankinega gibanja na Slovenskem, so vljudno naprošeni, da jo vpošljejo centrali »Vzajemnosti” v Ljubljani, ki bo zanimive slike objavila v .Družinskem koledarju'1 za leto 1913 Slika se po uporabi vrne nazaj. Delavsko gibanje. — Strokovna organizacija krojačev v Ljubljani, priredi v pondeljek dne 20. maja ob 8. uri zvečer javen društveni shod v restavraciji pri Perlesu. Krojači iz Ljubljane in okolice so iia-prošeni, da se shoda polnoštevilno udeleže, ker je dnevni red velike važnosti. Poročevalec zvezin zastopnik Mihael Kose! iz Gradca. = Delavska banka na Švedskem. Švedska socialna demokracija je že večkrat premotri-vala na svojih strankinih zborovanjih ustanovitev delavske banke za različna delavska podjetja, kakor konzumna društva, tiskarne, stav-binske zadruge, bolniške blagajne itd. Več odborov se je pečalo s pripravami. Brezobzirni boj kartelov in bank proti delavskim podjetjem je bil vzrok, da se je pričelo delavstvo resno baviti z ustanovitvijo delavske banke. Načrt je izdelan in prosili so tudi že za koncesijo. Izmed 19 ustanoviteljev, ki so podpisani na prošnji za koncesijo, je 17 sodrugov, le dva tehnična voditelja banke nista socialna demokrata. Izmed sodrugov ustanoviteljev je sedem socialno demokratičnih poslancev, potem načelnik strokovnih deželnih organizacij in načelnik deželne zveze konsumnih društev. Banka se bo imenovala »Uya banken« (nova banka) in bo imela osnovnega kapitala 2 miljona kron v akcijah po 100 K. Osnovni kapital bodo sčasoma zvišali na 10 miljonov K. Banka bo oskrbovala tudi fond strokovnih organizacij. = Materinsko zavarovanje na Švedskem. Ni še dolgo tega, ko smo poročali o materinskem zavarovanju na Italijanskem. Sedaj je tudi švedski državni zbor obravnaval zakonski načrt o materinskem zavarovanju. Zavarovanje je obligatorično za vse industrijske delavke, razen onih, ki niso stare še 15 let in onih, ki so dopolnile že 50 .leto. Zavarovalnino bodo dobivale matere skozi 6 tednov, za vsak delavnik po 2 K. Predpogoj za izplačevanje zavarovalnine je, da ni mati delala v teh šestih tednih v industriji. Premija za dojenje znaša za vsakega otroka 15 K, ako ga je mati dojila najmanj 20 dni. Pravico do te podpore imajo one delavke, k so bile zavarovane vsaj 180 dni pred porodom. - Minimalna mezda. Angleški zakon o minimalni mezdi določa, da morajo razsodišča postaviti minimalno mezdo za posamezne revirje. Ako se delavci in podjetniki ne morejo zediniti, tedaj določi minimalno mezdo predsednik razsodišča. Komisija za južni Wales se ni mogla zediniti o minimalni mezdi, zato je njen predsednik lord Aldwyn odločil, da naj znaša minimalna mezda za južnovaleški revir 4 šilinge 3 pence. Ta, od predsednika določena mezda, torej ne dosega mezde, ki jo zahtevajo rudarji, namreč 5 šilingov. S tem so se obnovile prejšne preporne točke v premogovni industriji. Kaj bodo ukrenili rudarji, o tem še ni nič znanega. V seji, ki jo je imel eksekutivni odbor južnovaleške rudarske federacije v Cardiffu, je predlagal sodrug Stanton sledečo resolucijo: 1 Svetujemo konferenci južnovaliških rudarjev. ki bo zborovala v soboto, da se ne udeleže nobene seje z lordom Aldwynom in skup-nega«mezdnega urada. 2. Sklicati je takoj nacionalno konferenco angleške rudarske federacije. 3. K ministrskemu predsedniku naj gre deputacija. 4. Železniške in transportne delavce je pozvati na skupno akcijo. 5. Delavske zastopnike poživljamo, da preprečijo vsako parlamentarno delo, dokler vlada naše zmerne zahteve po zadostni mezdi ne uzakoni. 6. Delavski zastopniki naj vztrajajo pri predlogi, ki odpravlja rudniške regalije, da s tem prinese olajšanje premogovni industriji. V dveh krajih. Staffordshire in Lancashire, so mezdni uradi določili minimalno mezdo, ki je višja kakor 5 šilingov. ZADNJE VESTI. POLOŽAJ na OGRSKEM. Budimpešta, 17. maja. Ker vztraja Justhova stranka trdno na svojem stališču glede na volilno reformo, je odločena vladna stranka za parlamentaren boj z obstrukcijo. Brambna reforma pride na dnevni red jutrišnje seje. Vlada namerava, če se ji posreči ugnati opozicije v kozji rog, razpustiti zbornico in poskusiti srečo z novimi volitvami. IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA. Lakota v Jemenu. Carigrad. 16. maja. Vsled blokade italijanskega brodovja ob jemenski obali je v Jemenu veliko pomanjkanje živil. V teku zadnjih mesecev mnogo vojakov in domačinov lakote umrlo. Sirijo se vesti, da ja Sajd Jeri v Asiru večkrat porazil turške čete. Turki na Mitilenah. Atene, 16. maja. Turkom se je posrečilo izkrcati na Mitilenah 2000 vojakov, ki so bili došli iz Ajvalija. Italijanska pomorska akcija. Carigrad. 17. maja. Ministrski svet se je posvetoval o možnosti, da zasedejo Italijani še več otokov na Egejskem morju. Razmotrival je o položaju, ki bi nastal vsled tega in o izgonu vseh Italijanov. Ker so iz Dardanel že vse mine odstranjene, je sklenil ministrski svet. da odpre Dardanele danes ali jutri. Ruske priprave. Cargrad. 17. maja. Od poučene turške strani poročajo, da koncentracija ruskih čet ne daje nobenega upravičenega povoda za vzne-mrijenje. Rusija koncentrira baje svoje čete za ohrano notranjega miru. Carigrad, 17. maja. »Sabah« poroča, da so dobili ruski rezervisti črnomorskega brodovja povelje, naj bodo pripravljeni za slučaj mobilizacije. CIKLON NA OGRSKEM. Ogromna škoda. Maroš-Vasarheli. 17. maja. Podžupan je poslal notranjemu ministrstvu brzojavno poročilo o opustošenjih, ki jih je povzročil ciklon. V Veresa-Telku je škode za miljon, v Magyar-Peterlaku za50Q.Q00, v Petelu in Nikshazi po 15.000 K. Iz drugih krajev, prizadetih po orkanu. še ni uradnih poročil o škodi. Podžupan je prosil ministra za nemudno pomoč z ozirom na bedo prebivalstva. V Veresz-Telku je vojaštvo postavilo šotore. Sedemdvajset mrtvih. Dces. 17. maja. Strašni ciklon je ubil predvčerajšnjem 17 ljudi, 16 je bilo smrtnonevarno ranjenih in 72 težko poškodovanih. Ciklon je ponekod odneseljiiše; število takih hiš je 1548. Tudi na južnem Ogrskem je napravil vihar mnogo škode. V Veredeku je podrl katoliško cerkev, trije ljudje so bili mrtvi, trije težko poškodovani. Škode je mnogo miljonov. Za tri sedmograške komitate je daroval cesar 80.000 K. ZRAKOPLOVNA NEZGODA. Z zrakoplovom v morje. Reka, 17. maja. Aviatik Gvido Prodan je hotel poleteti včeraj v Opatijo. V poletu se mu je potrl pri motorju cilinder in letalec je padel biizu Lovrane z aparatom vred v morje. Plaval je tako dolgo, da ga je rešila toredovka. Prodan se je ranil po obrazu. Njegov stroj se je pogreznil v morje. USTAVOLOMSTVO Z JEZIKOM. Viljemove besede. Berlin, 16. maja. Cesar Viljem je zapretil z odpravo ustavo ne le napram županu Schwan-derju, temveč napram celi vrsti oseb. Zupan Schvvander potrjuje smisel cesarjevih besedi, četudi oporeka v časopisju objavljenemu besedilu. Predsednika poslanske zbornice dr. Kick-lina je cesar pograjal: Tudi vi ste glasovali za skrčenje reprezentacijskega fonda namestnikovega. Razpust alzaškega deželnega zbora? Berlin, 17. maja. »Lothringer Volksstimme« poroča od zanesljive strani, da je cesar Viljem prišel v StraBburg s trdnim naklepom, da razpusti alzaški deželni zbor in da ga je pregovoril cesarski namestnik grof Wedel. Vtisk cesarjeve grožnje v državnem zboru. Berlin, 17. maja. Potrditev cesarjeve grožnje je zbudila v parlamentarnih krogih hudo kri. Cesarjeve pretnje sicer nihče resno ne jemlje in je gotovo, da se ne bo nikoli izvršila, pač pa se splošno obsoja cesarjeva klepetavost. Celo konservativni krogi se jeze nad cesarjevo grožnjo, ki postavlja Prusijo za neke vrste kaznilnico. MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 16. maja. Finančni minister Stojan Protič je podal svojo demisijo. Nastopil je proti temu, da bi se parlamentarna kriza rešila z radikalno koalicijo. Ker je odstopil tudi vojni minister Stepanovič, je vlada sklenila, da bo šele prihodnji teden, ko se snide skupščina, zavzela svoje stališče. V političnih krogih pričakujejo, da odstopi ves Milovanovičev kabinet. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V ITALIJI ODKLONJENA. Rim, 16. maja. Zbornica je pri obravnavi volilne reforme v poimenskem glasovanju odklonila žensko volilno pravico z 209 glasovi proti 48, 6 poslancev se je zdržalo glasovanja. OBOROŽEVANJE NA ANGLEŠKEM. Govor Churchilla. London, 17. maja. Na banketu ladjedelcev je govoril prvi lord admiralitete Churchill, ki je napovedal novo povišanje militarističnih izdatkov. Vak mesec — je dejal — enakomerno povečava strašno oboroževanje, proti kateremu se moramo zavarovati z vsemi sredstvi. Moja dolžnost je, da zahtevam letos od parlamenta še več moštva, denarja in vojnega materiala. Smatramo se sedaj in v bodočnosti za sposobne, da ohranimo nadvlado na morju. DELAVSKO ZAVAROVANJE NA RUSKEM. Peterburg, 16. maja. Državni svet je sprejel zakon o bolniški preskrbi delavcev in o zavarovanju za nezgode. Sprejel je dalje zakon o elementarnem pouku. STAVKA V PETERBURGU. Peterburg, 16. maja. Ker stavkajo stavci, niso izšli listi. V Moskvi ni izšel niti en list. ZAPLEMBA OROŽJA. Pariz, 16. maja. V Koruni so oblasti zaplenile veliko orožja in municije. Pošiljatev je bila skrita med velikimi zavoji papirja in je bila oddana v Hamburgu. Domnevajo, da je bila pošiljatev namenjena na Portugalsko za reakcijo. POTOP »TITANICA«. Še tri mrtva trupla. Novi Jork, 17. maja. Parnik »Oceanic« je brezžično brzojavil družbi White Star Line, da je našel rešilni čoln »Titanica«, v katerem so bila tri mrtva trupla, dva mornarja in en popotnik. UBIT REPUBLIKANSKI VODITELJ. Kašgar, 16. maja. V kitajskem predmestju je množica včeraj ubila voditelja republikanske vojaške organizacije polkovnika Tana in njegove uradnike. Iz upornikov sestavljen mestni svet oskrbuje vse posle. 'Fuji podaniki so razobesili svoje nacionalne zastave. NAPAD NA EKSPRESNI VLAK- Novi Orleans, 15. maja. Roparji so napadli ekspresni vlak iz Novega Jorka v bližini Hattie-burga. Voz s prtljago so razstrelili z dinamitom in so na konjih pobegnili z zavojem, v katerem je bilo 140.000 dolarjev. Potnike so pustili pri miru. Novi Orleans, 16. maja. O napadu so sedaj znana natančnejša poročila. V bližini Hattie-burga se je ustavil vlak, da bi vzel vodo. Dva maskirana moža sta v tem hipu splezala na stroj in sta zvezala strojevodjo in kurjača. Nato sta zgrabila tudi kondukterje. Potnikom sta rekla roparja, da naj se ne boje niti za svoje življenje, niti za prtljago in naj se nikar preveč ne ustrašijo eksplozije. Medtem ko je en ropar z revolverjem v roki stražil potnike, je drugi z dinamitom razstrelil železno blagajno. Iz blagajne sta odnesla denar in dragocenosti, ki so vredne 700.000 mark. Roparje zasledujejo. Lurška pravljica. Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju. (Konec.) Kakor že rečeno, je bil takrat La Salette na vrhuncu svoje slave. Kupčija z vodo je bila ogromna. Obenem so prodajali tudi koščke one skale, na kateri je sedela Devica. Pri vodi so razsečavali. Da postane tudi Lurd dobičkonosen romarski kraj, je seveda morala biti še v Lurdu voda, ki so jo napoljnjevali v steklenice in jo razpošiljali po vseh katoliških deželah, medtem ko so mednarodni bolniki čakali ozdravljenja v kopalnih nečkah. Pred jeruzalemskimi vrati je bil ob času Judov čudodelen ribnik, ki je opravljal enako nalogo kakor dandanes lurška voda. Okolo njega se je drenjala množica romarjev. Angel iz nebes, tako so' pravili, je prišel večkrat na dan in zavalovil vodo. Prvi bolnik, ki je potem šel v vodo, je ozdravel, če je imel še tako hudo bolezen. Voda iz Bethsaida je danes brez učinka; ravnotako tudi voda in La Salette. Vera je zapustila te kraje, z njo so odšli čudeži in romarji, ali nevidna in praznoverna množica ne izumrje. Vedno dalje živi, in vedno je pripravljena napajati se iz novih studencev. Čeprav je Bernadetina kretnja, ko je kopala v vlažno zemljo luknjo manj lepa od Mo-zesove, ki je udaril s palico na skalo, je vzlic temu privrel studenec na površje. Oni dan so pobožne roke povečale in poglobile pričeto luknjo in vlil se je tenak curek vode. Drugi dan so prišli zidarji in vodnjakarji. S pretvezo, da je eden izmed njihovih tovarišev bil ozdravljen očesne bolezni, ko se je umil z vodo, so storili, kar je še manjkalo: pod udarci njihovih krampov je privrel studenec na dan. Pozneje so odstranili še prst in kamenje iz jame, Studenc je ves prikipel na površje. Neki inženir ga je ogradil in ga napeljal k sedanjemu kopališču. Pravijo, da je položil več cevi do reke, ker se mu je zdelo studenčine premalo. Ne maram o tem nikakršnih natančnejših pojasnil. Obžalujem le, da ni rabil pri kanalizaciji več in večjih cevi. Potem bi se kopal lahko vsak bolnik v čisti vodi, ne pa v taki, ki je že vsa onesnažena od ran onih, ki so se kopali pred njim .S pretvezo ozdraviti kakoršno-koli bolezen, se zapeljujejo ubogi, nevedni ljudje ,ki nimajo pojma o higijeni, da si nakopljejo težko bolezen. Sifilitično ulje zadostuje, da se okuži cela vrsta kopalcev. Ako bi nam Henri Lasserre ne sporočil le števila v Lurdu ozdravljenih, ampak tudi število onih, ki so si pri kopanju nalezli bolezen, katere primerni, sekun-derni in tercierni znaki so se razvili šele po prihodu v domovino, potem bi se silno začudili: zakaj število bolnikov, ki so prinesli bolezen iz Lurda, je mnogo večji, kakor pa v Lurdu ozdravljenih. XIV. Bernadeta v Neversu. Kaj je bilo z Bernadeto po prikazih? Naj-brže se je razvijala histerija dalje vedno menjajoč prikazni, s krajšimi ali daljšimi presledki, kakor se to dogaja sri vseh, ki imajo nevrozo, liernadeto so premestili najprej od domačih v neki lurški samostan, iz tega pa v samostan sester v Neversu. Najbrže so se pojavljale pri njej stvari, ki niso bile primerne osebi, ki je bila v kontaktu z Brezmadežno spočeto. Vsako oviro, ki bi škodovala razvoju pobožnosti v Lurdu, je bilo treba takoj odstraniti. Zato je morala izginiti v tiho samostansko zidovje. Močno so varovali vsako tajnost o Berna-detinem samostanskem življenju. Vendar se mi je posrečilo ,da sem se nekega dne lahko raz-govarjal z dobro, staro sestro, ki je nadzirala Bernadeto med noviciatom. Rekla je: »Berna-deta je bila pravi hudič. Vse smo bile iz uma. Nismo vedele, kako naj ji zabranimo, kadar je hotela imeti izpolnjene svoje posebne muhe. Vso hišo je postavila na glavo, ali obdržati smo jo morale. Z njo sem preživela najhujše mesece v svojem življenju.« Rad bi bil izvedel še kaj natančnejšega, ali sestra se je domislila, da je že preveč povedala. Silil sem v njo, a molčala je. * Mala Bernadeta je že davno mrtva. Morda še slutila ni, kake važnosti je bila njena histerija za razvoj verskega življenja v 19. stoletju. Njene halucinacije, avre, ekstaze so vspreje-mali nevedni ljudje kot čudežna dejstva. Ljudje pa, ki so razglaševali bolezenske znake za nebeške manifestacije, so korenito izrabljali nevedno množico. Ali kult, ki je sezidan, na takem temelju, ne more dolgo časa ostati. Lurd se bo kmalu sesul, kakor stavba iz kart, čez katero gre dih otroka. NOVICE. * Povodenj na Tirolskem. Vorarlberškesn in Solnograškem Pivodenj v kateri smo poročali v predvčerajšnji številki, je prerušila promet na zapadnih črtah avstrijskih državnih železnicah. Na progi med Zellom ob jezeru ((Zeli am See) in Saalfeldnom in na progi med Fieberbrunom in St. Johannom na Tirolskem še ne vozijo nobeni vlaki. Med tem pa je na progi Inomost-Lindau promet zopet upostav-Ijen. Promet brzovlakov Dunaj-Inomost pa še vzdržuje na ta način, da vozijo ti vlaki za enkrat še po pomožni progi Solnograd-Rosen-heim-Kufstein. in pa na ta način, da potniki na mestu, kjer je proga poškodovana — na progi južne železnice med Zenbachom in Sclnvazom — prestopajo. Na lokalni železnici Zeli ob jezeru — Krimml je promet še pretrgan med postajama Attendorf-Stubachthal in Mi-tersillen. Na zillertalski železnici pa je promet zopet upostavljen. * Izgredi pri požaru. Iz Pariza poročajo: V nedeljo je na trgu Daumesnie izbruhnil požar, ki je uničil neko tovarno pisalnih strojev in tri druge zavode. Požar je divjal dve uri s tako silo, da so morali pritegniti vse pariške požarne brainbe. škodo cenijo na miljon frankov. Med rešilnimi deli je prišlo med policijo in ljudsko množico, ki je drla proti kraju požara do spopadov. Prigodili so se različni izgredi. Policija je izvršila več aretacij. * Velika tatvina juvelov v Parizu. Iz Pariza poročajo: Ko je bil v pondeljek zjutraj juvelir Guilloux zaposlen pri aranžiranju svojih izložb, je priskočil naenkrat neznanec in pograbil kaseto z juveli. Preden je mogel juvelir klicati na pomoč, je tat izginil. V kaseti se je nahajalo mnogo dragocenih kamnov v vrednosti 50.000 frankov. Odgovorni ureaniK Fian Bartl. iu isložbs Zarja. Tisk* Učiteljska tiskarna v Llubljani. 20 do 25 K postranskega zaslužka na teden za fabrične delavce Zelo fina reelna novost. Vzorci zastonj. Anton Schumann, Hohenstein — E. i. Sa. Nič masti, Nič čebule, Nič dišav, I jhgtifSiS a*. ti .s samo ,V6rtes‘ guljažev dodatek kupuje razumna gospodinja. Vprfpcm/ gn,.iažev dodatek V CI IC5UV 20 vinarjev. za pripravljanje mesnih, sočivnih, krompirjevih i. dr jedil. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavije“). Uradne ure za stranke od 9.—12. dopol. in od 3.-5. popol. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje Ordinira dopol. popol. Stanovanje 1-3 V2II-V2I 11—12 2-3 Frančiškanska ul št. 2, II. nadstr. Dunajska cesta št. 6, pritličje Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin i| 11_1 splosno zdravljenje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 11 — 12 10-12 3-4 3-4 5-6 Dalmatinova ul. št. li, pritličje Frančiškanska ul št. 4, pritličje Prešernova ulica št. 3, III. nadstr Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške biagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 9.—12. dopoldne in od 3.—5. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Splošna priljubljenost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. Konzumno društvo za Ljubljane in okolico r. z. z o. z. vabi delegate in namestnike okrožij Šiška, Vlč-OUnce, Vodmat-Moste, Ljubljana - Kolodvorski okraj, Ljubljana-Trnovo na izreden sestanek ki bo 19. maja dop. v salonu pri Levu na Marije Terezije cesti. Dnevni red: 1. Poročilo o polletnem računu; 2. Pekarna; 3. Agitacija; 4. Predlogi in nasveti. Za nadzorstvo: Za načelstvo: I. Udovč I. r. A. Kristan 1. r. Železnato vino s kino lekarnarja Piecoli-ja v Ljubljani . •. Dunajska cesta krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-iiterska steklenica 2 K, tri steklenica K 6‘fiU. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-Ja v Ljubljani vsebuje v resnici In vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za- raditega vsem drugim železnatim izdelkom. •><« ANTON BAJEC cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z napisi itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno. Vrtnarija je na Tržaški cesti Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana. kleparska pomočnika sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jožef Hutter v Kočevju, Dolenjsko. Hira vajenca se sprejmeta v kovačnico za izdelovanje vozov pri Matiji Terlep, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta 38. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 r. z. z o. z. i:::::::::;::::;:::::::::::::;:;;::: Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. s Litografija. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r« z# z o. z. vabi s tem vse svoje člane na izvanrednš občni zbor ki bo v petek 24. maja zvečer v pisarni zadruge na Glincah. IZačetel^: o'"o G. mri- Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju; 2. Volitev načelstva; 3. Volitev nadzorstva; 4. Premeraba pravil § 1, 36, 37, 46, 78; 5. Želje, pritožbe in nasveti. Načelstvo. Nadzorstvo. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoč3 dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. I Bioglobin zdravniško priporočeno dijetetlčno sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. I Dr. Josip Ferfolja je otvoril 15. t. m. pisarno kazenskega zagovornika v Trstu, Via Caserma štev. 15, I. nadstr. Telefon štev. 18—97. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih tobakarnah: južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Danajska cesta. Sterkov ič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. KailC, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Rernžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50. Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Grospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, liimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. ,SLAVIJA , VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, ^ pogodbe, posebno za življenje in proti požaru lt pri njej. ~ BANKA ,SLAVUA‘ ima posebno tmoc ki je n.ijvečjl slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne ,, -----——7 iv.i *uu» i». aiovcilSlSU OOC1U51VO, U<1 SKlCDfl ZilVdrUVA***'* ?0S5 C! za /MJcnje in proti požaru 1^ pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za ejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Življenske police banke .Slavije* so ne- • I 1 . 1----■ «■ i.jvhjv •>* |'iuu pil IIJUJ.---Imva ,owivun preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje c.«.«,m. ^ivnensKc ponče Danite oiavne- so *»*- lzpo itne m nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboHšaniem in osa-oniH.-»ginSp° u1™', °grorIlni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je. do sedaj izplačala svojim članom življcn- ” — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto . * , .. .. _ o I . yiu ivjiiui « iiniijuilUV JmJiv s ega o t e a K 2,49<>719. Kapltalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.350*861. — vsa pujasnua oaju ici umne m razKazua razpošilja GENERALNI ZASTOP »SLAVIJ E“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE B^NKE V LJUBLJANI M Del. glavnica; K 8.000.000. Ljubi Sanska Kreditna banka v Stritarjeva ulica štev. 3, (lantna hi.ša). «-------* VI M « {0I1CJ naij K 800.000. X5od.xu.žza.ioe -v S:plj©t-CL, Celovcu, Trstia., Sa,raoeT7-u., O-orici ixi Csljia. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 47»%. -"“IMS m