Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 30. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 24. JULIJA (JULIO) 1958 IZIDOR MODELSKI, predsednik Poljske krščanske delavske stranke. Komunistično mirno sožitje “Mirno sožitje”, ki ga Nikita Hruščev ponuja svobodnemu svetu, ni nobena novost v sovjetski mednarodni politiki, že Lenin in Stalin sta namreč učila, da je mirno sodelovanje s katerokoli drža¬ vo možno “dokler služi ruskim intere¬ som”, je “začasnega značaja” in tvori “neobhodno potrebni sestavni del ko¬ munistične taktike”. Po Leninovem nauku je cilj, ki ga za¬ sleduje ta politika “pospeševati medna¬ rodno revolucijo in delo, ki propagira in uveljavlja socializem, katerega na¬ predovanje se bo spremenilo v svetovno revolucijo”. Prizadevati si je treba, da se odlože spori z imperializmom dokler je mogoče... Obstaja druga oblika... in to uspešnejša za uničevanje kapita¬ lizma: oblika, katere se je posluževala Sovjetska zveza dosledno že od oktober- ske revolucije sem... “Ne smemo”, je rekel Stalin na 15. kongresu sovjetske komunistične stran¬ ke, “pozabiti, da je Lenin trdil, da na¬ ša izgradnja zavisi od zavlačevanja vojne s kapitalističnimi državami, ki je sicer neizbežna, toda jo je mogoče za¬ držati vse do zrelosti proletarske revo¬ lucije v Evropi ali So končne eksplozi¬ je kolonialne revolucije.... Zato smo dolžni vzdrževati mirne odnose s kapi¬ talističnimi državami. Podlaga vseh na¬ ših odnosov s kapitalističnimi državami je pristanek na sožitje med dvema na¬ sprotnima sistemoma”. Lenin tudi trdi, da je “diktatura pro¬ letarskega sveta osnovni pogoj in živ¬ ljenjsko važen predhodnik spremembe svetovnega kapitalističnega gospodar¬ stva v socialistično gospodarstvo” in... “Kapitalizma ni mogoče uničiti.. . brez revolucije delavskega razreda”. “Samo”, je dejal Lenin, “po popol¬ nem uničenju, porazu in razlastitvi bur- žuazije po vsem svetu, in ne samo v eni državi, bo vojna nemogoča”. Zato Lenin nasprotuje sleherni mi¬ sli o razorožitvi, kajti kakor on trdi, bi “to pomenilo popolno odpoved ideji re¬ volucije ... Samo potem, ko bo proleta¬ riat popolnoma razorožil buržuazijo, bo mogel ta, ne da bi s tem izdal svoje sve¬ tovno poslanstvo, vreči na smetišče na splošno vse vrste orožij, in proletariat bo to brez dvoma storil, toda šele ta¬ krat in pod nobenim pogojem prej”. Ena izmed najvažnejših značilnosti mednarodnega položaja, ki jo je zasno¬ val Lenin in načrtno izpeljal Stalin — “niti vojna niti mir” —- je zadržanje Le¬ nina napram Združenim Ameriškim Državam, ki ga je natančno izpolnjeval Stalin in ga že danes vodi tudi Kre¬ melj: z ZDA ne sme priti do nobenega direktnega oboroženega spopada. Lenin je mnenja, da bodo ZDA, ki so “zadnja trdnjava kapitalizma”, v sluča¬ ju popolne izolacije padle brez vojne, ka¬ kor “zrel sad”, v naročje zmagovitega komunizma. Zato more Hruščev, govoreč s svoje¬ ga položaja velikana in ne da bi za las odstopil od Leninovih načel, odpovedati se vojni kakor da bi ga vodila človeko¬ ljubna načela (da bi se izognil straho¬ tam atomske vojne in vodenih izstrel¬ kov), kajti končni cilj Kremlja, ki se je napotil na osvojitev vsega sveta, je mogoče doseči brez vojne z USA. Ker računa z zgodovinskimi izkušnja¬ mi dveh svetovnih vojn in z resničnostjo mogočne verige letalskih, pomorskih in vojaških oporišč ZDA, pripravljenih vsak trenutek, če bi bilo potrebno, stopiti v akcijo, Nikita Hruščev neprestano po¬ nuja ZDA takozvano “tekmo v mirnem sožitju” in “medsebojno trgovanje”, ker meni, da bo mogoče izpeljati i veli¬ ki Stalinov povojni načrt (1946-1970) i doseči končni cilj izolacije ZDA, ki ga je zastavil Lenin, brez vojne. Rusko-nemška vojna je uničila in za¬ kasnila tekmo, ki so jo Rusi začeli s ka¬ pitalizmom na gospodarskem področju leta 1937. Danes Nikita Hruščev znova poskuša začeti to tekmo, toda na sve¬ tovnem področju in s “tekmo v mirnem sožitju”, ki zaradi komunistične doktri¬ ne ne predstavlja niti ne more pred¬ stavljati miru, in to ne samo zato, ker je Nikita Hruščev ob priliki svojega o- biska na Madžarskem (8. aprila 1958) Dnevnik s Srednjega Vzhoda 14.7.58 — častniki v Bagdadu v Ira¬ ku zrušijo monarhijo. Umore kralja Fajsala II, regenta Abdul Ilaha in pred¬ sednika vlade Nuri Saida. Proglasijo re¬ publiko. Bagdadsko poslaništvo Anglije razdejano. Anglija pripravi čete za od¬ let na Srednji Vzhod. Eisenhower skli¬ če izredno sejo vlade, ameriški dele¬ gat Lodge pa izredno sejo Varnostnega sveta ZN. Letalsko oporišče Donaldson v Cbrolini v USA v pripravnem stanju. Nasser izmenada odpotuje iz Jugosla¬ vije. Libanonski predsednik vlade Cha- mun zaprosi USA za vojaško pomoč. 15.7.58 — Prvi ameriški mornariški oddelki se izkrcajo v Libanonu. Ameri¬ ški atlantska in tihomorska vojna mor¬ narica v pripravnem stanju. Ameriška šesta flota odpluje proti vzhodnemu Sredozemlju. Vsa letalska in pomorska oporišča USA po vsem svetu v priprav- nerri stanju. Čangkajšek na Formozi proglasi pripravno stanje. Anglija po¬ šlje svojo vojsko v Aden in v perzij¬ ski zaliv. Angleške čete v; Keniji v Af¬ riki v pripravnem stanju, prav tako brit. sredozemska vojna mornarica. Skupna zračna obrambna organizacija USA' — Kanada (NORAD) v priprav¬ nem stanju. Irak odpove arabsko unijo z Jordanijo. USA predlaga v VS pošilj¬ ko vojske ZN v Libanon. Sovj, delegat Sobolev obtoži USA neizzvanega napa¬ da na Libanon. Egipt in Sirija (Združe¬ na Arabija) priznata novi Irak. 16.7.58 — Po zraku dovažajo Ame- rikanci nove oddelke v Libanon. Tran¬ sportna letala pripeljejo iz USA prve oddelke na ameriška oporišča v Zahod¬ ni Nemčiji. Ameriške sile v Evropi v pripravnem stanju. Ameriška šesta flo¬ ta, britanska mornarica in nekaj fran¬ coskih ladij so že v libanonskih vodah. Jordanija prosi Anglijo za vojaško po¬ moč. Britanski zunanji minister Lloyd Odleti v Washington na posvete z Dul- lesom in Eisenhowerjem. USA pošlje pomočnika zun. min. Muprhyja v Li¬ banon. Tajnik ZN Hammarskjoeld izja¬ vi v ZN, da ne drži, da bi libanonski uporniki dobivali pomoč od zunaj. Ogor¬ čenje nad poročilom v USA, Angliji, Franciji, 'Libanonu in pri drugih zapad- nih zaveznikih. Izrael prosi USA in Anglijo za nove pošiljke orožja. ZSSR objavi velike manevre ob turški in per¬ zijski meji. 17.7.58 — Angleški oddelki se izkrca¬ jo v Ammanu v Jordaniji. Nadaljni a- meriški oddelki se izkrcavajo v Libano¬ nu. Jordanski kralj Husein se proglasi za poglavarja Iraka in Jordanije, kakor določa ustava arabske unije. Jugoslavi¬ ja prizna Irak. Manevri bolgarske voj¬ ske ob jugoslovansko-grški-turški meji s podporo sovjetskega letalstva. 18.7.58 — Nasser in Hruščev se se¬ staneta v Moskvi, kamor pride Nasser po ponovnem posvetu s Titom. ZSSR prizna Irak, prav tako vsi sovjetski sa¬ teliti. Nasser in Hruščev opozorita USA na vojno nevarnost in zahtevata takoj¬ šen odhod ameriških oddelkov iz Li-r banona. Rdeča Kitajska grozi USA in Angliji. V Pekingu napadejo britanski konzulat. V Moskvi napadejo ameriško veleposlaništvo, v Vzhodnem Berlinu a- meriško in britansko diplomatsko za¬ stopstvo. ZSSR vetira v Varnostnem svetu ZN ameriški predlog o pošiljki vojske ZN v Libanon,. Anglija izkrca oddelke v Tobruku v Libiji, kamor poš¬ lje tudi del svoje mornarice. Izrael za¬ pre mejo proti Siriji. 19.7.58 — Hruščev predlaga za torek, 22, t. m., hitro vrhovno konferenco med USA, Anglijo, Francijo, ZSSR, Indijo in Hammarskjoeldom v Ženevi ali kjer ko¬ li. Zagrozi s hidrogenskimi bombami in medcelinskimi raketami. Zapad se po¬ svetuje za odgovor. Jordanski kralj Husein prosi tudi USA za pomoč. Sov¬ jetski lovci Mig prispejo v Damask v Sirijo. USA začne pp zraku pošiljati petrolej v Jordanijo. Irak sklene s Siri¬ jo in Egiptom (Združeno Arabijo) ob¬ rambno pogodbo in objavi izstop iz bag¬ dadskega pakta. Ameriško atomsko opo¬ rišče Adana v Turčiji je v polnem voj¬ nem obratu. 20.7.58 — Nasser ima kratko konfe¬ renco s šejkom Kuwaita, ob južni meji Iraka. Radijske postaje Damask, Bag¬ dad in Kairo pozivajo jordansko prebi¬ valstvo, naj se upre in ubije kralja Hu¬ seina. Jordanija prekine diplomatske stike z Nasserjem. Novi ameriški oddel¬ ki se izkrcajo v Libanonu. Jemen objavi splošno mobilizacijo. Zapad neuradno objavi, da noče take vrhovne konferen¬ ce, kakor jo predlaga Hruščev, pač pa poganjaja le v sklopu ZN, ki se jih morejo udeležiti tudi predsedniki petih sil. Tito pošlje osebna pisma s pozivi za posredovanje Burmi,, Indoneziji, šved¬ ski, Abesiniji in Grčiji, 21.7.58 — ZSSR predlaga evropskim državam in USA sklenitev prijateljske pogodbe, “da bi se tako zavarovale pred vojno.” Sovjetski letalski šef štaba maršal Rudenko prileti preko Aten v Damask, kjer se sestane z Nasserjem in iraškimi častniki. Y Atenah se prej sestane s tamkajšnjim sovjetskim po¬ slanikom. Nasser se vrne v Kairo. Ame¬ riško letalstvo odvrže en milijon pro¬ pagandnih letakov na Libanon. Tito o- pozori Izrael, da ne sme dovoliti poletov ameriških letal čez svoje ozemlje. Za¬ pad neuradno vztraja na pogajanjih s sovjeti samo v sklopu ZN. Irak zagotav¬ lja zapadne sile, da hoče ostati zvest Za- padu in da ne namerava prekiniti toka petroleja na Zahod. Zapad bitke Revolucija v Iraku predstavlja eno najtežjih kriz, kar jih je Zapad doživel po drugi svetovni vojni. Samo Korejo je mogoče primerjati s to srednjevzhodno krizo, vendar ji pripada drugo mesto, predvsem z gledišča Evrope in njene ci¬ vilizacije. Današnja kriza nosi v sebi se¬ me tretje svetovne vojne v mnogo večji meri, kakor jo je nosila Koreja. Na en ali drug način bodo dogodki v Iraku vplivali na razvoj položaja v so¬ sednjih arabskih državah. S sleherno spremembo obstoječega reda na Sred¬ njem Vzhodu pa se spravlja v nevarnost industrijski in s tem življenjski standard Zapadne Evrope in Anglije, preko njiju pa posredno tudi USA. če bo jordanskemu kralju Husseinu uspelo preživeti udarec, ki ga je dobil zaradi smrti svojega bratranca Fejsala II., bo to mogel samo z zunanjo pomočjo, ki jo je zaenkrat prosil in dobil od An¬ glije. Toda ponovna prisotnost britan¬ skih čet v Jordaniji, t. j. na arabskem ozemlju, avtomatično pomeni nadaljeva¬ nje krize v tem delu sveta z vsemi ne¬ varnostmi za svetovni mir, ki so z njo združene. dejal, da “bodo Amerikanci v kratkem času padli na drugo mesto na svetu”, pač pa tudi, ker on nikakor ne prikriva komunističnih napadalnih načrtov. “Mi boljševiki”, je dejal, “smo požrešni ljudje. Kar smo v preteklosti dosegli z našimi napori, ni dovolj. Hočemo več... jutri.” noče izgubiti Ker se je iraški revolucionarni vladi posrečilo obdržati na površju, bo to dej¬ stvo nedvomno močno vplivalo tudi preko meja Jordanije, s katero se je Irak pred nedavnim povezal v federacijo, ki jo je sedaj razbil. Spletke se bodo raz¬ tegnile v bližnji Kuwait, najbogatejše petrolejsko področje arabskega sveta in naprej proti jugu v Saudijevo Arabijo, kjer je arabski nacionalizem vedno moč¬ no plamtel. Revolucija v Iraku je direktna posledi¬ ca državljanske vojne v Libanonu. Obe¬ ma po vseh ugotovitvah botruje egipčan¬ ski Nasser s tiho podporo ZSSR in nje¬ nega komunističnega bloka. Ker je državljanska vojna v Libanonu začenjala pojemati, so nacionalistični in komuni¬ stični elementi v Egiptu, Siriji, Iraku in Jordaniji uvideli, da je treba pohiteti. Ti elementi so v Iraku izkoristili morda zadnjo priliko z udarom, ki se jim je tu posrečil, medtem ko je v Jordaniji zaradi večje pazljivosti ali spretnosti kralja Husseina propadel, čeprav je Zapad pri¬ čakoval nemirov, si tako hitrega in u- spešnega udara ni predstavljal. Wa- shington, London in Pariz so bili abso¬ lutno presenečeni. Srednji vzhod danes stoji pred dolgo vrsto zapletljajev. Težko si je misliti, da bi Nasser hotel, da gre razvoj tako hitro pot, kakor gre. Delno se boji so¬ vjetske intervencije v ! Iraku, ker bi si sovjeti poiskali za svoje operativno opo¬ rišče brez dvoma najprej Sirijo. In ko so v Siriji, jim manjka samo še korak za vstop v Kairo. Četudi Nasser ve, da se je zapletel v sovjetske mreže in je prak¬ tično že lutka Kremlja, se še vedno po¬ čuti manj priklenjenega, dokler sovjetov ni dejansko na Srednjem vzhodu. ZSSR bo kljub dramatskemu predlogu za vrhovno konferenco nedvomno posku¬ šala, kakor je to vedno storila, okoristiti se z vsako priliko za pritisk na interese Zapada na Srednjem vzhodu. Pri tem se seveda igra z ognjem, ker je evropska bodočnost prihodnjih let povsem naveza¬ na na petrolejske vrelce Srednjega vzho¬ da. USA more obstajati brez srednje- vzhodnega petroleja, Zahodna Evropa ne more. Kakor bi v katerem koli drugačnem položaju intervencija v Libanonu izgle- dala za Evropo politično nepremišljena poteza, pa jo zaradi življensko važnega petroleja danes smatra za nujno, ker pač obstaja nevarnost prekinitve petrolej¬ skega toka na Zahod. Toda tudi USA je smatrala interven¬ cijo za nujno. Dogodki v Iraku so dali arabskemu nacionalizmu, ki ga izkorišča za svoje osvojevalneC namene svetovni komunizem, nov zalet. Umorjeni iraški predsednik Nuri Said, ki je spretno držal v šahu iraške nacionalistične in komuni¬ stične elemente, se je brezupno boril za dodatno zapadno pomoč, da bi obdržal mlado arabsko federativno unijo z Jor¬ danijo pri življenju. Ker te pomoči ni bi¬ lo dovolj, je bil udar toliko silnejši. Takoj se je povečal pritisk arabskih sosedov na Kuwait. Egipt in Sirija se trudita pridobiti to britansko posest, bajno bogato na petroleju, Za svojega trajnega davkoplačevalca. Zarota je tu naperjena proti Angliji, ker bi z izgubo Kuvvaita izgubila polovico svoje celotne potrošnje petroleja. V Saudijevi Arabiji, kjer ameriški ka¬ pital črpa petrolej za zahodnoevropsko industrijo, je arabski nacionalizem in z njim združeno sovraštvo do zapadnih tujcev, zajel že visoke osebnosti. Nasser postaja idol tudi za to puščavsko kra¬ ljestvo. LOS ESTADOS UNIDOS TRANSFI- RIERON A ARGENTINA LA BASE ELLSWORTH En una conferencia de prensa el mi- nistro de relaciones exteriores doctor Carlos Florit anuncio la firma de un acuerdo por el que el gobierno de los Estados de Norteamerica traspara a la soberania argentina la base Ellsworth en la Antartida. El canciller en esta cportunidad destaco que este acuerdo expresa la verdadera confraternidadl americana, asi como una senal de la bue- na voluntad que anima a los pueblos norteamericano y argentino. La Base Ellsworth se encuentra a 90 kilometros al sur de la Base General Belgrano, por lo cual es en la actuali- dad la mas austral de la Antartida. SEVERNA AMERICA IZROČILA ARGENTINI BAZO ELLSWORTH Zunanji minister dr. Carlos Florit je na tiskovni konferenci sporočil časni¬ karjem, da je med Argentino in Sever¬ no Ameriko podpisan sporazum, po ka¬ terem Severna Amerika izroča Argenti¬ ni svojo bazo Ellswort na Antarktiki. Zunanji minister je ob tej priložnosti naglasil, da ta sporazum predstavlja resnično amerikansko bratstvo, kakor tudi znak dobre volje, ki navdihuje se¬ vernoameriški in argentinski narod. Baza Ellswort leži 90 km južno od ar¬ gentinske baze General Belgrano in je sedaj najbolj južna postojanka na An¬ tarktiki. Razvoj v Iraku je doslej najbolj raz¬ gibal arabsko državo Jemen, ki se že dolga leta bori z Anglijo za njen pro¬ tektorat Aden in za strateško in petro¬ lejsko važne šejkovine ob obali. Lenin je že davno izjavil: “Evropo je najlažje osvojiti preko Azije.” Zapad to ve, kakor ve to ZSSR. Dogodki, ki se tam odigravajo pred očmi vsega sveta to in onstran železne zavese, dokazujejo, da Zapad te bitke noče izgubiti. Pogon zavezniškega vojnega stroja Kriza na Srednjem Vzhodu, ki so jo s podpihovanjem egipčanskega diktator¬ ja Nasserja zanetili v Libanonu in v Iraku arabski nacionalisti s pomočjo komunistov, je razgalila pred svobod¬ nim in komunističnim svetom vso vo¬ jaško pripravljenost, organiziranost in udarnost zapadnih velesil, zlasti USA in Anglije. Kakor na filmskem traku so se pred očmi sveta, trepetajočega pred prikaznijo tretje svetovne vojne, vrstile pomorske, letalske in pehotne pa¬ rade dveh velesil, z nabitimi puškami, z atomskimi in hitrogenskimi bombami in z vodenimi raketnimi izstrelki oprem¬ ljenimi vojnimi ladjami. Ameriška šesta flota, ki že več kot deset let “ribari” v Sredozemskem mor¬ ju, od Gibraltarja na zahodu do Sueza, Izraela in Cipra na vzhodu ter od Tu¬ nisa in Alžira na jugu do Genove in Dardanel na severu tega velikega mor¬ skega jezera med Evropo in Afriko, je s svojih oporišč v Španiji, Franciji in Italiji v nekaj urah poklicala svoje mor¬ narje na krov, naperila topove proti vzhodnemu sovražniku in dvignila kakor rogovje gozd raketnih izstrelkov v sme¬ ri Moskve ter s polno paro odplula proti žarišču arabskega Srednjega Vzhoda. Največja letalonosilka na svetu, 60.000 tonska “Saratoga”, dalje letalonosilki “Lake Chaplain” in “Forrestal” so z vrsto križark, rušilcev, minolovcev, izkrcevalnih čolnov, tankerjev in drugih vrst bojnih ladij, v nekaj urah priplule v bližino Libanona. Ves vzhodni del Sredozemskega morja, od Malte do Li¬ banona, je mrgolel ladij šeste ameriške flote. Nad 70 ladij te pomorske enote je bilo v premiku. Iz Valette na britanskem trdnjavskem otočku Malti se je istočasno začela pre¬ mikati britanska sredozemska vojna mornarica, ki se je z nad 30 enotami pognala po valovih Sredozemlja proti vzhodu. Največji bojni ladji med njimi sta bili letalonosilka “Eagle” in križar¬ ka “Bermuda”. Poleg teh je vrhovno ameriško povelj¬ stvo postavilo v pripravno stanje vso Atlantsko vojno mornarico, ki šteje nad 500 ladij, nad 150 letalskih eskadril in nad 200.000 mož. Prav tako je stopila v akcijo vsa ameriška tihomorska vojna mornarica. Ameriško letalstvo je alarmiralo svo¬ ja oporišča po vsem svetu, vključno v USA. Skupna ameriško-kanadska zrač¬ na letalska obramba pod poveljstvom grala. Partridga je objavila “splošno pripravljenost”. To pomeni, da je spu¬ stila na zračne patrole povečano šte¬ vilo lovcev, pripravila večje število ra¬ ketnih izstrelkov in pognala v posluša¬ nje večje število radarskih postaj. Na vseh oporiščih strateškega letalstva (SAC) so pripravili atomske in hidro- genske bmbe. Eno takih oporišč, naj- bljižje kritičnemu področju razplamte- lega Srednjega Vzhoda, je Adana v juž¬ ni Turčiji blizu turško-sirijske meje. Atomski bombniki so prileteli na to o- porišče, na katerem so povečali posad¬ ko in pripravili atomska skladišča za takojšnjo uporabo. General Holloway, ameriški poveljnik za področje Sred¬ njega Vzhoda, je dobil pooblastilo upo¬ rabe atomskega orožja po svoji uvidev¬ nosti. Jate ameriških prevoznih letal Globe- master C-12 so odletele z oporišč v USA čez Atlantski ocean na oporišča v Zah. Nemčiji, s središčem v Frankfurtu. Ta letala pravažajo po 210 mož ali po 354 ton. vojnega materiala vsako. Iz Frank¬ furta so ta letala prevažala čete na ita¬ lijanska oporišča pri Rimu in Neapolju, od tam pa naprej na Srednji Vzhod. A- merikanci so ustvarili pravi zračni most iz Zah. Nemčije čez Avstrijo, Italijo in Turčijo v Libanon. Anglija je poslala jate svojih letal z vojaštvom z oporišč v Keniji v Afri¬ ki proti Adenu in v Jordanijo. Spet dru¬ ga letala so odletela z oporišč v Angli¬ ji in na Malti na letališče pri Nicosiji na Cipru in od tam v Jordanijo. Amerikanci so prepeljali v Libanon v odlično organiziranih ladijskih in zrač¬ nih transportih 10.000 najmodernejše opremljenih mož z vsem dodatnim lah¬ kim in težkim orožjem: tanki, jeepi, mi- nometalci, topovi, municijo vseh vrst, strojnicami, izvidniškimi letali, lovci, bombniki, amfibijskimi vozili in zaloga¬ mi hrane. Za temi 10.000 vojaki pa stoji pripravljen ves anglo-ameriški vojaški stroj, po vsem svetu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. VII. 1958 H. MEDNARODNI KONGRES KRŠČANSKO-DEMOKRATSKIH STRANK V BRUSLJU V Bruslju v Belgiji je bil dne 9. in 10 julija t. 1. drugi mednarodni kongres krščansko-demokratskih strank v svetu. Na njem so se zbrali delegati 18 evrop¬ skih, 14 južnoameriško krščansko dem. strank ter predstavnikov krščansko-de¬ mokratskih političnih skupin in gibanj iz Azije in Afrike. Prvi mednarodni kon- kres teh strank je bil 8. in 9. novem¬ bra 1956 v Parizu. Glavna tema II. mednarodnega kon¬ gresa krščansko-demokratskih strank je bila “Socialna, politična in mednarod¬ na pravičnost s krščansko demokracijo”. O socialni pravičnosti je imel referat prof. Rafael Caldera, prvak venezuelske krščansko-socialne stranke COPEI, biv. predsednik francoske vlade Robert Schu- man je imel predavanje o mednarodni pravičnosti, profesor Adolf Prochazka, predsednik Krščansko demokratske zve¬ ze Srednje Evrope je pa imel referat o politični pravičnosti. Slovensko ljudsko stranko je na kon¬ gresu zastopal njen predsednik dr. Mi¬ ha Krek. Istočasno z II. mednarodnim kongre¬ som krščansko-demokratskih strank se je v Bruslju sestal tudi izvršni odbor mednarodnega odbora krščansko demo¬ kratskih strank. Sestanka so se udeleži¬ li francoski poslanec Alfredo Coste Flo¬ ret, glavni tajnik Nouvelles Equipes In- ternationales, čilski poslanec Tomas Re- yes Vicuna kot glavni tajnik Organizaci¬ je ameriških krščansko-demokratskih strank, Konrad Sieniewicz kot glavni tajnik Krščansko-demokratske zveze Srednje Evrope in Jean Dejeambe, Bel¬ gijec, kot glavni tajnik Mednarodne kr¬ ščansko demokratske mladine. IZ TEDNA V TEDEN Predsednik avstrijske vlade Raab se mudi v Moskvi. Ima razgovore s sovjet¬ skimi funkcionarji za ureditev še nere¬ šenih vprašanj med obema državama. Med temi je n. pr. vprašanje avstrij¬ skih vojnih ujetnikov. Italijanska poslanska zbornica je iz¬ glasovala z 295 glasovi zaupnico pred¬ sedniku vlade Amintore Fanfaniju. Pro¬ ti je glasovalo 287 poslancev, 9 se jih je pa glasovanja vzdržalo. Švicarske oblasti so ugotovile,- da so si sovjetski komunisti izbrali to deželo za sedež vse svoje vohunske in propa¬ gandne službe v evropskih državah: V Rio de Janeiro zaseda od 24. juli¬ ja do 1. avgusta 47. skupščina Inter- parlamentarne unije. Borba za Zadnji dogodki na Bližnjem Vzhodu, ki so z notranjo revolucijo v Iraku ime¬ li za posledico, da se je ta zvesta čla¬ nica Bagdadskega sporazuma in zahod¬ nega demokratskega bloka iztrgala iz zbora držav, na katere je lahko računa¬ la zahodna demokracija ter se priklju¬ čila politiki Naserjeve Združene arab¬ ske republike, so spravili ves svet v ve¬ liko nervozo. Po vsem svetu je završa¬ lo. Vse je bilo v pričakovanju velikih odločitev v Severni Ameriki in Veliki Britaniji. Zakaj? Zato, ker so arabske države na Bližnjem vzhodu bogate na petroleju, ki ga črpajo razne medna¬ rodne zahodne petrolejske družbe. Od petroleja iz arabskih držav je odvisna v pretežni večini vsa evropska industri¬ ja. Z izgubo tega dragocenega pogon¬ skega sredstva bi se vojaški potencial zahodnih zaveznikov silno zmanjšal. Za¬ to je razumljiva takojšnja intervencija Severne Amerike ter Velike Britanije v državah Bližnjega Vrhoda. Kot znano je Severna Amerika poslala svoje moč¬ ne vojaške oddelke v Libanon, Velika Britanija pa v Jordanijo, da tako za¬ varujeta mir v tem delu sveta ter da preprečita, da ne bi sedanjih demo¬ kratskih režimov v teh državah prevze¬ li skrajni arabski nacionalisti, ter se priključili Naserju odnosno Sovjetski zvezi. Zahodne demokratske države bi v tem primeru bile odvisne glede dobave petroleja od milosti novih gospodarjev, ki bi prišli na površje v teh državah. V Iraku nova vlada sedaj seveda izjav¬ lja, da bo odhajal iraški petrolej šel na¬ prej na Zahod. To je za sedaj gotovo res. Kdo drugi naj ga pa tudi kupuje in drago plačuje v zdravi dolarski va¬ luti! Severna Amerika sama ga ne po¬ trebuje, Sovjetska zveza tudi ne, torej Velika Britanija in ostale evropske dr¬ žave. V primeru vojnega konflikta bi se pa stvar bistveno spremenila. Evropa z vso svojo veliko industrijo bi nam ah o- stala brez petroleja na Bližnjem vzho¬ du. In prav zato je poleg zavarovanja NASTOPNO PREDAVANJE MARIJANA MAROLTA NA SVOBODNI MEDNARODNI AKADEMII ZNANOSTI IN UMETNOSTI V PARIZU Imenovana Akademija, ki združuje priznane znanstvenike in umetnike e- migrante iz onstran železne zavese, je imela letošnje svoje zborovanje v dneh 7 in 8 junija. V soboto se je vršila VII. redna skupščina. Na te njene redne skup¬ ščine prihajajo tudi posamezni člani iz inozemstva, tako je na tej skupščini bil navzoč bivši rumunski prosvetni mini¬ ster prof. Bošsy iz Amerike. Sobota popoldne in vsa nedelja pa sta bili rezervirani za predavanja novih in starih članov. Tema predavanj je bila: “Sodobno stanje znanosti in umetnosti pri narodih vzhodne in srednje Evrope.” Letos je od Slovencev imel inavguralno predavanje Marijan Marolt, ki je bil la¬ ni skupno z dr. Tinetom Debeljakom imenovan za rednega člana. Poslednji je imel nastopno predavanje že lani, Ma¬ rolt pa se je odločil za letos. Izbral si je nalogo predstaviti arhitekta Plečnika. Predavanje je sicer spadalo v okvir le¬ tošnjega cikla, toda, kakor vemo iz Pariza, a v napovedi ni dosti pomenil, predsednik Akademije C. Marinesco ga je sprva le površno pregledal in kazal zanj manj zanimanja. Francoski pre¬ vod g. Jurčeca je še dopolnil v Pa¬ rizu bivajoči dr. Borut Žerjav, ki ga je pri Akademiji tudi prebral. Od Slo¬ vencev sta bila pričujoča akademika F. Slovenska prosvetna zveza na Koro¬ škem je organizacija, ki je bila ustanov¬ ljena leta 1908. Za njeno ustanovitev se je močno zavzemal in tudi pri njej sodeloval med drugimi tudi pok. dr. Lambert Ehrlich, ki so ga komunisti med drugo svetovno vojno ubili na ce¬ sti v Ljubljani. Tedaj se je kulturna organizacija imenovala Slovenska kr¬ ščanska socialna zveza. Uspešno je de¬ lovala med slovenskim ljudstvom na Koroškem ter medenj širila krščansko prosveto tako v stari avstroogrski mo¬ narhiji, kakor tudi pozneje med obema vojnama v prvi avstrijski republiki. Le¬ ta 1937 se je preimenovala v Sloven¬ sko prosvetno zvezo, ki je obstojala tu¬ di po razpustu avstrijskih strank pod Dollfussovo in Schuschniggovo vlado. Z delom ni prenehala celo po nemški oku¬ paciji leta 1938. Tega leta je na Bmci in v Globasnici priredila celo Slovenski dan. Slovenska prosvetna zveza je po dru¬ gi svetovni vojni obnovila svoje delo, Leta 1948 so se pa te organizacije po¬ lastili ljudje, ki z njeno katoliško tra¬ dicijo niso imeli in nimajo nič skupne- petrolej miru v tem delu sveta ter zakonitega demokratskega reda, gotovo najvažnejši razlog, da so zahodni zavezniki tako odločno in hitro reagirali z vojaško silo na zadnje dogodke v Iraku, ker si ho¬ čejo trdno zagotoviti dobavo arabske¬ ga petroleja tudi za slučaj vojnega spopada s svetovnim komunizmom. Glavni proizvajalec petroleja na Bliž¬ njem vzhodu je majhna kneževina Ku- wait v Perzijskem zalivu. Tej državici po svoji petrolejski proizvodnji slede po vrstnem redu Saudijeva Arabija, Iran, Irak ter majhna kneževina Quatar. Vse te države so v letu 1957 načrpale dnev¬ no 3,530.000 sodov petroleja, kar pred¬ stavlja 23% vse svetovne petrolejske proizvodnje. Severna Amerika sama dnevno načrpa 7.166.000 sodov petroleja, Sovjetska zveza pa 1.777.000 sodov. Pe¬ trolejski strokovnjaki sodijo, da so re¬ zerve petroleja v arabskih državah še ogromne. Kar na 95 milijard sodov pe¬ troleja jih cenijo, to je trikrat več kot znašajo petrolejske re^ervte v Sever¬ ni Ameriki in sedem krat več kot so preračunane sovjetske petrolejske re- Države Bližnjega Vzhoda s Erjavec in dr. Žajdela, znani slovenski raziskovalec raka, ter nekaj gostov (slikarica Savinškova in njen soprog). Ti so takoj ugotovili, da so tuji člani predavanju s pozornostjo prisluhnili. Marolt je namreč v njem podal prikaz dela tega slovenskega umetnika, vzpo- redil ga s slovenskim impresionizmom, poudaril njegovo ustvariteljsko vlogo v slovenski arhitekturi in njegovo osebno zaslugo za novo lice slovenskega pre¬ stolnega mesta, ki je celotni dobi vtisni¬ lo ime: Plečnikova Ljubljana. Preda¬ vanje je izredno uspelo. Posebej sta pri¬ znanje izrekla predsednik Marinescu in generalni tajnik I. Lajti, češ da je bila snov zanju popolno odkritje. Dejstvo je, da je med vsemi trinajstimi preda¬ vanji napravil Marolt največ vtisa, kljub temu, da ni bilo diapozitovov, in mne¬ nja udeleženih Slovencev je, da je “sko¬ raj briljiralo.” ,še isti večer je pariški radio poročal o tem Maroltovem preda¬ vanju. Ker v domovini to radijsko posta¬ jo zelo poslušajo, so sedaj tudi doma in¬ formirani kako svobodna tujina spo¬ znava Plečnika. Akademiku Marijanu Maroltu, ki tu v našem kulturnem živ¬ ljenju igra eno od vodilnih vlog, k te¬ mu uspehu na mednarodnem torišču iskreno čestitamo. ga ter so jo “naravnali v progresiv¬ no smer”, t. j. prevzeli so jo ljudje, ki zatrjujejo, da pod komunisti v Jugosla¬ viji ni nasilja in ne diktature, ampak de¬ mokracija in to ljudska demokracija. In ti ljudje so 15. junija t. 1. praznovali 50 letnico te organizacije. K tej proslavi celovški “Naš tednik - Kronika” ugotavlja samo tole: “Prema¬ lo smo še oddaljeni od tistih dogodkov- žalostnih dogodkov —, da bi zavzeli k njim že danes stališče zgodovinarja, pač pa moramo ugotoviti, da more se¬ danja” napredna Slovenska prosvetna zveza” praznovati kvečjemu desetlet¬ nico. Kdor pa hoče praznovati petdeset¬ letnico, ta bi pa moral najti vsaj besedo zahvale ustanovitelju dr. Lambertu Ehrlichu, ki je postal žrtev atentata na ljubljanski ulici leta 1942”. Na dunajski kliniki je umrl Jožef Pi¬ ce j, župnik v Šmihelu pri Pliberku. Pok. župnik Pieej je bil vnet dušni pastir ter velik slovenski rodoljub. Z veliko vne¬ mo in požrtvovalnostjo je sodeloval pri Narodnem svetu karoških Slovencev, v Krščansko kulturni zvezi, v domačem zerve. Moderne naprave za črpanje petroleja so postavile velike mednarod¬ ne petrolejske družbe, ki so v države Bližnjega Vzhoda v ta namen investi¬ rale nad tri milijarde dolarjev. Ogro¬ men kapital, v katerem so Severni Ame¬ rikama zastopani s 47%. Irak je po petrolejski proizvodnji na Bližnjem Vzhodu, kot že omenjeno, na četrtem mestu, v svetovni petrolejski produkciji pa na šestem. Glavna petro¬ lejska družba v tej državi je Iraq Petro¬ leum Co, s katero sta povezani s svojim kapitalom tudi družbi Standard Oil of New Jersey in Socony Mobil Oil Co. Iraq Petroleum Co je s petrolejtm v glav¬ nem zalagala Veliko Britanijo ter osta¬ le evropske države. V njej je združen angleški, francoski, nizozemski in a- meriški kapital. Letno je ta družba na¬ črpala 30 milijonov ton petroleja v vred¬ nosti 300 milijonov dolarjev. Po spora¬ zumu z iraško vlado se je petrolejska družba namreč leta 1952 obvezala, da od leta 1955 petrolejska proizvodnja letno ne bo nikdar padla pod 30 milijo¬ nov ton. Glavni petrolejski vrelci v Ira¬ ku so pa na področju Kirkuk. petrolejskimi vrelci in vodi. DUHOVNI SVETNIK KAREL ŠKULJ UMRL Tik predno je šla ta številka Svobod¬ ne Slovenije v stroj, smo dobili iz San Martina obvestilo, da je v torek zvečer nenadoma umrl župnik, zlatomašnik in duhovni svetnik Karel Škulj, goreč du¬ hovnik, javni delavec in dušni pastir Slovencev v San Martinu. O njegovem življenju, delu in pogre¬ bu bomo objavili poročilo v prihodnji številki. N. p. v m.! VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE Vsi naročniki v Argentini so sami pri¬ če kake cene vsem proizvodom in izdel¬ kom vedno bolj naraščajo. Zaradi tega so oblasti odredile tudi zvišanje plač delavstvu in nameščenstvu. Tudi cene tiskarskim stroškom so se letos močno dvignile. Tiskarna nam jih je letos že dvakrat zvišala. Prvi povišek januarja meseca smo predvidevali in smo zato določili za letos naročnino 140 pesov, med tem pa je prišel zadnji po¬ višek, ki s prvim znatno presega povi¬ šek naročnine. V tiskarni pa pravijo, da bodo letos prišli še novi poviški. Za¬ to tudi mi sedaj ne moremo še dokončno povedati, koliko naj bi vsak naročnik še doplačal, da bi mogli kriti vse stroške. Mislimo in upamo, da bomo mogli v teh novih okolnostih premagati težave, nastale s poviški tiskarskih stroškov, če bodo naročniki in bralci v celoti ustreg¬ li temle našim nujnim prošnjam-: 1. Naročniki naj s plačilom tekoče naročnine ne odlašajo do konca leta, ampak naj jo poravnajo takoj . 2. Vsak naročnik, bodisi, da je že plačal letošnjo naročnino, ali jo bo še plačal, naj poleg redne naročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pesov za tiskov¬ ni sklad. 3 Vsi naročniki naj čimprej porav¬ najo zaostanek naročnine v lanskem le¬ tu in naj ne čakajo naših opominov. 4. Vse podjetnike, trgovce in obrtni¬ ke prosimo in pozivamo, da pogosteje oglašajo v Svobodni Sloveniji in jo s tem podpirajo. 5. Vsi, ki niso še naročniki, naj ta- ko j postanejo in naj ne berejo Svobod¬ ne Slovenije brezplačno pri znancih in sosedih. Svobodna Slovenija Kat. prosvetnem društvu, sodeloval pa s poročili vedno tudi pri Našem tedniku- Kroniki. Med vojno so ga nacisti hudo preganjali. Ogromne petrolejske količine, ki ga dnevno načrpajo v številnih petrolejskih vrelcih v državah Bližnjega Vzhoda pa praktično ne bi imele tiste vrednosti, ka¬ kor jo imajo danes, če petroleja ne bi mogli nemoteno odvažati v pristanišča in ga razpošiljati po svetu. Zato so zo¬ pet poskrbele mednarodne petrolejske družbe ter so zgradile velike petrolej¬ ske vode za odvajanje petroleja iz petro¬ lejskih področij v pristanišča, kjer z njim polnijo ladje-cisterne. Dva petrolejska voda sta izpeljana iz Kirkuka preko Sirije, ki je kot znano z Egiptom združena v Naserjevi Združe¬ ni arabski republiki. Eden se konča v si¬ rijskem pristanišču Banias, drugi pa v libanonskem pristanišču Tripoli. Tretji petrolejski vod je izpeljan preko Izraela v pristanišče Haifa. Že dalj časa so pa bili v teku razgovori za zgraditev četr¬ tega petrolejskega voda, ki naj bi šel preko turškega ozemlja v turško pri¬ stanišče Iskenderum. Do teh razgovo¬ rov je prišlo potem, ko se je začel pre¬ bujati arabski nacionalizem, mednarod¬ ne petrolejske družbe bi pa rade imele petrolejski vod v državi z več ali manj že ustaljenim demokratskim političnim režimom, ki je odločno usmerjen na za¬ hod. Ogromno bogastvo, ki prihaja v arab¬ ske države od petrolejskih družb za iz¬ črpani petrolej, je bilo razdeljeno na razmeroma majhen krog ljudi. Tako so ti krogi — zlasti nekateri vladarji — V Saudijevi Arabiji ima poleg tega še da¬ nes uzakonjeno suženjstvo — živeli v bajnem bogastvu in razkošju, ljudstvo pa v brezmejni revščini. Novi mladi a- rabski vladarji, ki so bili politično in družbeno vzgojeni v Angliji in na za¬ hodu sploh, so pa imeli že mnogo več smisla tudi za socialna vprašanja. In ravno od revolucionarjev umorjeni ira¬ ški kralj Fejsal II, si je močno priza¬ deval, da bi z bogastvom, ki je v deže¬ lo prihajalo za prodani petrolej, čim bolj izravnal velike socialne razlike med vladajočo plastjo in preprostim ljud¬ stvom. ARGENTINA V mestu Rosario je bil 42 narodni odn. 32 redni kongres argentinske so¬ cialistične stranke. Udeleževalo se ga je 260 delegatov. Po tridnevnem zaseda¬ nju in prerekanju med strankino desni¬ co in levico, ki se tudi imenuje “mladi¬ na”, so ga morali predčasno zaključiti v splošnem neredu in pretepu: Na kon¬ gresu je prišlo do hudih medsebojnih o- čitkov že pri razpravi o strankinem glasilu “La Vangurdia”, ki ga ureju¬ je dr. Alicia Moreau de Justo. Nekaj¬ krat je prišlo do tako hudih spopadov, da je bilo več delegatov ranjenih in so jih morali poslati na ambulanto, stran¬ kinega glavnega tajnika dr. Ramona Muhiza pa v bolnico, ker so se bali, da bo dobil zaradi razburjenja hud srčni napad. Stari socialistični tribun dr. Pa- lacios je ves razburjen hodil od desnice do levice ter miril razgrete duhove z za¬ trjevanjem, “da nikdar več ne bo šel na tako zborovanje”. V takem vzdušju so zaključili kongres, ne da bi sploh nače¬ li vprašanje, zaradi katerega so se se- šli, t. j. da bi zavzeli stališče do vlad¬ nega dela. Po kongresu .so se razmere v tej politični skupini še bolj zaostrile ko so predstavniki levice v izvršnem odboru stranke iz tega odbora odstrani¬ le prof. Ghioldija, prvaka zmerne skupi¬ ne v socialistični stranki in še šest nje¬ govih simpatizerjev. Za to skupino stoje strankine organizacije v Buenos Airesu in tudi v nekaterih drugih mestih v no¬ tranjosti republike. Prof. Ghioldi je s svojimi pristaši ustanovil nov izvršni odbor socialistične stranke. Tako se je sedaj med obema skupinama začel od¬ krit boj za pravo vodstvo argentinskih socialistov. Zdravniki v Buenos Airesu so v po¬ nedeljek zjutraj obnovili svojo stavko. Smatrajo, da njiho-jjim zahtevam v po¬ gledu odpuščenega zdravnika iz bolni¬ ške blagajne prevoznega osebja, ni bilo povsem ustreženo. Sedaj bo stavko proglasili za nedoločen čas. Dr. Zavala Ortiz, prvak ljudskih ra¬ dikalov, je v radijskem govoru ponovil svoje očitke sedanji vladi, da je intran- sigentna stranka napravila pred volitva¬ mi sporazum s peronisti, ki med dru¬ gim poleg amnestije odn. pomilostive peronistov, predvideva tudi odobritev percnistične stranke, socialne ustanove Eva Peron, vrnitve vsega premoženja tako posameznikom, kakor stranki in soc. ustanovi Eva Peron, vrnitve CGT peronistom in končno vrnitev samega Perona. V tem smislu je poslanec ljud¬ sko radikalne stranke Belnicof vložil tudi interpelacijo v parlamentu. V njej zahteva imenovanje posebne anketne komisije. Očitke dr. Ortiza je na isti radijski postaji zavračal predsednik po¬ slanskega kluba intransigentne radikal¬ ne stranke dr. Gomez Machado. Zavra¬ čal jih je pa tudi podpredsednik repub¬ like dr. Gomez, ki je zatrjeval, da je do 30. aprila vodil vso politično propa¬ gando v stranki, pa mu o kakem spora¬ zumu, tako posameznikov, kakor stran¬ ke, ni nič znanega. Dr. Ortiz pa pri svojih očitkih vztraja še naprej. V vladni intransigentni stranki se je pojavilo nezadovoljstvo z osnutkom za¬ kona o strokovnih združenjih, kakor ga je pripravilo notranje ministrstvo. Bili so pri predsedniku dr. Frondiziju ter so mu povedali svoje mnenje. Pred¬ sednik jim je zagotovil, da bo njihove predloge upošteval. Glede razprodaje biv. nemških tovarniških obratov, ki so strnjeni v družbo DINIE ne soglasa s postopkom vlade vladni poslanec dr. Li- ceaga ter je zato dal ostavko na svoj mandat. V Buenos Airesu se je mudil na obi¬ sku predsednik nemškega parlamenta dr. Evgen Gerstenmayer. Imel je daljši razgovor s predsednikom dr. Frondizi- jem ter mu je sporočil zadovoljstvo ta¬ ko nemške vlade, kakor tudi gospodar¬ skih krogov z načinom ureditve nem¬ ških gospodarskih ustanov v Argentini, ki so bile zaplenjene med drugo svetov¬ no vojno. Naglasil je, da je tako po¬ stopanje najboljše priporočilo inozem¬ skemu kapitalu za naložbo v Argentini. Predsednik nemškega parlamenta je bil tudi v senatu in parlamentu. Prisostvo¬ val je delno seji poslanske zbornice rav¬ no v času, ko so poslanci branili svo- : e interpelacije. Na nekaterih mestih je bila seja seveda malo bolj živahna in predsednik nemškega parlamenta je izjavil, da je videl, da so bili poslanci “sehr aufgeregt”.' časnikarjem pa je za Argentince razložil tkzv. “nemški ču¬ dež” z besedami, da čudeža sploh ni. Ko je bilo v Nemčiji vse zbito, je prišla delno pomoč iz Marhallovega načrta, Nemci so se pa odločno vrgli na delo ter so garali vsi in ni bilo nikjer nobe¬ nih stavk in mezdnih sporov. KOROŠKA Buenos Aires, 24. VII. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Na občnem zboru Slovenske Matice v Ljubljani je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom univ. prof. dr. Antonom Melikom na čelu. Na občnem zboru so omenjali, da so knjižne izdaje Sloven¬ ske Matice našle med ljudstvom dober odmev. Izmed novih izvirnih leposlov- noh del je doživela velik uspeh Župan¬ čičeva Sedmina. Za letošnji knjižni program bo verjetno že pripravljen dru¬ gi del Zgodovine slovenskega slovstva. Ostale knjige bodo naslednje: Anatol France: Krivda Silvestra Bonarda, Izi¬ dor Cankar obnovljeni Uvod v umevanje likovne umetnosti, Juš Kozak priprav¬ lja novo literarno delo. Dalje je v pri¬ pravi izbor pesmi Cvetka Golarja. Zak¬ ljučujejo se tudi priprave za izdajo Ste¬ letove Zgodovine slovenske umetnosti v Primorju. Razen tega je v pripravi Mo- letova Zgodovina jugoslovanske likovne umetnosti, Sergeja Vilfana Pravna zgo¬ dovina Slovencev, Sovretov prevod Lu- kreca, Matej Bor bo pa nadaljeval s pre¬ vodi Shakespearja. Na občnem zboru Rdečega križa Slo¬ venije je bila izvoljena za predsednika Glavnega odbora Rdečega križa Slove¬ nije Mira Svetina, predsednica skup¬ ščinskega odbora za zdravstvo, za pr¬ vega podpredsednika dr. Marijan Ahčin, direktor Centralnega higijenskega za¬ voda, za tajnika pa Jože Kopitar. Do¬ sedanji predsednik Josip Jeras je dobil r za svoje dolgoletno delo v tej ustanovi zlato značko in diplomo, s katero je imenovan za doživljenskega člana Glav¬ nega odbora Rdečega križa. Na kongresu Gasilske zveze Slovenije so ugotavljali, da 140.000 članov te zve¬ ze deluje na najrazličnejših področjih družbenega udejstvovanja. Delegati so se tudi zavzemali za ustanovitev sred¬ nje gasilske šole ali tehnikuma v Ljub¬ ljani. šola naj bi bila dvoletna ter bi bil vpis nanjo dovoljen po izvršeni sred¬ nji tehnični šoli ali pa po šestem gim¬ nazijskem razredu. Med najbolj uspeli¬ mi prireditvami so omenjali II. gasil¬ ski festival leta 1956 v Mariboru, tretji gasilski festival bo pa leta 1960. Žičnica na Krvavec, ki bo verjetno dograjena e ta mesec, bo dolga več kot 2.500 m ter bo ena najdaljših v Evropi. Imela bo 20 zaprtih in 40 od¬ prtih dvosedežnih gondol. V 17 minutah se bo lahko turist pripeljal iz doline do pod vrh Krvavca. Univerzitetni svet v Ljubljani je pro¬ ti vsakemu podaljševanju statusa štu¬ denta preko štirih let študija. V duhu skrajšanja študija je tudi predlagal naj bi slušatelji opravljali diplomski izpit iz B predmeta že po končanem četrtem ali najkasneje petem semestru, ne pa še le po šestem. Bili so tudi mnenja, da bi bilo dobro uvesti tak študijski režim, ki bi dovoljeval vpis v višji letnik sa¬ mo na podlagi vseh opravljenih 'izpitov, ki so predvideni za prejšnji letnik. / Umrli so. V Ljubljani: Alojz Gult, Teodor Grigorijevič Tkačev, Marija Ku- šakovič, roj. Slanovic, Mihael Polutnik, brat Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega, Marija Koder, Franja Bre¬ ščak, vdova, Martin Štrajnar, upok, Nežka Zupan, upok. Tob. tovarne, Ja¬ kob Skala, Marko Štuhec, upok. Finan¬ čne direkcije, Marija Jugovič, roj. Vav¬ petič, vdova žel. strojevodje, Franc We- stermayer, urar, Adolf Dolak, Jakob Štefančič, stereotiper v p., Lojzka Re¬ bernak, Vida Kobal, trg. pomočnica, Ro¬ zalija Gregorinčič, roj. Mirtič, Anton Štih, kroj. mojster, Frančiška Skubic, roj. Smrekar in Marjana Duhovnikova, roj. Erjavec v Preski, Lojze Rodič, trg. poslovodja v Kamniku, Ivanka štor v Ravnah, Franc Šega, upok. v Novem me¬ stu, Ignac Šolar, gostilničar na Brezjah, SL O V E N C I V BUENOS AIRES Sedmi kulturni večer SKA je bil posvečen 70 letnici Doma in Sveta. Na njem je v okrilju literarnega odseka govoril v Bullriohovi dvoranici zadnji urednik te častitljive revije, g. dr. Tine Debeljak. V začetku je navedel okolnosti in po¬ goje, ki so dovedli do ustanovitve re¬ vije, ki je leta 1888 izšla v uredništvu Lampeta in je bila sprva kot mladin¬ ski list namenjena “zabavi in pouku”. Po letu 1910 se razvije v dober družin¬ ski list, ki ga pa poznejši urednik, Iz. Carkar, spremeni v leposlovni umetniški list ter je bil potem z vodilnimi pisa¬ telji Majcnom, Lovrenčičem, Pregljem, Velikonjo, Bevkom ter Ivanom Cankar jem vodilni list modernega realizma. Označil je nadaLne urednike in njiho¬ vo delo: Debevca, Steleta, Sardenka, Ložarja - T. Vodnika-Debeljaka, ko so mu ti zadnji hoteli dati oblike esejistič¬ ne revije. Končna doba z uredniki Kob- larjem-Steletom - Fr. Vodnikom je že razdobje splošnih trenj in novih iskanj na političnem kakor tudi na kulturnem polju, ki so tudi v reviji sami privedla s Kocbekovim člankom Premišljevanje o Španiji do razkola in do trenutnega za- LETALSKA NESREČA DR. FRANCA KLADNIKA V SEVERNI AMERIKI Iz Kalifornije v Severni Ameriki smo dobili sporočilo, da se je s svojim leta¬ lom smrtno ponesrečil slovenski duhov¬ nik župne cerkve Vseh svetnikov v me¬ stu Hayward v Kaliforniji dr. Franc Kladnik. Dobili smo tudi izrezek iz kra¬ jevnega časopisa, ki je novico o tragični smrti dr. Kladnika objavil pod naslovom Smrt letečega duhovnika. V listu je ob¬ javljena tudi zadnja pokojnikova sli¬ ka ki jo objavljamo danes tudi mi. Pok. dr. Franc Kladnik je slovenskim rojakom v Argentini dobro znan, ker je pred odhodom v Severno Ameriko živel v Argentini. Rodil se je 20. novembra 1922 v Laškem na štajerskem. Med vojno je študiral kot begunec bogoslov¬ je v Ljubljani, bogoslovne študije je pa končal že v begunstvu v Pragli odnosno v Brixenu v Italiji, kjer je bil dne 9. julija 1947 posvečen v duhovnika. S slovenskim bogoslovjem je po prihodu v Argentino odšel v San iLbis. V tej pro¬ vinci je bil nastavljen za župnika leta 1948 v župniji Nueva Galia. V tem kra¬ ju je ostal vse do leta 1951, ko je na slovenski bogoslovni fakulteti dovršil doktorat iz cerkvenega prava. Od leta 1951 do 1953 je bil župnik v mestu Me- danos v škofiji Hahia Blanca. V tem kraju je sezidal novo cerkev ter vneto deloval v raznih katoliških organizaci¬ jah Leta 1953 je odšel v Severno Ame¬ riko. Dobil je kaplansko mesto v žup¬ ni cerkvi sv. Jurija v Stocktonu, od ju¬ lija meseca 1957 je pa služboval kot kaplan v župniji Vseh svetnikov v me¬ stu Hayward. Pokojni dr. Kladnik je bil velik ljubi¬ telj voženj v motbrnimi vozili. V Argen¬ tini je Bog ve koliko kilometrov prevo¬ zil z djeepom, v Severni Ameriki je pa imel kar svoje dvosedežno letalo Cessna 140. S tem letalom je dne 2. julija po¬ poldne odletel na obisk k svojim prija¬ teljem v Stockton. Letalo je bilo v do¬ brem stanju. To ;e ugotovil letalski me¬ hanik v Bridgeportu. Iz Stocktona se je dr. Kladnik vrnil po polnoči v Brid- geport, odkoder je nadaljeval polet pro¬ ti Haywardu. Kako je potem prišlo do nesreče še niso mogli ugotoviti. Zgodi¬ la se je pa 3. julija. Njegovo truplo so našli istega dne še pred 6. uro popol¬ dne na mostu Dumbartcn, v bližini Ala- meda County. Obe nogi je imel večkrat zlomljeni, imel je rano tudi na glavi in težke notranje poškodbe. Pogreb tragično umrlega slovenskega duhovnika dr. Kladnika je bil v soboto 5. julija ob pol enajsti uri dopoldne. Pokojni dr. Kladnikk se je tudi lite¬ rarno udejstvoval ter je s svojimi pri¬ spevki sodeloval v Zbcrniku-Koledarju Svobodne Slovenije in pri verski reviji Duhovno življenje. V Zborniku-Kole- darju za leto 1952 je objavljena njegova črtica “Mej očka ima konjička dva” pod prevdonimom N. N. V Zborniku-Kole- darju za 1955 je pa objavljena črtica “Uživanja lačni”, v kateri je popisal svo¬ je prve utise iz Severne Amerike. V reviji Omnes unum je pa popiso¬ val svoje izkušnje iz dušnega pastir¬ stva v Argentini in Severni Ameriki. Naj počiva v miru v ameriški zemlji! Anton Pintar, biv. letalski poročnik v Beogradu, Angela Dežman, roj. Kosir¬ nik v Lahovčah, Alma Kinkelj v Mari¬ boru, Marija Vojevec, roj. Vadnjal v Dravljah, Ana žužek, gospodinja v Šmartnem pod Šmarno goro, Ciril Lor¬ ger, žel. vratar v p. v Celju, Milica Du¬ hovi, roj. Fišer v Preboldu Franc Trste¬ njak, orožniški postajevodja v p. v Voj¬ niku, ing. Jaroslav Tuma, gen, ravnatelj zavarovalnice Reale v Torinu, Viktor Škofljek, ključavničarski mojster v p. v Celju, Ivan Fajdiga, upok. Tob. tovar¬ ne v Stepanji vasi, Andrej Ložar, pos. na Ježici, Josip Hergouth, gimn. ravna¬ telj v p. v Hočah pri Mariboru, Jože Ži- vic na Gočah, Ladislav Ropaš, klavir¬ ski tehnik v Celju, Marija Tomšič, že¬ na šolskega upravitelja v p. v Ptuju, Josip Dular v Vavti vasi, Anton štrumbl, upok. v Tržiču, Stane Jagodic, ravnatelj Mestnega gledališča na Jesenicah, Ma¬ tija Tomažin, biv. trgovec in pos. v Ko¬ šiči, Frančiška Božič, roj. Damjan, v Šmartnem pri Litiji, Emil Oblak, plinski mojster v Celju, Anton Debeljak, pos. v Malih Laščah, Herihan Brum, rudar v Hrastniku, Ivana Rus na Hruševem, Marija Klavs, roj. Krese v Gorenji va¬ si pri Ribnici, Milka Engel, roj. Kregar v Brežicah, Ivanka Pavčič, roj. Mihevc v Borovnici, Jože Kolenc v čemšeniku, Martin Toman, sedlar-tapetnik v Radov¬ ljici in Jože Kolenc v Čemšeniku. ~~AR G E N T I N I stoja prav v začetku 50. letnika revi¬ ce. Predavatelj je izčrpno ilustriral to kritično razdobje, v kateri ni šlo le za mišljenje posameznikov, ampak za o- predeljenost celega dela v katoliškem taboru, kar se je bolj vidno pokazalo v naslednjih letih, ko je potem izšla Kocbekova revija Dejanje in še bolj na¬ klon te skupine v revolucionarnih le¬ tih. Končno dobo predstavlja DiS pod u- redništvom Debeljaka, ki je zbral okrog njega predvsem skupino mladih pesni¬ kov in pisateljev ob sodelovanju tudi nekaterih starejših ter ga urejeval do prevrata 1945, ko se je on in precejšen del piscev umaknil na tuje. Da je močna dominsvetovska miselnost družila to De- beljakovo skupino je dokaz tudi prvi ta¬ boriščni literarni list v Italiji, ki si je simbolno privzel po njem ime Svet in dom, ter rodil njega tradicijo naprej. Ob koncu se je sppmnil tudi domin- svetevih žrtev, ki jih je pobrala zadnja vojna vihra. Predavanje je bilo zanimivo, izčrpno in je osvetlilo veliko dogodkov iz življe¬ nja revije DiS-a kakor tudi splošnega našega kulturnega delovanja v pretek¬ losti. —jkc študijski dan Slovenskega katoliške¬ ga akademskega starešinstva bo v ne¬ deljo dne 10. avgusta in bo posvečen 10. letnici obnovitve Slovenskega katoliške¬ ga starešinstva v zamejstvu. Prireditev bo pri s. šolskih sestrah na Paternalu. Prekmurske koline Naši zavedni Prekmurci so zopet po¬ vabili slovenske rojake na svoje tradi¬ cionalne koline. Tako Prekmursko dru¬ štvo v Lanusu kakor tudi društvo “Slo¬ veni 'a” v Bernalu sta imeli v zadnjem času lepa družabna sestanka, na katere je prišlo veliko zavednih slovenskih Prekmurcev, pa tudi rojakov iz drugih slovenskih naselij. Gostom so postregli s pristnimi prekmurskimi krvavicami, pečenicami, pečenko, kislim zeljem in kislo repo, tako, da je imel človek ob¬ čutek, da se nahaja tam nekje v sonč¬ nem Prekmurju. Seveda tudi ni manjka¬ lo makove potice, ki je posebnost naših Prekmurcev. Najlepše pri obeh družab¬ nih prireditvah je bilo, da so se v po¬ polnem soglasju in bratski ljubezni po¬ mešali med seboj stari in novi sloven¬ ski naseljenci in da se je obeh priredi¬ tev udeležilo mnogo mladine. 5 letnica obstoja Kegljaškega kluba na Pristavi — Moron. Meseca augusta leta 1953 so ustano¬ vili gg. Sedej AlojzR, Lesar Janez, Ko¬ govšek Franc, Petelin Albin in Klemen¬ čič Ivan kegljaški klub, ki je dobil svoj prostor na Pristavi v Moronu. V kratkem času je pristopilo precej prijateljev lepega in zdravega športa kot klubovi člani. Danes šteje kljub 52 rednih članov in precej prijateljev. Klu- bovo kegljišče je pokrito in služi ob raznih prireditvah kot prostor za toče¬ nje pijač. Sedanji odbor sestavljajo naslednji gg.: Petelin Albin kot predsednik, G01- majer Ciril, Vrhove Jernej in Kopač Mirko kot odborniki, dočim sta g. Jon¬ ke Jože in ga Mikuž Štefka pregledni¬ ka računov. Klubovo članstvo tvorijo osebe vseh mogočih poklicev: j od industrijskega ravnatelja, doktorja, prava, zdravnika, samostojnih obrtnikov in podjetnikov do tovarniškega delavca. Med njimi ni družbenih razlik, ker vse druži le želja in ljubezen do zabave in zdravja. Ker se igra le po centavih, je izklju¬ čena v naprej vsaka strast do dobička, ker naj kegljanje služi le razgibanosti telesa in razvedrilu. Sicer kegljišče na Pristavi ni tako dovršeno kot je ono v San Justu, služi pa kljub temu svojemu namenu. Razume se, da ima nekaj do¬ bička tudi uprava Pristave, ker priha¬ jajo vsled igre ljudje v sobotah, nedeljah in ob praznikih popoldan, sicer bi pa istih ne bilo. Pristava brez ljudi je pa mrtev prostor. Kegljaški klub vabi vse, ki imajo ve¬ selje do kegljanja — tudi gospe in go¬ spodične vedno dobrodošle — da priha¬ jajo na Pristavo, kjer bodo vedno na¬ šli tega ali drugega prijatelja in znan¬ ca, kuhinja ge Gradove jim bo pa tudi lahko utešila event. glad, ako bodo vsled igre utrujeni. Pripeljite s seboj otroke, saj Pristava ima dovolj prostora tudi za mladino. Družabna prireditev Slovenske besede, napovedana za 26. julij, se zaradi smrti duhovnega svetnika Škulja ne bo vršila. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Gabrie¬ la Prešerna in njegove žene g. Marije roj. Tomaževič, v Ramos Mejia se je ro- | dil sinček. Tomi Rant, sin Pavleta in Mirian, roj. Peršuh, je na praznik kar- melske Matere božje dobil bratca Dani- ja. Iskrene čestitke! BERAZATEGUI Boleslav Cvetko 60 letnik Dne 30. julija t. 1. bo v svojem go¬ stoljubnem domu v Berazategui v krogu svoje družine in svojih vnukov slavil 60. letnico rojstva g. Boleslav Cvetko. Jubi¬ lant se je rodil 30. julija 1898 v Kamni gorici. S svojo ženo gospo Anastazijo si je v Rovtah ustvaril lep dom. Kot odločen protikomunist je leta 1945 od¬ šel v begunstvo najprej na Koroško, na¬ to pa v Italijo, odkoder je emigriral v Argentino. Po prihodu v Buenos Aires se je naselil takoj v mestu Berazate¬ gui, kjer si je z leti ustvaril tudi lep lastni dom. Kakor že doma, se g Boleslav Cvetko živahno udejstvuje tudi v izseljenstvu v raznih organizacijah in ustanovah. Tako je že dolgo vrsto let odbornik Društva Slovencev v Buenos Airesu, so¬ deluje v raznih kat. organizacijah, zlasti z vso vnemo pri Vincencijev! konferenci ter pomaga lajšati trpljenje v stiski in potrebi se nahajajočim rojakom. Vedno podpira tudi vse protikomunistične emi¬ grantske liste in revije. Tudi Svobodna Slovenija ga od vseh svojih začetkov šteje med svoje zveste naročnika in pri¬ jatelje. K življenskemu jubileju g. Cvetku iskreno čestitamo. Želimo mu še dolgo življenje v zdravju in srečno vrnitev v svobodne Rovte. SAN MARTIN V polikliniki San Martin je umrl Vik¬ tor Frfolja, star 63 let. Rojen je bil v Ajdovščini ter v Argentini zapušča dva sinova. Pogreb je bil dne 14. julija na pokopališče San Martin. Pogrebne obre¬ de je opravil g. duhovni svetnik Karel Škulj, ki je imel tudi poslovilni govor ob odprtem grobu. N. p. v. m. SAN JUSTO Srebrnomašnika Franca Novaka se je spomnila tudi slovenska šolska mladina v San Justu. Svojemu katehetu so slo¬ venski otroci dne 14. julija ob pol petih popoldne priredili akademijo, pri kateri so bdi navzoči tudi predstavniki Naše¬ ga doma in precej mater slovenskih otrok. Spored, ki ga je naštudirala z otroci voditeljica tega slovenskega te¬ čaja gdč. Angelca Klanškova, je obse¬ gal poleg njenega govora še pozdrav za¬ stopnika staršev, Našega doma prizor¬ ček in petje otrok. Na sporedu je bil tudi govor g. Stanka škrbeta o duhov¬ ništvu. Za pozornost se je srebrnoma- šnik vsem toplo zahvalil. RAMOS MEJIA Ponovitev srebrne maše Rakovski župnik g. France Novak, ki 'e imel slovesno srebrno mašo v ramo- ški župni cerkvi dne 9. julija, jo je ponovil v nedeljo 13. julija v zavodu se¬ ster Brezmadežneg spočetja, v katerem sedaj tudi službuje. Maša je bila ob deveti uri. Pred njo se je pripeljal v zavod moronski škof Msgr. Miguel Raspanti. V kapeli je imel kratek nagovor, v katerem je čestital srebrnomašniku, nato pa govoril o du¬ hovništvu. Med slovesno mašo je srebr¬ nomašniku govoril v kasteljanščini g- Stanko Škrbe. Po maši je bila zahvalna pesem, nakar so domačini čestitali srebrnomašniku. Možje kat. akcije so mu izročili kot darilo lep kelih. To nedeljo je priredil krajevni od- Vsak teden ena ČE GORI POGLEDAM... Če gori pogledam na strme gore, se sladko zasmeje mi tužno srce. Gorenjke, preljube Triglava sestre, poštene Slovenke, postave lepe. Cvetlice planinske prežlatno diše, dekleta gorenjske pa daleč slove. Iz ust jim premilo se pesem glasi, ko slavčeka petje, ki ljubco zgubi. Rdeča jim lica in modro oko umiva Savica z lehkotno roko, a sape jim zdrave bistrijo glave, in jezera Mati varuje srce. bor Društva Slovencev lep prosvetni ve¬ čer. Posvečen je bil vzhodnim vpraša¬ njem. Govoril je g. dr. Pavle Krajnik o vzrokih cerkvenega razkola in o veliki vlogi delovanja svetih bratov Cirila in Metoda. V razgovoru je predavatelj da¬ jal zanimiva pojasnila o sedanjem sta¬ nju pravoslavnih cerkva in prizadeva¬ njih za zopetno združenje z Rimom. Vsi udeleženci so bili z večerom za¬ dovoljni. Vprašanjem nikakor ni hotelo biti konca in se je razgovor nadaljeval tudi po oficielnem zaključku, kar je pač najlepši dokaz za aktualnost teh vprašanj. G. doktor je na predavanju posebej opozoril na dva zbornika, ki vsebujeta celo vrsto razprav o teh vprašanjih. Sta to zbornika “Kraljestvo božje” 1957 in 1958. Na razpologo sta v Dušnopastir- ski pisarni. Cena $ 15.— in 8 20.—. G. Jakob Gregorka bo jutri — v pe¬ tek 25. julija — v krogu svojih prija¬ teljev in znancev slavil 60. letnico svo¬ jega rojstva. Doma v Dragomerju pri Brezovici se ga bodo pa toplo spominja¬ li vsi domači in mu želeli vse najbolje. Jubilant je še krepak mož in odločno prime za vsako delo. Lepo spremlja tu¬ di vse delovanje slovenske izseljenske skupnosti v Argentini. Tudi Svobodna Slovenija ga šteje med svoje naročnike in dobre prijatelje. K 60 letnemu živ¬ ljenskemu jubileju mu iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta! | VILLA HERMOSA Pročilo o slovenske tečaju Od 10. maja se pouk vrši vsako so¬ boto od 13.30 do 15. ure pri Zorčevih. Tečaj obiskujejo večinoma otroci iz bliž¬ nje okolice. Smernice tečeja so pred¬ vsem obogatitev slovenskega jezika in spoznavanje slovenske tradicije s po¬ močjo slovenske otroške literature, pet¬ ja in igranja. Pri izvajanju programa se upoštevajo tudi učne enote, ki jih otroci spoznavajo v argentinskih šolah, z adaptacijo na slovenske razmere. Te¬ čaj obiskujejo: Janežič Andrej, France in Jožica, Leber Irena, Rudi in Gabri- jelca, Obržan Marijan, Skale Jožko, Šabec Anica, Vidic Stanko, Ziherl Jože in Peter, Zorc Janez in Marija. Skupaj 14 otrok. Vodi gdč. učiteljica Vera Ašič. Vercuka še ni. ROSARIO Dne 22. julija t. 1. nas je obiskal g. direktor Anton Orehar. Za Slovence je imel mašo v cerkvi Ntra Senora de la Consolata. Ob tej priložnosti je bila tu¬ di poroka dveh primorskih rojakov g. Franca Laharnarja iz Caserosa in gdč. Ivanke Vidmar iz Rosaria. Nevesta je sestra g. Jožeta Vidmarja, znanega slo¬ venskega misijonarja na Goriškem. Za priči sta bila g. Marijan Polanc in ga Marija Vidmar-Palmes. Sv. maši in po¬ roki slovenskega para je prisostvovalo lepo število rojakov, ki so prepevali slo¬ venske in argentinske cerkvene pesmi, z orgijami jih je pa spremljal domači žup¬ nik, ki je zelo prijazen gospod. Mlade- biu paru čestitamo in mu želimo vso Srečo. V zadnjih treh letih so se plače povi¬ šale za 60%; za koliko se je pa pove¬ čala med tem vrednost tvojega denarja, ki ga imaš spravljenega doma? Naloži vendarle že enkrat svoje pri¬ hranke tako, da bodo imeli vedno večjo resnično vrednost. Sam veš, da je že dolgo, dolgo tega, odkar Ti tako svetu¬ je PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), Cap. m$n 100.000.— 25 de Mayo 533-3 nadstropje, T.E. 31-6435, Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 24. VII. 1958 - No. 30 SLOVENCI KANADA Dekliška Marijina družba je s pomoč¬ jo slovenske šole priredila 2. maja, ki je v Kanadi posvečen materam, lepo ma¬ terinsko proslavo. Dekleta so v počasti¬ tev mater zapele več pesmi, otroci so lepo deklamirali ter nastopili v ljub¬ kem prizoru “Kadar mamica praznuje svoj god”. Prav tako so se postavili z igro v petih slikah “Rodna gruda”. Po končanem programu so otroci poogsti- li svoje mamice in goste s čajem in pe¬ civom. Na sporedu je bil tudi srečolov, katerega čisti dobiček je šel za prapor dekliške Marijine družbe, za katerega je napravil načrte akad. slikar France Gor¬ še. Rev. Karel Wolbang CM je imel v mesecu maju uspele misijone v Sudbury, Kirkland Lakeu, v Norandi in Wal D’or- ju. Slov. kat. prosvetno društvo Baraga je imelo nedavno prosvetni sestanek, na katerem sta govorila dr. Valentin Mer- šol iz Clevelanda in kaplan Rev. Kopač. V slovensko župnijo v Torontu so se v zadnjem času prijavili. Družine: g. Lovro Šubic iz Škofje Lo¬ ke in Anita, roj. Poš; g. Marijan Zorič, iz Ljubljane in ga. Eva roj. Blaževič iz Slavonije s hčerkico Nelly; g. Štefan Poredoš in ga. Jožefa roj. šeribel s sinč¬ kom Štefanom, vsi iz Bodoncev v Prek¬ murju; Dr. Peter Klopčič, iz Ljubljane (ženo s tremi otroki ima še v Španiji). Fantje — poedinci: g. Konrad Pavčnik, iz Planine pri Sevnici; g. Ivan Doma, iz Trnja pri Ilirski Bistrici; g. Andrej Hoz¬ jan, iz Gaberja ob Dolnji Lendavi; g. Ernest Svinšek, iz Pobrežja pri Ptuju; g .Ignac Smodinger, iz Grajene pri Ptu¬ ju; brata gg. Lojze in Janez Lovšin, iz okraja Ribnica; g. Anton Okorn, iz Zamosteca pri Sodražici, g. Peter Zabu¬ kovec, iz Dragatuša; g. Ivan Pal; g. Stanislav Petrič, iz Bojanje vasi pri Ra¬ doviči. Dekleta — poedinke: gdč. Zora Kikelj; gdč. Marija Švagan, iz Lokanje vasi pri Slovenski Bistrici; gdč. Cveta Zupančič, iz Sv. Vida pri Stični; gdč. Ana čurman, iz Videncev v Prekmurju; gdč. Olga Petelin, iz Ribnice; gdč. Ida Tul, iz Črnomlja; gdč. Milka Jamnik, iz Velikih Lašč; gdč. Medarda Grobelnik, iz Vrbja pri Žalcu. gdč. Marjeta šipek iz Mežice. PO SVETU AVSTRALIJA Pred tremi mesteci je prišel v Sydney z ženo in tremi otroci zdravnik dr. Mi¬ hael Colja, primorski rojak. Po priho¬ du v novo deželo sta si z ženo takoj poiskala primerni zaposlitvi v bolnišni¬ cah, dr. Colja se je pa odločil, da bo tudi na avstralski univerzi položil vse medicinske izpite, da bo po kakih treh letih nato lahko izvrševal zdravniško prakso. Stanovanja dobiti ni mogel — zasilno stanovanje je dobil začasno v Slovenskem domu, zato se je odločil za nakup hiše. Iskal in iskal je posojila za deposit, pa ga ni mogel dobiti. Tedaj je priskočil na pomoč g. p. Bernard Am¬ brožič in mu posodil iz sklada, ki ga je nabral za Misli In prav na ta dogodek je g . p. B. Ambrožič navezal svoj članek v julijski številki Misli. V njem avstral¬ ske Slovence poziva da se morajo zdru¬ žiti in zbrati sredstva, da bodo priprav¬ ljena, če bo kdo od rojakov v stiski in potrebi, da bo lahko dobil pomoč. Dalje navaja, da je odbor Slovenskega društva imenoval g. dr. Mikulo za socialnega re¬ ferenta . Društvo mu je dalo majhno vsoto denarja pa tudi navodila, kako naj svojo nalogo vrši. G. p. Ambrožič pravi, da je to že nekaj. Dr. Mikula ima mandat, pooblastilo. Toda to mu ne bo dosti pomagalo, če naj ostane sam”. Za¬ to poziva Slovence v Sydneyu naj dajo dr. Mikuli oporo in naj se zgrnejo oko¬ li njega. Pravi, da mu je treba izbrati delaven odbor, ki bo skupaj z njim od¬ govoren za izvedbo mandata, to se pra¬ vi: za kakšno resno podjetje v smislu socialne in gospodarske pomoči”, kajti “besed o teh rečeh je bilo že precej, de¬ janj še kaj malo”. In da tudi tokrat ne bi ostalo samo pri besedah, je g. p. Am¬ brožič sklical sydneyske Slovence na se¬ stanek za 13. t. m. v cerkveni dvora¬ ni. Na dnevni red je bila postavljena razprava o organizaciji socialnega de¬ la med avstralskimi Slovenci. Na se¬ stanku je g. p. Ambrožič rojakom tudi predstavil zdravnika dr. Coljo in njego¬ vo družino. Umrli so: V Sydneyu Jože Geržina, doma iz okolice Ilirske Bistrice. 10. ju¬ nija ga je pokopal g. dr. Mikula, Jožef Jelen iz Zavrha v Savinjski dolini, ki je prišel v Avstralijo meseca novembra, je iz Bonegille izginil. Dolgo so ga iska¬ li. Dne 4. junija so pa časopisi objavili novico o njegovi žalostni smrti. Po o¬ smih tednih so ga našli v Wombatu. Tam so ga tudi pokopali. Dne 22. junija je pa umrl v bolnišnici v Melbourneu 22 letni Ivan Balažič iz Brezovice pri Dol¬ nji Lendavi. Fantu je pred meseci zače¬ lo teči iz ušes in tudi zobje so ga za¬ čeli močno boleti. Ko so mu zob izdrli, je prišlo do infekcije. Zastrupitev je prišla do možgan. Kljub trem operaci¬ jam zanj ni bilo rešitve. Umrl je in 25. junija so ga pokopali na pokopališču Keilor v Severnem Melbourneu. Poročili so se Alojz Kavas in Ma¬ rija Režonja v North Fitzroyu, Anton Tomšič in Ivanka Ludvik v Clifton Hil¬ lu, Aleksander Bole in Ivanka Oražem v Coomi, v Sydneyu pa Franc Zad¬ nik in Marija Penko, Anton Špiclin in Gizela Kerec, Leopold Uhl in Barta Mačkovič te r Lucija Bogateč in Zorisla- va Kapelj. Družinska sreča. V družini Rudolfa Mežnarja in ge Etne v Nangwarry so dobili sina Peterčka. V Melbourneu sta se v družini Freda in Jožefine Krope rodila dvojčka Gloria Rebeka in Viljem Friderik, družino Karla in Angele Go¬ dina v Sunshine je razveselila hčerka Elfrida Majda, v družini Franca in Olge žužek v Clifton Hillu je v veselje star¬ šem sinček Slavko, pri Glavačevih v Footscrayu pa imajo Tončka. _ ! _ PO ŠPORTNEM SVETU Nova plavalna svetovna viška: 15. let¬ na Marija Beyer iz Berlina je postavi¬ la nov višek na 100 m prsno s časom 1 m 20 s 3/10, Nizozemka Marija van Velzen pa na 100 m hrbtno v času lm 12 s 3/10. Olimpijski prvak v maratonu 37. let¬ ni Francoz — Alžirec Alain Mamoun je na francoskem državnem lahkoatlet¬ skem prvenstvu znova zmagal s časom 2 h 25 m 20 s 3/10. Športne tekme britanskega Common- vealtha so te dni pričele v Cardiffu v Walesu. Delegati so določili za prihod¬ nje tekme leta 1962 mesto Perth v Av¬ straliji. Nacional iz Montevidea je odigral v Španiji z La Coruno poslovilno nogo¬ metno tekmo & turneje po Evropi in zma¬ gal z 2:1. Moštvo je igralo tudi v ZSSR. Italijanski klub Milan je v Buenos Ai¬ resu izgubil z Boco Junior 2.3, toda je LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BU M AR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. v Rosario prepričevalno premagal Ro- sario Central s 4:1. V šestem kolu nogometnega prven¬ stva A.F.A. sta edina neporažena La- nus in San Lorenzo de Almagro klonila. Lanus je izgubil z Estudiantes de la Plata 0:2, San Lorenzo pa z Atlanto 0:3. Klub temu je Lianus z 9 točkami še ob¬ držal prvo mesto, San Lorenzo pa je iz 2. mesta padel v sredino Lestvice. Argentina je v tekmah za “Pokal Da¬ vis” premagala v tenisu Izrael 5:0. Se¬ daj jo čaka finalna tekma z ZDA za prvenstvo ameriške cone tega tekmo¬ vanja v tenisu, ki bo v ZDA. P. Collins z avtom Ferrari je osvo¬ jil prvo mesto v dirki za Grand Prix Velike Britanije. Po tej dirki, ki se šte¬ je za svetovno prvenstvo, vodi Anglež M. IIawthorn s 30 točkami, slede Stir¬ ling Moss s 23, P. Collins s 14. Sedmi je Argentinec J. M. Fangio s 7. točka¬ mi. OBVESTILA Ribniško žegnanje Dne 3, avgusta je žegnanska nedelja farne cerkve sv. Štefana v Ribnici. Te¬ ga dne se bomo zbrali popoldne ob šti¬ rih na področju Vel. Buenos Airesa ži¬ veči ribniški farani, dalje vsi tisti, ki so po svoji službeni dolžnosti živeli, do¬ ma v Ribnici, pa tudi vsi tisti, ki so spa¬ dali pod ribniško dekanijo, v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu. V Slovenski kapeli bo imel slo¬ vesno mašo ribniški rojak g. p. Ciril Pe¬ telin ob asistenci prav tako ribniških rojakov gg. kaplanov Toneta Dejaka in dr. Alojza Starca. Po maši bo v Slovenski hiši prijatelj¬ ski družabni sestanek, na katerem bomo obnavljali spomine na nekdanje žeg- nanske slavnosti doma, pogovorili se bo¬ mo pa tudi na kak način bi najboli učin¬ kovito pomagali pri popravilu ribniške farne cerkve. Na ribniško žegnanje so iskreno vab¬ ljeni tudi vsi prijatelji in znanci. Gospe in gospodične prav lepo prosimo, da bi za to slavnost napekle ribniških štruk¬ ljev in potic. Vsi iskreno vabljeni in na veselo svi¬ denje v nedeljo 3. avgusta! Stanko Škrabec VIII. kulturni večer Slovenske kultur¬ ne akcije bo v soboto, 2. avgusta t. I. ob 19. uri v dvorani pri Bullriehu, Sa- randi 41, Capital Federal. Predaval bo g. dr. Pavel Krajnik o temi “Rusko kr¬ ščanstvo”. Predavanje bo v okviru filo¬ zofskega odseka. Akademiki! V nedeljo, 3. avgusta bo¬ mo imeli asado na pristavi, ki jo oskr¬ buje g. Markež v Merlu. Pripeljite svo¬ je prijatelje s seboj. Kje bomo pri ma¬ ši, bomo sporočili v naslednji številki. 12. X. GALLUSOV SLAVNOSTNI KONCERT v proslavo desetletnice obstoja JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracižru Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Romanje Družabne Pravde bo dne 7. septembra v Pontevedro pri Merlu v ta- mošnje Marijino svetišče, kjer je župnik g. Markič. Šesti socialni dan bo v nedeljo 2. no¬ vembra v slovenski dvorani na Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu. SPD bo priredil 16. 8. t. 1. družabni večer s plesom v zelo prostorni dvorani v Ramos Mejia, Gral Alvear 164. Igral bo orkester Moulin Rouge. Čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi stana v Bari- ločah. Društveni oglasnik Veliki slovenski znanstvenik v Rimu p. Vigilij Alt, O.F.M., dvojni doktor, član Vrhovnega cerkvenega sodišča S. R. Rota, profesor na mednarodnem ko¬ legiju sv. Lovrenca in pisatelj števil¬ nih znanstvenih del, se je dne 8. junija t. 1. odzval prošnji Društva Slovencev v Buenos Airesu, ki je prosilo vse slo¬ venske založbe v svetu, da mu za nje¬ govo slovensko centralno knjižnico poš¬ ljejo vsa dela v slovenščini oz. vsa de¬ la, ki so jih napisali Slovenci ali go¬ vore o Slovencih. P. Vigilij je poslal ne¬ kaj del, ki jih je sam napisal in sicer Methodologia, De potestate magistri spiritus, De la connaissance de Dieu dans la philosophie de Frangois Veber, Enchiridion de statibus perfeccionis ter 11 zvezkov pravne revije Jus seraphi- cum, ki jo sam ureja. To plemenito de¬ janje p. Vigilija Alta zasluži vse pri¬ znanje in tudi posnemanje. Lesno podjetje KREBS y BELLO Reconquista 513/11 Capital T. E. 32-1127 - 32-9272 - 32-7838 ima na razpolago vse vrste stavbnega in mizarskega lesa (Pino Brasil, Petereby, Virraro, Cedro itd.) PO UGODNIH CENAH Slovenci naj se glede nakupa obračajo na Janeza Žitnika Telefon 658-2B2G ZA SLOVENSKE KUPCE POPUST SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na Družabno prireditev s plesom ki bo dne 16. avgusta 1958 v ZELO VELIKI DVORANI v Ramos Mejia, General Alvear 164 ob zvokih znanega orkestra MOULIN ROUGE Pričetek ob 9. uri. Dohod od postaje R. Mejia 4 kvadre po Rivadaviji proti Haedo, do višine 14400, potem iy 2 kvadro na levo. Colectivi vozijo celo noč. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (95) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Z drugimi besedami: Bernardko je na¬ padal satan. Ubogi satan, ki ne more nič nuditi. Soubirousovi hčerki na more pokazati bogastva sveta, zakaj te vabe ne bi razumela. Niti s sočno breskvijo ne more poskusiti, z igro, ki bi morebiti pri nuni Vauzous še vedno uspela. Hira¬ joče telo Marije Bernarde pozna samo hrepenenje po urah, v katerih ni bole¬ čin. Hudobec ima težak posel z njo. Ne ostane mu drugo, kakor da pošlje prav navadnega satana, prastarega vraga, ki je doma v pirenejskih prepadih, med le¬ deniki Pic du Midia ali Vignemala, ki ne dela s prefinjenim umetniškim zapel¬ jevanjem, temveč z divjim in golim stra¬ hom. Preprosta Bernardka, ki je dosegla največjo stopnjo duhovne nežnosti, je iz¬ postavljena rogatemu in repatemu vra¬ gu, kakor si ga preprosti bigorrski na¬ rod že stoletja predstavlja. Gava brumi mimo njene postelje in ji grmi svoj “Po¬ beri se!” in “Reši se!” S črnimi svinja¬ mi se kruleč vali prek njenih težko di¬ hajočih prsi. Prevzema pošastne človeško- živalske oblike. Včasih je pisan možic, ki jo skuša osmoditi z ognjem. Včasih je podoben Vitalu Dutouru, cesarskemu dr¬ žavnemu pravdniku. Iz rumenih rokavic mu rasteta dva pohabljena kozla. Zani¬ mivo, da satanski zasledovalci najraje prevzemajo Dutourovo podobo. Saj je zavoljo njega manj trpela kakor zavoljo Jacometa, preiskovalnega sodnika Rive- sa, ovaduha ali rdečebradega profesorja. “Natančno premisli, kaj si izpovedala, mala” svetuje satan Dutour, ki mu pe¬ klenski nos rdeče izstopa iz obraza. Ber¬ nardka vzdihuje. Satan Dutour je kar prijazen. “Upam, da ne boš zavrnila roke, ki ti jo ponujam v zadnjem trenutku...” “Apage, satanas!” zakriči Bernardka, kakor se je bila naučila in z razbolelo roko dela križe prek obraza in prsi. Zdaj pa zdaj se zadere skoz tiho hišo takle noč¬ ni krik. Potlej pridejo nune, ena za dru¬ go, da v bolniški sobi pomagajo svoji sestri z molitvijo proti vsiljivcu. “Oh, moje drage,” zašepeta s šklepeta¬ jočimi zobmi,” danes me je znova napa¬ del...” Mati Vauzous je pogumna borilka. Bernardka se trepetajoča pomakne za njeno gospodovalno molitev. Po Treh kraljih je hišni zdravnik dok¬ tor Saint Cyr naznanil materi Jozefini Imbert, da je treba računati s smrtjo re¬ vice. Prednica je takoj odšla monsei- gneuru Lelongeu. Neverski škof je ta¬ koj pisal škofu v Tarbes. Ta se je pisal Pichenot. Bertranda Severa Laurencea ni bilo več. Ko je bil Monseigneur Lou- renče izmed drugih škofov poklican po Piju IX na vatikanski koncil, je bil star že osemdeset let in težko bolan. Skuša¬ li so ga zadržati od naporne poti. Mon¬ seigneur pa, ki je Gospej vseskozi na¬ gajal, je odgovoril svojim svetovalcem: “Ali mislite, da je grob v Rimu tako slab cilj, do se ne splača žrtvovati tri¬ deset ur z vlakom?” Starec je dosegel ta cilj. Njegov naslednik Pichenot pa je poslal iz Tarbesa v Nevers dva učena teologa iz semenišča, ki sta se tamkaj zvezala z dvema učenima teologoma ta- mošnjega semenišča. Spet se je tako sestala nekakšna komisija, ki je imela nalogo, da popiše zadnje stvari o miste¬ riju, dokler je glavna priča še pri zave¬ sti. Govoričenja, kako se Bernardka bo¬ ri z vestjo, in satanom, so že prešla iz¬ pred samostanskega zida v svet. Ni se moglo vedeti, na kakšen način. Nek ča¬ sopis si je upal pisati, da so borbe smrt¬ no bolne čudodelke iz Lurda jasen do¬ kaz, kako zelo se boji hipa, ko bo mora¬ la dajati odgovor zavoljo pretiravanja prikazovanj in čudežev. Mrzel zimski dan je bil, ko je mati Jožefina Imbert prišla k Bemardkini bolniški postelji in je rekla: “Dragi otrok, prevzvišena škofa iz Neversa in Tarbesa želita, da še en¬ krat potrdite, kar je preblažena Devica naredila za vas in po vas. Poslala sta štiri učene gospode, ki žele danes popol¬ dne slišati vašo slovesno izjavo o pri¬ kazovanjih, s katerimi ste bili odlikova¬ ni. iTudi naša prevzvišena mati general¬ na prednica in svet naše kongregacije bo pri tem navzoč, da vam izkaže čast.” Če bi Bernardka imela v obrazu vsaj še kapljo krvi, bi pobledela. Tako pa je samo zaprla oči in se borila za sapo. Prednica jo je skušala pomiriti in opo¬ gumiti. “Vzemite, Marija Bernarda, to nase kot dolžnost pokorščine. Jaz pa bom pa¬ zila, da vas ne bodo mučili. Dam vam besedo...” Svečano pričevanje se je vršilo v ve¬ likem in hladnem prostoru, kjer je bilo v polkrogu pripravljenih ducat foteljev. Ko so sestro Marijo Bernardo prinesli v spremstvu matere Imberte in matere Vauzous, v mrzlo dvorano, so jo stoječ pozdravili od starosti upognjena gene¬ ralna prednica, osem častitih nun iz ka¬ pitlja, neverski generalni vikar, škofij¬ ski odposlanci in še nekaj drugih kleri¬ kov. Samostanske sestre so se ponižno gnetle zadaj. Najstarejši teolog odpo¬ slanec se je z nežno previdnostjo sklo¬ nil nad Bernardko. “Ogibali se bomo vsega, kar bi vas moglo izčrpati, ma soeur. Prebrali bo¬ mo protokol preiskovalne komisije iz le¬ ta 1858. V njem so vse tiste izjave, ki ste jih izpovedali točno pred dvajseti¬ mi leti. Prosimo vas samo to, da bi te izpovedi potrdili. Ali se čutite toliko pri moči?” Bernardka z velikimi, plašnimi očmi pogleda okrog sebe in komaj opazno prikima. Je spet zasliševanje? Na uho ji udari monotoni glas bralca. Kakor iz neskončne daljave sliši pravljico o štirinajstletnem otroku, ki je šel nabi¬ rat dračja, pa je srečal lepo Gospo. Dolgo, zelo dolgo je trajala pripovedka in oster mraz je grizel v ude bolnice. Šibko dihanje ji je bilo videti pred usti kot dim. Bernardka napne vse sile, da bi bila kos zaslišanju. Po enem poglav¬ ju je vprašal najstarejši z nežnim gla¬ som. “Sestra Marija Bernarda, ali morete še enkrat potrditi, da je resnica, kar ste pravkar slišali?”... S prosečimi očmi gleda Bernardka v praznino. Potlej dihne z otroškim glas¬ kom: “Oh da, oh, da. .. videla sem jo...” Bralec bere naprej. Zdi se, da se Čas ne premika. Vedno znova vprašuje skrbni glas starega duhovnika. “Sestra Marija Bernarda, ali morete potrditi, da je resnica, kar ste pravkar slišali?” S prosečim pogledom, ki je uprt v daljavo, odgovarja Bernardka vedno z istimi besedami: “Videla sem jo, da, videla sem jo...” Ko so jo približno čez eno uro nesli nazaj v celico in je ostala sama z Nata¬ lijo, ji je togost prešla. Zgrabil jo je strašen, krčevit jok. Videti je bilo, da bo pod tem krčem njeno šibko telo ob¬ nemoglo. “O moj Bog,” je ihtela, ko je spet pri¬ šla do besede. “Prišli bodo in vedno zno¬ va prihajali, jutri in pojutrišnjem in vpraševali in vpraševali do zadnjega dne. Natalija je pokleknila k njej in ji položila roko na čelo. “Zdaj ste na slovesen način potrdili resnico, prijateljica. .. Nihče več vas ne bp mučil...” “Oh, boljše vem, kot vi”, stoka Ber¬ nardka. “Mučili me bodo, dokler bom živela in me vpraševali vedno znova... Ko odidejo, pozabijo in hočejo spet sli¬ šati vse znova...” “Ne verjamejo mi in ne verjamejo... Saj razumem... Preveč milosti je bilo to zame...” Po tem izbruhu je bilo videti, da je Bernardko premagal spanec. Natalija je tiho sedela poleg nje. Nenadoma pa je bolnica dvignila glavo. “Ali mi hočete dati mojo belo vrečico, ma soeur?” Sestra Natalija je poiska¬ la v predalu staro porumenelo vrečico, ki jo je nosila Bernardka še kot šolar¬ ka. Nekoč so bili v njej: abecednik, ka¬ tekizem, nogavica, krušna skorja, ko¬ šček kandisa in majhen osel z odlomlje¬ no nogo. Ko je Natalija vsebino vrečice stresla no odejo, sta se prikazala abe¬ cednik in osliček z zlomljeno nogo. Ber¬ nardka je zadovoljno prikimala. Kakor so bežni zakladi bogatinov, tako so vda¬ ni revežev. Bernardka je pokazala na slikico Matere božje, ki jo je poslal Peyrramale.