DOSEDANJI REZULTATI SPODBUJAJO Fiše: Stane ing. Plemenitaš, predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška Izteka se drugo leto delovanja delegatske skupščine in v apiilu bomo v vseh treh zborih skupščine obravnavali uspešnost dela delegat-skega sistema. Ob tej priložnosti bodo na osno-vi zbranih mnenj delegatov posredovani kon-kretni podatki, iz katerih bodo razvidni obsež-nost, aktivnost, uspehi in pomanjkljivosti dose-danjega dela, prav tako pa tudi predlogi za na-daljnje uspešno delovanje. Ugotovimo lahko, da je večina delegatov svoje delo začela uspešno opravljati, v skladu s svojo ustavno funkcijo in v okviru dosedanjih možnosti ter osebnih prizadevanj. Prav tako pa smo na osnovi prakse ugotovili nujnost močnej-še povezanosti in usklajenosti vseh akterjev delegatskega sistema, od zbora delovnih ljudi in občanov prek samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v temeljnih or-ganizacijah združenega dela in lcrajevnih skup-nostih, do skupščinskih in upravnih organov. Za ta dejstva smo vedeli že ob sprejemanju no-vega skupščinskega sistema in nam jih je prak-sa samo še potrdila. Zato so tudi naloge, ki izhajajo iz teh dej-stev, toliko bolj jasne. Uspešna povezanost de-legatov z družbeno političnimi dejavniki v svo-jih sredinah nam daje kvalitetna- staliiča dele- gacij, s tem pa tudi ustvarjalno sposobnost de-legata na zasedanju v skupščini, Nenehno spremljanje delegatov pri njihovem delu in skrb za njegovo izobraževanje je brez dvoma stalna naloga tako družbeno-političnih organi-zacij kot samoupravnih organov. Naloga dele-gata pa je tudi, da se redno seznanja z javnimi infonpativnimi gradivi in skrbi za povratne in-formacije ter s tem zagotovi splošno infoimira- nost, ki je predpogoj za določitev stališč, ki so v skladu s hotenji delovnih ljudi in občanov, s tem pa tudi ožjih in širših družbenih politič-nih skupnosti. Podobne ugotovitve veljajo tudi za samo upravne interesne skupnosti s tem, da smo v organiziranosti le-teh nekoliko v zaostanku. Vendar si tudi na tem področju prizadevamo urediti vsebino dela, kadre in možnosti tako, da bodo lahko uspešno sodelovale kot sestavni del delegatske občinske skupščine. Prav v tem trenutku je ta način dela iz-redno pomemben, ker bomo v letošnjem letu sprejemali skupne razvojne programe za sred-njeiočno obdobje na osnovi samoupiavnega sporazumevanja in si s tem začrtali našo raz-vojno pot, ob tem pa tudi osebni in družbeni standard. Vendar je to le ena od mnogih nalog delegatske skupščine, za katero bomo morali poiskati najboljše rešitve. In te odgovornosti se zavedamo. Ob teh ugotovitvah naj naštejem nekaj na-log, ki izhajajo iz analize dosedanjega dela. Ta-ko bomo morali: • pregledati dosedanjo aktivnost delegatov in jo po potrebi kadrovsko dopolniti; (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) • organizirati sistematično izobraževanje delegatov, vendar po načelu »Iz prakse za prakso«; • doseči neposredno sodelovanje med te-meljnimi in splošnimi delegacijami, samouprav-nimi organi in družbeno političnimi organiza-cijami v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter s tem v zvezi dopolniti samoupravne akte; • spodbujati pobudo delegatov in delegacij k obravnavi neposredne problematike iz pri-stojnosti posameznih zborov; • pogvetiti posebno pozornost pripravi ma-teriala tako kvalitetno (obs.eg in vsebina) kot časovnoj • prizadevati $i, da bi uskladili delo dele-gatskih škupščin občin, mesta in republike; • uskladiti delovanje vseh interesnih skup-nosti tako, da bo način dela splošnih delegacij dobil smotrnejšo zaokroženo celoto,- • organizacijo dela upravnih organov skup-ščine v celoti reorganizirati za potrebe dele-gatske skupščine in za zadovoljitev potreb ob-čanov. Rezultati dosedanjega dela nas spodbujajo k nadaljnjemu delu in prepričan sem, da bo ne-posredna obravnava v delegacijah in kasneje v skupščini dala še mnogo koristnih rešitev.