g osp dar 7 rtn v in Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za c ine po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol poailj leto 3 gld. 60 kr., za pol a 2 gld. 20 kr., za cetrt 1 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo junija 1863. Gospodarske stvari. Korist pepela v poljedelstvii. Pepél ne pospesuje samo rasti želiš, temuč zboljša tudi pusto zemljo; pa le škoda, da ga vse premalo ce- v eno mer naprej teli, dokler se vsa ne spepeli. Kakor je pa šota sama dobra za steljo po hlevih in za odejo gnojnega kupa na dvorišču, ravno tako škodljiva pa je za tako rabo pepél iz šote, ker njegovo razjedljivo apno amoniak iz gnoja přežene , namesti da bi ga za- Vselej je tedaj treba šotni pepél kemično drževal. mjo naši gospodarji in ga raje zavržejo kakor da bi ga preiskavati, da se spoznajo njega obstojni ďeli. Ce privošili njivi ali pa travniku. Pa pepél ni vsak enak, njegovo lastnost kakor vsako palivo ? m enako, iz kterih se je pepél na- njegovo lasinost ie na oči soaiš , naj ti Do v tej reči to-le vodilo: šotni pepél ložji ko je injnenj rudeč sodiš naj bo tej pa reci ředil. Pepéla največ je iz drv, premoga (kamnitega ali prav za prav rujav, tem boljši je. Ce završí y oglja) in pa šote (torf). ga s kako kislino poliješ, naj ti je znamenje 7 da ako ima Dober pepél iz drv ima po Liebigovih sku- obilo ogelnokisline^ v sebi. Ce pa rudeči lakmusov papir šnjah toliko kremenokislega kalija v sebi kakor slama, višnjev postane, ima obilo razjedljivega apna ali pa razun tega pa tudi obilo fosforokislih soli, — in ravno ogelnokisle lugaste solí v sebi. Ravnokar sežgane šote 1 azj UII t^/^Ct jJd IUU1 UU11U iUOlUl vJVl 01 JL 11. OV711 J - ill X C\i V liv v-" F^x» XVWIHV1XW1 wv^wnu te_dve stvari ste posebno dobre njivo pognojiti in pepél ima več ali manj razjedljivega apna v sebi rodovitno napraviti. Pepél iz drv se mora vselej pa na zraku leži, se naglo z ogelno-kislino zveže 7 pri nedeževnem potem nima za njivo velike vrednosti. JL 1 > 1 1 1 A % A A 7 vremenu in nikoli na mokre tla potresati; potresa naj da se pepél dolgo žge se takrat, kadar se dež ali pa saj megleno vreme pri- čakuje. da ga al treba, , *** je najbolj moč varuje, zrak ne prevetruje; če tedaj pepél delj teli, več Zato in kar Je socivje kterih 7 grah tem pepélom se potresajo mlade deteljša, ima razjedljivega apna v sebi in tem boljši je. in grasica itd. 7 kakor tudi travniki ravno toliko zdá, kakor mavec ali gips Po 7 7 na (Konec prihodnjič.) njem dobé rastline tamnozeleno barvo, jamejo spešneje rasti, so čvrstega in plenjatega zrna in tanke lupine; travni- Ođ goveje kuge na dalje kom in pašnikom je pa ta pepél to, kar zabela na kašo Na senožetih, ki so z mahom delà pepél res čudeže, če se še z apnom pomeša (vsa- Povsod drugj ^v/yov^ uiugjo, xvj^x je kantonu kuga, je že potihnila ali bila v 7 v Prelok m elj skem 7 se žgance preraščene, je najprvo začela, ste 22. in 23. dne t. m. spet dve go vedi zbolele Da se mah zgme brž cega polovica), res vrlo zdravilo ; gosta detelja, in sladka trava začne kaj spešno rasti. kug zatare, je komisija obé bolne in Pepél iz šote. Sota obstojí iz rastlinskih dovanj goveđi pa še dvoje druzih sumljivih ravno tistega go podarja pobiti dala, se vé da proti navadnemu odško ostankov, ki so na različni stopnji razkrojenja. V tem V Mali Pristavi postojnskega kantona ste enemu pepélu je največ: gline ali tako imenovane ilove prsti, gospodarju dve kravi poginile za govejo kugo, tretj nekoliko lugastih solí in žveplokisline ; v nekteri že tudi bolno je komisija pobiti dala pa apno, šoti je pa tudi obilo mavca ali gipsa (v nekteri 34 od- da kr. k o r o š k vlada stotkov) ali žveplokislega apna Vidi se iz tega Je 10 7 da nobena goveja živina iz Kranjskeg dne t. m. ukazala Ko 7 ne sme na pepél iz vsake šote si ni enak. Ce ima namreč veliko roŠko, ktera nima popolnama verjetnih 7 ogelnokislega apna v sebi, zdá šotni pepél ravno toliko ces. gosposke podpisanih spričál 7 od župana m kakor lapor; ali če se ogelnokislo apno sežgč, je gno- jenje ravno tako kakor če bi se njiva z žganim apnom ta^m oc jugju «n ťc* pognojila, se vé po prirneri apna. Lugastih solí, kar stroške gospodarjeve v kontumacijo denejo (zaprejo). To da je tacih d pričal kod da je in Vse goveda, kterih gospodarji nimajo se podé cez mejo nazaj ali pa se na jih je v šoti, se v močirjih kaj lahko izluži. Tudi fos- forne kisline je v pepélu iz šote menj kakor v pepélu velj kostí in mesa iz drv. liko Žveplokisline je v nekterem šotnem pepélu ve- škodo priti sirovega loj Naj se tedaj varuje, kdor neče v zadrego in tudi od kož, rogov, parklj v marsikteri šoti je skor po 34 odstotkov mavca. tega se lahko posname, zakaj ta pepél detelji tako dobro tekne, kakor v Flandrii, v nekterih krajih na Angležkem in Francozkem. Ker šote v teh krajih ne prodajajo, jo v pečéh žgó in pepél porabijo, s kterim barskeg Kako pa je na Hrvaškem z govejo kugo? Kralj grebško namestništvo naznanilo ljublj c. deželni vladi, da še panii je v županijah (komitatih) in sicer v žu- ki v Mandlah in Doljnih Žagarih okraj eu ? v kakor pri nas z gnojem njive in travnike gnoje Take selih (vaséh) pa zagrebške županije namreč v Dvorancih, Jamnici, Rešetarovem in Jastre 7 peci naredijo iz kamna ali pa ilovice; spodaj naložé na barskem. Temu kr. namestništvo v se železno mrežo suhe šote, na to pa sirove ali mokre, Vojaški G kakoršna se je ravno na močirji nařezala. Suha šota se zapali in od žerjavice se proti vlažna in mokra daj o s tro ravna in se suši in da Bog e po takem adj ati 7 da J° dostavlj; s kug 7 da v go vej o oj o kmali z atrii t 170 vil 7 k n i c e Dolžni smo svojim bravcem še naznanilo dveh zdra- Risanje je lahko, in vsak si ga brez muke more ki smo ga dobili za natis. Eno zdravilo je iz Cer- prisvojiti; kjer bi pa na zacetnih šolah z enim učite- ktero je sestavljeno iz masla, lorberja, kimeljna > teljem starost in slaba roka tega ne dopustila majarona, rozmarma m vina; za naj se klištire žajfnica, za pi- uči spisje in š te vi ljenje. Na drugih šolah pa tudi jačo voda kisle repe in namaka lipove gobe. Gosp. do- lahko eden učitelj vse razrede po dušni razmeri vkup pisnik nam pravi, da je B. neko svoje živinče ozdravil, v risanji podučava; saj mu bo v zaslugo pred Bogom pa tudi še druge s vmj e To zdravilo nas opominja in pravičnimi ljudmí. še v da se tistih časov, ko je zdravilstvo se živina ali člověk ozdravi včasi potem, je dala ta ali una zmés, nikar ne mislimo, — — r ravno ta pomagala. Dobrotni Stvarnik, ko je vstvaril zibelki spalo. Ako j ima je da mu Ako bi se pri zacetnih šolah, kjer je en učitelj in več g. duhovnov, kteri gospod duhoven bi se ljudi usmilil bi morda on dobrovoljno nauk za 3. razred pre vzel. Ako pomislimo, da postava ostane postava in pod y člověka in živali, jim je podal ob enim toliko moči, da kaznijo vsa mladež šolo obiskovati mora; njih natura sama zmaga tisoč in tisoč bolezin da tak pa se nauk v resničnem smislu ljudstvo na višo pravo stopnjo večkrat pre m aga nerodnega zdravnika z všemi zdravili povzdigniti more; da vsi učeniki in drugi šolski go-njegovimi. Zato so naj modr ej ši zdravniki n a j p o- spodje pod prisego na natančno izpolnitev postav gle- h 1 e v n i š i j kei vejo y da malo vejo Tudi ? Vaša bolezen ni bila goveja kuga, ktera gosp svinj M. ? iz ni- kdar ne zgrabi. Iz Op. pa smo dobili sledeče na- dati morajo; da ubogi stan nekterih ljudi učenosti in ž njo zvezane lenobe izvira; da našo po tečnem nauku prisiliti moremo, da bo še dva nep o cize mlj o tri- ín znanilo: „Ko je pred 40 leti živinska kuga v naši oko- krat več rodila od zdaj; da davki le še rastejo; da bo lici mnogo živine podavila ? Je nasvetoval neki lašk ljudstvo le v dobrih šolah svojo pravo korist vidilo zdravnik našim kmetom , da naj hlev vsako jutro s in da le po tem se domovina in ž njo cesarstvo osrečiti peglo (katranom) dobro nakadijo in vrata zapró , da more, — se ne smemo in ne moremo takih nedeljskih se dim nekoliko po živini poleže, ter s tem mazilom po šol braniti, ker drugač ne želimo prav iz srca prave gobcu namažejo. Pet starčkov, ki so takrat ta nasvet sreče ne domovini, še manj pa blagostanja potreb- slišali in poskušali, je še živih, ki enoglasno trdijo, da ga je s kušnja prav dobro potrdila. Njih živina je prišla ljujočemu cesarstvu. Resnobna volja, prava zavest in ljudoljubno srce kdor vsaki dan z okuženo živino v dotiko, pa ni nikjer kuge vse pripomočke v dosego tega pridobiti vé nalezla. To sredstvo sicer ne ozdravi okužene živine, noče šolski mož v pravém zmislu biti, svojo prisego ampak zdravo obvaruje kuge. kuga le naleze in živina nikakor ni treba katrana, ampak varovati Kei drugač se goveja zboli mlačno spolnuje in se vsakega napredka ogiba, bo ne y živino da ne p r i d e 111 LJL^^Ci XV Cl 11 Cl 11 Ck y CtlAi j^Oi JLV V C*JL \J Y CA) Il Jl\J £J±\Ll 1KJ y KA.CÁ) JULI*/ jJ X ± VA v dotiko s kužnino po eni ali drugi poti. Ako bi ka- morda zoper take naprave mrmral in na čelu nosil napis: „ostanimo begajoči raki! Začnemo prihodnjic z učilnim nacrtom za 1. razred tran to moč imel, da bi živina bolezni ne nalezla, kader nedeljske in prazniške glavne šole. pride z bolno skupaj, bi bil omenjeni laški zdravnik (Dal. prih.) gotovo se že potegnil saj za en kos tistih premij, ki še zdaj čakajo moža ? kdor pove kakošen gotov svèt. z a v cas Ce bi bili naši hlevi prostorni in zračni, bi rekli: v se bolj pa za poduk kaj. Iz Kamnika na binkoštni torek. Ljubi stric Mati ja! Iz mojih prejšnih pišem se lahko spominjate, da je in vse svetlobe , se pa boj imo, da bi ubogi živinici ta pri nas vsak torek tržni dan. Naši tržni dnevi so pa Božje ime naj se kadijo s katranom! Al če premislimo, kakošni brlogi so večidel naši hlevi brez vsega zraka dim še bolj ne nadlegoval. — Sicer pa se zahvalujemo tudi kaj sloveči; so kakor mali sejmi; od vseh krajev gosp. dopisnikoma za te naznanila, ker pričajo dobro priženó živine skupaj; na trgu pa tudi kramarji svoje voljo, " ..... * da bi se strašni pošasti v okom prišlo. štacune postavijo. Al povedati Vam moram, dragi stri- 7 v Solske stvari. ček, da takih tržnih dni, kakor je bil križev torek Kamniku nismo še doživeli in Bog vé, ali bomo še kdaj tako srečni, tacega doživeti; v naši mestni kroniki za- načrt za nedeljske sole. m prazuiske glavne pisan je ta dan z zlatimi črkami. Pa nikar ne mislite, da se šalim, kajti s takimi rečmi, ki zadevajo blagor človeštva, ni burk uganjati. Omenjeni dan grem okoli desete ure v mesto. Od Predrznem se tù očitnosti izročiti pričujoči načrt, dalječ vidim na očitnem trgu obilno ljudstva. Na nekem ki sem ga al po naredbah si. ministerstva za nauk vozu podoben je bil tistim, s kterimi Kalmiki svoje in bogočastje. Naj ga sodijo možje, kterim gré o šol- koče prevažvajo — vidim nekaj v crno zagrinjalo za-skili zadevah beseda, da bi, kar je dobrega, se v vitega; stopim bliže pa čujem hripav ženski glas. Misel blagor našim šolam, tudi djansko vpeljalo. Učilni načrt, me prešine, tukaj se opice kažejo , kajti spomnil sem ki ga tù nasvetujem za nedeljske in prazniške gl V 1 T ^ . 1 • 1 • « 1 • . • \/ i šole kmetih, in to tako 7 se pa dá tudi djansko vpeljati v začetne šole na se, kako sem nekdaj celi ljubi popoldan za nekim možem koračil, ki je tri opice imel. ; skoz tri Kj so trij teli Veste, dragi stric, da ste me bili v štacuno po olja poslali, in kako da sem še y Kj ede na glavnih šolah tam naj se postopa kakor le zvečer z ubito steklenico domu se prikradel. Na tem sta in razred y 111 drug telja, naj eden prevzame razred. Kteri ima dva razreda vozu pa ni bilo nič tacega • v i • • _ _ mislije. 7 bile so to moje do- vkup, naj ravna tako, kakor sledi v 3. točki in Kjer je en sam razred gla teli y tam naj se drug šole tako, da ko p Pelj za ber pol ure š te vili (raj ta) na tihoma na tablicah ed prve pol Slavni Janez Kapistran pridigoval je v latinském jeziku; vsi poslušavci bili so do solz ginjeni; na ome-načrt nj enem vozu pa je govorila v črno svilo oblečena ženska razred v ptujem jeziku; priporočevala je svoje čudodelne ve- spisuje spise, in druge rižice (ketnice) in Ijudem kazala elektro-galvanično Ko drug razred bere tixiuiuoi ua bauuv/oiu. ivu pa uatgixju ^ - Zit» oauiu imu uivxa vw » v>i\t« uuuimuui. xu razred prve pol ure spisuje glejte čudo! Ljudstvo jo je razumelo, staro in mlado, baterijo že samo ime mora člověka ozdraviti! In ^ & X xci^^u. KtVsLMj pA v X l^lOU JJ in druge pol ure raj ta na tablicah ljenja in spisja nastopi vsako drugo nedelj Namesto števi- možko in žensko hitelo je nJ! na 7 voz, kupovat si raz- nJ novrstnih malih verižic, ktere so ozdravljale vsakoršne m sem se z lastnimi očmí, mi bote bolezni, kajti preipričal saj verjeli, da so slepi slišali, gluhi vidili, mutasti hodili, hromi govorili in vsakoršni bolniki se ozdrav- ljali; vidil sem člověka, ki je z bergljo přišel čudodelnica mu je vozu 7 bergljo na vrat na nos zlomila, in kadar človek ozdravljen je bežal od voza, kakor zaječ začuje pse lajati; tudi ženska brez roke zateče se polna zaupanja k vozu, in nekteri, ki kadar v glažek globoko pogledajo , vidijo vse po dvoje so vidili da je imela kmali dve roki ? m L» , IU kar je menda največi čudež neki čmern nemškutarček pél je v svojih možganih ves predelan ,,Naprej zastava slave !" Kdor — —" v zna, ta zna Je rekel tisti, ki je kravo s svedrom dri. Al naša umetnica trditi. to se mora pri- je dobro razumela svojo reč. Trije lepo napravljeni strežaji letali so okoli nje, kakor metulji okoli cvetlice in hipoma izpolnovali njene povelja. Nejeverne bolj prepričati, delala je čudeže z galvano-električno baterijo; neki mož na vozu je vsled tega začel čudne skoke delati, ljudstvo pa je z odprtimi ustmi zijalo. Pravijo pa, da je pozneje nek osoren gospod te čudeže ustavil. Ne vem prav, kako se mu pravi; pa naj že bo kakor hoče, neverjetnih Tomažev se nikjer ne manjka. Pa kaj se vérno ljudstvo za kaj tacega zmeni! tički so se tudi brez tega vablenka radi na limance vsedali. Povejte vendar, ljubi stric, da naj se Ljubljančanje nikar toliko glave ne belijo, kje bi prizidali nadstropje bolnišnici ; saj ste menda tudi pri vas čudadelnico imeli kdor si je kupil verižico, ne potřebuje bolnišnice; slišati ■ I WÊ^M WÊM da vas je za 300 gold, opeharila ozdravila; nas je pa vendar le za 50 gld. gospodje zdravniki ne ne In vi, učeni ? ? ki ste noč in dan okoli bolnikov preďuhtujete in premišljujete, kako bi revežem pomagali; ta usmiljenja ste vredni; vaše prizadetje je nečimerno umetnica ta jo zná, od te se učite! In kako po ceni je bilo vse to ! Ena verižica ni više stala kakor gold. nov. dnarja. Vem y da bi bila iz sam ega človekoljubja vse to zastonj storila; pa sej veste, konjem ni mogla ......> tedaj Zali- gobcov zavezati, tudi strežaj e je mogla hraniti nihče ne more tirjati, da bi se to zastonj delilo. «"J«V., «« — — -----—; ——# bog, prehitro je šla iz našega mesta; ozdravljeni reveži mogli dostojno zahvaliti, kakor bi bili radi; niso se pravijo tudi, pa saj ljudem ni verjeti, daje poprašal zvito tico (aj ! ti šembrano pero, kaj vendar pišeš ? hotel sem pozná zgolj pa je reči blago dobrotnico) nek oster mož, ki šale ne Kranjci mu pravijo „štandar* se ve da iz vedečnosti: od kod da je in kam da gré? peté prehitro odnesla, teda i ni mogel natanko zvediti, dragi stric, razglasite po čas- mm ni j zatoraj Vas lepo prosim, nikih, da se to zvedilo bode, in pri nas ljudi popolnoma ozdravile (kar potlej, da so te verižice že nekterim bo še treba okoli glave tedaj nam ali kr. zdaj® nekteri verižic več treba veste) Ozlr po domaéíi Cerknica in njena okolica. Popisal Andrej Likar. (Dalje.) Nekaj o tukajšnem kmetijstva. Obnebje tukaj poleti ni tako gorko, ne tako mrzlo, Je bil ? kakor je pri Ljublj kar jaz pametim, 15 stopinj pozimi pa mi Naj huj Kraj je zdrav in posebnih krajnih bolezen nisem doživel. K temu pomore veliko tudi snaga po hišah tukaj, vendai ne tako hudo, kakor Burj pr * rogovili tudi prec pri Postojni. Zemlja je pri Cerknici peščena, proti Jezeru, V ze Zevšu in Loškemu pa težka ilovica graben Ko za ze ^im/uii /JU/ u\-> omenj^ixv, laiv^, isc je kamenje okroglasto bliže Cerknice v rake se vidilo mlj ? kolikor delj od Cerknice preč, toliko drobnej so da debelej kopali e bilo To nap o priča da sled nekaka sipa in za njo zgolj ilovica je bila mogla v starodavnih časih strašna povodinj pri-hruti nad Cerknico morebiti po grabnu doli memo Be genj. svojo neje pozneje Tukaj pridši na pl moč je popuščevala težje kamenj se razdelivši je zgubila bližej, drob K m e t i j e so tukaj grozno razkosane Celih zem ljakov je prav malo ? več polzemljakov j najvec pa ma- sličarjev in v Cerknici veliko tudi poďdružnikov (Hof-stâtter). Vsi ti imajo še vrli tega svoje njive in senožeti i smili. tako aztresene sem m Zemi pičlo tjè, da se Bog ploh nekako rabotno in tlačansko dnje rodovitna in se obdeljuj v Svoj O • • Sej ej caker hoditi. Gnoj gnojem ne znajo se razli va pe ulicah in vas eh dolge pa ozke njive orjejo večidel pi ozimno pšenico, jari ječmen, oves, pi epo, korenje, fižol, bob, in plitvo ajdo ir nekter sadé celó krompir, poskušajo tudi s turšico. Požeto žito sušé po kozolcih ktei J.VUV/AA pa nimajo teh, v «.v^au, jj u b lc* y ±j u u« snope skup s klasjem po koncu. Mlatiče najemajo kopah ali pa postavljajo po tri ve- čidel v ptuj ry • Zivi bolj ? kakor na 1 goveja je većega plemena. Na vole držé ? da si prislužijo z vožnjo kak krajcar. Pa mislim, da bi jo opravili nekteri dobro ali se b o lj e s Kravami, i tegnil lahko lep denar s kravami za mleko in maslo bi se po Boli revni ímaio tudi kozé, ki so nekterim trn v peti in bi jih bili radi že zdavnej po takem zatrli. Pa mislim ako y se pas ej koze se ne pase druga živina in ni ne za seno- ? svetu žeti, ne za koliko kozj ega mleka, ker velikrat nima z drugii lačnili otrok potolažiti. Nekteri bolj premožni se. pecaj gojzd naj se privošči tudi revčeku saj ne- tudi s konjsko rejo. Da je tudi tukaj več tacih, ki za ene dvakrat oviti senožeti ne skrbé drugač, kakor da jih obrijejo enkrat "1 li • V 1 . • •• w • #1 • ni še ljudje bi jih po vsako leto, m se se krtin e celó zastonj radi nazaj dali in vse to iz zgolj kršanskega usmiljenja, da bi se tudi drugim pomagalo, kajti bati se je, da bi teh verižic crno, mi ni treba praviti ne zmenijo, če jih j vse S a dj or ej a je po teh krajih jako zanemarj ljudém ne zmanjkalo. gorjé potem bolnemu svetu! gospodar noč in dan stati, če in tam stojí kako drevo, pa še zraven Le tega bi mógel Ljubi stric, odgovorite mi, ali so se tudi pri Vas v Ljubljani taki čudeži godili? in potem preskrbite še enkrat svojo prošnjo ponavljam — da se to križem po svetu razglasi, da bo ta zdravnik v ženski podobi svojo nj ega sadni Zadnj hoče kaj vžitka imeti od Ker napravlja cerkniška soseska pri sv. Roku nov adjati v tem oziru boljše prihodnosti. t Je leta so jeli tudi nekaj murbine drevesa saditi Bčelarstvo tukajšnj komaj vr edno ? da se slavo začul in nam povedal saj svoje stanovanje. Naj- omeni. slavnejše osebe nehvaležni svet večkrat pozabi ; škoda 1 • 1 • 1 • 1 I • • 1 1 • 1 • i V Ker tedaj kmetija ne daj a toliko v teh krajih ko bila neizrekljiva, ko bi se spominu ne ohranilo. Bogom. kaj Vaš tacega v vecnem obleko davke itd. ? so SI likor se potřebuje za živež pomagali nekdaj z gojzdom in namestili pomanjkljivo. Imajo namreč stare vpisane pravice do lesa v grajščin- Jurčkov Matevž. skem gojzdu za orodje, kurjavo, stavbo in tudi za kup- čijo. Planinska grajščina pa trdi vse drugo zlasti zastran te poslednje pravice, namreč do lesa za kupčijo» stričnik .V/ 'I» 112 To ima marsiktere žalostné nasleđke. Pričakovati je v sebi držati, tišči ga zato jo spustí in spušča po ----------. .. ------- .---------- --------*---* wksx , iwvt 8e"? cl<*\>\J .ju opUOLl IU vendar, da komisija, obravnaje služné gojzdne pravice, mnogih luknjah v jezersko planjavo na dan. bo potrdila, kar je starih pravic. Da pa kmet tudi po zneje ne bo smel delati z gojzdom, kakor mačka z (Konec prihodnjič.) mišjo ? se vé samo ob sebi prevelikih davkih po Notranjskem in tudi tukaj naj govoré bolj zvěděni možjé, kterim so davkovske in katasterske razmere bolj znane govoril je V ze tudi deželni zbor ljubljanski odkritosrčno. Cerknisko jezero. Krasota notranjske strani je memo postojnske jame tudi čudapolno cerknisko jezero znano že Rimljanom z so že imenom lacus lugeus. To jezero vazor, Steinberg, Tobija Gruber in v vejši dobi raj ni g. Jožef Bevk • • w f w • • /N ir i ?? m že omenj eni Kras na popisovali Val-Novicah" v no-tudi v tem spisu Gregor Kebe. Kamenje bi toraj nosil ko bi ga hotel jez v kterem koli oziru bolj 7 7 še živi natanko popisati. Zato bom povedal od njega le toliko kolikor se prilega celoti tega spisa in kolikor je treba da ima lahko vsak od njega čist in jasen zapopadek. Cerkniško jezero je dolgo # t W • "T^F* S 1 uri in široko čez uro toraj največje na Kranjskem. Natora je zedinila tukaj dobrote in veselice v enem kraj i, ki jih ljudje vživajo drugač na suhem in na morji. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer čolnic tiho plava naprej svojo pot in ribeč razpenja svoje mreže, čez malo dni tam rožice cvetó, živinica se pase > kosec brusi svojo koso, voz leti za čilimi konjički in lovec napenja svojo puško ter meri zajcu v srce. Res rado- darna natora! Kaj pa je vzrok tega toliko zanimivega jezera? Cerkniška planjava je obdana okoli in okoli z višimi 7 kraji, hribi^ in gorami, s kterih se stekajo vode na to planjavo. Ce bi toraj ne bilo celó nobenih odtokov bila bi vsa planjava zalita z vodo. Ce bi bili odtoki veči ali saj enaki, kakor so pritoki, ne bilo bi nobenega jezera toki Ker so pa do toki h immmm včas i veči 7 kakor odvoda zastaja in zaliva nižjo planjavo ob Javorni-kovem znožji od Dolenje vasi memo Jezera, pod Mart-njakom in Grahovem tjè gori do Gornjega Jezera, in pokriva s svojo mokro odejo vès kraj tako dolgo, dokler odtoki ne premagajo dotokov. Pritoki v jezero so pa naslednji: Cerkniški potok, ki pobira studence od m Je ob sv. Trojice doli memo Podslivnice in Begenj velicih nalivih tako mogočen, da se komaj zbaše pod Zidanem mostom v Cerknici skozi, včasi se pa še celó ne more, takrat pa gorjé bližnjim prebivavcom 7 umak- niti se mu morajo iz svojih hiš i studenec sv. Magdalene; studenec pri sv. Vidu; obrh nad Martnjakom; trij e 7 ob suši razsajajo pridši spod Slivnice tamnih komaj znatni, jako predalov ; 5. Grahovščica, ki teče skozi Grahovo; 5. Žerovnščica; Lipsenjščica, te dve zajemate vodo tam v kotu pod Bločicami in Križnjo goro ; v.. véliki Obrh pod gornjim Jezerom, ki nabera vode v Ložki dolini, in jih pripelje pod zemljo ta kraj v jezero skozi več lukinj raznih imen; in iz sebe. bljuje Javornik sam ob velikem deževji vodo Javornik namreč je v svojem skrivnostnem trebušji vès otel in z vodami napolnjen. Preden nastopi dni popred oblaki deževno vreme se pasejo že več drevji v sebe, m po Javorniku, ki pije vodo iz njih po v Javorniku, visokem in velikem gojzdu, dežuje po navadi tudi popred, kakor drugod. Voda v njem se na- rašča ? da je viš a kakor je unanji svet, ne more je več zadevah matice slovenske. Da me je trda volja barem 100 gld. a. v. za osnovano slovensko matico podariti, naj bi se po njej izdane knjige na veke dajale mojej rojstni fari, to je, sv. Bol-fenku pri Biši in Trnovcih na Stajarskem (dokler pa , se meni pošiljale) potrjujem s svojim lastno- se živím ročnim podpisom Gradci 28. maja 1863 Dr M y učitelj vere na dež. visi realki Neki rodoljub iz Vidma je poslal 4 obligacije ná-rodnega posojila za 240 gold. Kos. Spisal Fr. Zakraj»ek. učeni Nedavno kos Iz kletke jo je vlil ? Ter tebi nič ne meni Se v gojzd je preselil. „Ha , cajte sestre inoje Obnoril, kar vas je, In učil, kak se poje, Bom vase slavčike!" 7 Tak misli, pa kar more Zap oje čudno z mes , Kosmate vprek Zdaj milo zdaj Tako po stari rabi ples Prepeva zdaj vse dni Al ne pri vabi Slušavca vendar ni. Aj , aj ! kosmata kapa ! Vsaj kós je mož za to, Umetnik je, ne slapa; To mislil bi vsakdo. Zavid je mar al hlinstvo? Nemarnosti je kvar? Da noče ga občinstvo Poslusati nikar? In bolj ko prej zavije Jo kós, da bolje gré, Po taktu melodije Umetno se cédé; Kós angeljsko 'ma grlo, Skor kamen se topi; Al ko b'lo vse pomrlo, Le ene tice ni. Ni ščinkovca ne slavca, Skor žive ni stvari, Zarobljencem nevsečni Bom norcem godel jaz ! Nezbrušeni gorjani In pa omike svit? Bedaki so neslani, Umetnost ni jim v prid; Gojzdnjakom prepevati, Se pravi tratiť glas, Zamorce umivati, V pomije vreči kvasu Tak skli ga srd ponosa; Kar tičev crna tma, Poslusat enkrat kósa, Po zraku priveslja. Oho! in Nakrat zasliši se stoj, ti tele !" i 7 Ni en'ga poslusavca; To kósa kaj jezi. In kak to grozno peče Kak skli razžalbe plam, Naj priča tù in reče, Ki tak je skusil sam. „A kaj ! — dé kós nesrečni Bom v gojzdu tratil čas! In ravno prišumele Tak tice govoré: Bedak si ti, ki psujes Ker tod si bil neznan, Ki zdaj nas uverujes, Kak revež si neslan. VtL Ce hvale neprijete Te grabi bled osup ; Zakaj na nas osvete Ti brizgaš črni strup? Pretrgal sam, le vedi, Si mnenja zlato nit, Podrl si v zlej besedi Zaupa trden zid; Kako li v srcu mora, Kjer vlada kačji rod, Sijati zlata zora? Kaliti rajski plod? Nam pél je slave, skakavec Nam bistril srce, um; Al vsel je modri slavec, Ko dri je hvale sum. Smo njega poslusale; Al ti mu nisi vstric, Ti isčes le pohvale, Tvoj peti ni poklic!" Kratkočasno berilo. m Jez 4t nisem ali: » Jez a Nakažen na Ljubelji. (Dalje.) Zapustivši očetovo hišo jo po cesarski cesti čez Kranj maham, kar kmali nad Naklom naj dem, da se cesta razdvoji. Tu stojim kot nekdanji grški Stem- pihar na razpotji, m ne vem, po kteri cesti da bi dalje potoval. K sreči možek s polja pride, ki ga poprašam, 173 ktera cesta pelje v Korotan? Kajti tjè sem se od-pravil zastran svetoznanstva. „Kam pa ste jo namenili, ali v Celovec ali pa v Belak?" me vpraša mož. Odgovorim mu, da mi je vse eno, da le v Korotan dospem. Na to mi pové , da desna čez Ljubelj , kjer pa je od kranjske strani pot zlo strma, leva pa čez Koren v Korotan pelje. Jez ne posnemam Herkula, tedaj si ložjo pot izvolim. Ker je pa moje potovanje le sploh filozofiško ali modrijansko potovanje, lahko zapopadete, da moj namen ni od mest, trgov, vasi, gorá, rek in potokov besediti, ker se to tako brez mene vse v zemljopisih najde, ampak samo od tega, kar sem na tem potovanji ali skusil ali vidil ali slišal. Pridem v Korotan, v deželo svojega modroslov-skega preiskovanja, in sicer v Belak, kjer je vse živo bilo ; imeli so namreč ravno sejm. Krnem v neko gostivnico. Cudno se mi zdi, da je v njej zraven ljudi tudi čuda lastovk bilo, ki so pod stropom svoje gnjezda imele in prav po domače se vedle, ter zdaj skoz okna in zdaj skoz vrata vèn in noter frkale, pa za drhalski křič in vriš celó nič se zmenile. — Zapišem brž v svoj dnevnik: „To je iztočni družni nagon" (stimulus societatis) med človeškim in ptičjim svetom, ki ga dosihmal še nisem vidil. Tako začnem modrovati. Na potu proti Celjovcu me dohajajo in prevožujejo sejmo-vavci z vozički, ki tako prah vihrajo, da sem skoraj zmiraj v oblak zakrit polne usta te spake imel, pa tudi po meni tako zavrè, da vès razkačen zarežim : da bi vendar šent .... Pa vale se po ustih klofnem, ter se svarim rekoč: Flegma, flegma! ne pa star rogovilež biti. — In to je bilo dobro, kajti v hipu se mi spet krv ohladi, in ko nevgodni prah bolj natanko premiš-ljujem, potegnem dnevnik iz žepa in zapišem va-nj : „Demokrit ima skoraj prav, če trdi, da se tudi iz atomov (drobcev) kaj načiniti dá, kajti le še nekoliko časa v takem oblaku bresti, in pošteno se spreobrnem v prašnokrilica." K sreči odletijo vozički, prah se vleže in okoli mene se razjasni. Tu staknem studenec, se umijem, napijem prav filozofiško, to je, iz šake, se okrtačim, jo odrinem in mirno pridem do vasi in v kremo, kjer so mi prenoćiti s vetovali. Pa tù ni bilo ostanka, kajti vse je bilo skoraj natlačeno ljudi, ki so iz belaškega sej ma šli. Tù je vse na vès glas kričalo, ali prepevaje se drlo ali kregalo, ali po ščetarsko z vinom, pivom in z žganjem se nalivalo, ali rajalo, vriskalo in tako rogovililo, da mi ni druzega početi, kot dalje jo potegniti in kjer drugod prenoćiti. V dnevnik pa zarisam te tehtne besede: ,,Oh! kak grob epikurei-zem!" Kmali v neki drugi pa tudi mirni ostaji čez noc ostanem, pa očeša ne zatisnem, kajti tistih skočnih živalic , ki sosebno z lepim spolom kaj rade družljivo živé, ko luč prižgem, toliko v postelji najdem, kot da bi bil v mravljišče zabredel. Ni se toraj čuditi, da sem kot ponočen stražnik vsako uro biti slišal in že ob štirih zjutraj na pot ravnal se. Da pa moja nekoliko pre: vroča krv tudi omenjenim živalicam teknila ni, sem se iz tega prepričal, da so mojo srajco tako porudečile, da je skoraj sloviti Garibaldovi enaka bila — začrkam v dnevnik: „Anacharsis in Scythia." Jutro je bilo hladno, in če se ravno čisti ščip iz podnebja smeja in pa nepreŠtete zvezdice prijazno mig-ljajo, mislim zavolj hlada zdaj več na to, kako da bi se ogrel, ko pa, kaj da bi filozofirah Prav urno jo tedaj po cesti maham, pa kar pri tej priči obstáném in ostrmim. Pogledam podnebje — vse je v najlepšem redu. Pa vendar to ne more biti, kajti kak streljaj pred seboj vidim na tleh ravno tisto podnebje, tisto luno in tište zvezdice, in sicer unim nebeškim prav tako podobne, kot moje matere edin sin sam sebi, kadar se v srcalu ogleduje. — Začne nekaj po hrbtu gomaziti in moja že precej ohlajena krv se přibližuje zmrzlincu, kajti vidil sem sicer že ponoći vse te nebeške stvari ali v Savi ali v Ljubljanici ali v draveljskih lužah, pa tako zvesto in v takem neizmernem razmerji pa še živ svoj dan ne. — Se nekoliko strmim in strmim, kar se zavem in po Čelu butnem rekši : „0 ti bebec vseh bebcev! nisi li otesan osmošolec pa se čudiš — za nič! — kajti to je ali „optičen prikazek" ali pa so „fata morgana." Krveni tek se mi spet uredi in dalje jo potegnem — prikazek zmirom enak ostane, dokler zarja ne poka. — Zdaj pa zmirom bolj in bolj obleduje in zginuje — in o čudo ! spet nov prikazek pred seboj imam — zdi se mi, da vidim neizmerno sinjasto planjavo. — Postojim in premišljam, kaj da bi pa to moglo biti? Zagotovljam vas, ko bi bil luč tega sveta tam zagledal, kjer tisti možje, ki ,,s suho robo" po svetu barantajo, bi bil prisegel, da imam pred seboj „cveteči lan." Kar solnee čez Ljubelj pokuka — in prepričan sem, da so bili „optični prikazek" in „fata morgana" in pa „cveteči lan" zgolj le — prazne muhe. Pa, veste, kaj je bilo? Nekaj, česar še nikdar prej vidil nisem — neznano lepo jezero! — Eden izmed modrijanov: „Skoda! da si Grorenec, pa bleškega in bohinskega jezera ne vidiš." Al pripoved-nik ga vale zavrne rekši: „Sej nisem bil brbec materi-jalen, ampak pretuhtavec duševne nature."— Ni mi mogoče popisati občutkov, ki so me sprehajali, ko sem jezero gledal v svetlobi jutranjega solnca. Srce mi je bilo prepolno 5 sklenem roke, molim in povzdigujem Božjo vsemogočnost. Ko svojo molitev dokončam, pa mi v hipu Skotec Hume na misel pride, ter z žalostno neje-voljo zavpijem: „O ti nesrecni norec, ne pa modrijan, ki si se predrznil tajiti Bogá!" Odrinem jo dalje, pa ker sem zmirom sam in me solnčice pregreva, začnem filozofirati — in sicer o zastavku „Jez nisem jez". — Pa srnejati sem se mogel, ko se domislim, kako da ta zastavek mojim so-šolcem ni nikakor v butico šel, če je prav naš učenik „doctor et professor philosophiae" jasno kot beli dan dokazal, da „jez" sam svojega „jez" osojevati ne more, ampak da ta „jez" mora zunaj sebe, to je „stvar" biti, da se prav ovohati in pretehtati dá. Pa pajdaši so le z glavami maj ali in se posmehovali. To njih vedenje pa dohtarja razkači, in njegovo filozofiško težišče tako omaja, da mu sledeče besede spodletijo: „0! tako pu-hoglavnih učencev pa še nisem imel, kot letos. Kaj nobeden tega zastavka „jez nisem jez" ne ume? Sej sem vam vendar vse lastnosti cloveške duše, in sicer vsako posebej bolj na tanko in pa razločno razkladal, kot pa najumetnejši padar svojim učencom ude člove-škega telesa. In vendar nobeden tega ne zapopade!" Na to se vzdignem jez in rečem: „Jez Vas prav dobro raz-umem, gospod doktor!" ter razkladujem tako-le: ,, Ako jez hočem pretehtati svoj „j e z", tadaj jez nisem več „jez", ampak ta moj „jez" je meni „stvar" ali „predmet"; in to „stvar" morem tako z dušnimi ocrni ogle-dovati, kakor, postavimo, sicer svoj život s telesnimi očmi v srcalu, da vidim in prevdarim, ali je popolnoma pristojin za svoje vsakdanje splošne odločbe." „Pravo! pravo! — reče vès radosten profesor — to se pravi „filozofirati" znati; zagotovljam vas, ako ne bi bil, kar sem „doctor et profesor philosophiae", želel bi Vaš ucenec biti". Al med tem, da sem jez o tej pohvali skoraj veselja pijan, me nekteri tovarši silno pisano gledajo. Gremo iz šole, kar se me eden izmed njih loti rekoč: „Razjasni vendar tudi meni ta hencani „jez" nisem „jez", kajti ni mi mogoče te uganjke za-popasti." Radovoljno mu ustrežem, ter začnem: „Postavimo, ti bi hotel konja kupiti; ne bi li šel prvo po- S14 - gledat ga, da bi vse njegove dobre in slabe lastnosti preiskal, in se tako sam prepričal, ali ni slep, santo v, oporn, nadušljiv, brez zob, prestar in tako dalje?" Moj tovarš sam prikima pa reče: „A1 tega ne umem, kako da ti„Jez" in pa „konja" v ravno tisto vrsto staviš?" — ,, Ouj ! —ga dalje učim — kakor ti gotovo ne bi poznal konja, če ga ne bi pregledat, ravno tako svojega „jez" to je, sebe, nisi v stanu spoznati, če ga „zunaj sebe" ne ogleduješ." — Hej kolosbrodos! me zavrne pajdaš, po tem takem sem pa j e z in pa ko nj ena in pa ravno ista stvar. — „V tarco si jo zadel" — mu odgovorim in se ločiva. — Zdaj pa potovaje s svojim „subjektivnim jez" svoj „objektivni jez" na las pretehtati odločim, pa me začne tako glava boleti, da sem se bal obnoreti. — Tako bolan, pobit in lačen pridem v Celovec, se v neki gostivnici z jedjo in prav dobro pivo okrepčam — in ker ga po „eprikurejsko" kar tri police pod kožo spravim — se spet ozdravim kot riba v vodi. — Ko se dobro spočijem, grem slovitega „zmaja" gledat. Ravno zgolj sam je bil. Ga ogledujem in si mislim: „Ko bi znal govoriti, ti bi mi gotovo kaj modrega povedal, kajti nektero si že skusil." — „Norec! domů se vrni, kaj po svetu prazne muhe loviš !" — nekdo , kakor se mi zdi, nad me zareži. Zmaj vendar ne — pa okoli in okoli — tudi kar žive duše ni — — — Kaj to more biti? — Kaj veljá? — To je moj — objektivni jez" — pravim sam sebi — in ima skoraj prav, kajti mošnjica se grozi, me na kant djati — kant in pa Kant. — O kaka srečna združba misel (associatio idearum) ! — Da, da — neumerjoci Kant ni oil nikdar, kot pravijo, iz Kraljevca dalje po svetu, in je vendar najprvi modernih modrijanov; zatoraj pa — jutri vale na Krajnsko nazaj. (Dalje prihodnjič.) iz Prage 25. maja. — b — „Kako je Ljubljana pusta! — je zdihoval oni dan neki Kranjec, ki nekoliko let ni vidil Ljubljane — stara „gemiithlichkeit" je zginila, ni moč več prestajati, še celó kazina je propala, in vsega tega je krivo národno pričkanje!" Da! — si mislim — „gemiithlichkeit" to je, dušno s pan je je zginilo, ki je kraljevalo pod absolutizmom : narod se je prebudil ustavno, hoče živeti, išče dušne hrane in vrè tjè, kjer je je največ. Ako bi res bilo, da je kazina propala, bi si pač sama kriva bila, ne pa kako národno pričkanje, ktero nič druzega ni kot pošteno zahtevanje potrjenih pravic in národna dušná povzdiga. Naši nasprotniki pa nočejo spoznati bitja tega národnega pričkanja, to je, konštitucije ali ustave. Saj ga tudi ni spoznal nekdo, ki ga imenuje celó „barbarizem" — tako stoji zapisano v „Leipziger Illustrirte Zeitung" — in da proti temu „barbarizmu" seje treba svoje žive dni boje va ti. Prosit! Misliti sicer je, da oni dialog, ki ga na-vaja životopisnik g. Anastazija Griina, je apokryph, — al naj je tudi resničen, zatega del vendar ni vsega konec; saj tudi Anglež je „barbar" — Kitajcu. Pisun v „Illustrirte Leipziger Zeitung" pa naj vé, da je tako pisal, da se brez drobnogleda očitno vidi, dasi išče le protektorja. Slovenski narod le tisti brani barbarizma ter ga izobrazuje, kdor ali ga sam podučuje ali materialno podpira njegove národně zavode, njegovo slovstvo in društva, ki so prevzele našo narodno iz-obraževanje. — Razun živega političnega gibanja je tukaj najbolj spomina vredno prizadetje Cehov, kako bi narod tudi v telesnem obziru povzdignili, tako , da bi se z dušno omiko, ki se dan na dan po popravljenih šolah, Časopisih in druzih knjigah bolj in bolj širi, širilo po deželi tudi blagostanje. Največ se je storilo in se še delà za rokodelce, ktere bi radi tako omikali, da bi mogli stopiti v vrsto z vsakterim Evropejcem ena-cega rokodelstva. Možje češki, ki niso zabili na ptujem svojega naroda, so zbirali in kupovali za drage novce in z velikim trudom hodé po daljnih deželah hišne in sploh gospodarske priprave, stroje, izdelke in pridelke, s kterimi mislijo koristiti deželi, in vse to so zedinili v rokodelsko-obrtniški muzej. — Veliko zaslugo imajo pri ti reči celó ameriški Cehi in med njimi posebno gospod Mráček, ki ni davno kar je poslal do Prage izdelkov in priprav, ki jih je nabral za muzej po Ameriki in Japanu, — in potem gosp. dr. Náprstek, utemeljitelj muzejni, ki je mnogo lepih reči seboj pri-nesel iz Amerike in londonske razstave. Ker se ne more še odpreti ta muzej, kaže ta gospod, da muzejno blago ne ostane mrtvo in da se pomnoži istina muzejna, od časa do časa celo vrsto teh strojev na žofinskem otoku za kaj malo vstopnino (10 krajc., ki se stekajo vsi v dnarnico za muzej), razlagaje vsakikrat njih rabo in njih sestavo. Zadnja taka razstava bila je kaj zanimiva za gospodarje in še veliko bolj za gospodarice in njih hčerke. — Stopim v sobano, ki je že polna sveta; med obrazi se vidi mnogo ogorelih lie s kmetov. Od orkestra na odru visi na levo velik papir, na-nj so debelo vpisane besede: „Ženska zgubiva pri svojem na-va dne m počasnem hišnem opravilu vsaki dan 4 ure; to stori v človeškem življenji 8 let!" Na drugi plati je bilo zapisano, koliko je več žensk kakor možkih na Ceskem in sploh v Evropi, koliko je oženjenih in omo-ženih, koliko samcev in samic. Po tleli in po mizah so bili razpoloženi stroji (mašine). Gospod dr. Náprstek stopi na oder, pové, da so stroji, ki jih hoče pokazati naprava in delo angležko in ameriško ; da od vseh teh mnogih priprostih mašinic na Nemškem ni duha ne sluha, in da ni tedaj samo pri njih kultura domá; da so ti stroji, ki so najbolj potrebni v kuhinjah in pri domaćem hišnem gospodovanji taki, da sme ž njimi najbolj visoka in ponosna gospá sama najbolje pôselske delà opravljati, in sploh taki, ki ženstvo reševajo tlake, ki jo emancipirajo, tako da prihrani vsaki dan 4 ure svojega duhomornega opravila za dušno izobraževanje, pa jo vrsté možkemu spolu, kar je posebno zdaj treba, da stopijo same na noge in se same živé, ker premaguje njih število v Evropi za tri mili-jone število možkih. Stroji so tako prosti, tako ceni, da se človek res čudi, da si jih ni že vès svet omislil. — Naša trdovratnost (pravi govornik) je tega kriva; mi navadno pravimo: „tako bom dělal jaz , ker tako je délai moj oče, moj ded in moj predded". Amerikanec pa pravi : „tako ne bom in nečem delati jaz, ker tako je délai že nekdaj moj oče, ded in predded!" Mal razloček v besedah, al sila velik v djanji! — Potem začne kazati rabo teh strojev in strojekov: opari na dveh žlicah vode in za krajcar špirita šest jaje na mehko; reže s po-sebnimi stroji kruh; kolje drva; vari mleko na stroji, kteri pozvoni in pokliče gospodinjo, ko zavrè ; pometa s posebno (prav gosposko) metlo ; kaže drugo, ki jo rabi domá, da dekla riba tla, pa se ji ni treba pušati po golih kolenih po sobi; napravlja potem mesó po angležko v malo minutah na plinu; lupi jabelka; očisti v 20 sekundah 12 rujavih nožev na stroji; zabija za-maške v steklenice in jih zopet izdira; kaže napravo podobno ščitiču, ki se vtakne v steklenico, ki se potem razklene, da postane kolobarna in da je lahko tako od-grniti vso steklenico; stopi potem k malemu perilnemu koritu, s kterim je spojena ovijalnica, ki je taka, da opere desetletno dete najgrobši kos perila v dveh sekundah in sicer skoraj do suhega. Se mnogo druzega pokazavši je gosp. doktor povabil poslušavce, naj stopijo do strojev bliže in jih bolje ogledajo, med tem ko je sedla gospodičina k šivarskemu stroju in je ka- 175 zala kako se dá tukaj hitro in čedno šivati in tako ševni „Wahlverwandschaft." Tudi letos je bila taka. Pri itiXliX , JVčtIVU ĎC Liči LLliVčlJ mtiu lil ^cuuu oivau J IU OV » Jii JJ » I cwn » vi n uuuovjuaii. J_ u.u.1 iCUJO JO Ulici ici* opraviti v kratkem času dosti delà namesti tratiti čas z občil je svoji tržaški teti, da so bili ljubljanski dolgočasnim pretikanjem igle. Kar je bilo skuhaneb^, varenega in pecenega, vse je šio do poslušavcev, da se prepričajo, kaki kuharj „ultra^ slovenci" v Postojni, ki so posebno tujce s svojim petjem beljeno in priprav- „nadlegovali ;" dostavlja pa tudi, da jim je zavoljo preveo so stroj obrazih pok (gaz) in špirit. Po rokah na prsih v • i m ^ x {{ vma in piva petje kaj malo se prilegalo ! V V • V * V / / • 1 1 TT TI • • in mnogih „výbo ki so ui- elih čenče je „nemčic" si skoval. Ubogi pisarček Vse té celó še dali temu ali onemu, bi sodil, da je bilo vse pripravljeno. o Jap tno tega bila: vedil od kod je ona peščica „ultraslovenov" kar oktroira! jih je naravnost Ljubljani; al zmotil bi ne bil čul govoriti dr. Náprstka se je; brž ko ne se je njemuvsled obilega vina in piva Ako druzih rečéh, bi mislil, da seje svoje dni kaj ? po kuhinjah sukal. ko bi se hotli nekteri gospodj po glavi vrtilo, ne pa poštenim pevcem. Čeravno tacega Odhajaje pa si mislim: zmožnega petja ni bilo letos v Postojni kakor lansko leto na Jug ? po vender tudi letos ni bilo celó brez njega y Da se je pa sebno nekteri v Trstu, ki se celó pečajo s takimi ropo- če tudi mala peščica domoljubnih mladenčev v petji vrlo tijami — kaj ko bi si hotli omisliti takih stroj • •1 • • 1 • • 1 1 • 1 i 7 ako obnašala, vidilo 7 jih niso še 7 se vé posebno takih, ki malo stanej se je ze iz tega, ker so morali v jami s postojnsko izvrstno glasbo tolikrát Jenkov ki bi jih kaj lahko prodal 7 ako ljud Naprej nost teh priprav Da spozná pa svet nove stanejo, m s postojnsko izvrstno glasbo tolikrát Jenkov „Naprej" poznal last- ponoviti, in da so jih celó Taljani hvalili, ki so v petji jdbe, gotovo bolji sodniki kot Triesterčni pisavec in njegovi naj bi se kazale po čitavnicah ; vstopnina naj bi bila pajdaši. Se je nekaj prikrpal svojemu dopisu ka, in naj bi šla mat lovenski! Da bi se postaji mogla jih patrola miriti. 7 Mi da je na v njena istina pomnožila, naj bi se sploh govorilo o jih 7 ali naj bi se čitalo po čitavnicah o ti ali oni obče ko z dravé tedaj oči V ^«WVJLMl 11111111. XT.LJ. , VyVžl«/YU kake patrole nikjer vidili nismo čeravno imamo bila tyj i, Avc^ivt; jJOéVí uic llliV J Ci V 1U.111 111» ill L» , Uli „pium desideriuin" Triesterčnega dopisnika ki ristni vedi ali naprav novčičev bo vsakdo za 111UU11 yj 11 tlil vyJLJLJL v w «V WVV1.VVJ / / X 1 IVU L\Jl \jlivj^tt UU lUllllVCl y XV majhno vstopnino. Deset pa se mu ni izpolnilo. Po vsem tem se lahko sodi samo čitavničar) plaçai 7 da koliko resnice je še na o stalém kar 7 bo přebil kako veselo in koristno urico v tacih sobah Knjiga ss. slovanskih apostolov Cirila in Metod 77 Triesterci" zatrobil. se pridno tiska 7 X- ze Je 7 da bo imela mnogo čitatelj póla je pod tiskom adj ati se Iz Ipave 28. maja , je „neničíc" Eden za deset drugih. po H.. (Mojster Dev in nove 7 7 "««J««- kajti obseg je kaj zanimiv, in podobščine so kaj krasne koroška b e 1 a š k kol 23. maja Kdo koroškim nam Slovencom ravnopravnost obe obrača, vidi se iz neki občini blizo Be laka nekter 7 er so s našinci m Slovenci in ni ne 10 Nemcov 7 SO dp ade do koroškega deželneg orgije. Priprave za citavnico.) Kdor je že kadaj v rajski ipavski dolini bival, jo — naj si že iz kakoršnega namena koli — križem přehodil, in med tem ne opustil, tudi v sploh prijazne svetišča, v cerkve, stopiti in jih pažljivo ogledati: gotovo — vse karkoli je vidil — spričevalo mu je glasno, kako vneti zaBožjo čast bili so spredniki sedanjih Ipavcov, kako marljivo se trudili, zarojencem glavarstva napravili prošnjo, v kteri zalitevaj se v tri šole ove občine izključljivo vpeljal 7 naj bi svoj em dati izgled nemški gorecnosti. In lep 7 kteri naj bi jih nagibal enaki jezik za učni jezik **), to j 7 naj se otroci nič ne govori slovenski in naj šoli s slovensl^ se nič ne uči slo ne zastoj n so se potili raj ni očetje zarojenci so tudi njih vreclni sinovi, kteri jih v tem oziru radi in vrlo posnemajo, ter sprej ete venščma (matei viiicvtoin jezik!), ov siv r U1W1W HV, na-reuuarini v veuno veći povzaigi poDOznosu vencajo. domaćemu jeziku naj se šolske duri popolnoma za- ^ pa namen moj ^ dragi bravec, ti popisovati té krasne ' _ I? o í] n rnd ní cm r\ o] rn 1 > i io i&xra nlwPilialiî.. —„ , '—i _--------1 'j.! ____1___"L * v*l_ ______ še slovensko branje ne to drage, Bogu prejo kak posvećene vežé skrbno varuj ej o in z novimi potreb nimi naredbami v vedno veči povzdigi pobožnosti vencajo bi Radovedni smo, ako bi ta zahteva obveljala, svetišča z vsimi naredbami telj se z otr razume li ; kakor mutci ! Ali mar ni izobraževanj in blezo tako pod širna nj e v potrebnih , ampak seznaniti te napravami sem si v um 7 h, ne pa gramatika ptujih nekoliko skažem vzel ----J 1 — —-— - - ----J--1 o------i o nvivuiiivu oivcAiAiV^xix, i jezikov, poglavitna naloga ljudskih šol? Ali naj se gast in hvalo izrečeni. pri tem pa tudi kajti naloga bi bila preob-z nekoliko naj no vej šimi , da zgoraj omenjeno le drugim zasluženo še šola, ki je leti še le komaj jela razcvetovati se, za pol sto Najnovejše znamenite delà v zopet nazaj pogr ? To peticij so podp nima sali nekteri občinski namestniki; prosti kmet ne ve nic od se nie Jvl. posij 23. t c. je že bila popolnoma pripravljena, da da okraj nemu uradu. Al ne bojimo se svetiščili ipavske dekanije so petere — posebnega opo- vredne orgije. Vseli teh pet zdělal je ljubljanski orglarski mojster France Dev. — Prve, ki jih je v trgu postavil, so bile v „Novicah" že natanko popisane, ter 7 očitno pohvaljene, da rečem po vsi pravici pohvaljene ; fij s ki obveljala pukla stvar, ki nasprotuje ustavnim pra- ter s tem vilikanskem delom se je g. Dev gotovo izvr- stnega moj stra skazal, in si sam táko spričalo svoj e vicam, ker sta precast, gospoda šolska nadzornika (ško m ski) vrla in poštena školnika. Dokazalo orglarske umetnosti dal, da si je vse zaupanje prečastit- je v zbornih javnih in po časopisih že mnogo, da je ljivega — tudi v tem oziru znanstveno in mehanično materni jezik podla g a národové omike in da se ie v svojem domaćem jeziku vsaki narod slavi; al še jih ne prav dobro zvedenega kanonika in dekana našega, jka takih ljudi, ki tej lem resnici zaperajo svoje kosmate ušesa tu velj ijbolj žalostno je še to, ako so taki celó domačinci, ki zatajujejo mater svojo. Na Reki 31. maja. Binkoštni pondeljek ima kranjska postoj nska jama svojega „obligatnega" dopisnika v Podkraji in v Sentbidu. „Triesterci", kakor tudi vseh drugih prebivavcev in cele doline pri-dobil in si mnogo delà s tem pripravil ; kajti : „Dober le mojster delo dobí; Mojster skaza pa delo zgubí." Od tistihmal orgije postavil je g. Dev poredoma v sosednih sledečih cerkvah: na Planini, na Vrabčah w / _ _ 7 V kteri ne pride radovat se „in der her lichen Grotte", ampak da kvasi po svetu čisto osébne reči, ki jih nob ena druga živa duša ne vidi in ne sliši Planinci so bili dosihmal brez cerkovne godbe ; le ženske in nekteri možaki so prepevali, tako lepše rečem — kakšno staro mašo in v poseb- 7 kakor on sam m kop da nih časih — kaj pa tudi kirijelajson kar naj bi tista 7 ktera Je V Z njim v du memo gredé rečem — organisti po deželi za Božj o voljo vendar enkrat opustili in ne ljudi s tem čuko vem krikom Nekaj jih izdeljujejo že tukaj eeski mojstri; družim vé pa go- motili in dolgočasili, ako pošteno latinske maše zapeti tovo domovino in prodaj gosp. dr. Náprstek; mislim, da ^ y gtanu. gaj nam ne manjka drugih domaćih pesem, bo rad o teh stvaréh kaj obrne. več povedal vsakemu, kdor se na-nj ** ) Do zdaj sta se v teh treh solah oba jezika učila. Pis. Pis. ki srca res ogrevajo in člověka hoté ali nehoté k pobožnosti zbujajo. Vendar, od kar orgije stojé, ^trnMOam se Je tudi petje zboljšalo in res veseliši Planinec y cerkev zahaja, kakor popřej. Vrabčanske orgije vidil sem tudi in jih slišal, -— slišal pa tudi prebivavce ondotne o njih govoriti -— povem ti, bravée, da gosp. Dev-a ne morejo pozabiti. (Konec prihodnjič.) j Iz Ljubljane. Pasji davek za mesto naše je do-voljen; brez razločka bode vsako leto vsak gospodar za svojega psa plače val 2 gold. Ker je gotovo kakih 1000 dávku podvrženih psov v Ljubljani, bojo znašali dohodki svojih 2000 gld. leto in dan, čeravno namen pasjega davka ni pomagati mestni kasi. Cilj in konec tega davka je zmanjšati število psov, in s tem zmanjšati nevarnost strašne s tek line. Ker ravno o steklini govorimo, naj povemo, da přetekli teden se je neznan, brž ko ne mesten pesvklatil v okolici ljubljanski v Št. Lenartu, Vizaviku, Št. Pavlu, Sadinji Vasi, Dobrujnah itd., in 4 otroke, sila veliko psov in enega junčka popadel, preden so ga ubili. Raztelesenje je po-trdilo steklino popolnoma; zato je bilo vse storjeno, kakor postava veléva. V „Laib. Ztg." pa je ta novica zlo napak zasukana bila, tako, da se preočitno vidi, da je zavoljo kakih posebnih vzrokov „Berichťerstatter" vès zmoten bil, ko jo je pisatelju pripovedoval. V Ižanski Vasi je přetekli teden bilo treba steklo kravo pobiti dati; bila je 14. aprila popadena in čez 50 dni potem je za stekljino (pred 8 dnevi) zbolela. Treba bi bilo, dabi se za zmanjšanje nepotrebnih psov tudi po deželi (na kmetih) skrbelo in da bi tudi unanje soseske sploh pasji davek vpeljale, si stem strašno bolezen odvraćale pa ob enem tudi večidel klaverni soseskini mošnjici nekoliko pomogle. Nevarnost stekline se more le tedaj zmanjšati, ako se po celi deželi vpelje pasji davek. — Z dovoljenjem sl. c. k. državnega ministerstva se je razustila p o stoj n ska komisija za odkup in urav-navo zemljišnih dolžnosti, in opravila njene so se prvi dan t. m. izročile c. k. kantonski gosposki v Postojni. — Po železnici, ki se je na novo odprla 1. dne t. m. iz Marburga v Celovec, je zakljenkalo našim kolom, ki so čez Kranj na Koroško vozile marsiktero blago. Ker na priliko, vožnina za žito znaša za cent in miljo le en nov krajcar, se pelje po železnici cent žita iz Ljubljane v Celovec za 37 novih kraje. Poštni voz za ljudi bo še skoz 3 mesce iz Ljubljane čez Kranj v Celovec se vozil; potem bo brž ko ne le mali poštni voz s pismi šel čez Ljubelj. — Po „Pozoru" je deželna vlada v Zagrebu po-skrbela, da se pišejo šolske knjige za gimnazije in realke; 24 profesorjev se je združilo, da je vsak njih prevzel svoje delo; med njimi je 6 Slovencov (Bradaška, Macun, Mahnič, Trdina, Valjavec in Zepič), ki so se pridružili hvalevrednemu početju, da pridejo kmali potrebne knjige v hrvaškem jeziku na dan. Tudi pri nas bi se ravno tako lahko dovršile slovenske šolske knjige in nekoliko jih je že dogotovljenih v rokopisu po mnozih g. profesorjih, ki smo jih po „Pozoru" ravno imenovali, pa še po nekterih druzih, ki so pred dvema letoma se lotili enacega delà v slovenskem jeziku, kakor gospodje Erjavec, Tušek itd. Al rokopisi so ostali — rokopisi, kajti dokler se po ustavni poti ne predéla šolska osnova in deželni zbori vseh tistih dežel, kjer je slovenščina v šolah, ne lotijo se te za národni napredek važne zadeve, ne bo noben knjigar na se vzel ne honorara pisateljev, ne natisa knjig. Da bi pa letošnji deželni zbori ne bili nikjer izgotovili tega, pač vsak vé, kdor je bral njih obravnave. — Kakor slišimo, slovenska liturgika ni tako rešena, kakor se je „Danica" unidan nadjala in so po nji tudi se veselile „Novice", da se vpelje že prihodnje leto v drugi razred realke in gimnazije. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Državni zbor bo dobil novo veliko poslopje, ki se bo zidalo v mestu in v kterem bote zbornica gospode in poslancov. — Govori se, da hrvaški ban fml. baron Sokčević pride za ministra vojaštva. — Knez V. Auersperg, vojvoda kočevski, je izvoljen za c. k. višega komornika. — Velika razstava poljskih pridelkov in obrtniških izdelkov na Dunaji bode brž ko ne še le leta 1866. - V nedelj o se je z veliko slovesnostjo odprla železnica iz Maribora v Celovec; 55 minut čez 7. uro zjutraj so odrinili vozovi iz Maribora in v Celovec so prišli ob poldne, tedaj skor v 4 urah; postáj je 9: Rušenje (Maria Rast), Brezje (Fresen), Marbeg (Mahrenberg), Vozenica (Saldenhofen), Doljni Dravberg (Unterdravburg), Prevali, Pliberk (Bleiberg), vSinča Ves (Kunsdorf) in pa Grabštenj (Grafenstein). Štajarci se veselijo, da bojo mogli zdaj svoje pridelke in zlasti svoje vina hitro in cenó na Koroško voziti, in kadar bo železnica vsa dodelana in pa s tiroljsko sklenjena, se jim bo bližnja pot odprla tudi v Tirole, Parsko in celó na Laško. Tako postane železnica dobra mati marsikteri deželi, marsikteri pa mačoha. — 26. maja po slovesni maši na čast sv. Cirilu in Metodu je bila v celovškem seminišču popoldne „beseda", v kteri so gosp. bogo-slovci se s slovenskimi govori, deklamacijami in pes-mami radovali; razun mnoge druge gospode so bili tudi g. knezoškof celovški pričujoči in pohvalili vrle slovenske pevce in govornike. — „Cor. iz Unterst." toži, da katoliška družba rokodelskih pomocnikov v Mariboru zlo peša in da tega kriva je mlačnost in nečimernost mojstrov samih in da „mladost je preveč norost" , pa tudi „svobodna obrtnost" ima svoj delež zraven. — „Glasonša" daje upanje, da se bodo Karlovčani čez leto in dan po železnici v Zagreb vozili. — „Katol. list" naznanja, da je prišlo iz Rima že dovoljenje, da se za Hrvaško-Slavonsko praznik ss. Cirila in Metoda prenese na 5. srpnja in ob enem poviša „na festum pri-mae classis cum octava." — V veliki skupščini županije zagrebške se je 23. p. m. vsled predloga sirmiške in vi-rovitiške županije po živahni borbi sklenilo zahtevanje, naj se nemški „Agram. Ztg." in „Narod. Nov." odtegne vladna podpora. — Na Marskem krstijo letos otroke pogostoma z imeni Ciril ali Metod. — Volitve poslancov za deželni zbor erdelj ski se bojo začele 25. dne t. m. — Na Ogerskem pomanjkuje zavoljo suše tako klaje živinske, da gospodarji prodajajo par volov po 40 do 35 gld., ovce pa po 40 do 30 kr. — Konec razpora med ministerstvom in državnim zborom pruskim je bil ta, da je kralj razpustil zbor in da bojo ministri do novega zbora delali, kar bojo hotli. — NaFrancozkem se je po dolgem spanji oživilo novo politično življenje, kterega následek bo : ali da bo césar Napoleon mogel dati Francozom več svobodě domá, ali pa da bo mogel zunaj vojsko začeti, da ž njo potolaži domaće vrenje. 1. dné t. m. so bile nove volitve za državni zbor: vse je na nogah in celó vsi škofje po pastirskih listih nagovarjajo, naj se nihče ne odtegne volitvam, ker treba je, da se nov kvas postavi v državni zbor. Od teh volitev završuje , kakošna bo dalje politika Napoleona o rusovsko-poljskih homatijah, o kterih se še celó nič ne vé, kako se bojo obrnile, ker se vsaki dan kaj druzega pripoveduje in le to je gotovo, da si vlada avstrijanska, francozka in angležka niso edine. Poljaki snujejo nek crno vojsko , ktere se bo mogel vsak možki od 18 do 35 let udeležiti; Rusi pa zbirajo do zdaj bolj raztreseno svojo armado, da potem udarijo z veliko silo nad puntarske krdela, ktere se ogibujejo veliki vojski. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.