List ft koritli d«Uv-•kega Ijudetva. D*kv> el *o opravlitnl do VMg» k»r product rajo. This paper it devoted to the intereete of the working class. Work* •re are entitled to all what they produce. Rm»r#«< %. » 'uoud-olM* •"al'or, l>#«\ 6 »t «h» '«*' hfft ** »I Cttlrafo Hl ui-Ú»- th* Ar* « f oi «rr« of 4rU *7w Office: 2146 Blue Ia»and Ave. "Delavci vseh dežela, združite se \ S te v. (No.) 190. =ss=a m ..... . Chicago, III., 2. maja (May), 1911. Naprej armada nepremagljiva! Prvomajska izdaja " Proletar-ca" je bila zopet nov rekord za nas. Sodrugi, pomišljeuiki, čast vam! Veliko in plodonosno delo «te izvršili. Ponosni ste lahko-, kakor smo mi z vatm pouoaui. — Naročila ho prihajala ves čas zelo rapidno; proti« koncu zadnje tri dni je bil pa tak naval, da smo uprav pred sklepom lista sklenili izdati slavnostno izdajo na 12 straneh, da tako ustrežemo naročnikom« v polni meri Ln izpolni mo dano beiledo: kolikor več naročil. toliko večja bc prvomajska številka. I'parno, sodrugi, da sino vam ustregli in saj deloma poplačali vaše kolosalno in požrtvovalno delo. Zanimivo in važno za nas je to, da naročila za prvomajsko številko so prišla le od zvestih podrugov, od naših klubov — kar je samoumevno — in pa čutstvojujočih podpornih društev, ktera so pripomogla do ta-ho sijajne petletniske izdaje, temveč oglasila se je nova četa sodrugov, samišljenikov in društev z naročhami za večje ali manjše število iztisov. Največ naročilo je prišlo za 25 do 100 iztisov in to od posameznikov; narróbe nad sto iztisov zavzemale po drugo mesto in večinoma od klubov ter društev; 1000 iztisov je naročil samo ehikaški klub. Vsega skupaj je bilo naročenih čez 6000 iztisov, tako da se je tiskalo in razposlalo kolo-salno in za nas nad vse častno število 8000 iztisov prvomajske-izdaje med slovenske delavce v Ameriki. Sodrugi! — Prvomajska izdaja je zpet pokazala, kako potreben je postal naš list. Minuli so tisti skromni časi, ko sino bili veseli, da imamo par sto dobrih naročnikov izven Chicage. Danes je drugače. Delavci iščejo " Prole-tarea'', zahtevajo ga in čitajo. Socialistična misel prodira .na vse strani, organizacije rastejo, razredna zavest se širi kot plamen. "Proletarec" ne bo kmalu kos svojemu velikanskemu delu. Veste zakaj! Zato, ker je premajhen! Borne štiri strani ne zadoščaj več. ljudem je treba dati več čtiva. Treba je popolnejšega pregleda svetovnih političnih dogodkov; treba je več leposlovnega čtiva; treba je več poljudnega razlaganja neštetih vprašanj tikaječih se socializma; treba je več pregleda čez delavsko gibanje v Ameriki; treba je dati več prostora dopisom — a vse moramo omejevati radi premajhnega prostora. Na oglase pa tedaj še niti misliti ne smemo, dasiravno bi nam par več dobrih oglasov izborno pomagalo pokrivati stroške. Napadajo nas razni nasprotniki, treba je tudi tem večkrat odmeriti prostor v listu. Kavno sedaj ste videli, kako so nas napadali od vseh strani in kakor nalašč »pred 1. majem, samo da bi škodili prvomajski Številki. Naravno, ni se jim posrečilo. Dosegli smo rekord nad P*tletnišho izdajo vzlic vsemu Hujskanju in zaletavanju. Dokaz, da je naša armada nepremagljiva. A njena moč bi bila šo v*čja, <]a imamo močnejše orožje, ttéji list. ^ Sudrngi! — Ali bi se vam ne *<1elo lepo, koristno in dobro, da izhaja "Proletarec" vedno tako Weean kot je izšel za 1. maj t Ali saj na osmih straneh? Ali n» štirih straneh dvakrat ti« "teden! Prepričani smo, da tega noben ne zanika. Na drugem mestu v današnji številki stoji Ivuo to vprašanje: Osem strani dvakrat na teden? To vfrt-a-*«nje mo »prožili sodrugi v Chica-vdarja zakonske odredbe. Do toga ima pravico in nihče ji ne more kaj |H>dtikati." Tudi nasprotniki socializma so prisiljeni pripoznati, da socialisti v Milwaukee boljše upravljajo mesto, kot njih predniki, dasi jim povaod bogati postopači delajo ovire in zapreke. Seveda niso to nasprotniki one vr>te, ki urejujejo "Clev. Amer " ali pa ki iz farovža v "Amer. Slov." hljuvajo (genj in žveplo na socialiste. ^ a a » — O krivih prisegah, ki jih prisegajo prijmdniki raznih veroiz-povedanj pred ameriškimi sodišči, je zopet neki sodnik povedal svojo tožbo v svet. Tožbe o krivih prisegah ne bodo /.boljšale krivo prise žnikov. Goljufija je v kapitalističnem sistemu. Človeka goljufajo, ko se rodi iu ga goljufajo dokler ne umrje. Ali se naj potem Čudimo, ako se množijo krivopriscžnikiT Visoke kazni rqvno toliko vplivajo na krivo-prisežnike kot ua tate, kedar gre krasti. Tat se posluži vseh tatinskih umetnosti, da ne pride pravici v peat, krivoprisežnik pa krivo-prisožniških. V današnji družbi je princip >'kšoft". Vsakemu "kšeftu" je pa za podlago prevara Kdor hoče odpraviti prevaro, krive prisege, tatvine in rope, mora v prvo zrušiti današnji kapitalistični sistem. ki je oče vseh grehov. • • * —- V Pekingu in Tsientsinu so zaprli^večje število Kitajcev, ker so na sumu, da so se vdeležili revolucionarnega gibanja. Med are-tiranci je tudi več vpljivnih mož. Tako se glasi oficielno vladno poročilo. Kedar se katerakoli vlada hoče znebiti požrtvovalnih mož, jih proglasi za revolucionarce, da jih lahko pošlje v ječo ali pa na ve-šala. Pač stara in žalostna rennioa! e • * — V premogarskem okraju na Južnem Valskem (Anglija), kjer vre med premogarji že od jeseni, odkar je pričela stavka, «o nastali nemiri. Policaji so napadli štraj-karje. Štrajkarji se pa niso dali pretepati in posledica je bila, da ji- bilo 10 policajev ranjenih. Ualski premogarji premogoko pa Cambrian in Cetuima tfo se ponovno s 7041 glasovi proti 309 izrekli za nadaljevanje stavke in so odklonili vse posredovalne predloge. 1 » a • ♦ __ , — V začetku državljanske voj-! ne je bilo milione inozemskega kapitala naloženega v ameriški republiki. Anglija je bila naklonjena južnim državam, sužnodrž-cem in hotela je priznati konf^dc-rirane države. Takuj so bile %ve aeveroe države v plamenu proti Angliji. Zvezna država je bila ta- koj pripravljena napovedati vojno Angliji, ako prizna konfederirano države, in napoved vojne bi tudi sledila, ako bi se Anglija postavi: la odprto ua stran sužnodržcev. Komur je znan ta zgodovinski dogodek, n* bo verjel tje v en dan, da je Ta ft odredil, da se 20 tisoč mož ameriško vojske zbere ob mehikanski meji le radi vojaških vaj. Kdor je tako naiven, da verjame v take pravljice, temu 'lahko zastopniki vlade obesijo še bolj kosmato laži na vrat. • • a — Osemurni delavnik v državi Pennsylvaniji va proglasili za protiustaven, ker pomeni specielno zakonodajstvo. Višje sodišče je izreklo, ako bi bil osemurni delavnik veljaven za vse delavce v državi in ne le zamestne uslužbence, da bi so dalo o zakonu še .•azpravijati. V državi Illinois so pa pet tednov preje proglasili deveturni delavnik za protiustaven, ker bi koristil vsem delavcem in*ne le mestnim vslužbencem. Zdaj naj pa še kd. Kajti sčasoma se zdramijo tudi tamošnji slovenski in daai>vali bodo m dc-lavske kandidate, za socialiste. -— ; To bo šele ropot v popovskem : gnjezdu, ampak pomagalo ne bo nič. ^as gre naprej, nikdar nazaj. I Bodočnost pa pripada socializmu. — V Grand Rapids. Mich., je na štrajku 7000 izdelovalcev pohištva. Stavkokazi prihajajo iz Clevelanda in od drugod. -t Pri kopanju panamskega kanala j* vposlenih 44.000 delavcev. Največ je Amerikan<»ov, potem so Italijani, Spanci. Kitajci in Japonci. PAZITE! na številko v oklepaju« ki •• naha|a poleg va* ietfa naslova, prilepile, naga spoda) sli na ovitku. Ako (1<¿1) te številka . teda! vam e prihodnjo številko našega lista potege naročnina. Prosimo ponovtts Jo tako). Leto (VoL) VL Šlrajk premogarjev v Canadi. Premogarski štrajk v British Columbiji, ki se je pričel 1. aprila, fie ni končan. Po izvirnem poročilu, ki smo ga prejeli iz Ferrie in Miehela, II C., povzemamo sledeče : Vsi organizirani premogarji v 18. distrktu IT. M. W\ of A. so na štrajku. Zahtevajo 12*,-% zvišanja plače, a operatorji s o pri volji dati samo 5*4% več in ne vsem, le nekterim delavcem. Nekteri sedaj dobe $2.25 dnevno, in ako se jim zviša plača le za 5^2%» kar ponujajo operatorji, tedaj dobe $2.37V», medtem ko lahko imajo $2.53, če se jim zviiia za 12%% kakor zahteva unija. Drugi premogarji dobe danes j»o $3.00; ako ostane pri zahtevi unije, tedaj se jin» zviša dnevna plača na $3.37V>, d očim bi dobili po ponudbi operatorjev le $3.1Hl/L'. Iz teh številk je razvidno, da je zahtevami povi-šek zelo majhen, zlasti če se pomisli, da so vsakdanje življenske potrebščine dosti dražje kakor so bile pred par leti. Medtem pa ko zahteva unija povišanje plače za vse premogarje, hočejo kapitalisti še tistih borih 5M>% omejiti le na gotovo število delavcev. In še nekaj. Četudi premogarji dobe $3,-371/2, nobenemu ni zajamčeno, da bi napravil 26 delavnikov v mesecu. V minulem letu se je delalo tako slabo, da se je vsakdo lahko štel srečnega, kdor je delal 20 dni v mesecu. , , Stojte torej s svojo organizacijo, štrajkarji, in čuvajte svoje interese. Ako potrebujete kakšne informacije, vprašajte svoje unij-ske uradnike. Ne verujte zlaga-nim vestem, da kompanije ne morejo plačati več, češ, da delajo slab dobiček. To je navadna laž, ktere se kapitalisti vedno poslužujejo. Ne poslušajte "pitbossov" in drugih kotnpanijskih glav, ki vam delajo sladke obljube. Zvabili bi vas radi na limanioe, a pozneje se pa toliko zmenijo za vas kakor za staro šaro na smetišču. V boj smo šli zato. da zmagamo in zmagali bomo, če smo v resnici složni. SOCIALISTIČNE ZMAGE V . ILLINOISU. Pri občinskih volitvah dne 18. aprila v mnogih illinoiških mestih je naša stranka zopet korakala od zmage do zmage, od napredka do napredka. V Granite City (15.000 prebivalcev) je izvoljen1 socialistični župan in dva aldermana. Sodr. M. A. Kirkpatrick je izvoljen županom. Dalje je izvoljen socialistični župan v O'Fallonu in v Davku. V Cantonu so izvoljeni trije socialisti v mestno zastopstvo. Rav-notako dva v Rockferdu, jeden v Mattoonu in Beckemeveru. V Tha-yeru so izvoljeni vsi socialistični kandidatje. Naši kandidatje so bili nadglfl-sovani z neznatno večino v sledečih mestih: Centralia 623 glasov proti 1069; Divernon 133 proti 168; Grafton 100 proti 139; La Salle (V. Potisek^i 92 proti 115; Joliet (kandidat za Župana) 1568 proti 3159. V Cantonu je izvoljenih šest socialistov v mestni svet. Vseh aldermanov je devet: socialisti imajo torej večino v mestnem svetu. čilih je bilo zadnji mesec vseh skupaj izvoljenih 22 socialističnih županov. 65 aldermanov, 7 sodnikov, 17 šolskih uradnikov in mnogo drugih. — Železolivarji v Akronu, O., so zmagali v štrajku. Družba je privolila v povišanje plače. —» Železolivarska organizacija v Ameriki je zadnje leto napredovala za 3175 članov. — Na vsakih 231,966.070 ton nakopanega premoga lansko leto ie bilo u*nirč/>nih 1125 premogar- PROLETAREC UST CA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik te UdajatelJ; Jnro*lo>aiuki delavska tiskovna druiba v Chfcafo, III. *aro£aiaa: Za Aaaerico St .SO sa c«lo l«lo. 7Sc sa UU. Za Evropo $2 m celo l«»o. $1 m pol 1«U. Ofasi r» dovoaor« M 0pr*m~nMM9*IW* ^¡uoUo no. «y<> «»aaaonili Siti« UTAMImutov. PROLETARIAN Own «d and publiais «d Eve» y Tuuday by iMth Slavic Workmen'* PsblUhtaf Coapaay Cbicafo. îiltooèa. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. rraulT l'odîtpec, t'roaidsnt; John IVtrich. S^eraUry; . Krank Janetl«. Treasurer iomcliptlom «atm: United States and Canada. U.so a year, 7Sc tor half year. Foreign cona tries |2 a year. $1 (or half year. aavamaiMO M*« on afreement. He * ■ wfm: NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" 1146 Blue Island ave. Chicago, 111. NOVO HUDODELSTVO KAPITALISTIČNIH ZAROTNIKOV. Še dobro nam je v spominu zločin. ki so ga zvršili pred nekaj leti kapitalisti na Zapadu v zvezi s pinkertonskimi detektivi in zloglasnim morilcem Orchardom, ki je kasneje živel po kavslirsko v idahoški ječi. Spominjamo se, kako so protizakonitim potom odvedli sodruge Haywood«, Petti-bona in Moyerja iz Colorade v Idaho, da bi jih tam v interesu kapitalistov spravili na vešala. Tej gonji se je pridružil tudi tedanji predsednik Roosevelt, ki je proglasil omenjene sodruge za državljane, kakršnih ne želi, da bi živeli v ameriški republiki. Komaj so delavci zvedeli za črne na,mene kapitalistov, so vstali kot en mož po celi ameriški republiki. Protestirali so s pohodi in na shodih so pa odločno zahtevali, z resolucijami, da morajo njih obtoženi bratje imeti pravično obravnavo. Delavski časniki so v vseh jezikih razkrivali podlo kapitalistično zaroto, ki je imela namen, da prvoboritelji za delavske pravice izdihnejo pod rokami krvnikov. Ta odločen nastop delavcev je imel tudi vspeh. Temni in črni zarotniški naklepi kapitalistov so spodleteli, porotno sodišče je osvobodilo Havwoo-da, Moyerja in Pettibona. Ali v zgodovini se dogodki po-godki ponavljajo. Posebno pa v zgodovini delavskega gibanja v ameriški republiki. Saj na celem svetu niso kapitalisti tako lakom-ni, profitaželjni. trdosrčni, brutalni in hudobni kot v Ameriki. Pred meseci je razstrelba plina — tako so ipovedale priče in se glasi sodba izvedencev in strokovnjakov — zrušila poslopje časnika "Los Angeles Times" v Los Angelos. Cal. Vzlie temu, da so izpovedale priče in se s pričami tudi soglaša sodba izvedencev in strokovnjakov, so kapitalisti izjavili, posebno pa lastnik omenjenega lista, da so organizirani delavci zrušili poslopje z dinami-tom. Pri raztrelbi je zgubilo tudi 21 oseb svoje Življenje. Vsled te nesramne obdolžit ve so organizirani delavci razpisali takoj večjo svoto kot nagrado, da se poizve za prave krivce. Nagrade so razpisali tudi lastnik lista, kapitalisti, mesto in država. Nagrada za poiskati prave krivce je znašala nad 100 tteoč dolarjev. Res lepa svota. po kateri so se cedile sline vseh privatnih detektivskih agentur, ki so sramota za ameriško republiko. Privatni špicelji so šli takoj na delo. Našli so kmalu izvržke Človeške družbe, ki so bili pripravljeni za denar skriti dinamit v k>-tcli takih poslopij, v katerih so ■a zborovale unije. Treba je bilo no« iskati še 'odbornika kake unije ki bi bil po opisu gospe D. H. In-geraolt navidezno podoben nekemu J. B. Griče, ki je pred zrušen-jem poslrtpja "Los Angelos Ti- mednarodne atavbinsko železarske unije. Prebrisan detektiv, ki se razume. kako je treba brez dela služiti denar v Ameriki, najde kmalu lopova, ki za denar skrije dinamit v hiši, ktero mu pokaže detektiv. Ko je dinamit skrit, tedaj so priprave končane za aretacijo. V soboto zvečer, dne 22. aprila so nakrat aretirali v Indianapolis su J. J. Me Nemara, glavnega tajnika mednarodne stavbinsko železarske unije. Aretacijo je'vodil Bums, lastnik privatne detektivske agenture; pomagali so mu pa njegovi hlapci, ki se nazivi je jo. privatne detektive, ki niso za nobeno pošteno delo. Mirovni aod-nik je dovolil, ne da bi dalarMi-rancu priliko, da se s postavnimi sredstvi postavi v bran, krvnim psom v službi kapitalistov, da ga odvedejo v Californijo. In to se je z vršilo v državi, v kateri je eksgubernator Taylor vžival go-stoljubnost, katerega je država Kentucky iskala, da ga kaznuje, ker je baje sodeloval pri umoru gubernatorja Goebela. Afera J. J. Mc Nemara, njegovega brata in Mc Yanigala je popolnoma podobna aferi Mover, Haywood in Pettibone. Kar je "oberapijon" Burns zvršil v Indianapolis!!, je navaden človeški rop, ki bi moral biti kaznovan naostrejŠe po kazenskem zakoniku. Če kdo zasluži ječo, bi moral sedeti Burns in njegovi hlapci, ki z nogami teptajo ustavno zajamčene pravice, ki so podlaga vsem drugim zakonom. Ko je Samuel Gompers, predsednik ameriške delavske federacije, ki ni socialist in ne stoji na razredno zavedno delavskem stališču. zvedel za zločin, ki ga je zvrnil Burns iti njegovi malopridni najemniki, je takoj izjavil odprto, da je to hudodelstvo naj-* nesramne j« i napad na delavce in njih pravice. In apeliral je na delavce, da vsakdo po svoji moči pomaga razkrivati zaroto kapitalistov proti delavcem. Bratje! Slovenski delavci! Tudi naša sveta dolžnost je, da protestiramo proti človeškemu ropu, ki so ga kapitalisti zvršili po svojem golem orodju — privatni detektivski agenturi; da vzdignemo svoj glas proti temu, da bi kapitalisti naše nedolžne brate morili po krvnikih, ali jih pa zapirali v ječe. Delavci! Ako se uresničijo temni in podli načrti kapitalistov, potem smo izročeni kapitalistom na milost in nemilost — iz naših život o v bodo rezali jermena. Tre-sničenje kapitalističnih načrtov je pa odvisno od sloge delavcev vseh narodov, ki morajo trdo delati za vsakdanji kruh v ameriški republiki. Kapitalisti so složni. Bodimo složni tudi mi in porabimo vsa zak nita sredstva, da rešimo svoje brate iz krempljev človeških roparjev in poskrbimo, da človeški- roparji ne uidejo roki pravice. „ * ŽEGNANIM LAŽNJIVCEM IN NJIH OPRODAM. Jasniti se je pričelo v Ameriki na polju žurnalistike. Danes lahko odprto povemo, kateri listi so nasprotni delavcem in prijazni kapitalistom. Danes lahko pribijemo javno liste. . ki lažejo v prilog ameriškim kapitalistom, in zagovarjajo «lanašnji krivični go«po-darski sistem, ki je za industriel-ne delavce, kar je bil nekdaj fevdni sistem za tlačanske kmete. Slovenci v Ameriki smo večinoma delavci. T^e malo j»» med nami malih obrtnikov, ki pa bi je jo tako težak boj za obstanek kot delavni. Ali med Slovenci se zadnja leta hitro širijo aocialistični nauki. Z v*akim dnem pridobiva socialistična misel me«l Slovenci no- vih pristašev, novih bojevnikov za nov .družabni ustroj. Ta resnica pa kolje reči v*o propalice, ki si domišljajo, da so po milosti božji poklicani odločati o usodi slovenskega naroda, in ki odkladajo svoje dnševne odpadke v predale laži in obrekovanja.. Podobni aO atari, napolslepi, kruljevi in brez-zobni tercialki, ki izgolj hudobnosti in nevosčljivosti trosi laži o mladih in Brhkih dekletih, jih ob-reku ji4 in opravlja, svoje grde in ostudne grehe izza mladih dni pa pokriva in zakriva, da svet ne bi spoznal njenega hudobnega in o-pravljivega jezika. Najbolj na piki imajo Milwaukee, odkar ima mesto socialistično upravo. Z namenom, da bo nekaj že obviselo, je i'Amer. Slovenec" prinesel dolg članek poln laži, obrekovanja, zavijanja in podtikanja o socialistični mestni upravi, koncem članka pa patetično vprašanje, naj "Proletarec" poroča' o vapehih socia Inodemo-kratrčne mestne uprave. Ta članek je pa tihi zaveznik klerikalnih nazadnjakov — "Clevelaçds-ka Amerika" — ponatisnil.. Saj gliha vkup štriha! Socialisti smo potrpežljivi ljudje. Marsikateri neosnovan napad prenesemo, ne da bi odgovorili, ker zaupamo v zdravo pamet slovenskih delavcev, ki so narečeni na "Proletarca", da si bodo sanii ustvarili pravo sodbo o napadu. Ali članek o socialistični mestni uprsvi ni navaden napad, marveč je navadno časnikarsko falotstvo, kakeršnega je zmožen le hudoben človek brez značaja, ki ne vé zakaj imamo besedo "dostojnost" v slovarju. Poročali smo že večkrat o aocialistični mestni upravi. O vspehih te uprave je lahko vsakdo čital že v drugih listih, ki nima izključno "Amer. Slov." in "Clev. Amer." za svojo hrsno. In v majski številki smo zopet prišli z neizbrisnimi fakti! Prepričani smo, da "Amer Slovenec" in Clev. Amer.",ne bodeta prinesla teh faktov in preklicala potilo obrekovanje o socialistični mestni upravi v Milwaukee. Od notoričnih lažnjivcev in obreko-valcev ne moremo pričakovati, da bi pisali resnico. Članek o socialistični mestni upravi je pravo mojstersko jezuitsko delo. Kaj takega si zamore izmisliti le zakleti sovražnik delavstva. ali pa človek, ki želi, da bi se vrnili blaženi časi, v katerih je imel vsak lump v talarju ali ku-ti pravico spraviti nedolžnega in poštenega človeka na tezalnico ali pa morišče. Lump je, ki lažete o socialist irni mestni upravi, da bi delavce za-vetlli na kriva pota, čitajte zgodovino o rimski cerkveni državi in papežih. Tam bodete našli toliko blata, da bodete vi in vaše umazane duše vtonile v njemu. Sploh je nesramnost, da lažejo o socialistični mestni upravi ljudje. ki zastopajo isto cerkveno, državno in politično strujo kot njih predniki, ki s«» dali sežgati Gior-ilano Bruna. Jan Ilusa in vprizo-rili v Parizu krvavo noč sv. Jerneja. Obrekovalei! Obrnite svoje poglede nazaj v zgonlovino, ko je bil rimski papež še posvetni vladar. Čitali bodete. «la je Sikst IV. vstaji« vil prve hiše greha y Rimu. O domikancHi bodete čitali, da so preganjali "heretike" kot krvni psi, da v njih dušah ni bilo zrna ljubezni do svojega Mjižnika. Tudi progoni proti Albingensom, Valdenaom, Husitom in Hngeno-tom so v zgodovini. Sežigali so matere vspričo otrok, ker jim ni šlo v glavo, da so tri osebe in en Bog — ali tri je ena. Morili so Ma>re na Španskem, ne radi tega. ker so bili slabi ljudje, marveč ker niso hoteli verjeti, kar so jim papeževi hlapci v kuti in talarju vsiljevali za vero. Pomorili so nad 10 tisoč Slovencev v Bohinju, ker se niio hoteli odpovedati veri svojih pradedov. Zgodovina Rima in papežev tvori najtemnejši list v zgodovini človeštva. Evo fakta: Konstantin je bil papež. Za niim j c hil ftlofnn IV L-j j, Amer Sl'ovenca" in "Cleve- mes", vzel v najem «lel nadstrop- landske Amerike". Socializem je Privatni detektivi so zvite gla- tem ljudem obležal v želodcu kot vice, če gre za oenar. In višji vo-* težak kamen. Ne morejo ga pre-hun Burna, ki iastnje detektiv- baviti! Delajo se "kunštne", ker sko agenturo, je kmalu izvohal, ni domišljajo, da je vsak človek da je podoben omenjenemu Bricu pameten, če je nekaj let več hodil J. W. Mc Namara, ki je brat J. Y. t šolo, kot njegov sosed. Vaa njih Mc Neirtai», glavnega tajnika, "kunšt" pa sestoji is podtikanja, k< t namestnik K ris t a iztakniti oči Konstantinu. Papeža Leona 111. so zgrabili na'cesti in ga s silo odvedli v cerkev, v kateri so mu netjaki papeža Adriana skušali iztakniti oči in odrezati mu jezik. Štefana V. so spodili i* Rima. Bonifacij VI. je bil kot diakon ekskomunieirnn ztttoljo nemoralnega življenja. Štefana VIT. so vrgli v ječo in zadavili. Leona V. je vrgel v ječo njegov kaplan. Sergij 111. je živel v divjem zakonu s Teodoro. Janeza X. so dale hčere Teodore v/eči v ječo in umoriti. ■ Marozia. hči Teodore je svojega lastnega sina Janeza XI. sta, modernista in kdorfc hv za naredila za papeža. Kasneje je kakšnega greftnika, da bi ae pridal neki drugi sin. imenom Albe- liznil škofu in dobil boljšo faro. rik zapreti mater in papeža, Albe- Ne strinjam se v odprtem pi-rikuv Min je bil pa "izvoljen" pa- »mu, da je vsak slovenski duhov-pežem kot Janez XII., dasiravno nik ne le socialist, temveč celo je bil devetnajstletni poba Jane-1 vodja socialistov. Ta stavek bi se zii XVI. so iztaknili oči, odrezali, »»<>™l glasiti: Vsak slovenski du-nos, izpul-ili mu jezik in ga poss- hovnik bi moral biti socialist in dili na osla z obrazom, nazaj, da študirati bi mogel socializem, nje-je jahal skozi mesto. Benedikt IX. K«vo bistvo, načela in cilje, je kot 12 letni smrkovee, postal j Dokazati mi je lahko, da ni papež. Njegov namestnik je bil vsak slovenski duhovnik socialist. Viktor III., ki je izjavil, da je bilo življenje Benedikta, tako pregrešno, da se sramuje opmati ga. Vladal je kot kak vladar tolovajev., Pa nehajmo? te zgodovinske resnice dokazujejo, da so bile tako krasne razmere v Rimu ♦ in cerkveni državi, da se mora nad njimi zgražati najvernejši katolik, če ne nosi talarja ali kute, ali Če ne smatra vere za navaden kšeft. Obrekovalei, ki ob reku je jo socialistično mestno upravo!'so pa zagovorniki teh razmer. Seveda, lažnjivei so. Lažejo o zgodovini, sedanjosti in prihodujosti. •AH so tak: ljudje še kaj druzega vredni, kakrr da se jih prezira ----Če so pa že preveč vsiljivi, da jim pameten delavec pljune v obraz, kedar mu vsiljejo svoje peklenske nakane t ODGOVOR NA ODPRTO Pl&ttO. Z veseljem pozdravljam, da se je zglasil moj čast. kolega v Ročk Springs, Wyo in povedal svoje mnenje glede socializma. Njegovo mnenje se ne strinja povsem z mojim, vendar pa dokazuje, da im* o socializmu boljše ifa jasnejše pojme in nazore., kot marsikateri drugi kolega. -- Žal mi pa je, da ne morem vst-reči njegovi želji in izročiti javnosti po imenih one kolege, ki ne delajo časti duhovniškemu stsnu. Pri čitanju evropejskih in ameriških socialističnih časnikov sem se prepričal, da se socialistični uredniki ne brigajo za dogodke, ki se dogajajo v cerkvah in farovžih, ako taki dogodki niso postali škandal, ki je končal s sodnijsko obravnavo. Iz socialističnih časnikov sem se naučil, da at>cialisti ne branijo svojih pristašev, ako so imeli zaupna mesta irt so kršili program, ali pa zvršili kaj takega. kar je v nasprotju s socialističnimi načeli. Ako bi "Proletar-cu" poslal imena slabih duhovni- Kdor je čital v zadnjily številkah " Ainerikanskega Slovenca" članke in dopise o socializmu in socialistih, ki jih je napisal in podpisal nekdo naàih kolegov, se ni le prepričal, da oni kolega sploh ne vé, kaj je socializem, marveč, da je oni kolega navadna duševna ničla, kteri se lahko posmehuje vsak delavec, ki zna citati. Glede socializma se popolnoma strinjam 8 kolegom Schellom. ki je o tnilwauški socialistični mestni upravi izrazil, da ne bodimo ljubosumni na socialiste, ako so nas prekosili v pravem krščanstvu. Ako kolega v "Amcv. Slov." pobija socializem s tem. da 8o med soeialksii nekteri ateisti, ne dokaže s tem prav nič. Mar kapitalisti ne izkoriščajo vseh delavčevi Kapitalisti v izkoriščanju ne poznajo razlike z ozirom na vero, spol ali narodnost. Naravno je torej, da so delavci vseh ver in na-' rodnosti združujejo v socialistični stranki proti kapitalistom, oziroma proti kapitalističnemu gospodarskemu sistemu. Ce pa kolega, socialistižerec v "Ara. Slov." res pozna socialiste, ki so ateisti, je pa boljše, da jih obišče na domu in jih skuša z mirno, podučno in blago besedo pri-, dobiti za cerkev, kskor da jih peuje. blati in podi iz cerkve. Vsaj je tudi njemu znano, da je večje veselje v nebesih nad enim spreobrnenim grešnikom kot nad devetindevetdesetimi pravičnimi. Bosa je tudi, da hlapec bo vedno ostal hlapec. Stariši kolega, ki je to zapisal v "Amer. Slov.", ako že rabini njegov izraz, ao bili tudi hlapci — to je delavci. In delavci so tudi njegovi brstje. Ako bi hlapci ne bili delali, da se je on lahko šolal, hi ostal tudi on hlapec. Zahvaliti se ima hlapcem za vse, kar je. Moje mnenje je: Verska vprašanja rešuj m o V "Amer. Slov.", socializem pa v "Proletareu." Nikdar pa ne vtika jmo svoje prste v reči, ki nas ne pečejo. G. kolega v Rock Springs, Wvo. kov. bi blamiral le samega sebe, ker bi dopis šel najbrž v ko* in pa prosim, da v kratkem priobči ne prišel nikdar v javnost. Jaz čjanek o socializmu; da napiše mislim, da bi bilo bolje, ako bi se svoje misli, ideje o gospodarskem katoliški listi ravnali po sociali- nauku, ki ima danes že na milijo-, stičnih. Ako kteri duhovnik za- ne pristašev in zagovornike v brede tako daleč, da s svojim ob- vseh stan«>vih. našanjem škodi veri in duhovni-! Slovenski duhovnik in socialist, škemu stanu in zvršujo javno po- , hujšanje. bi ga moral "Ameri . -- t, «»4. kanski Slovenec" prvikrat posva- L3S3IISKC VOIltVC« riti javno. Če svarilo ne pomapa. -- potem ga je treba prijeti trdo in DOBRA ŠOLA ZA TISTE, KTERI ŽRTVUJEJO PRINCIP NA ALTAR NARODNJAÔT-VA. tudi farj« poenati delat, bo| tinoin pa v*« premoženje pol iu med se razdeliti M!!). Slovenci v III. vvardi, takemu ste naredili kri/, ki gn Mam nikc ne dela,- on se križa boji vr . . . ne pustite prvega NI01 ea socialista v mestno zastopst Ali morete pustiti sedanjega mi>-ža (Irca Breuaua) na cedilu, je že toliko daroval za našo kev in še vedno daruje. Skoraj vsako nedeljo ga vidiš v naši cerkvi pri av., maši. kjer vselej da velik dar kolektorju. Tak mož je vreden križa (namreč na glasovnici), ker se ga ne sramuj« sam. Njemu torej oddajte vsi svoje glasove!" Ponatisnili smo gornji odstavek iz "Amer. Slovenca.", da spoznajo slovenski delavci, kteri mislijo s svojimi možgani, kakšna sred-stva je vporabljala popovska baa-j da proti našemu kandidatu v La , Salle. Ta banda navadno diči I s frazo "svoji jc svojim". To me-deno frazo imajo vedno na jezi- ' ku; imajo jo v vsaki reklami in . morda viai v zlatih črkah tudi na straniščih. Volitve v La Salle —*j in nešteti drugi slučaji — so pa pokazale, da je fraza "svoji k svo- | jim" le tedaj dobra, kadar je tre-pa popovskim generalom napolni- t ti globoke žepe z žulji slovenskih delavcev. Drugače je pa katoliškim Slovencem cerkev več kot pa sladko opevana narodnost. "Ne glasujte za Slovenca, «arao zato, ker je socialist; glasujte raje za katoliškega Irca, kteri rad «iaje za cerkev!" Živela narodnost! —| Naš poročevalec imenuje tiste za- j peljane rojake "irske Slovence."^ Ce bi nam bilo t. zv. narodnjaštvo več kakor pa delavski princip, i nazvali bi jih lahko tudi narobe: s slovenski Irci. Zdaj pa še nekaj, kar se ne smel pozabiti. Pred šestimi leti ata kan- i didirala dva Slovenca v Calume- ^ tu, Mich.; v mestno uradništvo. ; Med slovenskimi delavci v Calu- j metu je bilo že takrat peščica so- ^ cialistov, kteri se po principu ni- j kakor niso strinjali z dotičnime t kandidatoma. Toda vsi do zadnje- ; •ga. kteri je le imel volilno pravico, glasovali so za nju in joden jej bil izvoljen z večino okrog 20 glasov. Na ticketu je bil tudi socialistični kandidat. Slovenski socialisti so pa prezrli princip, samo zato. da bi bil izvoljen slovenski kandi«lat. Tako je bilo v Calume-tu. Slovenski delavci po vseh naselbinah zapomnite si to dobro. Le zapomnite si! V slučaju, kadar, spet pride kakšen slovenski kan-dic. kluba* št. 1. v Ohicagi, Tli. ' pozi vi je jo Toneta Sojarja župni- j ka slovenske fare v Ohicagi, 111.,] <1a fiftVe javno kateri socialist jel ponfcveril denp.r za Gregorčičev ' spomenik. V to svrho mu je "Pro- J letaree", glasilo jugoslov. soc,« zveze na razpolago. ' V slučaju, da «e Tone Sojnr. župnik slov. fare v Chicagi, tll..j izogne temu pozivu z molčanj« m,1 j?a pa smatramo slovenski nrga- j nizirani socialisti v jug «l. *oc.| klubu h t.-za navadnega straho- < petca. ki se poslužuje obrekovanja in podlih Inži proti socialistom. Soglasno sklenjeno na redni seji «Ine 22. aprila v Chicagi, HI Fr. Udovič, /apisniknr. M. Kulovic, zač. predsednik j Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki —-- EK8EKUTIV A : Eavartnik at, Tomo M«nl6. B. E. Savli, Frank Udo rich. Katarina Strahot*. Spaaojo Markovi«, John DaUa, MlllvoJ Lučie. - Frank Fotrlč. tajnik, 1830 .80. Centre A vs., Chicago. 1 Chicago, 111. — /ugoal. »00. klub, tajnik Frank Podlipac, 604 K. Curt i» Ht., organizator M. Kulovee. Glanro«, O. — Jugoal. aoc. nkunina, tajnik John Kravanja, Bo* 101 Allegheny, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik O j. Mokrovié, »14 Middle Bt. La Salle, III. — Jugoal. boo. akupina, tajnik Valent. PotiaeM, 1237 — 1st 8t. Coneniaugh, Pa. — Jugoal. toc. ak upi na, Rajnik Stefan Zabri«, Box 508. Chicago, III. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Andr. Tratenjak, 1830 80. Center Ave. Milwaukee, Wia. — Jugoal. aoe. udruienje, tajaik Nick. Hinich. 404 Park 8t. Foreat City, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Verba ¡a, Box 140. Kenoaha, Wia.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Fr. terovec, 818 Jenne 8t. K. Pittaburg, Pa. — Jugoal. aoc. udruienie, tajnik John Oraèanin, Box 388. gygau, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Louia Ulaiar, Bor 77, Morgan, Pa. 8t. Louia, Mo. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Joa Filipovich, 141» 8alia-bury Street. Clairton, Pa.—Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Ivan Celan, bo* 158, Blair 8ta. Chicago, III. — Jugoal. xenako aoc. udruienje, tajnica Tereza Petrak, 831 80. Centre Aw. Younçatown, O. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Luka Qaipariê, Box 1373; organizator J. Filipan. 80. Sharon, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Ivan Mak, 1018 Hamilton av Chicago, 111. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik B. K. Saviè, 2318 Clybourn av. Kanaaj* City, Kan«. — Jugoal. ooc. udruionj«, tajnik L. Lenard, 343 N. 5tt Ave. Chiaholm. Minn.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Matt Muvriu, box 223. 8eattle, Waah. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Andrej Beaednik, Box 435, Seattle-—Georgetown. Pullman, 111. — Jugoal. aoc udxuieuje, tajnik M. Stamkovitb, Block D. R. 2, Fulton Avenue. Indianapolis, Ind. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Filip Godina, »09 W. Pearl 8t. Steel, O. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik K. Gradiftnik, Box 224. Cleveland. O. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Vine. Jurman, 1128 E. 63rd St., Joa. Jauch, organizator. Koal v n, Waah.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. Hackett, Pa. —• Jugoal. aoc. akupina, tajaik Tony Mrak, Box 31. Breezy Hill, Kana. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Lekie, Box »4. Weat Mineral, Kana. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Pongrac Jurahe, P. O. B. 357. Weat Newton, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Bartl Vertačnik, R. F. D. 3, Box »8. New York, N. Y. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Luka Muatapié, 585— 11th Ave. Frontenac, Kana. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 108. Weat Allia, Wia. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik 8. Celich, 541 — 60th Ave. Hegewich, 111. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Mir. Janiii. Milwaukee, Wia. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Fr. Novak, 257 — lat Ave. Eaat Paleatine, O. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Poienel, Box 13». Ogleaby, 111. — Jugoai. aoc. akupina, tajnik John Bergant, Box 173. Oregon City, Oregon. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Kurnik, Box 155. Clinton, Ind. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Leop. Prainikar, Box 67. Joli at, III — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Andiovich, 205 Indiana St. Adamaburg, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Joaip Moatar, Box 120, organizator A. Steh. Superior, Wyo. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Lukaa Groaer, Box 341. Waukefsn* III. — Jugoal. aoc. klub, tainik Math. Wartek, Box 296. Panama, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Jacob Pintar, Box 816. Portland, Or«.—Jugoal. aoc. udruienje, tajaik J. Obad, 1088 80. Front St. Calumet, Mich. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik J. Krpan, 813 Portland 8t. Collinwood, O. — Jugoal. aoc. klnb, tajnik Aloia Skof, 5806 Coljutto. Virden, 111. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank fttempihar, box 127. .ant* 80CIALI8TIČNA , ORGANIZACIJA. V sredini velikega revolucijo-nainega gibanja, ki obstoji danes, je organizacija socialistične stranke. Okrog le te se suče vse gibanje, vse pozitivno delo, ki omogočuje. da se vse giblje. V ozadju tega gibanja je nekaj meglenega, nekaj nejasnega, nazivano čestokrat radikalizem, ki pride, pa spet gre. vča«ih na to. včasih na dfugo stran, a malokdaj si v samozavesti svojega stališča, ki je le čutno. Brez te sredine, te osredotočene moči, skupnega dela, ki ji pravimo organizacija, bi ostalo vse tako nejasno, megleno in nedoločeno, kakor tisto,, ki je dane« v ozadju tega gibanja, in ki se semtertje nazivlje radikali-zem. Brez socialistične organizacije bi ne bilo socialističnega ticketa na volilni dan; ne bilo bi socialistične literature, letakov, brošur. Ne bi se moglo voditi agitacije za razširjanje knjig in vzdržati središča za pouk delavcev. Središče je tisti faktor, ki daje meglennati navodila za inteligentno revolucijonarno delovanje. Potom discipline in podučnega dela se bistrijo pojmi. 8redišče je podobno rešetu. ki preaeje in loči moko od luskin ali otrob. Stranka zbira novce za volilne in če treba tudi gospodarske boji je. Vsaka skupina, spadajoča stranki, je zaae učni zavod, kjer •e snidejo člani, da menjejo svoje mnenje, razpravljajo o politiki. poalušajo predavanja ter razmotrivajo o uspešnih načrtih za organiziranje. Socialist, ki ima dobre želje, pomagati, da se socialistične ideje čimprej uresničijo, pa ni v organizaciji, ni na pravem potn; on zapravlja svojo moč ne premišljeno in stem koristi kapitalizmu. Dober socialist, ki je v resnici prepričan, da je socialista nauk za prevreditev se-dsuje družin», gre v središče in »pada v sne. stranko, ker se za-▼*da. da je treljj za izvršitev t^ga dela tudi njegove moči, njegove kuperacije. — Ntrajk gnmbarjev v Muscsn-tive, Ta., še vedno traja. Gover-nor je ponovno poslal milico tje- Vi IZ K0NG&E8A. Sodr. Victor Berger je 20. aprila predložil kopgresu peticijo za odpoklic vojaških čet iz meksi-lftinske meje. Peticija vsebuje mar Ion«» 90 000 podpisov in dva moža ata komaj nesla ogromni dokument k predsednikovi mizi. "Kaj je to" vprašal je začudeno zbornični predsednik Cl&rk, ko je ležal pred njim velikanski sveženj papirja. "Peticija za odpoklic stric Samovega vojaštva iz meksi-kanske meje", • odgovoril je ponosno Berger. Clark je pokimal, a rekel ni nič. Zadnjo sredo je Berger — kakor poročamo na drugem mes^u — predložil resolucijo, s ktero pozivi je kongres, da uvede natančno preiskavo glede ugrabljenja John J. Me Namare in tovarišev v Indianapolisu. Berger čaka prve prilike, da naatopi z daljšim govorom v zbornici. Vprašanja, ktera zdaj obdelava kongres, nimajo toliko pomena. da bi se jih dotaknil naš socialistični poslanec z daljšo razpravo. Uprav zanimivo je poslušati — pravi Berger — republikanske in demokratske zastopnike v kongresni zbornici, kako se kregajo med seboj. Deinokratje dokazujejo republikancem, da so večni švindlerji, zadnji pa prvim, da so večni humbugarji. Sodr. Berger se pa smeje in ploska obema, kajti eni in drugi govore resnico. Proč s senatom! 27. aprila je sodr. Berger pred-| ložil resolucijo za nov dodatek k j ustavi, s kterim se naj odstrani I senat ali zgornja zvezina zbornica. To resolucijo, ki je naravno vzbudila presenečenje v kongresu, vtemeljuje Berger, da senat je že davno ovirajoče in nerabno zakonodajno telo ter nasprotno svobo-| di ljudstva; telo, kterega člani -r^J+fU*^ gpfnvp ri>par*V<* konv binrfcije; telo. ktero vslcd korupcije o priliki volitev svojih članov povzroča najgorostasnejše javne škandale, kakoršnih ne pomni zgodovina republike. Dopisi. ,— Slovenski delavci v Ameriki bodo sedaj uprav lahko ločili delavske liste od nedelavskih. Lis* ki bo zagovarjal človeški rop, ki ga je zvršfl Burns in njegovi hlapci v Indianaporsu. ali pa bo glede te afere neutralen, ga noben dclavec ne bo smatral za delavskega. * % L» Salle, 111. Nekoliko odgovora. Čital aem v "Am. Slov." dopis, tičoč se moje kandidature za al* dermana v pretečenih volitvah. Ne želim odgovarjati doiičniku na laži, ki jih je zapisal radi mene in moje kandidature, ampak dolžnost me veže kot socialista, da zagovarjam in odbijam napade, ki so naperjeni proti socialistični stranki. PV "A. S." aem čital: "ne volite socialista, on ni dober katoličan, on ae boji' križa itd. Ej, ti revni dopisnik, jaz se vseh teh stvari ne bojim, ampak bojim ae tebe, nesramuež, ki si okužen kot garjevec, ker priporočaš, naj ne volijo Slovenca, ampak raje Irca. ker on bolj globoko poseže v žep ko gre v nedeljo v cerkev. Tisti, k.i je torej prijatelj cerkve, kteri mnogo da. da, da — tistega je treba voliti. Pa naj še kdo reče, da klerikalci ne marajo delati z bogom kšeft in politiko. Po mnenju puhloglavega dopisnika. se vrše volitve zato, da se nagradi tiste, ki dajo dosti "ofra" v cerkev, kaznuje pa tiste, ki ne vidijo v cerkvi kšefta. Ampak volitve se vrše povsod z nameno, da ae izvolijo možje za mestno, deželno ali državno upravo, ne glede nato, kakšne vere je kdo in aH gre v cerkev ali ne. ^ Tako mislijo seveda socialisti, katerim je za dobro upravo in ne, kako bi si flikalo žepe, kakor se to godi adaj oovsod, koder niso v uradu socialisti. Dober človek v uradu lahko veliko naredi za delavce, kateri sploh vedno in povsod odločajo v volitvah. Samo poglejmo nazaj, ob času lanskega štrajka, kako so stsrčki hodili sem ter tje brez dela. Zakaj T Zato, ker jih ni hotel nihče vposliti; prestari so se zdeli vsakemu, ki želi mnogo dobička iz-prešati iz človeških mišic. Gledalo se je le po mladih, moči polnih ljudeh. Ko bi bil napr. kakšen alderman v občinskem zastopu. kj pozna delavske težnje, bi lahko kaj ukrenil, da bi dalo starčkom delo mesto. A ker ni bilo delavskih aldermanov. se to nj zvršilo. V 3 ti wardi bi bilo treba tudi glavne vodne cevi, da bi ne bilo treba hoditi po vodo po cel blok daleč, čiščenje ulic itd. a zgodilo se ni nič. Kajpak, glavno je, da gre alderman k maši. čeprav je vse narobe po ulicah hi eleys. To j* pav.M Na slavnosti je bilo od 800 — 900 oseb. Tone! Morda bodk) te številke vplivale toliko na Tvoje možgane, da te sreča pamet, predno umrješ! M. —-......c. KLERIKALNA PODIVJANOST. Klerikalci so povsod enaki: sirovi, neotesani, pretepači, zabav-Ijači. Klerikalci se dele na dvoje: v navihane hujskače, ki javno molijo v cerkvi, kot svetopisemski farizej in hlinijo krščanstvo in vero, da lahko izkoriščajo drugi del pod krinko vere, ki sestoji iz nevednih pretepačev, sploh surovin najnižje vrste, v katerih možganih kroži miselvda zvršijo Bogu dopa-dljivo delo, če vbijejo človeka, ki se ne klanja župniku, mežfiarju, kuharici ali pa kteri drugi klerikalni korifeji. Zdaj imajo klerikalci na piki najbolj socialiste. Najbrž ker je Tone Sojar, ki se v "Amer. Slov." v spisih, dopisih in noticah odlikuje po plitki znanosti, pisal, da so socialisti največji brezverci in da gre čast ljudem, ki s silo nastopajo na shodih proti socialističnim govornikom. Mogoče so tudi drugi vzroki. Prave vzroke bo težko dognati, ker klerikalci — posebno tisti del klerikalcev, ki sestoji iz ljudi, kterih možgani so omraČeni, zaupa take grehe le svojim spovednikom, da dobi tudi takoj odvezo, če bi slučajno žrtev njih surovega napada vsled telesnih poškodb,, ki so mu jih prizad-jali izgolj krščanske ljubezni, tudi umrla. Drugemu delu klerikalcev ni zameriti. Odrastli so brez najmanjše izobrazbe. Ti ljudje ne vedo, kaj je socializem in kaj hočejo socialisti. 'Si cialiste črtijo, ker jih proti aocializmu hujskajo oni klerikalci, ki jih molzejo. in ki so dovršili ljudsko in srednjo šolo, pa semenišče. Zameriti je pa prebrisanim klerikalcem, ki hujskajo in molzejtv ncuko-klerikalno maso. I^ebrisani klerikalci »o proti vsakemu napredku. Najbolj ljubijo temo v človeških možganih, radi tega jim je vsako društvo trn v peti, ki izobražuje narod. Dne 30. aprila je slov. pevski zbor "Slovan" v South Chicagi priredil veselico v Medosovi dvorani s petjem in gledališko predstavo. Namen društva je izobraževalen, ker goji petje in dramatiko. Društvo se nc vmešava v verfckij in nc v p litične zadeve. Vzlic temu pa imajo ondotni klerikalci ♦o druHt va^kalLToga namen j c v narodu vzbuditi zanimanje do petja in do dramatike, v želodcu. Poslužujejo se najbolj umazanih sredstev, da bi uničili pevski zbor. Komaj so klerikalci zvedeli za veselico, ze so pričeli s protiagi t arijo, pa s prav podlo in umazano. Priredili so veselico v dvorani Ca-sino Grove in razbobnali v «vet, da bo pijača zastonj in vstopnine prost vstop v dvorano. Da'bi pa protiagitacija imela še večji vspeh, ao pa člane pevskega zbora krstili za anarhiste, socialiste in najhujše brezverce, ki ao baje v direktni brezžični zvezi z Lucifer-jem, glavarjem pekla. Vzlic podli in umazani agitaciji je pa bila veselica "Slovana" dobro obiskana. Pevski zbor je bil tudi popolnoma svoji nalogi kos: izvajal je dobro pevske točke in tudi gledališka predstava je vspe-la dobro. V dvorani je pa med vdeleženci vladala prava harmonija, ki se pojavi le tam, kjer se shajajo olikani in izobraženi delavci. Vse drugače je bilo na klerikalni protiveselici. Kdor je prišel v dvorano, so ga takoj merili divji in nič dobrega obetajoči pogledi. Pregledali so ga takoj od nog do glave, če ni na njem kakšnega znamenja, ko dokazuje, da ne spada med podivjano druhal. Ta pro-tiveselica sploh ni bila veselica. V dvorami so ae zbrale prave Bas-sermanove postave, ki so se sešle, da bodo pile zastonj in se pretepale, da zadostijo svojemu surovemu nagonu. Nekateri čikaaki gostje, ki so prišli na veselico "Slovana" so se hoteli prepričati, če so klerikalci ree taki divjaki. In prepričali so se kmalu. Komaj so vstopili v dvorano, že so jih nekteri gledali kot levi razbojnik na križu in po preteku nekaj — komaj par minut so bili tudi že na ulici s posledico, da sta bila dva po tolovajsko napadena od zadej — vdarjena. Klerikalna druhal se ni še nikdar odlikovala s tem, da je pogumna in srčna, še vedno je napadla od zadej, potem se pa skrila zopet v svoj brlog. Socialisti se do sedaj nismo dosti brigali kaj počenjajo klerikalci. Ali ti napadi in poboji bodo kmalu ponehali v Cook okraju. Skrbeli bomo, da bo vsak klerikalni pretepač in hujskač prejel tudi zasluženo kazen, pa naj že napade socialista ali- nesocialista. Vsakega slov. delavca, ki ao ga napadli klerikalci brez vzroka in povoda, le radi tega, ker ni klerikalec, prosimo, da «poroči nemudoma svoj slučaj "Proletarcu", ali pa tajniku jugoslov. soc. zveze sodr. Fr. Petriču. Že na prihodnji seji soc. organizacije za Cook okraj bodo delegatje prinesli stvar pred ce-loskupno organizacijo, da se postavnim potom ostavijo tolovajski napadi klerikalcev na mirne delavce. Mi smo prepričani, da ne bo prej miru, dokler ne pojde en par klerikalnih pretepačev in hujskače v na ričet. Socialisti smo se zavedali, da je v Ameriki ločena cerkev od države. Nismo se vmešavali v cerkveno in farovške zadeve, ker smo mislili, da so se slov. duhovniki tudi araerikanizirali. Alri zadnji dogodki dokazujejo, da jc med slov. duhovniki le malo duhovnikov, ki oznanjujejo nauk Krista o ljubezni do bljižnega. To je vzrok, da danes pozovemo vse sodruge, da agitirajo vedno m povsod proti klerikalni bandi, ki misli, da je Amerika Kranjska dežela, paradiž za klerikalne pretepače in hujskače v talarju. Apeliramo pa tudi na vse druge delavce, ki ne trobijo v klerikalni rog, da se nam pridružijo pri tej agitaciji. Složen nastop vseh delavcev smo do danes pogrešali v marsičem. In kar se nam jc do dane* zdelo skoraj nemogoče — to je sloga vseh neklerikalnih delavcev proti klerikalnemu zmaju, se bo sedaj nejbrž uresničila! >a>aaa*Mi laaiaaaal Industrial Savings Bank 2007 BLUE ISLAND AVE • - CHICAGO, ILL NEKAJ ZA BOJABJA. (Nadaljevanje.) 'v * &>jar pravi, da je — delavec, da «pada med delavce l — Proaim, ne amejajte ae! Stvar bi bila res smtftiia, da ni odveč bedasta. Sojar — delsvecl Hm! Potem je bil Dow k» iz Zion City tudi delsvec i n sleherna ciganka, ktera Milo-gl" na kvarte je tudi delavka. Tu se vidi, za kakšne 1 ?pce ima n^roflflavi Tone uboge čitatelje Amer. Slovenca." Kdo je pravzaprav delavec! Vsakdo, kteri bodisi z rokami ali z glavo, t. j. z umom in peresom proizvaja direktno ali inctirektno dobrine v prid Človeški družbi. Delavec je vsak. kteri najsibo direktno ali indirektno sudeluje pri proizvajanju narodnega bogastva in lrte-ri izvrfiuje dela, ki materialno ali duševno z ozirom na izobrazbo koristijo ljudem. Izkratka: delavee je tisti, kteri živi od dela svojih rok ali svojega uma, ne pa od dela drugih. Kaj pa proizvaja Sojar oziroma duhovnik? Sčim koristi ljudem! Kakšno koristno delo opravlja? Ali so mogoče cerkvene ceremonije kaj koristnega in potrebnega? Res, težko delo ima Sojar! In zelo "produktivno"!!! Nekaj klepeče in mrmra v cerkvi, kar ga^ nihče ne razume, in vedno eno in isto stvar (laai za dnevom, leto za letom. Kolika napornost in skrb! Najmanj v eni uri je "trudapolno delo" končano in Tone se gre klatit po " fashionable'' hotelih, ali pa tuhta "duhovite" članke za jolietski list, če Žene dela načrtov za novo kolekto To je pri njemu "delo". Seveda je, toda tak "delavec" je tudi Rockefeller in vsak kapitalist, ki vedno tuhta in dela račune, kako bi povečal prcrfit; "delavec" je potemtakem tudi navadni ropar, ki ponoči vrta blagajne, kajti vrtanje in razetrelje-varrje"je tudi delo. ~ Kruh seniora peči, kajti ljudje morajo jesti; obleka se mora šivati, kajti ljudje ne morejo nagi letati okrog; treba je zidati hiše. potrebno je raznovrstno orodje, potrebne so neštete reči, ki jih izdelujejo in nabavljajo delavci, — za kakšno materialno ali umsko porabo pa je duhovnikov "produkt"? Kje ga sploh pogrešamo? V Ameriki živi miiione ljudi, ki,ne pripwdajo nobeni cerkvi. In ti ljudje so vseeno zadovoljni, ako so v dobrih gmotnih razmerah ; niti malo ne pogrešajo duhovnikovega "dela". To dokazuje, da ljudje čisto lahko živijo brez duhovnikov, kajti zadnji ne koristijo nič. So sicer duhovniki. kteri poleg svojega jalovega posla opravljajo se postranska slučajno koristna dela, tod» takih je bore malo med katoliško duhovščino. Popje drugih ver. recimo protestantje itd. so saj ožen-jeni in skrbe za naraščaj družbe, če že ne store ničesar drugega. Drugi zopet obdelajvajo zemljo, ali delajo v pisarniških uradih kar imajo prostega časa. Le katoliški pop je pravi trot v človeški družbi. Pase večno lenobo in živi od večnega beračenja. Posamezni pop sicer ni sam odgovoren, da je tak; odgovoren je gnjili sistem, ki je ustvaril popa in ki dopušča take trote poleg trotov druge vrste. Ptodec sistema pomeni tudi padec vseh trotov.' Ko je Sojar pričel s svojo klobaso proti socialistom v "Amer. Slovencu", mislili smo, da bo iz svojega• stališča pobijal socializem; pričakovali smo. da bo skušal dokazati, da zahteve socialistov so nepraktične, neizvedljive itd. A pričakovali smo več, kot more Sojar storiti. ."Biseri" njegove klobase so: "Zanikani socialisti", "zaplankani socialisti", "socializem za kranjske socialiste je španska vas", "socialisti so opice", "socialisti so tatovi." To so Sojarjevi "argumenti". Tako on "pobija" socializem. Vse svoje bedarije je pa zabelil z za-jokaiiu velikonočno pridigo in na-zadr»jc«nas je svečano s sv. Pavlom — preklel! Vsak pameten človek se mora smejati Tako zna zadnja šiškarska baraba, ne le pe-« telinasti Tone. ki je slučajno kranjski pop neke beraške farice v OhicRgu Da bi Tone pričel z generalnim knrzom o socializmu, na to Se misliti ni. Sojar misli, da je to socializem, če kdo v cerkvi cigaro kadi. Dalje je pri njemu socializem, če se kakšen pijanec v selnnu navsomoč pridušnje. ("Delavec" Sojar namreč vedno pohaja po salunih in "študira" socializem v "špeglu" za "baro" med ljudmi, ki so toliko socialisti, kolikor smo mi Tonetove "ovČi-ec") Tsk "ueenjsk" je Sojar. Zares občudovanja je vredna njegova temna l>uh< a ' Postavil se pa je z opičjo pridigo. "Mene bi bilo sram, če bi bil uioj praded opica", pravi Sojar. No, mi že nismo rekli, da je bil njegov praded opica; mogoče, da je bil pameten Človek in bilo bi njega sram, če bi bil vedel, da bo njegov potomec Tone — taka opica! Pa še z opico se ne tudrc meriti; Marsikte-ra opica ima več pameti kakor jo ima Tone, kadar ga prime posebna bolezen, da preklinja socialiste. Z opičjimi pridigami torej ne prihajaj več, Tone, kajti stem se samo smešiš. Vedi Sojar,. da je v Ameriki in Evropi na tisoče in tisoče ljudi, kterim ti s svojo "uče«-jostjo" ne dosežeš uiti do nožnega palca, ki priznavajo razvojno teorijo za nevrgljiv fakt. V»* znanstveni svet ne more več taji«-ti prirodnega zakona evolucije, razvojnega procesa človeka iz nižjih form življenja..In vsi, ki priznavajo evolucijo tudi niso socialisti. Thomas Edison, kteri je sto ril za človeštvo več kot vsi sodob ni popje in škofje, kar jih je na svetn. — pa kaj samo popje 1 — tudi priznava razvojno teorijo kot neizpodbho resnico. In Edison ni socialist. Razvojna teorija bo v nekaj letih splošno priznan fakt kakor je že dolgo priznau fakt Kopernikov nauk, da se zemlja suče okrog solnca. Vedi Sojar. da je ravno drhal rimskih popov smešila in sramotne mučila Koperni ka in Galileja, ko sta skušala dokazati svetu, da zemlja ni ravna plošča in da ne stoji ua mestu temveč »Is je okrogla in da se suče okrog solnca. Ali se morda ne suče? Kakor takrat, tako skušajo hlapci nazadnjaškega Rima tudi danes ^«nešiti teorijo o razvoju človeka. Noben inteligent. kteri ima kaj razsodnosti in kteri neče biti hinavec, ne more najti razvoj ne teorije. Branijo se z vsemi štirimi le hlaf>ci sajastega Rima <1 vedo zakaj — ¿n Sojar, zarukan kranjski pop. seveda tudi žvižga na oficijelno flauto rimskih paš. Nimamo nič zoper to, če Sojar misli. da izvira iz Ilovice, iz — blata. Naj bo iz blata! Kouštatiramo dalje, da Sojar ima dušo v —■ želodcu. Sam se namreč baha v 16. štev. "A. SI.", da ima dušo in želodec, torejv dušo v želodcu. Ako misli s tem kaj druzega, naj pove. — (Kt.nec prihodnjič.) IZ DELAV8KE0A SVETA — Štrajkujoči premogarji v \Vestmoreland Countv. Penna., so pokazali, da se *toje trdno v boj ni vrsti za svoje pravice proti ope ratorjem prem ga. 24. aprila priredili so štrajkarji veliki obhod v mestu Lat robe, središču premo-garskega okoliša, kjer se bije boj. Korakalo je Čez pet tisoč premo-garjev in dva tisoč žena in otrok. Po obhodu je bil shod v Shovval-ters.-gledališču, na kterem so mnogi govorniki navduševali vse štrajkarje k vstrajnosti do zmage. Feehan, predsednik premogarske unije v okrožju štev. 5.. je rekel, da štrajkarji morajo zmagati ma-gari če štrajkajo še pet let. Za njimi stoji organizacija, ki bo storila vse. samo da dosežejo zmago. — Tobačni trust sedaj na jemlje večinoma ženske, predvsem mlada dekleta za tobačno delo v smodkarnicah itd. Trust ima posebne "šole", kjer se dekleta uČe delati smodke in druge tobačne izdelke več mesecev brez vsake plače. Dekleta dobe vsak teden certifikat za $1, kteri se ima izplačati šest mesecev pozneje. To naj služi v svarilo vsem tistim, kteri kadijo skehske smodke. — V San Franciscu je vsepolno delavce v brez dela. Ondotna kapitalistična podjetja pa kljub te- mil- oglašajo K« dfllsvce klazite se p»i niem Oddaljeni rojaki naj pišejo do^ pisnico. im Angleščina brei uči tal Slovensko w gleška Sle ca, Tolmač in An$l. Slov. Slovar a samo $1.00, in je dobiti pri V. a. KUBEL 538 W. US St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. PiSite po cenik! POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON 6 modernim kerlji&ea I Svate pivo v sodčkih ia butaljkal in druge raanovrstne pijače tar inilJAl ■nwdka. Potniki dobe čadao prsta* čiMe aa o i ako tmo. Postrežba točna ln lsborna. Vsem 81ov«nean) in drugim Slevaaanj se topio priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Gratr« Av«. Chiof* Valentin Poti sel gostilničar IL 1237-lst St.. U Salle, Toči m, gostilni podrejena u»ae priporoča rojakom sa obttea sMJ veiii metodi " " (Preitknvania brezplačno) Zdravljenje aa atalno, je, kar želi vsakdor; osdravim vsakogar, kdor mi aaupa njegov poloiaj. Moje sahteve «o dostopne in primirne napram nn «dMvljenj* i« obroki lahki. Pridite .^nes in olajšajte bolečine. I nasveti zastonj.) DR. ZINSy 183 md Chicago Odprtot > ajutraj do B iva^ar. Ob nndnljah od 8 »Jutr. do 4 pop. dobra, domača Gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clatrave teft vino. pivo in f*anj« rrrv« vrat* iim^iL.. »omt m pripors^arojakom v C^vaUnd potnikom Uotnli M, A, Weisskopf9 M. D. Iikuien «dravnik. Uraduje o