Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 64.
JOLIET, ILLINOIS, 9. JULIJA 1915
LETNIK XXIV,
"Strašne izgube utrpeli
NOI&
»i»
Italijani blizu Gorice.
Cadorna žrtvoval tretjo armado v brezuspešnem napadu. Štirje vojni zbori krvavo odbiti. Ob kuroški meji bojišče posejano z italijanskimi trupli. Francozi v hudih bojih z Nemci.
P
Rusi se zbirajo v obrambo Varšave proti zmagovitim Avstro-Nemcem.
I j še !ft!
preV . m«* torejp'
■ Dunaj, 4. jul. (čez London.) — "V n,lh dneh so naši boji ob koroški J31 dobro napredovali; pri Val Gran-je' vznodno od Ploekenskega prelaza, Sest°.Stala Planina končno v naši po-
tirolski meji je prišlo do to^ni-SK1n bojev."
Boj proti resnici.
W1' 4'jul" (Cez Pariz) ~ "0b celi
Vah 111 biJ° nobenih izprememb. Ži-»trdl! t0pniški boj; se nadaljujejo proti kjer ^ PI"' Malb°retu in Predelu, ra Povzročajo veliko škodo in silne
2avVr-'0p' ur' Malboret so ItaliJani Poro" V" PrCd tremi tedni' kakor so
šaio La dočim ga sedaj zopet posku-razdejati z železnimi kroglami.)
halijani ne morejo naprej.
Jijan-u"' 4' jul (Cez Pariz-) — Ita" trdba P°djetja Proti avstrijskim u-skemm pri Malboretu in na Predel-izDn li're'azu s'cer dozorila "prav na te dne dogodke". Ali z ozirom topnieZave ozemlja, kjer more težko
javnost prodirati le počasi, ne sme qSo kakor zagotavlja italijansko » plsJe, pričakovati prenaglih uspe-
i.o nekatenlv slučajih je "bilo potreb-ki 'jjjf • Ul čisto nove ceste. Topovi, to 2Je m°g°če spraviti tam na fron-br'a k P tudi n'so enako težkega kali-leg tg,0r.avstrijski, katere ščitijo po-Plo^čega Sest palcev debele oklopne
HaČi^eb?I°St ok,°Pnih plošč je na vsak hrabP"vemeril s colnim merilom kak On ;. t>er«agjieri	•
•ežbs
vo"a Stre

P- Ur)	v noči in megli.
Albansko vprašanje.
(Čez Pariz.) — "Cor-
3n e
i?
V
1
Rim d • ,
Here d' T J
italijans,Uha" ie dognal iz Krfa, da je v Rim> ^ Poslanec v Draču odpotoval Zunanjiii ' SC .razg°vor' z ministrom Drač (T) Stvari o položaju v Albaniji. ska p0lkaUlaZZ0) sta zasedla dva srb-
Val»jo kamenje na Italijane.
ženeva 5 • Va«je se	5" — Hudo 'We-
1(1 OoberTu "a visokih ravneh Krnik Peri, k 'Iob med Italijani in Avstro-*a) iz i'„ °r brzojavljajo danes •sem-
Avstri oniosta. ■"enje inKl sPuščajo doli prodno ka-Pr°<lraj0jrazstrelj«jejo skrite skale na e 'talijanske planince.
Lasko uradno naznanilo. ln>. 4 •
Uradn0 (Zakesnelo.) — Sledeče nan''° jc bilo izdano nocoj
v glavnem stanu italijanskega generalnega štaba:
"Ob trentino-tirolski in koroški meji so se nadaljevali topniški boji v mrzlem vremenu. Trdnjavica Hensel je bila včeraj večkrat zadeta.
"Podpiran po neprestanem topniškem streljanju, je sovražnik snoči poskušal vzeti nazaj okope na severnem slemenu Vala Grande, ki so jih zavzele naše planinske čete dne 2. julija. Napad je bil odbit, kakor vsi prejšnji."
Italijani blizu Gorice poraženi.
Dunaj, 6. jul. (Brezžično v Sayvilfe.) — Vojni urad je nocoj izdal sledeče naznanilo glede bojevanja z Italijo:
"Bojevanje v goriškem okrožju se je v ponedeljek razvilo v splošno bitko z italijansko tretjo armado. Kaki štirje sovražni vojni zbori (160,000 mož) so bili pod zaščito silnega topniškega streljanja postavljeni k napadu proti celi naši fronti od mostnega branika pri Gorici do brežine. Sovražnik je bil povsod popolnoma poražen in je imel zaznamovati strašne izgube. Vsled sijajnega obnašanja naših čet, zlasti pehote; so vkljub številni premoči sovražnikovi ostale vse postojanke v naših rokah.
"Ob "osrednji Soči, v fcredeltf Krila" in na drugih točkah fronte se ni primerilo nič važnega."
Prelom med Italijo in Turčijo.
Carigrad (Brezžično čez Berlin-Say-ville), 6. jul. — Italijanski konzuli so začeli zapuščati Turčijo. Italijanski poslanik v Carigradu utegne v kratkem odpotovati.
Rim v strahu pred letavci.
Rim, 6. jul. — V razpravi o nevarnostih, ki utegnejo pretiti večnemu mestu od napada po avstrijskih letav-cih, poudarja "Giornale d' Italia", da se italijansko glavno mesto lahko počuti popolnoma varno, ker je oddaljeno od Pulja celih 235 milj, od otoka Visa 213 milj. Avstrijskim letalom da je že težko, v enem poletu preleteli več nego 31S milj, in zato da jim je nemogoče, podjeti napad na Rim z u-panjem na varno vrnitev.
Italijanski porazi.
Dunaj, 7. jul. (Čez London.) — Vojni urad je izdal nocoj sledeče uradno naznanilo:
"V koroškem okrožju je sovražnik zopet napadel skalnati vrh, ki je bil cilj prejšnjih napadov, a je bil odbit. Bojišče pred našo postojanko je bilo posejano s trupli. Ob koroško-tirol-
ski meji se nadaljujejo topniški boji, in ravno tako na fronti ob Soči.
"Vzhodno od Trebinja v Hercegovini so bile naše čete zelo uspešne in so odbile napade Črnogorcev, ki so poskušali zopet zavzeti svoje izgubljene postojanke."
Z ruskega bojišča.
Berlin, 5. jul. — Rusi so bili pognani nazaj na svojih zadnjih obrambnih linijah v Galiciji. General von Linsin-gen je po današnjem naznanilu vojnega urada prisilil Ruse k umiku na vzhodni breg reke Zlota Lipa, jugovzhodno od Lvova. Severno so Avstrijci očistili zapadni breg Buga, ko so zavzeli več sovražnikovih močnih postojank. Naznanilo se glasi:
"Nemške zvezne čete pod generalom von Linsingehom so dospele na celo fronto reke Zlota Lipa in očistile zapadni breg Rusov. V skoro dvotedenskem bojevanju proti močnim sovražnikovim postojankam smo izsilili prehod čez reko Dniester in poganjali sovražnika iz postojanke v postojanko.
"V okrožju reke Bug je sovražnik snoči zapustil mostni branik v Krylo-wu. Med Bugom in -Vislo so bili Rusi odbiti blizu Plonke in Turobina ter blizu Tarnawske in Krasnika."
Rusi izgnani iz Bukovine.
Brzojavka iz Črnovic, Bukovina, poroča, da Rusi nadaljujejo obupne a brezuspešne napade v okrožju med. rekama Prut in Dniester s težkimi izgubami. Te so znašale 20,000 mož v zadnjih dneh.
Silni topniški spopadi so besneli v soboto' v severovzhodni Bukovini. Rusi .so, se umaknili in avstro-ogrske čete so jm za'Sl'fcH&tfaTe" čez mejo:
Italijanski časopis "Corriere Delia Sera" sedaj priznava, da so maršal von Mackensenove prednje straže manj nego dvajset milj od ruskega mesta Lublin in lahko dospo do Brest-Litovska v treh tednih, po današnjih švicarskih brzojavkah.
Bitka na južnem Poljskem.
Petrograd, 5. jul. — Največja bitka izza bojevanja pred Lvovom besni sedaj ob šestdeset milj dolgi fronti med Bugom in Vislo. Avstro-Nemci pod maršalom von Mackensenom udarjajo s polno težo svoje ofenzive proti Rusom v svrho, da prodro v Lublin. U-radne brzojavke so naznanile odbitje predhodnih poskusov sovražnikovih, predreti ruske linije.
"Ob reki Wyznici smo uspešno zaustavili sovražnikove osredotočene napade vzhodno od Krasnika," pravi u-radno naznanilo. "Napadi pa so se ponavljali z veliko silnostjo. Sovražnikov poskus, prodirati iz Zamošča proti Krasnotawu, je povzročil obupno bojevanje v petek ^večer in v soboto zjutraj, zlasti blizu stočišča rek Wolica in Wieprz.
Velike nemške izgube.
"Sovražnik je utrpel težke izgube blizu vasi Tarzyniechy in Stryjow. V
II.
hoto by
An»«rican Prcgg Association.
IZGREDI V LONDONU PO NAPADU Z ZEPPELINOVCEM.
ei)peliiiov^^|"H'mski izgredi so bili v Londonu po potopu "Lusitanije" in poznejšem napadu glavnega mesta a sl'k> so videti ženske in otroci, ki razdevajo lastnino nekega nemškega trgovca.
števil
OBUPALI NAD BOLNIKOM.
Nadškif Quigley utegne umreti vsak hip, rekli zdravniki v sredo.
Rochester, N. Y., 7. jul. — Ob pozni uri nocoj naznanjajo iz stanovanja Joseph M. Quigleya, 25 Cady St., da njegov brat, nadškof, James Edward Quigley iz Chicaga, ne more več živeti mnogo ur.
Dr. Kdgar McGuire iz Buffala, najboljši .specialist za hrbtenico v nevv-yorski državi, je posetil bolnika snoči. Dr. .McGuire je po natančni preiskavi rekel, <la nadškof umira in da je dvajset ali več zdravnikov iz Chicaga, Washingtona, Atlantic City, Clifton Springsa in Rochestra storilo vse, kar se je dalo storiti v tem slučaju.
Ob .1 olnikovi postelji so zdravniki, sorodnjki in prijatelji.
soboto zjutraj so naše čete vzele nazaj vas Tarzyniechy, ki jo je sovražnik zavzel v petek."
Vzhodno in jugovzhodno od Lvova, kakor .uradno priznavajo, se je general Ivanov umaknil od Gnile Lipe pred močnejšo sovražno silo in ustanovil ob Miloti Lipi. Ozemlje tukaj ni u-godno za daljšo obrambo, in verjetno je, da se bo general Ivanov umaknil dalje proti Zloti Lipi, osem milj dalje vzhodno.
Frank Holt-Muenter
izvršil samomor.
Bivši vseučiliški učitelj, ki je obstrelil J. P. Morgana, bil v zaporu najden mrtev.
BIL ČLAN ZAROTE, PRAVIJO.
Postal nevaren zločinec iz fanatizma za nemško stvar.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 6. jul. (Brezžično v Sayville.) — Generalni štab je nocoj objavil sledeče naznanilo:
"Rusi, k'i so bili v drugi bitki pri K rasi i'iku poraženi po armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda, se umikajo v severni in severovzhodni smeri, zasledovali) po Avstrijcih, ki pritiskajo k napadu.
"V ponedeljek so Avstrijci osvojili okrožje Cieszanovv in višine severno pri Wysnice. Pod pritiskom našega prodiranja se sovražnik umika ob reki Wieprz čez Tarnogrod. Naš plen v teh bojih je narastel na 41 častnikov in 11,500 mož.
"Ob reki Bug in na vzhodnem Gali-škem je položaj neizpremenjen. Ob Zloti Lipi in Dniestru vlada mir."
.»emško uradno naznanilo.
Berlin, 6. jul. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče uradno naznanilo:
"Močno utrjen gozd vzhodno od Bialeblota in zapadno od železnice med mestoma Suwalki in Kalwarya je bil davi vzet z naskokom. Ujeli smo kakih 500 Rusov."
» Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 6. jul. — Sledeče uradno naznanilo iz ruskega vojnega glavnega stana je bilo izdano nocoj:
"Na fronti med Vislo in zapadnim Bugom se je vršilo skrajno obupno bojevanje v nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj v predelu Urzendow-Bychawa, severno od Krasnika. Sovražnikova ofenziva vzhodno od Krasnika je bila zaustavljena po našem udarcu na krilo na višinah severo-zapadno od Wilkolaza. Sovražniku so bile prizadete resne izgube, ker smo ujeli v ponedeljek zjutraj več nego 2,000 mož, vštevši devetindvajset častnikov, dočim je kakih 2,000 sovražnih mož obležalo mrtvih pred našo fronto.
"Odbili smo včeraj nove napade v ofenzivi med Wieprzom in zapadnim Bugom, kakor tudi na vas Krylow."
Glen Cove, N. Y., 6. jul. — Frank Holt je bil nocoj najden mrtev po nekem jetniškem čuvaju, ki • je bil na ponočni straži. Kako je mož, ki je pred nekaj dnevi obstrelil finančnika J. P. Morgana, izvršil samomor, se še ni moglo natančno dognati, ker jetni-ška oblastva o tem molče. Mislijo, da se je zagnal iz okna v globino.
Dokazi se množe.
Glen Cove, N. Y., 6. jul. — Dosedaj zbrani dokazi v opravičbo sumnje, da sta Holt in Muenter enainista osebnost, so bili danes pomnoženi z novim odkritjem. Jetniški zdravnik je našel pri preiskavi jetnika na njegovem telesu brazgotine ali zarastke, ki se popolnoma skladajo z osebnim popisom pogrešanega harvardskega profesorja. Muenter se je moral nekaj let pred svojim skrivnostnim izginjenjem podvreči operaciji, ki so od nje ostali za-rastki.
Newyorški zdravniki duhobolnih so bili pozvani, priti v Glen Cove in preiskati jetnika glede njegovega dušnega stana. Dr. Cleghorn, jetniški zdravnik, misli, da Holt boluje ali za blod-noveličjem, ali za kakim drugim dušnim motenjem.
Prvi samomorni poskus.
Glen Cove, N. Y., 6. jul. — Frank Holt, ki je poskušal umoriti J. P. Morgana in po lastni priznavi povzročil bombno eksplozijo v kapitolu v Washington!!, je podjel v ječi samo-jm-oren poskus s tem, tki je i/kušal s
svinčnikom predreti žilo utripalnico levega sklepa.
Neki čuvaj v ječi v Mineoli, okraj Nassau, je zapazil, da je iz Holtovega podkomolca tekla kri, in je obvestil jetniškega uradnika. Dasi je bila pomoč hitro pri roki, vendar je Holt izgubil prilično dosti krvi, tako da je zelo oslabel.
Holt ali Muenter?
Cambridge, Mass., 5. jul. — Tukajšnja oblastva so nocoj pričakovala vesti od newyorške policije, ali je bil Holt spoznan kot Erich Muenter, ki je po smrti svoje soproge, katero je baje zastrupil, dne 16. aprila 1906 skrivnostno izginil. Toda vest doslej še ni dospela.
Holt o vojni.
Glen Cove, N. Y„ 5. jul. — Komisarju Woods je poskušal Holt pojasniti strašno klanje vsled vojne. Rekel je, da je vedel, da g. Morgan lahko dokonča vojno, in zato da gaje posetil. G. Morganu da ni hotel storiti nič ža-lega, ampak da ga je hotel samo pregovoriti, naj pri svojih vplivnih prijateljih deluje na prepoved orožnega izvoza. Storil da je samo to, kar je smatral za svojo dolžnost, in da je tipal doseči svoj cilj.
Zarota?
New York, 7. jul. — Frank Holt — ali Erich Muenter, da mu damo ime, ki mu pristoji po pravici, se je usmrtil ravno ob uri, ko je policija začela zbirati dokaze, da ni bil samo izmučen vseučiliški učitelj zmedenih možganov vsled fanatizma za nemško stvar, marveč eden najnevarnejših zločincev naše dobe in prejkone agent dalekosežne zarote.
Vsled malomarnosti nekega jetniškega čuvaja v Mineoli, ki je pripustil izvršiti samomor, bo kaj težko odkriti vse Holtove čine in zveze ter zaslediti njegove sozarotnike.
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 5. jul. (Brezžično v Sayville.) — Veliki glavni stan je danes objavil sledeče naznanilo:
"Severno od Ypresa je bil'krvavo odbit britanski, pri Souchezu pa francoski napad.
"Na zapadnem koncu gozda pri Le Pretru so Nemci naskočili -sovražne obkope v raztegu 1,500 yai%ov in prodrli za 400 yardov. Pod težkimi izgubami so morali Francozi, ki so se trdovratno upirali, zapustiti postojanko. Ujeli smo kakih tisoč neranjen-cev, med njimi štab nekega bataljona, ter zaplenili dva topa, štiri strojne puške, tri lahke in štiri težke minohav-bice.
"Obenem je uspel napad na neko francosko strelniško postojanko južno od Norroya ob reki Moselle. Strelnico smo razstrelili in potem kraj zapustili, po našem načrtu.
Nemci hočejo v Calais.
London, 6. jul. — Zadnjih štiriindvajset ur je prineslo mnogo obnovljenih govoric, da nameravajo Nemci začeti novo ofenzivo na zapadu. Njihov namen je baje, podvojiti svojo gališko taktiko in prodreti v Calais za vsako ceno.
Tozadevna poročila so prišla skoraj obenem iz Curilia, Bruselja, Pariza in Amsterdama. Po curiškem poročilu je sedaj med potjo na zapad deset nemških vojnih zborov, ki so se odpočili
v notranji Nemčiji od naporov gali-škega vojskovanja.
Bombardirali Arras in Reims.
Pariz, 6. jul. — Sledeče uradno naznanilo je vojni urad izdal nocoj:
"Nemci so bombardirali Arras in posebej katedralo z zažigalnimi izstrelki. Bombardirali so tudi Reims.
"Na višinah reke Meuse smo zopet zavzeli neko utrdbo, ki so jo bili Nemci zavzeli dne 27. junija.
"V Vogezih je sovražno topništvo spet začelo bombardovati, zlasti pri Fontenellu, Hilgenfuerstu, Hartmanns Weilerkopfu in Thannu."
V Dardanelah.
Berlin, 5. jul. — Carigrajski poroče-vavec listu "Zeitung Am Mittag" poroča, da so Britanci izgubili 10,000 mož diied bojevanjem zadnjih dvanajstih dni okrog Seddul Bahra na poluotoku Gallipoli. Poroča, da je videl na tisoče ranjencev na prevozu do bolničnih ladij, dočim so bili mrtveci puščeni ne-pokopani. Nadalje pravi:
"Višek v groznem klanju je bil dosežen v jutro 1. julija po tridnevni o-fenzivi, ki se je popolnoma izjalovila. Čolni so prevažali ranjence do in od prevoznih ladij več ur. Turki so do-znali, da so Alexandria, Cairo in po Britancih zasedeni otoki prenapolnjeni z ranjenci.
"Turške izgube so bile izmerno manjše in Iaglje, kar dokazuje dejstvo, da je polovica ranjencev že spet v boju."
Bolgarija se pogaja s Turčijo.
Berlin (Brezžično v Sayville), 6. jul. — Bolgarska vlada je ostala pri tem, da se angleški poslanec v Sofiji, sir Bax-1 ronside, zaradi svojega nedostojnega vedenja v pogajanju trojnega špo razuma z Bolgarijo odpokliče.
Nadaljnja poročila iz Sofije ugotavljajo, da se pogajanja med Bolgarijo in Turčijo nadaljujejo z najboljšim upanjem na Ugoden zaključek.
Boji v Mehiki.
Laredo, Tex., 6. jul. — Neko poročilo pravi, da je v celodnevnem boju za Paredon, opirališče Villove armade, okoli 30 milj severozapadno od Mon-tereya, padlo šeststo Carranzovih vojakov. Tega boja se je baje udeležilo 18,000 mož in izguba na obeh straneh znaša baje 2,000. Ojačene Carranzove čete so danes ponovile napad.
Delo anarhistov?
New York, 5. jul.—Dinamitna bomba je razpoknila v pritličnem vhodu v policijski glavni stan na strani Center streeta ravno pod detektivskim uradom nekaj minut pred 9. uro nocoj s tako silo, da se je poslopje s prebivav-ci vred pretreslo.
Eksplozija je popolnoma razdejala hodnik, držeč iz vhoda v glavni pritlični hodnik, ter zdrobila okna v poslopju samem in onostran ceste.
Eksplozija je značilna posebno vsled dejstva, da je danes minil en dan po obletnjci bombne eksplozije v Arthur Caronovi sobi ob Lexington avenue pred letom dni.
Pogreb Porfirio Diaza.
Pariz, 6. jul. — Pogreb Porfirio Diaza se je vršil danes dopoludne ob 10:30 uri v cerkvi, zgrajeni v spomin na bitko pri Eylavi. Udeležba je bila številna, in navzoči so bili tudi zastopniki francoske vlade in mesta Pariza.
Avstrijska vseučilišča
so imela 1911-12 okoli 30,(XX) slušateljev, in sicer: dunajsko 10,097, '.vovsko 5177, praško češko 4111, nemško 1965, krakovsko 3404, graško 2129, inomo-ško 1327 in črnoviško 1229.
Jolietska novica.
— Gdč. Angela Darovic in Albina Walker iz Chicage sta prišli v.Joliet, kjer sta ostali par dni na obisku pri g. Franku Skul na Center St.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno.
Najnižje cene:
5 kron pošljemo za........$ . .85
10 "	" " ........ 1.65
25 ..... " ........ 4.05
50 " " "........ 8.05
100 " " "........ 16.00
500 "	" "........ 79.50
1000 "	" "........ 159.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 7. jul. — Tudi v Jolietu «e je za par minut ustavil iLiberty Bell — Zvon svobode, ki tvpri eno najdražjih zgodovinskih svetinj ameriških. Ustavil se je tukaj Zvon svobode na svoji prekocelinski vožnji iz Philadel-pliije, Pa., v San Francisco, Cal., kjer bo tvori! najzanimivejši razstavek na panamo-pacifiški razstavi. Dospeti je imel vlak iz Chicaga v Joliet 10 minut po 1. uri davi. Tedaj je bilo na za-veznem kolodvoru (Union station) zbranih že do dvatisoč ljudi, in prišlo bi jih še več, da jih ni preplašila ploha z bliskom in gromom, ki je trajala vso noč. Na kolodvoru je neumorno svi-rala godba triintridesetih mož, ki so jo poslali Knights of Pythias. In vmes so se oglašali pevski zbori, med njimi najboljši jolietski kvartet. Med pričakovanja polnim in veselo razpoloženim občinstvom je bilo najmanj petdeset slovenskih fantov in mož, ki vedo ceniti pomen slavnega Zvona svobode. Vlak je imel zamudo in je dospel šele ob 1. uri 50 minut. Na posebnem, ploščatem vagonu, zadaj pripetem k vlaku Rock Island proge, je na močnem ogredju visel Zvon svobode, ponoči ves razsvetljen, tako da si ga lahko natančno videl. Z nepopisnim navdušenjem ga je pozdravilo občinstvo. Vsakdo se ga je hotel do-tekniti, kar je bilo dovoljeno. In vrli častni stražniki, ki ga spremljajo med vso njegovo odsotnostjo iz Philadel-phije, so drage volje pojasnili to in ono vprašanje. V spomin so razdelili tudi nekaj rožic, ki jih je bilo okrog zvona vsepolno. Pa že je poteklo pet minut, in vlak je moral naprej. V slovo so mu zaorili trikratni hura-klici, in Zvon svobode nam je kmalu izginil izpred oči. Vsem tistim, ki so ga videli, pa ostane v spominu vse žive dni...
Kakor znano, je bilo pred 139. leti, dne 4. julija 1776, ko je v Philadelphiji pred nekim poslopjem zbrani množici moških, žensk in otrok ta zvon zazvonil in naznanil veselo vest, da je Proglas neodvisnosti (Declaration of Independence) podpišan. Izza tistega časa so romali mnogi milijoni v Phi-Jadelphijo, da vidijo slavni zvon, ki je naznanil rojstvo Združenih Držav a-meriških. Zvon je bil vlit leta 1753. iSedaj je počen, a vkljub temu se molče razlega njegov glas po vsem svetu, kjer ljubijo svobodo.
~ "Westerfr Catholic Union", Jo-lietske podružnice W. C, U. bodo imele drugo nedeljo, dne 18. julija, svoj veliki dati. Slavnosti se bodo vršile dopolttdne in popoludne. Med drugim bo tudi velika pocestna parada. Slovesna velika sv. maša bode v slo-vepski cerkvi sv. Jožefa. O vsem tem več prihodnji teden.
—	Z delom za tlakovanje North Chicago streeta so res pričeli včeraj, in sicer od Webster streeta severno. In tako smemo upati, da bo glavna cesta naše naselbine, držeča mimo slovenske cerkve, vendarle dotlakovana ie letos. Potem bo konec neznosnega prahu in ob dežju blata, in vrednost vseh lot ob North Chicago streetu se najmanj podvoji, ali ne? Morebiti sčasoma.
—	Včerajšnje posebne volitve, tako-zvaue "annexation election", ki je imela rešiti vprašanje, ali naj se mestne meje raztegnejo in tako Joliet poveča, ali ne, se je udeležilo le majhno število volivcev. Vse warde, izvzemši šesto, eo glasovale za razteg obmestja.
—	Dvodnevna proslava Dne neodvisnosti se je vršila v Jolietu v lepem redu, kakor poročajo iz policijske postaje. Samo nekaj "navadnih" aretacij je bilo.
—	Danes (sredžO je spominski dan slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda.
—	Družino g. T. Kožarja na Charles ■worth Ave. je pred kratkim obiskala Štorklja in pustila čvrstega sinka. V nedeljo so praznovali krščenje.
—	Do 200 jolietskih Srbov, ki še niso ameriški državljani, se pripravlja pa odhod v staro domovino, da se udeleže evropske vojne.
neli iskali postojanke naših baterij. Toda brezusppšno!
Danes krog poldne se je grom topov oddaljil in potihnil; danes krog 11. ure dopoldne je došla vest, da je sovražnik na celi črti vržen nazaj, Gorica prosta vsake nevarnosti. Poštni uradniki so bili pozvani, naj se zopet vrnejo v Gorico in zopet pričnejo z rednim uradovanjem.
V Gorici je življenje popolnoma mirno, le od daleč se čuje grom topov. V mestu je tudi vodja okr. glavarstva nam. svetnik dr. Rebek.
1
Gorica med bojem.
TAM, KJER GRME TOPOVI.
(Dopis iz goriške Vipavske.)
Petek, 28. maja 1915.
V torek je zabobnelo, zagrmelo tam od naših solnčnih Brd, pogorja okrog Gorice, tja čez čudovito lepo Vipavsko dolino preko Nanosa in Čavna; kot da se bliža huda ura, kot je ni še videla soJnčna Goriška. Irt topovi grme presledkih neprestano svojo bojno pesem. In človeku se zdi, kot bi sanjal skoraj ne more verjeti, da se v teh le pih majniških dneh res vrši boj v bli zini nekaj kilometrov, boj za življenje in smrt, boj osobito za življenjski obstoj nas Slovencev, cele Avstrije. Najmočnejša in najljutejša kanonada je trajala včeraj (v četrtek) zvečer in danes do desete ure zjutraj. Iz vipav^ skih hribov sem opazoval učinek in delo laških topov, postavljenih v Koj skem in št. Ferjanu, ki so s svojimi visoko v zraku razpokajočimi se šrap-
V Gorici kakor tudi po Vipavski dolini je zavladala ob prvem grmenjem topov hipna konsternacija. Toda ljudje so se že tudi tej muziki privadili in Gorica je bila te dni — sicer precej od stanovalcev zapuščena — tbda mirna. Prodajalne so med grmenjem topov poslovale naprej, ljudje so sedeli v kavarnah in promet se je vršil nemoteno. Okoličani in Vipavci so vozili domov turšico, posebno pa še krompir, katerega je prodajal deželni odbor po 5 kron kvintal, a vse to vkljub temu, da so se v pol ure oddaljenem Ločniku že v sredo zjutraj pojavile italijanske prednje straže, da je v Kojskem vihrala razvita italijanska trikolora, da so včeraj Italijani obstreljevali državni kolodvor, da so v bližnji Solkan padali drobci šrapnelov in da so sovražna letala krožila nad mestom in okolico. Doslej so se vsak dan predpoldne pojavili sovražni letalci nad mestom, čez Vipavsko dolino, >skrbno se ogibajoč čavenskega pogorja. Naši obstreljujejo letala s topqvi in . strojnimi puškami in baje se je posrečilo par jih sestreliti. En letalec je v torek zvečer vrgel bombo v bližini Šempetra, kjer je baje ubil dva vola in neko žensko. V sredo zjutraj je vrgel sovražni letalec bombo v Biljah in sicer na Scan-zionijevo zadružno opekarno in povzročil mal požar. Človeških žrtev ni bilo. Zanimivo je, da je italijanski letalec pogodil ravn.o hišo Sconzianije-vo, ki je edini Italijan v Biljah in laški podanik.
Letel je nad Dornbergom, Batujami, Vel. Žabljami do kranjske meje, na nekaterih krajih precej nizko. Pri po-vratku so ga naši obstreljevali med Šempasom in Crničami s strojnimi puškami, toda žal brezuspešno.
Laške patrulje v Brdih. Razjani.
Že binkoštni ponedeljek so se pojavile v Brdih sovražne patrulje in so prišle, kakor sem že omenil, celp do Ločnikta. Zanimivo je, da je vsaki taki patrulji prideljen slovensko govoreči Rezjan, ki pozna po naših krajih vsako stezo. Gotovo se čudijo ljudje, ki so bili doslej navajeni gledati Rez-jana le brusiti škarje in vezati lonce, sedaj korakati moško kot "bersaglieri" s pušo po naših pokrajinah.
Nek gospod iz Gorice se je mudil na binkoštni ponedeljek v svoji rojstni vasi Medani. Tedaj se je v vasi nenadoma pojavila laška patrulja. (Kakor je znano, so naši Brda in zapadno Furlanijo brez boja prepustili iz stra-tegičnih razlogov sovražniku.) Posluževali so se Lahi v pogovoru z Medan-ci slovenskega tolmača Rezjana. Vedli so se zelo vljudno. Ko. so se pokrep-čali z vinom in kruhom, katerega so prinesli s seboj, so se zopet vrnili. Hujše pa je bilo v Št. Ferjanu. Tja je došla v torek neka laška kolesarska patrulja, stikala v hišah za avstrijskimi vojaki in odpeljala s seboj, kakor pripovedujejo begunci, župana Prinčiča, podžupana gostilničarja Terpina in občinskega tajnika nadučitelja Lud. I.i karja. — V Kojskem so vzeli tlalijani za tala baje župana veleposestnika Obljubka.
Izgube Italijanov so velike. Neka visoka! vojaška oseba, ki se je udeležila boja pri Marijinem Celju, mi je pripovedovala, da je vse bojišče tam pokri7 to s črnci-askerji.
Dve laški stotniji pri Kanalu uničeni.
Laški vojaki-klobukarji (bersaglieri ali alpinci) so v noči med 30. in 31. majnikom postavili most čez Sočo med Kanalom in Bodrežom. Mi smo jim pustili, da so nemoteno izvršili svoje delo. Ob 3. uri zjutraj sta prekoračili dve laški stotniji most. Komaj sta bili na naši strani, so začele rožljati naše strojne puške in kositi njihove vrste. Obe Stotniji sta bili v hipu uničeni, tako da se je posrečilo samo osmim Lahom odnesti zdravo kožo. Od Lahov zgrajeni most smo nato mi zasedli.
ce. Stoji na polotoku, ki sega daleč v morje, hiše se vzpenjajo po griču sko-ro druga nad drugo, preko vseh kraljuje impozantna bazilika z arhitekto-nično krasnim zvonikom v benečan-skem slogu in vrh zvonika stoji bakrena soha svetnice, katero časti mesto za svojo varhinjo.
Pred vhodom v veliko luko se razteza drug koničast polotok s krasnim dunajskim hospicem in malo luko po vsi dolžini varuje otok Sv. Katarine, na katerem stojita dve lepi palači ruskega bogatina Milenskega, dočim se na nasprotni prostorneje iztegnjeni o-bali med olivami in Iavorom belijo nežne vile rovinjskih veljakov.
Seveda je to mesto videti lepo le izdaleč. Zanimivo je taki to le tujcu za kratek poset. Kdor se izkrca, se uveri prve pol ure; da je gnezdo prvega reda, ne lepše in ne grše od drugih gnezd ob obali. Kdor mora živeti v njem, no, ta mora biti skromen v vseh potrebah, celo najnujnejših, in ako je tujec, se mora čuditi izpočetka, da je življenje civiliziranemu človeku v mestu, čegar hiše so skoro splošno brez vsaki hiši in stanu najpotrebnejšega lokala, sploh mogoče.
A človek se privadi vsemu, tudi hišam — cen perinesso — brez stranišč.
Ko sem pred mnogimi leti prišel tudi jaz po morju v Rovilij, sem bil srečen zroč krasen razgled. Ali bode lepo tukaj! mi je bila edina misel. Da so se izpremenile te misli še isti večer
postojiš, poln pričakovanja, da zagle-daš morda skozi špranje oboknic cesarjevo postavo ali vsaj senco njegovo. Cele gruče sivih vojakov se zbirajo. V skupinah so bili v "menaženji", obiskali rjavega medveda, hišo z opicami, pestrokrile hreščeče papige, nasmejali in našalili so se med glasnim kričanjem rjovečih živali, zdaj pa jih objema veliki, svečani, pobožni mir trga pred cesarjevim oknom, da se skoro ne upajo dihati. Čisto tiho stoje tukaj: kmečki sinovi iz Štajerske, kmetje iz Ogrske, iz Galicije in Bukovine. V tem gradu stanuje njihov najvišji vojni gospod, ki so se zanj borili, zanj tvegali življenje, zanj krvaveli: stotine, tisoči, milijoni vojakov. In vendar ga varuje — kakor se zdi — en sam vojak. Skoro nezaščiten je. Samo ljubezen njegovega ljudstva, njegovih Dunajča-nov ga varuje. In kmečki vojaki iz Štajerske, iz Galicije in iz Ogrskega majejo z glavami: zares, "najvišji dvorni stan" so si mislili drugačen: obdan z verigo straž, ovenčan s parado in sijajem, vse polno orožja in svetle brambe, neprestano prihajanje in odhajanje — tako so si to mislili. Pri-važanje kočij in klicanje straže: "Ge->wehr heraus!" A nič se ne zgane.
Največ da se prikaže preprosto o-blečen sluga v livreji iz rjave raševine na terasi in odpre kako okno, ali: na grajsko dvorišče se pripelje hiter avto, čisto navadno, poslovno, brez klicanja straže, in čez "bele stopnice" zgine v veliko bolj prozaične, da so se mi'gospod v fraku, ki se mu očividno mu-večale "težnje" in želje po beli in ko- [ di, z zvežnjem spisov pod pazduho: modni Ljubljani, kulturni Rovinj na- ministrska avdijenca.
mu je kot vojnemu ujetniku prepovedano obiskovati javne lokale in da se sme izprehajati Ie od 11. do 12. in od 5. do 6. ure. Stanovanje, dve sobi, mora plačati pl. Kusmanek iz svoje plače, ki znaša mesečno 100 rubljev. Tudi parlamenter izročene trdnjave Przemysl Martinek se nahaja v Niž-nem Novgorodu.
posled ni bil kriv, kriva je bila moja necivilizirana vsakdanjost.
In vendar sem ostal; in ko sem na binkoštni ponedeljek šiloma moral o-staviti mesto, bilo mi je vendar milo, da sem čutil mokro v očeh... Saj je vendar bilo tudi prijetno marsikdaj in kdo ve, ali bom videl še kdaj 'to zanikrno, umazano in vendar ljubo gnezdo.
Proti večeru na binkoštno nedeljo je bilo, ko sem sedel z ženo in nekaterimi znanci pred glavno kavarno na trgu. Vsi smo bili skrajno nestrpni, Duševna napetost se je čitala. na vsakem obrazu. Izostali so sobotni časniki; slabo znamenje. Kaj bode?
Zdajci je zašumelo. Komandant je moral k poštnemu telefonu. Za malo hipov smo videli tekočega preko trga, za njim druge oficirje.
Pri pošti so zaprli vsa okna, urado-valo se že itak tudi prej ni, zaprli so tudi 'glavne duri.
Za malo minut so se vrnili častniki na trg, čestitali so si, vse oči so bile obrnjene vanje. "Gospodje, vojna!" Skrajna napetost je odjenjala hipoma. Hvala Bogu! je mislil natihoma marsikdo, a vsi smo čutili resnost tre-notja. Ubogi cesar! A še isti hip je prevladala besnost spričo nezvestega in brezčasnega ravnanja italijanskega. Po srcih se je razlila mirna udanost. kalna samozavest se je pojavila v prsih vsem patrijotom.
Celo pri Italijanih smo videli pobite obraze. Mnogim bode vojna v občutno gmotno škodo iii le-to preboli Italijan najtežje; žep mu je pred srcem.
V tem je pozval komandant policijskega šefa in italijanskemu konzulu so ukazali sneti savojski grb. Ko se je to zgodilo, so zaprli njega samega.
Mož je Avstrijec, a je zakrivil mpo-go političnih grehov. V zadnjem hipu ga je doletela težka roka užaljene domovine. Škoda, da mnogih njegovih sokrivcev, ki so ušli malo dni prej v 'blaženo Italijo, morda ne bode doletela več nikoli.
A težka usoda je doletela tudi nas. Oblastvo nam je priobčilo, da se mora v 24 urah izprazniti vse mesto, da ga morajo ostaviti vsi stanovniki brez izjeme, brez odloga.
Toda pogum! Naš cesar še živi in <Jrži nad nami krepko roko in naš orel se ne boji italijanske srake, ki se hoče šopiriti s pavjim perjem. Bog in sreča junaška!
KAKO ŽIVI CESAR FRANC JOŽEF V VOJNEM ČASU.
V začaranem gradu, ki navidezno spi pravljično spanje, se od ranega jutra do pozne noči neutrudljivo dela. Izmed vseh hiš velikega mesta se tu najprej zažari luč v delavnici: ob polu 4. zjutraj! Cesar je vstal! Opravi se vojaško naglo. Potem sledi preprost zajutrek. Vojni kruli? Cesar je bil osebno zaukazal, da mora imeti ves dvor ž njim samim vred ravno tako kakor zadnji državljan, krušne liste in mešani kruh. Ostalo je pri krušnem listu. Za dvorjanstvo, ki mu od po-četka vojne pripada tudi soproga pre-stolonaslednikova, nadvojvodinja Žita, je ostal v veljavi tudi vojni kruh. Za cesarja samega se je njegovemu osebnemu zdravniku dr. Kerzlu končno posrečilo izposlovati preje običajno pecivo vsaj k zajutreku. V več Franc Jožef ni privolil. In sreča je, da njegovo zdravje tudi več ne potrebuje, čeprav zahteva vojna od cesarja večjih fizičnih naporov nego mir,
2e ob štirih prične delati. Do sedmih je treba obdelati brzojavke, ki so došle ponoči. Posebno važne vesti mu morajo predložiti tudi ponoči. Za-povedal je posebno, da ga morajo ob takih prilikah zbuditi. Točno ob sedmih pride kurir (sel) s "svežimi rečmi", točno ob devetih vstopi prva u-radna oseba: načelnik vojaške pisarne, general Bolfras. Temu sledi najvišji dvorni mojster, potem baron S c hi ess I, načelnik kabinetne pisarne, potem druge osebe v "posebnih" avdijencah: zunanji minister, baron Burian, avstrijski in ogrski ministrski predsednik, načelniki resortov itd. Zlasti eden je zdaj ..skoro vsakdanji gosi: elegantni državni vojni minister pl. Krobatin, spremljan od nekoliko gospodov iz generalnega štaba z mapami in zemljevidi. Na podlagi podrobnih načrtov in nalašč za to napravljenih škic poroča vojni minister cesarju o položaju.
Mnogokrat trajajo ta poročanja, pri katerih Franc Jožef, kot najstarejši general svoje armade, ne prikriva svojega mnenja, do dve uri. Šele ob 12. uri opoldne, po osemurnem delu, si privošči prvi odmor navideznega miru, med katerim mu na pisalno mizo pri* nesejo drugi zajutrek, eno mesno jed in čašo avstrijskega vina. Nato sledi do 1. ure izprehod, ki se je pozimi vršil v visokih, zračnih sobanah "velike galerije". In zopet delo do 5. ura: dva najst ur na dan. Neumoren ob nedeljah kakor ob delavnikih. Življenje za veternicami tihega gradu je zelo intenzivno.
Deset zapovedi proti in pri požaru:
1. Z ognjeni in lučjo ravnaj previdno. 2. Svetilko napolni in uredi vedno po dnevi. 3. Pred pečjo, na peči in za pečjo ne nakladaj ne drv, ne drugih gorljivih reči. 4. V podstrešju, v kleteh, na stopnicah ali hodnikih pa sveti samo s svetilko. 5. Pljuvalnike napolni samo s peskom. 6. Tleče užigalice ali smodkine koščeke vrzi vedno le v peč. 7. V hiši imej vedno vodo. 8. Na umivalniku v spalnico imej vedno pripravljeno luč, užigalice in obleko, da si v eni minuti pripravljen za odhod. 9. Ključe shranjuj vedno le na določenem kraju. 10. V naprej moraš vedeti, kaj ti je v slučaju požara pred vsem treba storiti in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše! Takoj ogenj naznaniti in poskusiti sam pogasiti! Denar, dragocenosti in trgovske knjige spraviti na varno! Če ne moreš več na stopnice, zberi svojce pri najbolj dostopnem oknu na ulico, izprazni okno in mirno čakaj na pomoč!
Pritlikavci.
, Pesnik in gramatik Filotas je bil tako majhen in slaboten, da je moral imeti svinec pritrjen na čevlje, da ga ni odnesel veter, drugi pravijo, da je imel svinčene nogavice. Jeffery Hudson je meril tri čevlje in devet palcev; ko so napravili pri angleškem kralju Karolu II. nekoč pojedino, se je v splošno začudenje odprla velika torta na mizi in Jeffery Hudson je ponosno prikorakal iz nje.

Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
JOSIP KLEPEC ♦
—
JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.

E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnfc
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil za vsako prigodo in vreme.
i*
| CHARLES D. DIBELl
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 503 Woodruff Bldg., Joliet ^
ji---: CHICAGO PHONE 246:----8
Kudnr imate kuj opravite s aodnijo 0 obrnile se k meni.
I Govorimo slovenski jezik, i
p Kolektujom in tirjam vsnko vrstne dolgove. Ali pa. sc'Oglasite pri
J M. J. TERDICH, 1106 Chicago St-
T
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
tu mi Fr jal ca K: N G-k; Oli bi K dc K K L
B ri
F še Ž( S: S d o
I;
U

r»
SB
Na želodcu bolni
Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite
Severa's. Balsam of
Life
(Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba-ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter.
i, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo
Okrevanci, zelo koristno.
Kožno zdravje je odvisno veCinoma od mila, katerega rahite. Mi vam priporoSamo
SEVERA'S Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno Milo)
za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev In izmivanje las. Cena 25 centov.
Cena 75 centov.
Čitajte, kaj nam je pred kratkim pisala ga. Mart. PagaS, iz Moduah, Wis.: "Zahvaljujem se Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela som na želodcu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severovega Življenskeea Balzama ter so vse te neprillke Izginile. Prosim objavite moje pismo v Časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo."
h
Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Severove. Ako Jih ne morete dobiti v vagi okoliščini, naroČite jih od nas.
W. Fo SEVERA CQ., Cedar Rapids, Iowa.
(Iz "Slovenca".)
Naši letalci.
Dne 2. rožnika je krožil med pol 6. in pol 7. uro zjutraj avstrijski aero-plan nad laškimi postojankami pri Gorici! Vrnil se je nepoškodovan.
NA BEGU IZ ISTRE.
Od rojaka-ubežnika, ki je mnogo let prebil v Istri kot vodja tudi po Kranjskem znane velike trgovske tvrd-ke, prinaša "Slovenec" z dne 5. jun. sledeči dopis:
Rovinj! Kdor se je vozil kdaj s par-nikom iz Trsta proti Pulju, gotovo ni pozabil imenitnega vtisa, ki ga napravi izdaleč na potnika to ohmrtrsko meste-
Veliko vrtno pritličje pred "zabavnim gradom" Schoenbrunn. Velikanski četverokotnik. Kroginkrog starodavno drevje s popolnoma novim zelenjem. Četverovoglata drevesa, kajti vršiči ,veje in vejice so po šestilni vrtnarski umetnftsti Le Notreja obrezani. Otroci se igrajo v pesku na poteh, posutih z drobnim prodčem- Ženske iz bližnjih okrajev sede po klopeh. Nad vsem tem pa počiva široko, veselo, svetlikajoče se optimistično solnce teh spomladanskih dni, nad otroci in materami, nad cvetlicami in drevjem ter nad rmenimi stenami gradu z zelenimi odprtimi okni. Siva straža koraka ob grajskem pročelju gor in dol. Samo ena! En grajski orožnik stoji precl poslopjem. Nič se ne zgane, nič se ne premakne v tej solnčni luči poznega popoldneva. Zdi se ti, kakor da sta grad in gaj začarana. V teh devetih mesecih nisem nikjer tako močno, •s tako gotovostjo občutil miru kakor pred tem oknom, za katerim se sklepajo : zadnje odločitvi o vojni, o notranji in zunanji politiki, o vpoklicanju črne voj'ske in o imenovanjih v armadi od poročnika do armadnega poveljnika.
Tam gori v drugem nadstropju, levem krilu je to okno: okno Avstrije. Vedno dobiš koga na širokem trgu> ki ti je pokaže, češ: "Poglejte, tam,
trm H oknom sedi naš cesar." Pa
Napoleonove amaconke.
Veliki val nacionalne strasti, ki se je zagnal v dobi od francoske revolucije do Napoleonovega padca preko Francoske, se je izražal tudi v izredni epidemiji: nenavadno veliko število žensk se je obleklo v moške obleke, zagrabilo za orožje ter se borilo v vrstah moških. Rosa Boulion, Genovefa Da-larulle, Alime Quatre-sous, Katarina Pochelat, Aleksandrina Bareau in mno go drugih so delale naravnost čudeže v hrabrosti. Adelajdo Basserie so leta 1802. nosili Parižani v triumfu preko bulevardov, ker je ujela nekega avstrijskega generala. Obe sestri Fernid sta se v vrstah nacionalne garde iz Mar-tagne tako odlikovali-, da jima je daroval kdnvent dva krasna konja. Ženska Figuer je bila kot dragonec v vseh vojskah od leta 1783. do 1815., ter je bila pri obleganju Toulona ranjena, pri Savigliani pa je dobila štiri rane od sovražne sablje.
College of Saint Thomas
SAINT PAUL, MINNESOTA
pod kontrolo in'jcodntvom nadškofa Ireland'a.
CATHOLIC MILITARY COLLEGE
Collegiate Commercial Academic Preparatory Zdrava duievna'in telesna vzgoja. Sedemtto štirideset dijakov iz štiriindvajsetih držav je biio tu lansko leto. Za nadaljna pojasnila in katalog pižite na
Very Rev. II. MOYNIHAN, D. D. President
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezrte vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
General pl. Kusmanek.
Moskva, 19. maja. "Ruske Vjedomo-sti" poročajo iz Nižnega Novgoroda: Ko so že v Kijevu natančno pregledali potne kovčke generala pj. Kusmaneka, je došel ta s svojim pobočnikom, oba sta bila civilno oblečena, v spremstvu nekega ruskega častnika v hotel Jer-molajev v Nižnem Novgorodu. Na odredbo_vojaškega poveljnika je moral pl- Kusmanek podpisati izjavo, da

National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBVHAKYPB5^E.U«r ^
TT'-tr----"r.
KRANJSKO.
»
J
—	Bolnica v Kandiji. Pri transportu dne 14. maja so med drugimi bolni-
vojaki sledeči Slovenci: Blatnik Franc, Klopce, okraj Novoinesto. Dijak Anton, Koprivijik, okraj Radovljica. Dolenšek Franc, Škocijan, okraj ^rsko. Drčar Franc, Podgora, okraj NoVomesto. Fajdiga Julij, Kamnik, Gregori Jožef, Kranjska gora, okraj Radovljica. Fensterle Ivan, Karnica, ^/aj Radovljica. Jttvan Alojzij, Ljubljana. Kalan Ivan, Besnica, okraj Kranj. Klinar Jožef, Noše, okraj Radovljica. Kopač Ivan, Naklo, okraj Vanj. Košnik Jožef, Sp. Bela, okraj f^ranj. Marinko Ivan, Kožarje okraj Ljubljana okolica. Mencinger Ivan, Begunje okraj Radovljica. Pirih Ivan, pritof, okraj ranj. Podlesnik Davo-Rateče, okraj Krško. Potočnik Franc, Karnice, okraj Radovljica. Preden Martin, Ljubljana. Rozman Jo-Boh. Bistrica, okraj Radovljica, ^arl Anton, Zaspe okraj Radovljica, ^tros Jožef, Stare Fužine okraj Ra-d°vljica. Šuc Andrej, Dolenja vas, okraj Postojna. Visler Jožef, Gmajna, okraj Krško. Zelene Jožef, Vrlima, okraj Ljubljana okolica. Zupar. ..flranc, Bodešče, okraj Radovljica. Že-tovec Matija, Pretrg, okraj Radovljica.
—	Vojaško. Franc Kulavec, posest-n'k v Novem mestu št. 113 in Podgra-dom je bil pri umikanju iz Valjeva ranjen v nogo, od tedaj ni več glasu o nJtrn. Najbrž je v srbskem uj cništvu.
■— Iz izkazov izgub. Bohinec Franc, lovski bat. 1. stot. Zalog, ujet. Drnovšek Ivan, 7. lov. b. 4. st. Zagorje, uJet. Jug Jos., 71 .ov. b. nadom. st. Kal, ujet. Knafelc Alojz, 7. lov. b. 2. st. Prečna, ujet. Odlazek Fran, 26. donibr. pp. 7, st. Dole, ranjen. Kadet 2ehner Alojzij S3, pp. 8. st. Krško, "jet. Ajster Mihael 17. pp. 1. st. Cerklje, ujet. Burnik Anton 17. pp. 4. st., *Qrtev. Canjkar Blaž 17. pp. 5. st., mrtev. Kristan Ivan 17. pp. štab, ranjen. Čot Jakob 17. pp. 1. St., ranjen; Hribar Jos. 17. pp. 6. St., ranjen; Ja-"ežič .Ivan 17. pp. 2. st. Litija, ranjen, kovač Anton 17. pp. 1. st. Št. Ruprt, lvet. Krašovec Ivan 5. drag. p. Stari tr?, mrtev. Križman Fran 17. pp. 2 st. Mlaka, mrtev. Perpar Ivan, 17. pp. st. Dobrniče, ujet. Pire Alojzij, 17. pp. štab, mrtev. Poženel Karo!, pp. 2. st. mrtev. Resman Ivan, 17. Pp- 2. st. ranjen. Škrivanič Marko, 97. f1!' 8. st. ranjen. Škrivanič Marko, pp. 8. st. ranjen. Škrivanič Marko pp. 8. st. ujet. Zore Andrej, 17. pp. st. Brezovica, ranjen.
—	Iz Jablana je 11 fantov inSiiož na yojnem polju, ki se vojskujejo za dom •n cesarja. Sp še večinoma vsi zdravi, razen Antona Bobnarja, ki je bil ranjen pri Grodeku v roko in pa Franc ^ešte, ki je že storil junaško smrt.
—	Padel je glasom uradnega poročila na severnem bojišču pri Jablonki v Karpatih Franc Darovec, c. kr. avskul-tatit v Novem mestu, doma iz Ločne. ^ vojaški službi je bil poročnik.
'— Na severnem bojišču je padel tu-Franc Rešt, doma iz Jablane št. 29 lllirnopeške župnije. Rojen je bil 27. avgusta 1891. 1. ter je bil vzgleden mladenič ter vnet in vzoren viničar vkljub njegovi mladosti. Služil je pri pešpolku 10. stotniji. Dne 28. avgusta 1914 pri Mogoli v Galiciji je uničila sovražna kroglja njegovo mlado z'vljenje, ko se je najhujše boril za domovino. Zadet je bil naravnost v srce. ■'•udi njegov brat se nahaja na bojnem p°lju. Za njim žalujejo stariši in vsi, ki so poznali dobrega mladeniča.
—- Vojaško. Novomeški rojak g. ^nton Kovačič je povišan v majorja Vs'ed svojega hrabrega vedenja pred sovražnikom.
—	Vojaške vesti. Novomeščan. Gu-**av Vidic je pisal, da se že tri tedne J*ozi iz Przemysla v rusko ujetništvo 'n da je zdrav. — Bajec Jožef, črnpvoj-"'k, čevljar z Broda, doma na Trški 3rtl> je v garnizijski bolnici št. 7 v ^tadcu umrl dne 2. maja. Zapustil je
°!na ženo s tremi nedorastlimi otroci. Knafelc s Kandije je bil vsled "aPora pri težkih havbicah 14 dni doji,1'1 na odmoru in se je zopet vrnil v Gradec.
j Iz ruskega ujetništva je pisal dne niarca svoji ženi: Anton Bajec, pomnik na Mal. Slatniku, da mu naj Sovori, kjer že 4 mesece ni dobil od j. , odgovora. Žena mu je sicer pi-• a njenih pisem on ni prejel. Zdrav
,!ri se nahaja v Mariinsk guberniji,
J*'
blizo Tomska, kar je razvidno iz J^tnega pečata. — "Rdeči Križ" je št Znan'' Alojzij Knafelc iz Cegelnice r~	da je njen mož Aloj-
VJ Knafelc bil S. novembra 1914 vjet j? Karpatih in sedaj biva v Niži gorod. f,i 811 .BašeU, posestnik na Jami št. 4., d/a šmihelska, je svoji ženi pisal že ^ .ikrat. Prvo pismo je dobila krog e 'ke noči, drugo, datirano 24. febr.,
Pa	-
Pred nekaj časom. Piše, da biva
Suk V mestu Sarapul na reki Kama, biv Ja Wjatka v Rusiji. Pravi, da 'ilia V ^asarni> kjer Je na gorkem in "ob C'°')ro hrano> opravila pa skoro etleSa. A vendar hrepeni po do-
mu, da bi si podali desnice in se zbrali pri domači mizi z ljubimi otroci. Rad bi vedel, kako kaj rastejo otroci, ali so zdravi in če se še kaj spominjajo očeta, ali pa so me morda že pozabili. Potem naroča še druge gospodarske stvari in pozdravlja tudi vse sosede bližnjih vasi.
—	Iz 'seznama izgub št. 175. (Konec.) Neri Ignacij, 97. pp., 8.. stot., mrtev (marca 1915); Paviot Alojzij, 97. pp., 1. stot., r.; Pelicon Josip, 97. pp., 7. stot., r.; Pere Maks, 26. dom. p.,
10.	stot., r.; Perič Josip, 97. pp., 12. st., r.;. Perpar Ivan, 17. pp., 1. stot., Dober-nik, u.; Pertot Rudolf, 97. pp., 8. .stot., mrtev (marca 1915); Perušek Anton, 26. dom. p., 12. stot., r.; Peščica Josip, 97. pp.. 8. stot., u.; Pire Alojzij, 17. pp., polk. štab, Kamnik, mrtev (marca 1915); Planiš Josip, 26. dom. p., 10. stot., r.; Planko Jakob, 26. dom. p., 7. stot., r.; Plescher Jakob, 26. dom. p.,
9.	stot., r.; Podbregar Karel, 26. dom. p.-, 7. stot., r.; Potisk Ivan, 26. dom. p., polk. štab, r.; Potočnik Alojzij, 26. dom. p., U. stot., r.; Poženel Karel, 17. pp., 2. stot., Črni vrh,'mrtev (marca 1915); Požun Ivan, 26. dom. p., 2. stot., r.; Prisnik Avgust, 26. dom. p.,
11.	stot., mrtev (marca 1915); Pšenič-nik Vinko, 26. dom. p., 10. stot., r.; Ražmaii Lazar, 97. pp., 8. stot., u.; Razboršek Jurij, 26. dom. p., 1. stot., r.; Rebek Alojzij, 97. pp., 8. stot., u.; Reberšak Ivan, 26. dom. p., 2. stot., r.; Reich Franc, 26. dom. p., 4. stot., r.; Resman Ivin, 17. pp., 2. stot., r.; Ribič Alojzij, 26. dom. p., 9. stot., mrtev (21.-. 1915); Ribitsch Franc, 26. dom. p., 10. stot., mrtev (23.-3. 1915); Rija-vec Štefan, 97. pp., 8: stot., r.; Ror Iv., 26. dom. p., 8. stot., r.; Rus Ivan, 26. dom. p., 9. stot., r.; Rutar Alojzij, 26. doni. p., 8. slot., r.; Sabukoscheg Rudolf, 27. pp., 5. stot., mrtev (29.-3.-4,-4. 1915); Sajovic Alojzij, 26. dom. p., 7. stot., r.; Schlager Andrej, 26. doni. p., 12. stot., r.; Sehrnid Ivan, 26. dom. p., 8. stot., r.; Šelinc Gregor, 26. dom. p., 5".^ stot., mrtev (22.-3. 1915); Seljak Ivan, 97. pp., 11. stot., r.; Sernko Alojzij, 26. dom. p., 2. stot., r.; Sežun Štefan, 97. pp., 6. stot., u.; Škerl Andrej, 97. pp., 12. stot., mrtev (marca 1915); Škrivanič Marko, 97. pp., 8. stot., u.; Slaček Anton, 26. dom. p., 11. stot., r.; Smole Franc, 26. dom. p., 7. stot., mrtev (22.-3. 1915); Šošteršič Franc, 26. dom. p., 7. stot., u.; Stepančič Andrej, 97. pp., 6. stot., u.; Sterbenk Alojzij,
26.	dom. p., 10. stot., r.; Stok Josip, 97. pp., 12\ stot., mrtev (marca 1915); Stol fič Ivah, 97. pp„ 10. stot., r.; Sundl Josip, 26. dom. p., 4. stot., r.; Suppan Ivan, 26. dom. p., 9. stot., r.; švigelj Anton, 97. pp., 2. stot., r.; Temik Fr„
27.	pp., 5. stot., mrtev; Tomičič Matej, 97. pp., 3. stot., mrtev (marca 1915); Trevisan Ivan, 97. pp., 2. stot., r.; Ukovič Anton, 97. pp., 1. stot., r.; Ulčnik Anton, 26. dom. p., 2. stot., r.; Umek Franc, 97. pp., 4. stot., mrtev (marca 1915); Urtl Ivan, 26. dom. p., 11. stot., r.; Vadnjal Štefan, 97. pp.,
10.	stot., r.; Velikajne Alojzij, 26. dom. p., 4. stot., r.; Visnovič Humbert, 26. doni. p., 4. stot., r.; Viviam Ivan, 97. pp., 11. stot., r.; VVeber Karel, 26. dom. p,, 9. stot., r.; Welt Josip, 26. dom. p.,
11.	stot., r.; Zadnik Franc, 97. pp., 2. stot., r.; Zbogar Mihael, 97. pp., 8. stot., u.; Zerbo Mihael, 97. pp., 7. stot., mrtev (marca 1915); Zimmermann Leon, 26. dom. p., 4. stot., r.; Živec Anton, 26. dom. p., 6. stbt., r.; Zmajila Josip, 97. pp., 10. stot., r.; Zore Andrej, 17. pp., 2. stot., Brezovica, r.; Zuberti Josip, 97. pp., 8. stot., u.; Zupane Josip, 26. dom. p., 9. stot., r.
—	Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil major 7. pp. Bruno Kerschner. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojijo dekoracijo so dobili: stotnik J7. pp. Ivan pl. Hosp, stotnik 7. pp. Anton Jilg, nad-poročnik 17. pp. Alfonz Eisenzopf, major 97. pp. Karel Dvoržak, nadporoč-nik 1. trd. top. p. Adolf Kranz, poročnika 17. pp. Alfonz Steinpatz in Hugo Stark. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7. pp. Josip Froehlich, poročniki 7. pp. Franc Wastian, Ivan \Vratschko in Franc Pfeiler, poročnik 17. pp. Franc Korent, poročnik 5. drag. p. Herbert pl. Gratzy in poročnik 2. bos.-here. p. F-ranc Zdolšek (II.) Zlat zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje je dobil nadporočnik računovodja 47 pp. Angelik Hribar. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil tit. ognjičar 8. ggr. top. p. Jenko Franc.
i
—	Vojaške zadeve. Major 91. pp. Josip Ivremžar je spoznan za vojaško službo za nesposobnega. Izjemoma in vsled Najvišje milosti je vojni prostovoljec, infanterist, tit. narednik Ade-maga Mešič imenovan za poročnika v rez. pri 3. bos.-herc. p. Za praporščake |o imenovani kadeti: Tomaž Sever, 78. pp.; Fischer Rudolf, 17. pp.; Reinisch Nikolaj, 7. pp.; Mikuš Franc, 17. pp.; Mang Guenter, 97. pp.; Ferst Ferdinand, 97. pp.; Fink Bogomir, 17. pp.; Pessiack Miroslav, 47. pp.; Riavitz Egon, 87. pp.; Haemmerle Ivan, 87. pp.; Heller Miroslav, 87. pp.; Prager Josip, 47. pp.; Bratkovič Ernest, 47. pp., Kocli Dušan, 5. drag. p.
—	Pred 100 leti, beremo, da v silnih Napoleonovih vojskah je Idrija v državnih stiskah po svojih bornih mo-
čeh veliko žrtvovala. Avstrijski narodi so takrat tudi prostovbljne denarne zbirke v vojne namene darovali. Dne 7. aprila 1793. je dvorni svetnik Leitner izročil zbirko, ki je bila v žametasti in zlatom vpleteni torbici. Na eni strani je bilo vezano srce z napisom "iz rudniške Idrije", na drugi pa lavorov venec z napisom: "poklonilo preljubemu očetu dežele za vojaške potrebe". V torbici je bilo 4000 goldinarjev, katere je darovala bratovska skladnica in zbirka privatnikov 1077 fl. 40<4 krajcarja. Cesarja je ganil dar revnih rudarjev in naročil je osebno Leitnerju: "Sporočite dobrini ljudem mojo zalivalo za. njih dobrotljivost. Tudi takrat niso šolski otroci zaostali. Vodja Janez Kavčič je opomnil, da ni nameraval pri šolski mladini pobirati darov, celo branil jim je. A otroci niso hoteli ostati za odrašenimi. Zbrali so iz svoje srede 65 gld. 56 kr.
—	Vojaške zadeve. Major 23. peš-polka, Maks Peternel, za sedaj za službo nesposoben, je dobil trimesečni dopust. — Za nadporočnika avditorja je imenovan poročnik dr. iur. Ant. Mrak.
—Zasebni promet po železnici Ljubljana—Bubnjarci je popolnoma ustavljen.
—	Druzega vojnega posojila je podpisala Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico v svoti 10,000 kron. Po istem zavodu so zasebniki prijavili še 7,400 K.
—	Poroča se z Lokvice: Martin Šu-klje, posestnik na Dolenji Lokvici, pešec 17. pp. 4. st. piše svoji ženi, da je v nogo ranjen in da je v bolnici, pa da ga bodo kmalo poslali drugam. Tedaj jej bo naznanil, ko tja dospe, svoj naslov in kraj. Iz prejšnjih njegovih dopisov se sme Oklepati, da je bil na zadnje nekje tam okrog Stanislava v Galiciji.
—	Nogo odrezal je 27. maja vlak nekemu vojjku v Novem mestu. Ko je vlak že odhajal, je baje še skočil na tla po čepico, ko je pa hotel nazaj sko. čiti, mu je vlak potegnil nogo pod kolo. Kost je popolnoma zdrobljena ravno pri gležnju. Nesrečneža so takoj obvezati in peljali v bolnico v No; vo mesto.
—	Odlikovani slovenski častniki: Red žel. krone 3. vrste je dobil gene-ralmajor Oton Sertič. Duhovno-za-služni križec 2. vrste na belo-rdečem traku je dobil vojaški karat Ernst Tr-stenjak, vojna bolnica št. 8-14. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Anton Burgar 87. pp. Srebrno lirabr. svetinjo 2. vrste: praporščak Kvasnička Fran 87. pp. Srebrno hrabr. svetinjo 1. vrste rez. kadet J. Grinčnik 17. pp.
—	Iz ruskega ujetništva so se oglasili dolenjski vojaki: Karol Zupančič iz Luž dobrniške župnije je pisal iz Vijaznikov v vladimirski guberniji. — Franc Krampelj piše svoji ženi, da je ujet in da maršira na določen mu kraj. Imenovani je bil paznik v tukajšnji kaznilnici. — Alojzij Zajec piše svojemu očetu v Pijavi gorici pri Škofljici. — Anton Blažič piše svojemu očetu v Novem mestu iz Orenburga ob Uralu na meji med Evropo in Azijo. — Fran Janko, posestnik in mlinar Gorenje Sušice, je bil pri črno vojn. topništvu odd. 6. III. vojni zbor iz Przemysla, ujet na Ruskem.
—	Iz Adlešič 22. maja. — Dvoje zanimivih pisem naših vojakov. 28. apr. pisal je svoji ženi Peter Veselic iz Vr-hovec h. št. 5. iz Bosne pismo, iz.katerega se vidi, koliko trpijo naši vojaki po nekaterih krajih v vojski. Piše med ^lrugim: "Jaz sem hvala Bogu prav zdrav, samo me konca misel na dom in žalost. Do zdaj še nisem bil nič ranjen... Jaz nisem spal pod streho 86 noči. Dva meseca smo dobili samo tri menaže. 45krat smo bili v ognju. Tri puške sem premenil, ker sta mi bili dve razbiti od krogelj, a meni, hvala Bogu, ni bilo nič. Dosti krogelj je prešlo okrog mene in čez obleko, a jaz sem J>il dozdaj prav srečen." To pismo nam pa kaže tudi, kako Bog večkrat res čudežno varuje naše ljudi in koliko izda molitev domačih za vojake v vojski. — Drugo pismo pa je pisal Miko Novak iz Sel h. št. 5. s severnega bojišča svoji materi in sicer na brezovi skorji. Piše ji: "Draga mama! "Spremite srčen pozdrav na brezovi skorji. Ne zamerite, ki Vam pišem na brezovi skorji. Papirja nimam, a kupiti ga nimam kje. Denarja imam dosti, pa ga ne morem rabiti." Dopisnica je prav lepo obrezana in kakršne so navadne dopisnice. Poslali jo bomo lahko vojnemu muzeju v Ljubljano, če ga bodo ustanovili, ker ima tudi svojo zanimivost. — Iz te brezove dopisnice se pa tudi razvidi lahko, da bi naši vojaki večkrat radi pisali domu, da pa nimajo na čem, ker jim manjka papirja.
—	Umrl je v Jablanu pri Mirni peči Florijan Drenik, star 81 let, po dolgi mučni bolezni in previden s sv. zakramenti. Pokojnik je bil priden gospodar in več let občinski svetovalec.
—	Iz Bele Krajine se poroča: Na Vinici seje 15..maja ponesrečil farni mežnar. Padel je v stolpu od ure na dolenji obok; ko so ga našli; bil je že mrtev.
—	Pokončavanje hroščev. Mestna občina ljubljanska je razpisala nagrado za pokončavanje rujavega hrošča. Nalovljene hrošče oddati je mestni vrtnariji pod Tivolijem, ki plačuje 12
vin. za kilogram tega škodljivega mr česa.
— Poroka. V Tržiču na Gorenjskem sta bila dne 22. maja poročena po p. n. g. novomeškem proštu: stotnik v p. gosp. Ciril Dolenc, ravnatelj kranjske deželne prisilne delavnice in vzgojevališča, z gospodično Tilko Lončarjevo. Nevesta je iz znane' rodbine veleposestnika in hotelirja Lončar v Tržiču. Ženin pa je sin tukajšnje ugledne rodbine vpok. ravnatelja Ri-liarda Dolenc. Čudei} slučaj je nane-sel, da je gospa mati ženinova prav isti dan pri svoji hčeri v vili Skalicky tako nesrečno padla, da si je novo v stegnu poškodovala. Novoporočenca se ve tega nista slutila. A ker radi ustavljenja železniškega obrata iz Metlike nista mogla se peljati v Zagreli, sta se vrnila v Novo mesto, kjer sta zvedela o tej nezgodi.
— Otvoritev novega kinematogra-fičnega gledališča "Kino Central" v deželnem gledališču je občinstvo sprejelo z jako živahno simpatijo. Na višku je prt otvoritvi pač bila velika slika iz življenja "Črnovojnik", v kateri se vrste pestre slike iz življenja in trpljenja naših črnovojnikov na jugu. Živo slika pred našimi očmi zgodovinske trenutke: Zračni prostori deželnega gledališča, udobni sedeži tudi mnogo pripomorejo k dobremu razpoloženju.
ŠTAJARSKO
—	Umrl je v Eggenbergu pri Gradcu taniošnji župan ■ Gustav Dollenz. Bil je rodom Slovenec.
—	V Gradcu so po bolnicah do 1. maja umrli naslednji kranjski vojaki: Martinčio Alojzij 97. pp., Vreme na Notranjskem. Trontelj Jožef 17. pp., Št. Jurij pri Grosupljem. Bajec Jožef 17. pp., Št. Peter pri Novem mestu. Virant Ratislav, praporščak 27. pp. Ljubljana.
—	Slovenski železničar je vozil Mac-kensenovo armado. Franc Svetelšek, vlakovodja, za časa vojske premeščen iz litomosta v Novi Souč, piše koncem aprila svojim domačim na Sladko-goro: Dragi! Sedaj sem tukaj v selu Orla. to je kolodvor ob ogrski meji, 6 ur od Novega Sonča. Sedaj vozimo skoraj samo nemško armado, ki se vrača iz >.. in gre našim na pomoč, da izženejo Ruse iz Galicije. Dragi! Zanimivo je gledati, kako imajo Nemci vse v redu, kako gre vse tiho, pri-prosto in praktično od rok. To so hvalevredni ljudje, ki se ljubijo .med seboj kot bratje, zato imajo pa že precej uspeha. Bog daj vsakemu možu pogum, da udari krepko po Rusu, da se mi\ potem ne bo ljubilo več hoditi .->i ogledovat Galicije, kakšna da je. Drugače mi še hvala Bpgu dobro gre. Pa Bog nam daj skoraj miru. Rad bi še včakal čas, da bi začel naše drage ljudi voziti'nazaj v domovino, ovenčane z veliko slavo junaštva, katero so si pač že zaslužili. Bog nam daj vsem skoraj zagledati našo ljubo slovensko domovino. Vas pozdravlja Vaš Franc.
. — Iz seznama izgub št. 178. Praporščak Baby IVan, 87. pp., 8. stot., ranjen; kadet Francovig Josip, 47. pp., 14. stot., ranjen; praporščak Legat Franc, 27. dom. p., ujet; praporščak Mayer Karel, 47. pp., 15. stot., ranjen; kadet Menschorn Josip, 47. pp., 14. stot., mrtev (marca 1915); kadet Ser-ravalto Karol, 47. pp., 3. stot., ranjen; nadporočnik Singer Karel, 7. pp., 4. stot., mrtev (17. marca 1915); poročnik Triller Anton, 47. pp., 8. stot., ranjen; ka'det Winkler Hubert, 87. pp., 1. stot., ranjen.
—	Odlikovanja. Cesarsko pohvalno priznanje se je naznanilo stotniku 26. dom. p. Edvardu Herrmann. Srebrno hrabrostno'svetinjo I. vrste so dobili: četovodja 3. dom. p. Franc Rakusch; narednik Franc Sošic in četOvodja Peter Božič, oba pri 5. dom. p.; narednik kadetni aspirant Hubert Novak, štabni narednik" Alojzij Cenar in desetnik Josip Barlič, vsi trije pri 27. dom. p.; četovodja 26. dom. p. Josip II. vrste so dobili: narednik Ivan (Jernošek, infan-teristi Ivan Torker, Ivan Masko in Urban Letonja, vsi štirje pri 4. dom. p.; četovodja Mihael Zupane, poddesetnik Franc Omerzu in infanterist Josip Pod gorele, vsi trije pri 26. dom. p.; štabni narednik Alojzij Cenar, poddesetnik Josip Kerčin, infanteristi Ivan Čadej, Josip Šribar, Anton Jakončič, Peter Nardin, Franc Borišek, Josip Korošec in Franc Golob, vseh devet pri 27. dom. p.; predmojster Josip Cerkvenik pri 22. dom. poljski havbični diviziji; ognjičar pri 22. domobr. polj. top. diviziji Ivan Oblak.
lovca posestnika Bernarda Ebnerja z Blat, ko se je vračal s planine z dvema ustreljenima divjima kozama. Ričnik je zaklical: "Stoj!", toda divji lovec je zgrabil puško in zavpil: "Mrtev moraš biti!" Ričnik se je hitro sklonil za skalo, nakar je Ebrier udaril proti njemu s kopitom, a zadel skalo, o čemer se je puška zdrobila. Sedaj sfe je Eb-ner z rokami vrgel na Ričnika in razvil se. je boj na življenje in smrt. Ebner je skušal izviti Ričniku puško, ki se je nenadoma sprožila; naboj je šel Eb-nerju v prsa ter se je smrtno zadet zgrudil na tla.
— Padel je na severnem bojišču dr. F. Meingast, profesor na državni višji realki v Celovcu.
'VELIKA PONUDBA")
Spredu del Nebo ilcitljice vreden i c. r foteviai Celi Itupon vreden J cait* "t (»toriai
—	Iz Gorice poročajo: Tukajšnji italijanski časnik "E'Eco del Litorale" se je preselil na Dunaj. — Nadškof Sedej ostane v Gorici.
—	V-posadki v przemyslski trdnjavi je bilo obilo goriških rojakov. Mnogo je povpraševanj o njihovi usodi. Goriški vojnoinformacijski urad je dobil te dni poročilo, iz katerega je razvidno, da je bil prepeljan večji del ujetnikov iz przemyslske posadke v vojaška o-kraja Kazan in Turkestan. y kratkem pridejo seznami, v katerih bodo obsežena imena vojakov in navadena njihova bivališča. Podpore v denarju ali v naturalijah, ki bi jih poslal pomožni odbor z Dunaja, se razdele nemudoma med vojake, ki sicer dobivajo plačilo kakor ruski vojaki. V Przemyslu je bilo ostalo 6000 bolnih in ranjenih vojakov, kateri so deležni vse potrebne zdravniške pomoči.
—	Ujete laške patrulje. Gorica, 21. maja: Tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne je bilo pripeljano v Gorico več ujetih laških vojakov, ki so jih naše čete ujele na patruljah ob meji. Med ujetimi je tudi en častnik. Drugi trde, da sta celo dva laška oficirja ujeta. — Čez mejo dohaja tudi mnogo laških dezerterjev.
S?ilk ffi'"	i,U	'"»i« »«!„„.
P	u,?asn®,31- decembra 11115.)
P. Lorill»rd Co.. Inc.. New York Est. 1760

Zavarovanje
proti požaru, mala iii velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.

HRVATSKO
ZZI
—	Oklic za prostovoljno meščansko stražo je izdal celovški župan.
—	Ustavljen civilni promet na progi Beljak—Franzensfeste. Graški listi poročajo: Na progi Beljak—Lienz—Franzensfeste (proga Južne železnice v Pu-strski dolini) so ustavili civilni promet. V vsaki smeri vozi vsak dan le en poštni vlak, s katerim se smejo voziti civilne osebe le z po oblastvih izstavljenimi legiticijami.
—	Strašen boj z divjim lovcem. Z Gornje Bele se poroča: Lovski čuvaj Peter Ričnik je te dni na svojem službenem potu zalotil znanega divjega
—	V Zagrebu je telefonski promei vsled izrednih razmer popolnoma u-stavljen.
—	Politične oblasti iz Splita šo se preselile v Knin. Vse šole so zaprte.
—Italijanov, ki so pristojni v Italijo, je stanovalo na Hrvatskem 2300.
—	Mesto Reka je podpisalo vojnega posojila za 250,000 K.
—	Spomenik junakom. Splitsko poglavarstvo je razpisalo natečaj za u-' metniški spomenik junaškim Dalma-j tincem, padlim na bojišču. Za to u-, metnino so določili 66,(XX) K nagrade,' podelil jo bo posebni jury.
Farme! Farme! Farme!
Zapomnite si kaj je najbolj važnega za vsacega Slovenca? Da se vam ne bo treba bojevati v vojni ali proti velikim davkom kateri se sedaj delajo tam v stari domovini, si pridite ogledat naša zemljišča v Draper, Wisconsin, kjer bodemo imeli veliko prodajo celi teden po Četrtem juliju pri tej prodaji bode prisoten naš glavni upravitelj od Edward Heins Farm Land Co. A. R. CODE in bode vsak lahko ž njim govoril, zatorej naj pridejo tudi oni, kateri so se namenili kupiti kje drugje, ker mi smo prepričani, da če se vam ne dopade tam kjer ste se poprej namenili kupiti, da mi vas lahko zadovoljimo in sicer s tem, da vam pokažemo dobro zemljo na kateri bo-dete lahko živeli če si iste en del kupite. Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
Math. Cesar, Agent
1900 W. 22nd Street, Chicago, Ills,
J. p.
Ob^elefon	LCSlli
»»trgovec.
Clinton in Desplainen St«. Joliet
i	PRESKRIPCIJE.	i
s
9	i
| Vse preskripcije izpolnjene v lekarni A. W. Flexer %
ali v Paddock Pharmacy se zopet	^
izpolnijo v naši lekarni.
i---
J. D. BROWN CO.VOga JejoeLIET?nidLL°liet Stt g
IV\\V\V\\\VY\VV\\VW^^
I
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330 000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
4\ %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO»» TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAEfl IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAIfc KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANII> NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo matij varoo šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doh| Vaš denar.

430
STRANI OBSEGA
VellKi Slovensko-Angleski Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojiM slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se poatane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokacuj*-jo, da je to edipa knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N, Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC jega se težko kdaj iznebi.'Takih'pre-'
kih prerokov je bilo leta 1848—1849 vse polno po svetu. Prašajte, kakšen sad so nam prinesli? Še nevarnejši lažnivi preroki so praznoverci, ki učijo denarje kopati, brez dela obogateti, s praznimi rečmi ozdravljati živino in ljudi itd. Najnevarnejši so pa krivi učitelji, ki nam pravo vero podirajo in nas v krščanskem zadržanju motijo. Pri poliču se pogosto sklepa od božjih večnih rečij, se neumrjoča duša, se pekel, tudi Bog taji. Ali poglejmo, kako bogotajec živi, pomislimo, kako se mu poslednjo uro godi; po sadju bomo njegovo krivo vero spoznali. Vse še tako lepe besede so le prazno cvetje.
3. Lažnive, zapeljive knjige in malopridni dnevniki, kateri se po svetu trosijo in ljudi motijo, ki jih bero. Kakor vedo krivi preroki prav po kačje sladko govoriti, tako znajo tudi mi-čno pisariti, oblečejo laži s plaščem resnice, ogrnejo pregreho v halo nedolžnosti, potrosijo strup s sladkorjem posvetne modrosti, in tako robo ljudem po svetu nudijo, priporočajo,' hvalijo in podajejo za denar, pa tudi j zastonj. Kdor se takih bukev nabere, se omotice napije, in strupa naje, ko-
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
11. jul.	Nedelja	Pij I., papež.
12. "	Pondeljek Mohor in Fort.	
13. "	Torek	Anaklet, papež.
14. "	Sreda	Bonaventura, šk.
15. "	Četrtek	Henry I., cesar.
16. "	Petek	Škapul. D. M. K.
17. "	Sobota	Aleš, spoznoval.
CERKVENI GOVOR ZA SEDMO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Lažnjivi preroki.
Varujte se lažnivih prerokov!
Po njih sadu jih bote spoznali.
*	Mat. 7, 15.
1.	Oče luči, od katerega vse dobro pride, za dvojno luč te prosim: Za ljubo luč telesnih očij, da gledam rumeno solnce po dne — belo luno po noči in se tvojih stvarij veselim; slepec je ubožec. Oče! ohrani mi zdrave oči!
2.	Oče -luči! še za drugo luč te prosim, za luč mojega duha. Razsvetli moj um, da sam sebe in druge ljudi prav spoznam, ter se ne dam goljufati; zakaj veliko lažnivih prerokov je po svetu, pred kojimi Jezus v dan. sv. •evangeliju svari, rekoč: "Varujte se lažnivih prerokov", itd. Malo je nas, kateri bi jih prav spoznali, in se jih obvarovali. Jih spoznati naj bo današnje naše premišljevanje; se jih varovati bodi naše dejanje vse žive dni.
Nevarni so: | 1. Zvunanji ali tuji zapeljivi preroki.
II. Še veliko nevarnejši so naši zno-tranji ali domači. , 1.
Zvunanji lažnivi preroki. Kakor skrben oče svojo deco, je svaril Jezus svoje verne pred zapeljivimi ljudmi, rekoč: "Varujte se" itd. Ne po zali noši, ne po sladkih mamili in lepih obljubah, le po njih sadu, dejanju in nehanju jih bote spoznali, kdo so, kaj iščejo in kam gredo. "Ako slepec slepca vodi, obadva v jamo padeta" (Mat. 15. 14). — Kakor se drevo ne po cvetju, marveč po sadu, ptica ne po perju, ampak po petju, tako se človek ne po jeziku, ampak le po dejanju prav spozna. Taki lažnivi preroki so okrog tebe:
1.	Zapeljivi tovariši in tovarišice. Dokler si mlad, mlada, premožen, nedolžna, se ti marsikdo sladka, te hvali, na svojo roko nagovarja, sladke obljube dela ter poželuje, kar je tvojega, ne pa tvoje sreče. Ne poslušaj, ne verja-tni, ne podaj se mu prehitro; popraša.i, kako je drugim storil itd. Njegova dela so sad, besede so le ovčja oblačila.
2.	Besedljivi govorniki po krčmah in shodiščih ljudij. Posvetni razlagajo deželfike pravde, trobijo od novih pravic, oznatijujejo prostost, jednakost in bratinstvo, šuntajo ljudi zoper postavo in gosposko, obetaje srečne čase. Ta-
rokov varovati se, nam Jezus veli; pa še hujši so:
II.
Znotranji, domači lažnivi preroki. Kaj se vam zdi. jeli je takih veliko? Le samo jednega vsak nas ima; ali tudi sam ta nam je že preveč: samosvoja sleparska ljubezen. Le sedmero ljudij vam hočem povedati, kojih vsakega lastna ljubezen goljufa:
1.	Miklavž ima krivo mero in slabo vago; vsakega za nekoliko kapljic, za krajcar vrednosti ukane, in si krivičnega blaga nakupiči. Ali se kaj krivice boji? — "Saj se nobenemu ne pozna— bom pa ubogaime dal" itd. Tako mu samosvoja ljubezen pravi. Tisoče kri-
ičnega blaga si osvoji, pa kake groše miloščine vrže ter se pravičnega dela. Oj lažnivi prerok!
2.	Ajta zlo razuzdano živi, zapeljuje in očitno pohujšanje daja. Ali jo kaj vest svari? Seveda jo pogosto peče} pa lastna, sladna ljubezen jo potolaži, v cerkev hodiš — se spoveš. — Saj nisi sama taka, tudi duhovski tako delajo. Saj ne bo toliki greh, kakor strašijo.—-'Oj lažniva prerokinja, slepa ljubezen! Jeden smrtni greh je zadosti te pogubiti; ti pa števila ne veš!
3.	Boštjan je pijanec, to vsa soseska ve, le on taji, da pijanec ni. Kako da ne? Lastna ljubezen mu pravi: "Saj e za potrebo piješ; če ga čutiš, pač slabo glavo imaš, saj kaj hudega ne storiš; ako piješ. saj le svoje zapiješ" itd. Posvari ga, boš hudo opravil. On le svojega krivega preroka posluša, ne pa sv. Pavla, "ki veli, da pijanci v nebeško kraljestvo ne pojdejo.
4.	Marta je hudo jezična, celo sosesko razdraži, vsakega človeka počrni, laže, se krega, kolne, da je strah, pa le misli, da ni tako svete ženke ko ona. Vsak večer rožni venec moli, gre vsako nedeljo k Spovedi; in če ravno stara ostane, jo vendar krivi prerok, lastna ljubezen, hvali, da pobožno živi. Oj sleparija! Kristusa ne posluša, ki uči, da bodo ljudje od vsake prazne besede odgovor dali. Ne kdor pravi: Gospod! Gospod! itd.
5.	Pankracij in Zalika slabo znanje imata. Zalika se boji; ali krivi prerok jo pregovarja: "Saj ni kaj hudega med vama! Kdo vama je kaj spričati kos? Saj se bota vzela" itd. Tako je lažnivi prerok oslepi, da svojo čistost, poštenje, tudi dušo zgubi, ter ne čuje, kaj Jezus veli: "Katera moškega pogleda, da ga poželi, je že prešestovala ž njim
■ svojem srcu."
6.	Marko je velik zapravljivec, on ad kvarta, keglja, v lotrijo stavi, po
sejmih postopa, in je več dolžen, ko ima. Žena se joka, prijatelji ga svare; pa vse ne pomaga. Krivi prerok mu obeča srečo v igri, v loteriji, vso zgubo se nadja ob jednem pozadobiti. Siromak ne vidi, da že do grla v vodi tiči;_ kriva ljubezen ga slepi.
7.	Primož ne gre k spovedi. Kako je to? Pred veliko nočjo mu lenoba veli: "Kaj se ,ti še mudi?" O velikem tednu blizu ne more, in se tolaži, da bo o binkoštih šel. O binkoštih mu pa njegov lažnivi prerok pravi, da je prepozno. Tako po dve, tri leta opu-
ti, se odvadi, na smrtni postelji je pa rado prepozno. In vendar se tak po-imenu 'kristjan pravičnega misli po svoji slepi samosvoji ljubezni. Iz deset takih eden ne poreče: "Oh Go>pod! bodi milostljiv ubogemu grešniku, njegov krivi prerok ga le po farizejsko moliti uči: "Zahvalim te, da nisem, kakor drugi."
Konec. Mlademu kralju Salomonu se je Bog prikazal, in mu ponudil, naj si prosi, kar hoče, in mu bo dal. Salomon prosi za umetno srce (modrost ), da bi dobro od hudega prav razločiti mogel. Bog ga je uslišal, mu dal modrost, pa tudi bogastva in slave toliko navrgel, da ga ni bilo njemu enakega (lil. Kralj. 3, 3—15). Oče luči! daj tudi nam toliko modrosti, da se lažnivim prerokom zapeljati ne damo, pa tudi sami sebe ne goljufamo. Ti bodi naša luč, naša pomoč! Amen.
da so s tem italijanski vladi pokazati, kako željno Trst pričakuje "odrešenja". Ne samo, da v Trstu ni bilo takih protiavstrijskih demonstracij, pač pa so teden dni kasnee tržaški Italijani napravili take demonstracije proti Italiji, kakor se jih Trst ne spominja. Dve tretjini Tržačanov so Italijani, toda razen nekaj zagrizencev, ki so že v začetku vojne šli preko meje, noče nihče poznati Italije. Tržačan bi se prej sporazumel s Slovencem kakor z "reg-nicolom". Gonja, ki jo je svoj čas začel tržaški "Piccolo" proti namestniku radi znanih odlokov proti "regnico-lom", je bila v prvi vrsti namenjena javnemu mnenju v Italiji. Tržačani so v ogromni večini odobravali dotič-ne odloke, ker vidijo v "regnicolu" tujca, ki izpodriva domače sinove.
Oglejmo si položaj Trsta in videli bomo, da je antipatija Tržačanov proti Italiji naravna stvar. Trst je edina avstrijska uvozna in izvozna luka in zato se je v zadnjih 20 letih silno povzdignil. Veliki promet in trgovina sta vsakemu dajala zaslužka. Za Italijo bi Trst imel samo idealno vrednost, o kaki trgovini in prometu pa ne bi bilo niti govora več. Iz današnjega blagostanja bi padel v bedo, kakor vlada navadno v italijanskih provincialnih mestih. Kakor je usoda Avstrije zvezana s Trstom, tako zavisi tudi bodočnost Trsta od Avstrije. To je tisto, kar so Tržačani že davno razumeli, in to je bil tudi vzrok, da se je Italija v svojih aspiracijah omejila na to, da za Trst zahteva samo samoupravo.
Pa kako je mogoče, bi kdo vprašal da v Trstu gospodari liberalna stranka, o kateri je znano, da ima ekspanzivne ideje. Tudi tu so liberalni voditelji računali na psihologijo množic in so stopili v volivni boj z geslom "Trst Tržačanom". Samo s tem geslom so mogli doseči, da je za liberalce glasovalo veliko tržaških Italijanov, ki se drugače ne strinjajo s programom liberalne stranke. Ako k temu prištejemo primerno število Nemcev, ki so glasovali za liberalce, tedaj bo vsakemu jasno, na kakšnem temelju sloni tržaška irredenta."
ZASTARELO ANGLEŠKO BRO-DOVJE.
Kodanjski list "Ekstrabladet" se peča v svojem uvodniku od 27. maja s preosnovo angleškega kabineta in piše: "Največjo trpkost, katero opažamo pri preosnovi kabineta, vzbuja med Angleži dejstvo, da njihovo zaupanje v mornarico ni bilo opravičeno. To silno brodovje čisto navadno ni napredovalo s časom; ono je zastarelo. Ko je prišla ura, da pokaže svojo silo in svojo moč, se nade niso uresničile. Nemci so vpeljali nov način vojskovanja v primeri s katerim je še tako močno brodovje linijskih ladij in .kri; žark brez moči. Zelo res je, da je to, kar se danes godi na Angleškem, že začetek prvega odločilnega poraza, ki ga je doživelo angleško brodovje' od časov kraljice Elizabete sem. Angleška mornarica je okostenela v formah, ki so bile dobre pred 30 leti, a danes ne veljajo več; kar je pokazala Nemčija. Nemčija je pokazala, da je 100 milijonov kron vredna bojna ladja le tako dolgo nekaj vredna, dokler leži v varni luki; kakor hirto pa se prikaže na morju, ni vredna nič več: za toi^ie-do podmorskega čolna je tistih 100 milijonov navadna razvalina. Zato je angleško brodovje mirno. Zato je Anglija danes le še po imenu "kraljica morja". Zato je Asquith likvidiral."
kultur in pri spominu na nek drugi triumf človeškega duha nad mračnjaštvom in koncem papeževega posvetnega gospodstva, vstaja v srcih vseh želja, da bi ta kri ne bila prelita zastonj, ampak da pride doba, prosta prestolov in oltarjev in splošnega bratstva med narodi.
Za te težke čase niso primerne ne veselice ne govori in četudi srce bolj vneto bije, vendar naj jezik molči. Bratje so tedaj za 23. septembra ob pol 10. uri vabljeni v združene lože v Le temple, da spoštljivo poslušajo navodila, ki jih bo mojster stola dal naši družbi.
Prišel je čas naše žetve; ko je pognalo seme, vsejano v dobro zorano zemljo in pognojeno v duhu discipliniranega čuta skupnosti, bodi vsak brat močan v molčeči žrtvi svojega osebnega prepričanja. Od danes zanaprej naj ne bo nobenega zidarja več, ampak samo zidarska stavba.
Preko Argentinije — tam je precej italijanskih lož — je "Italia" kasneje dobila tudi navodila, ki jih je veliki mojster ta večer dajal bratom. Naročil jim je to-le:
"V sedanjih razmerah je dolžnost vsakega prostozidarja, da se na vse mogoče načine trudi vplivati na javno mnenje v Francozom in Angležem prijaznem smislu. Posebno računamo na brate, ki imajo zveze s časopisjem. Nadalje pa moramo biti nekoliko previdni, ko se gre za gibanje, da spravimo Italijo fz njene nevtralnosti in biti v tem smislu pripravljeni, kakor hitro se bo gibanje poostrilo. Seveda bo Italija opustila nevtralnost v korist trojnega sporazuma.
Bratje treh'pik in s kladivom so ubogali svojega mojstra in končno pripravili Italijo v vojno proti Avstriji.
Kaj je ukazala rimska loža? Njen veliki mojster piše:
V svetovni vojski je dolžnost vsakega brata, da dela za to, da gre Italija v imenu človeštva in svobode na strani Francoske in Angleške v boj proti osrednjima velesilama. Vsem bratom priporočamo, da to propagirajo z vsemi sredstvi in to se posebno naroča onim, ki imajo zveze z časopisjem. Naj se slavi francoska in angleška kultura, blati nemško barbai-stvo, o Rusiji pa raje molči.. . Nikdar pa ne smemo pozabiti, da je vojska samo sredstvo za namen, da vržemo naprave in družabne uredbe, posebno kar se tiče mon..."
Mon... je okrajšava za monarhijo in pomeni v severni Italiji še neko ostudno psovko.
Sedaj loža sama proglaša, da velja njen boj prestolu in oltarju. Za ta boj i je dobro vsako sredstvo. Zato se polastila tudi zunanje politike in mobilizirala ulico in vžgala strasti.
Loža sama si je strgala z obraza krinko, pod katero se navadno skriva in brani. Pravi da je za svobodo in bratstvo in zato zaneti požar vojne in odpre potoke človeške krvi. Vedno smo imeli za sveto dolžnost katoliškega časopisja, da kaže ljudstvu zločinske namene prostozidarstva. Liberalno časopisje je odgovarjalo, da so to le "klerikalne pošasti" in "izmišljotine". Sedaj se je res pokazala ta pošast v pravi luči. Njeni nemški in ogrski bratje to sami priznavajo. Mi smo to že davno vedeli in v tej vojski nam ni bilo treba izpreminjati svojih misli. Katoliška načela in nazori so enaki in trdni v vseli časih.—("Slov.")
KAJ BI BILO S TRSTOM POD ITALIJO.
Zagrebške "Male Novine" prinašajo misli odličnega Tržačana, ki je ravnokar došel v Zagreb.
"Secolo" je 17. maja pisal, da so se v Trstu vršile velike protiavstrijske demonstracije, pri katerih naj bi demon-strantje zažgali več poslopij, namest-ništvo in še kako drugo stvar. Hoteli
LOŽA.
Za velikim liberalnim časopisjem, za gTasilom nemške vlade, po izjavah avstrijskega vladnega časopisja, so se o-glasile tudi gotovo najbolj poučene in verodostojne priče, nemški in ogrski prostozidarji, ki povedo jasno: "Vojske je kriva framasonska loža." Kaj hočete še bolj jasnih besed kakor je izjava, ki jo ogrska velika loža pošilja na višje prostozidarske oblasti v zavezniške in nevtralne države, kjer je rečeno, da velika loža smatra italijanske prostozidarje za tiste, ki so porušili trozvezo in zagnali človeštvo v brezmejno morje krvi.
Italijanska loža je vedno gojila posebno prijateljstvo s francoskim velikim orientom. Vez sega nazaj do francoske revolucije in je odslej naprej postajala vedno močnejša. Desetmesečna vojna pa je prinesla toliko jasnih in neizpodbojnih dokazov, da je potrjena naša večkrat izrečena trditev, da je loža bila vedno tisto skrivno ognjišče, kjer se je netilo sovraštvo proti katoliški Avstriji. Framasoni so bili provzročitelji irredentističnega gibanja framasoni so iz "nevtralne" zaveznice skotili sovražnika, s katerim imamo danes boj na življenje in smrt. Ne kaj dokazov za to.
Na dan 20. septembra 1870. je gene ral Cadorna, oče sedanjega načelnika generalnega štaba, pri Porta Pia udr v Rim in ga v imenu Italije vzel pape žu. Ta dan Italijani vsako letp sloves no zborujejo in to priliko navadno po rabijo vse nacionalistične organizacije, da se pokrepijo v svojih načrtih. Ta dan navadno zborujejo tudi italijanske prostozidarske lože. Katoliška milanska "Italia" je že 26. septembra 1914 mogla prinesti okrožnico, ki jo je veliki mojster vodilne milanske lože poslal vsem italijanskim ložam po svetu
Okrožnica se glasi:
Ob krvavi povodnji, v kateri plava, Evropa in v boju dveh nasprotnih si
IN RUMUNIJA?
"Kaerntner Tagblatt" z dne 6. junija piše pod tem naslovom: Ves svet gleda sedaj v Bukarešt, kakor je tedne in mesece gledal v Rim. Proti nam vojtijoče se države bodo v Rumuniji do skrajnosti izrabile vse sile zlata in pregovarjanja. vsa človeška in financielna razmerja, kakor so mesece delale v Italiji. Rumunija ima torej sedaj vlogo, v kateri si je smela dopadati Italija skozi deset mesecevt Ali bo Rumunija igrala vlogo natančno tako, kakor jo je igrala Italija? To vprašanje si stavijo sedaj nedvomno vsak dan v Londonu in v Parizu in Petrogradti, v Rimu in Nišu in na Cetinju z isto napeto razburjenostjo.
Rumunija ni zaveznica Avstrije in nizaveznica Nemčije. Tudi ni zavez-
Zveza Katoliških Slovencev
h	»IV AMERIKI E
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0,
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, W
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Avti Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, $
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.

Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Druga podružnica Zveze Katoliških Slovencev.
Barberton, O. — Dne 3. julija se je ustanovila tukaj podružnica Zveze Katoliških Slovencev. Odbor je: Anton Kranjec, predsednik; Joseph Podpeč-nik, tajnik; Jak. Caserman, blagajnik. Podružnica bo gotovo lepo rastla in razcvitala, ker je lepo število rojakov,
ki so ostali zvesti Bogu in narodu.
Dragi rojaki po širni novi domovin'' Pristopajte in podpirajte plemen''0 stvar: Z. K. S. Somišljeniki, agitiraj-te, ker imate lepo priložnost stori1 dobro delo svojim bližnjim v korist in narodu v ponos! Na delo za narodn« stvar!
Spoštovanjem sem Vam vdani,
Michael Železnikar.
liica Rusije, Francije ali Italije. Kakor zagotavljajo njeni državniki, je Rumunija danes še prosta in ima svobodno roko za odločitev v tej ali oni smeri.
Intervencionisti v Rumuniji igrajo vlogo iredentistov v Italiji. Razlikujejo pa se po predmetu svoje ljubezni. Čisto čuvstvenega momenta plemenskega sorodstva z latinskimi in romanskimi narodi ni podcenjevati. Že leta se je opeval v rumunskem časopisju v vseh glasovnih načinih. Francosko zlato je teklo v potokih, da se rumun-skemu ljudstvu pojasni čut plemenskega sorodstva in prijateljstva s Francijo in Italijo. Za Italijo navdušenim intervencionistom je sedaj pošlo gradivo. Čakati morajo šele na italijanske velečine in zmage. Ako teh ne bo, bo začelo Italijanom prijazne inter-vencioniste pač nekoliko zebsti v noge, pravtako kakor zebe rusofile.
Intervencionisti v Rumuniji sedaj še niso v položaju, toda tudi s to možnostjo je treba računati, da se bodo končno enkrat čutili dovolj močne, da podobno kakor v Italiji nastopijo kot gospodarji ceste, javnega mnenja in končno vlade, ako vlada in prijatelji mirne nevtralnosti ne dobe pravočasno opore v vidnih uspehih za koristi Rumunije, Rumunija je v drugem položaju nego Italija.
Zagozdena med Rusijo na severu in velikosrbskimi načrti na jugu, Rumunija ne bo mogla trajno pogrešati pri* jateljstva in opore sosednih držav. Močna Avstrija kot nasprotnik Rusije mora ostati želja rumunske politike. Vsak uspeh Avstrije proti Rusiji je posredno uspeh Rumunije proti Rusiji. Rumunija mora želeti ruskih porazov. Kolikor mogoče oslabljena Rusija mora biti v interesu Rumunije. Sicer se pa treba pri presojanju razmer na Balkanu vedno ozirati na to. da veliko vprašanje ne leži v Bukareštu, marveč v Sofiji.
Uspešen protest zoper umazan časnik.
Brazilijanski Simplicissimtts "O Malho" (Kladivo) se je kosal s svojim bratcem enakega imena za prvenstvo v boju zoper avktoriteto, vero in moralo. Dosegel je neznansko število odjemalcev. Vsak odpor proti temu listu je bil brezuspešen. Njegov lastnik senator Azevedo je spravljal velikanske dobičke v svoje žepe. Ko so ga nekoč opozorili, da bi utegnil priti radi napadov v listu ob senatorsko čast, se je odrezal: "Kaj to! Moj 'Malho' mi donaša dosti več." Sedaj se ojunači škof Dominik Adaucto iz Pa-rahyba ter zapdčne očiten boj zoper list. Za odgovor je dobil besne in divje napade v "Malho" v besedi in sliki. Škofa to ni omajalo. Polagoma so se mu pridružili vsi škofje severnih provinc in' slednjiš še škofje države Mi-
ffi^fa^ li ii K fa ^ MHfs^
Hi KOTIČEK ZA DRAMATIKO, f
S	J
ffi Mi 151515151515151515^^*
Nedavni "Razpis častne nagrade z3 igro iz našega življenja v Ameriki P° jolietski D. M. D. je že samposebi pospešil zanimanje za dramatiko. To kažejo pisma, ki jih dobivamo, z razni"11 vprašanji glede dramatičnih društev predstav itd. Zato smo se namen1'1' uvesti v Am. SI. poseben
"Kotiček za
dramatiko", kjer bomo na kratko oi
ter
govarjali na tozadevna vprašanja objavljali raznovrsten dramatičen dr° biž. S tem upamo ustreči vsem lju')I teljem slovenske dramatike v Amerik1'. S stvarnim delom pričnemo prihodn)1 teden.
mas Geraes. — Kmalu nato so do 1 vsi zastopniki lista "Malho" na J"® in severu okrožnico, ki je zadela blisk z jasnega. Založništvo je iz>® ljalo, da je uredništvo odpuščeno, ^ si je dovoljevalo napade na katol. ^ hovščino in Cerkev. Uredništvu se odkazala druga smer; zoper katol. ve
kev ne bo smelo nikdar sprejeti
nobe-
nega napada... Odkod ta izpreme"1 ba? Nalog lista "Malho" se je D. skrčil od 40,000 na 5000. — RazP°;S,0
ljanje braziljskih katoličanov je ^ vsled te zmage ob ondotnih žalost" razmerah silno radostno; ugled sko je mnogo pridobil.
Največja tri pristanišča
TTofll-
na evropskem kontinentu so ^ ^
burg, Antwerpen in Rotterdam-
hočemo izvedeti, koliko prometa )e
■ !ad)e kakšnem pristanišču, seštejemo
i -i, ladja"
glede na tone (tona pri morski n ^ je večinoma prostor 2.83 kub. 111' pa 1000 kg). Tako so imele vse la^ v Hamburškem pristanišču leta /54,-12,057,000 ton, v Antwerpenu 1A 000. v Rotterdamu 10,660,000. 1908 do 1910 se je število ton p° Ant-žilo v Hamburgu za 3.8 odstotka, vverpenu za 5 odstotkov, Rottei' ^ pa 10.4 odstotka. Sploh je zadnj^ ? sto zelo napredovalo, 1890 stejt milijone ton, 1895 že 4.2, 1900 6J, 8.3. sedaj pa skoro 11- O'^V moramo, da je pri belgij*kel11 ,a, landskem mestu vštetih vse dij, ki pridejo v pristanišče saj _h ,e mogrede, pri Hamburgu je pa malo. Zato Rotterdam m sam^ ^ za povzdigo holandske trgovi . j 1 več tudi nemške.
vsmrmmmm.
Photo by American Press Association.
ITALIJANSKI MORNARJI PODPIRAJO ČETE NA SUHEM.
Na sliki so videti italijanski mornarji, ko se pripravljajo za odhod na fronto na pomoč \ojak se proti Avstriji.
voj^iočinl
Družba
sv. Družine
Ako se n. pr. izgovori črka o, se posebni tresaj te črke ojačen odda dalje, po žicah prenese na tipke in stroj zapiše lepo jasno izgovorjeno črko. A kakor rečeno, stroj še ni dovršen in bo treba nanj najbrže še nekaj časa čakati.
(THE HOLY
V\J|WNJENIH državah SEVERNE AMERIKE.
FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL,
Vstauovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915
"KUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
redsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, III
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. 2aPis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
V Angleški Indiji
(Prednji in Zadnji) je narastlo prebivalstvo 1901 do 1911 od 294 milijonov na 315 milijonov. Bramanske vere jih je 218 milijonov, mohamedan-cev 67, budistov v Birmi 10, sekte Sickhs nad 3milijone itd. Število kristjanov se je v desetih letih pomnožilo od 2,923,000 na $3,876,000.
Kenguru.
NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
St Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika.
i)o^reJen° Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 6 d ^č sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od Z0 leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Pof^PlaCUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana tistinj10 Vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne v redu in sprejete v gl. uradu.
PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a POPolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00;
Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; ,a!zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; ;zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 'zgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; "2aIzgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; 2a ,lzgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00;
Ko se je mudil Cook leta 1770. v zalivu Moreton ob avstralski obali, so pristali mornarji na suho; hoteli so dobiti vode. Domačini so bili prihiteli tudi k obali, imeli so seboj ubito neko žival, Angležem do tedaj popolnoma neznano. "Kaj je to?'", vprašajo mornarji. "Kenguru," odgovarjajo domači. Mornarji vzamejo žival na ladjo, kožo vzamejo seboj na Angleško in Cook pravi, da je živali ime kenguru. Če je pa prestavimo, dobimo odgovor: "Ne razumem." Tako namreč so bili odgovarjali Avstralci na nerazumljiva jim angleška vprašanja.
Tujci.
in sicer brez vsacega obotavljanja. What do you think of that? Ali je to zadosten dokaz, da zna Boje več kot samo krave molst? Ali ni to graft najnižje vrste? Lahko se je potem bahal po salunih v Milwaukee. Tako predrzen ni niti Pavliha sam.
Ako je bil še kateri član kdaj "po nedolžnem" napaden, škoda, da se nf prišel jokat na konvencijo, ker bi gotovo bil dobil nagrado, če bi se izgovarjal, da mu je tega kdo v Jolietu kriv.
—	Odborniki so na konvenciji poročali. To se je godilo ravno isto uro, ko je Boje dovršil svoj whirlwind campaign za onih $150.00. Šnelar je poročal, da so ga žolečani postrani gledali. Boje pa je točil krokodilove •solze, ter pravil delegatom, da so mu deca po cesti kričala, da je cowboy in vol, ter da je bil napaden po nedolžnem. Tajnik Rems je poročal: "Jaz pa sem bil v Jolietu boljše in gosto-ljubnejše sprejet kot še kje drugje. Bil sem sprejet kot gentleman, a sem se tudi po Jolietu obnašal kot gentleman.'
—	Če bi se bili Šnelar, Boje et Co. obnašali po Jolietu kot gentlemani, bi bili tudi po gentlemansko sprejeti. Boje se tudi rad ponaša, da je član Knights of Columbus. Radovedni smo če tam tudi nagrade delijo?
—	Nekdo piše: "Živijo 'koprive'! Tako je potreba, da se stvari ljudem pojasnijo. Naj se take 'svetnike' pokaže v pravi luči."
Na Španskem sta med 1000 ljudmi dva tujca, v Italiji jih je devet, na O-grskem 10, Holandskem 11, Nemškem 14, Avstriji 20, Belgiji 28, na Francoskem 32, v Švici pa 116!
ko
1 zlomi delo.
jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
5|L.ACUJE ZA OPERACIJE, č
Promet v Londonu.
Na enem samem križišču cest so našteli v Londonu v eni uri 1280 voz različne vrste, med njimi samo 53 takih s konjsko vprego. Zgodilo se je, da je prišlo mimo opazovalca 162 motorjev v nepretrgani vrsti, ne da bi se bil
,12Plača
česar je deležen vsak člafl(ica) in sicer pokazal en sam konj.
<n!iratvsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in ža |
110 0Peracijo na kili ali vtrganjem.
ZaPošknHn;„ •	••	j -t. - -i.	l \ KJe potujejo ljudje največ?
ra - ne 111 operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-
Plačati _ tajnik na vse člane(ice) primeren, asesment kadar je treba iz- Na sto prebivalcev pride v Italiji na
'zPlačil P°Slcodnine a!' operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in leto 166 potnikov, na Ogrskem 220. v
v a 2a operacije.
Jih dj^ član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki 5. S U ■ S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
Č] • oleS tega plačujejo Društva bolniško podporo. ^rom"--06^ plačai° sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z

zred.
na vsoto zavarovalnine:
Za $250.00:	Za $500.00:
Starost. Asesment.	Razred. Starost.
...... 16—20 .......... 18c	1 ......... 16—20 ....
...... 20—25 .......... 20c	2 ......... 20—25 ....
...... 25—30 .......... 23c	3 ......... 25—30 ....
...... 30—35 .......... 25c	4 ......... 30—35 ....
...... 35—40 .......... 28c	5 ......... 35—40 ...,
...... 40-45 .......... 32c
...... 45—50 .......... 38c
...... 50—55 .......... 45c
8 tega plača vsak član(ica) še	5c na mesec za stroške.
Avstriji 350, na Holandskem nad 700, na Francoskem 800. v Nemčiji skoro tisoč, v Švici nad 1200, v Belgiji 1400, na Angleškem in Irskem 2300, na Ruskem pa šele na tristo prebivalcev en potnik!
6 ......... 40-45
Asesment.
..... 35c
.....40c
.....45c
..... 50c
..... 55c
.....63c
45—50 .......... 75 c
društva s 7" ,Ul" ~ Prva veselica P.00deljcl<V, Družine. ki se je vršila v ''o 4. ju)i. 5- Julija, mesto v nede-! Vsestran.i1Ja'. kakor razglašeno, se je Cer skoro ° )ako dobr° obnesla, in šivalo. b0'jse kakor se je pričako-
Ker je
®«ba, kak n?dcljo Predpoldan rosilo iz mono' 'mel° kontrakt, zato ni
£jje Praznovati isti dan. Na
i Sn>o Ia J ?ark °tldan za drugi dan, e'jek. 0 'zvršili svoj
namen v pon-
žtS>°bčinstv0 se je društ-
r"° l«žk0 S 0 ves zaseden, da je
? drevjeniajt'TJPrazno kl°P k«ša"
o 8ih ttiest ŠH- 50 tudi iz raznih ' ri,p°m0Ri: V. '°jaki in rojakinje, ter
s ater' nk VeČjemu l,sPeh»- ZaI- da L 0 Odin- o m°gli čakati veselice in V Ko Se v nedeljo, sodba k f.^mračilo ,„
P S "a Park'"6"1" 1,lesu se Jc "ri-to , v> ki večje število mladih dija], 2° se sukali ob krasnih °strana , kestre.
v ogromnem enemu vabilu.
Mnogi so se bali, da bi se stanovalci v okolici parka ne zbali požara. Nihče | kakor v Ameriki, se ni upal kresa preskočiti. Na ogenj ■so metali razne vrste fire works in pokalo je, da smo mislili, da se hrib podira. Kres je bil prve vrste!
Pri tej priliki si štejemo v dolžnost, da se v imenu društva zahvalimo vsem onim cenj. rojakom in rojakinjam,, ki so se te naše prve veselice udeležili in največ pripomogli, da se je dosegel u-speli v gmotnem oziru.
Železnične lokomotive.
Amerikanska lokomotiva prepelje vsako leto 36,000 km, anglfeška 27,000, francoska 24,000. ravno isto pot italijanska, za temi pride belgijska z 20,-000 km; najmanj prevozi nemška in avstrijska lokomotiva. Nemška prevozi namreč 19,000 km, avstrijska pa še nekaj km manj; zato pa avstrijska lokomotiva tudi najbolj počasi vozi, kar pa ima tudi svojo dobro stran, da se namreč veliko manj nesreč zgodi,
— "Amerika in Amerikanci." Tako se imenuje velika krasna knjiga, ki jo je spisal Rev. J. M. Trunk, kakor smo poročali svoje dni. Danes pa naznanjamo, da je to knjigo dobiti v knjigarni Amer. Slovenca po izredno znižani ceni. Vezana knjiga stane namreč samo $1.50, po pošti $1.75, dočim je stala poprej cele tri dolarje poleg poštnine. Za polovično znižano ceno dobite zdaj v knjigarni Am. SI. knjigo, ki je dosedaj največja in najboljša, kar jih imamo v slovenskem jeziku o Ameriki in Amerikancih. Vsebina knjige je sledeča: Uvod — Splošni pregled — Iz amerikanske zgodovine — Ameri-kansko politično življenje — Ameri-kansko duševno in socialno življenje— Amerikansko gospodarsko življenje — Naseljevanja — Slovenci v Ameriki — Zgodovina slovenskih naselbin — Seznam znamenitejših Slovencev. Knjiga ima nič manj nego 608 strani! In kako bogato je opremljena s slikami! In večina slik vam predočuje prizore iz našega življenja v Ameriki ter predstavlja v skupinah in posamnih podobah razne bolj ali manj znane ličnosti iz naših naselbin. Skratka: Rev. T run kova knjiga "Amerika in Amerikanci' e vredna, da krasi parlor vsake slo-enske obitelji v Ameriki. Naročite jo takoj!
gi^^Sfig) s; s s ssss^s^ss
ai	®
CENIK MOLITVENIH S3 S NABOŽNIH, PODUČNIH 5fi IN ZABAVNIH KNJIG

Slabotni ljudje.
Mr. Jos. Chyma iz Tame, Iowa, želi dati dober svet vsakomur. Pravi sledeče: "Prejel sem naročeno blago in ga použil dve steklenici. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino mi zelo pomaga in ga lahko vestno priporočam slabotnim ljudem, ki bolehajo
ISSžiffi katere se dobe v HffiSSSČHi
^	S
KNJIGARNI AMER. SLO- 505 VENCA, JOLIET, ILLS. Si
s	S
Sfi K Si HSSŽiKSSiffiSfi
Zahvaljujemo se tudi vsem cenj. čla- na želodcu. V takih slučajih je vaše
nom in članicam društva, ki so se skoro polnoštevilno udeležili in ki so z odborom sodelovali, da se je vršila veselica v tako lepem redu.
Konečno se zahvalimo tudi Onemu, ki nam je kakor nalašč dal letos kar dva dni praznovanja, da nam ni z dežjem v nedeljo splaval naš prvi piknik. Vsem še enkrat hvala 1 Odbor.
in je zasvirala
Pr,
dv
Do konca je bila "i pIes-)U,rana naPolnjena s ple-„ PrvClll aini-
l>>ega 0^aku se je začelo metanje N ni byja a» Fire Works. Po-Pr,Ja" XT-
• i ^ajbr-POteni ne konca ne J/e snu, Z )e Mladina mislila, da
Se valil Uati- Cele nlesle di-^'opij. "e pod drevesi in okoli
ro?aliei> vefej® zaklj«čil piknik je bil l>i*ki nav .nSlc' kres' Prav l»o sta-°ko ?n/r Plamen je švigal si-dzsvetljeval celo okolico.
Ottawa, 111., 7. jul. — Naše društvo sv. Družine št. 5 D. S. D. v Ottawa, 111., priredi svoj prvi piknik v nedeljo dne 11. julija v Buffalo Rock, blizu slavnoznanega parka Starved Rock, katerega bo vsak lahko videl.
Vabimo vse rojake in rojakinje iz našega mesta, istotako iz La Salle, Peru, Utice, Jolieta in vseh bližnjih in daljnih krajev, da nas posetijo na tej veselici.
Odbor se pripravlja, da bo dobrega okrepčila in okusnih jedil dovolj na razpolago.
Vstopnina je prosta vsem. Za po-set se vsem že vnaprej zahvaljujemo.
Spoštovanjem	Odbor.
zdravilo izvrstna pomoč. Pošljite mi zopet toliko kakor zadnjič. Jos. Chy na, Tama, Iowa." Mr. Chyna dobro pozna učinke tega zdravila, — lajšati želodčne boli, čistiti drob in krepiti telo. Uživajte ga tudi v bolezni v zvezi z zapeko. Cena $1.00. V lekar nah. Jos. Triner, izdelovavec, 1333
1339 S. Ashland ave., Chicago. * * *
Triner's Liniment pronikne kožo br zo in prodre do korenine bolezni. Poskusite ga. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv.
KOPRIVE.
(Nabira K.)
S ŽSffiMSMSi
--s
TEROSTI.
■IB.	®
^SSiSMSMSi
Clsti H V 1
2shimiv zakon.
»Up«'
Poroča iz stolice Bi-
Žter,eJ'br.uhnila vojska, se~je i« '°e*er. iT01''1^ s hčerk o Aripe-o> ženi,°r0ko je Preprečilo, ker <k>var;n "a vojsko. Ženin se
8a je V°iski' ,ned nckim na" Vr S° Hu , "a "0Ki rani' šrapnel. ženinm°raH odrezati. Ko se * z odPr?mov- «a je sprejela
V°riti a hrom. 1 rokaini« a oče Jc
stolic,8a ni,Q " da hčere 1 Prego-)e pa rm0811- Sirotinski svet razsodil, da oče izgubi
očetovske pravice in je uradno dovolil poroko, ki se je tudi pod vArstvom sirotinskega urada izvedla.
Kako premeten tič je Boje, ki je baje poslal oni lažnjivi brzojav na 'Glas Naroda" lansko zimo, da sta namreč bila on in Pavliha v nekem jolietskem šalunu napadena, bodi tukaj pojasnjeno.
Salunar je slučajno oni brzojav či tal. in ker je videl Bojca podpisanega je nastopil proti njemu potom pravice Boje je potem zavlačeval tožbo do po lanski konvenciji, ker on ve, kako je treba Jednoto za kak stotak oskubsti Na konvenciji je točil krokodilove sol ze, češ: po nedolžnem sem bil napa den v Žoletu, ko sem opravljal svoj uradni posel (prišel je na uro gledat) Njegovo jamranje in solze so imele čudežno moč in vpljiv na delegate, ki so mu na to dali iz Jednotine blagajne celih $150.00 za celitev ran; pa še več niu je ponujal neki delegat iz Chicage Z dne 23. febr. 1915, pa se čita v po
Pisalni stroj bodočnosti.
Neki John B. Flowers v Brooklynu je iznašel stroj, ki bo sam pisal, kar >e mu bo narekovalo. Doslej stroj sicer še ni dovršen in piše šele samoglasnike a, e, i, o, u in soglasnik p, a iznajditelj je poln nade, da stvar dotira I ročilu jolietskega okrožnega sodišča
do konca. Kar se tiče konstrukcije se	"Judgment N..... vs. Boje.
poročajo naslednje podrobnosti: K	"Jury waived and judgment entere
vsakemu pisalnemu stroju spada tele-	by Court (satisfied in court) for $50.
fonski prenasalec. Vsaka, posamezna	Torej na konvenciji je bil Boje de
telefonska žica je sprejemljiva le za	viško nedolžen, a ko je dobil nagrado
en tresaj, ki jih povzročajo različne	$150.00 od Jednote, pa je na sodišču črke; električni valovi jih spravijo v pripoznal svojo krivico in se zglihal
gibanje in prevajajo na tipke na stroju,	za $50, in tako profitiral celih $100.00,
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ............................50c
Beatin dnevnik ........i.........20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20r
Bitka pri Visu 1. 1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez----20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovcev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest is petnajstega stoletja...............20c
Evstahij. Povest ...................25c
Feldmaršal grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov ...... ...........25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; 2enitne ali svatbine navade in napitnice....20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica m grofica.......20c
H cd vika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40t
Hmeljevo cvetja. — Marijina podoba ....................*.....a.2Sc
[zdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25t
[zgubljena sreča. Povest.........20t
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20(
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c
2.	zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Srau-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ............. 50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata.
Resnična povest. Cena..........50c
zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet —
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50«
6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... 50e
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50e
Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
agnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica. .20e
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu ...........................
Kirdžali, podonav. povest ........50*
Kmetijsko gospodarstvo .........7Sc
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........30«
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25« Krištof Kolumb in odkritjv Amerike ............................
Koliščina in stepe. Povest........3ft.
Kraljica Draga, izvirna povest iz
srbskega kr. dvora.............25t
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50e
Krvna osveta. Povest............30c
Lažnjivi Kljukec ................20e
Ljubite svoje sovražnike. Povest..30c
Lurški čudeži ..................$1.00
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20t
Marica. Povest .................40c
Mali vseznalec — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........4lk
Marija hči polkova, zgod. povest..2S< Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila .................30c
Maron, krščanski deček...........23«
Materina žrtev...................
Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru....25« Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest ...............30«
Mirko Poštenjakovič. Povest......20«
Mlada mornarja. Povest .........25c
Mladi samotar. Povest ...........20c
Mladim srcem ...................40«
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50c
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40«
Močni baron Ravbar.............20«
Mož Simone .....................50«
Mrtvi gostač ....................25«
Na Jutrovem ....................40«
Na preriji. Povest ..............20«
Na divjem zapadu.............^..50«
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25« Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20«
Naseljenci. Povest ..............20«
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20«
Naš Dom .......................20«
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25«
Nikolaj Zrinski ..................25«
Nekaj iz ruske zgodovine.........20«
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20«
Od Leona do Pija...............20«
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30« Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20«
Pavlina .....................-....25«
Pesmarica — Slovenska...........50«
Pesmi — Janko Zirovnik..........30«
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................K«
Pisana mati......................50«
Pisanice, pesmi za mladino........50«
Ponižani in razžaljeni............50«
Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40«
Poslednji Mohikanec. Povest......20«
Postojnska jama ..j...............20e
Potop ..........................$1.09
Potovanje v Liliput...............20e
Povodenj ........................25«
Pauk zaročencem in zakonskim.. .75«
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25e
Preganjanje indijan. misijonarjev..25c
Pregovori, prilike in reki.........30«
Prešeren in Slovanstvo...........50«
Prešernove poezije ..............75c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest....20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest .................50c
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............20«
Pripovedke za mladino. I. in II. zv. 20c
Prisega huronskega glavarja......25«
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji .......................20«
Rdeča in bela vrtnica.............25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.... .25c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75«
Rodbinska sreča .................30c
Roparsko življenje. Povest........20c
Roza Jelodvorska...........,,...35c
Rusko-Japonska vojna ...........50c
S prestola na morišče ali nesrečna
kraljeva rodbina. Zgod. povest, Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. narod, 2 zv.
po .............................20c
Sanjske bukve ...................40c
Senilia, povest ...................20c
Slavček. — Nema deklica.........20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25e
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje ...........................20«
Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem.......................30c
Srečolovec. Povest ..............20c
Stanley v Afriki .................25«
Sveta vojska ....................25c
Sv. Notburga ....................20c
Sveti večer ......................25«
Svitoslav. Povest ................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75«
60 malih povestij ................20c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c
Tisoč in ena noč, zv..............20e
Tolstoj ..........................30c
Trije indij, povesti..... ..........20«
Ako bi slučajno mi ne imeli ene aH druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo t najkrajšem času.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, III
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1915.
Predsednik.'.......'...George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepec
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan.
Nadzorniki: Anton Šraj, Jr.
Nicholas J. Vranichar, **' , Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sred* može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnin® in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, izato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-w-F
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET, ILL.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
Morski razbojnik.		
f*	Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prerel J. M.	f*
(Konec.)
In Francisco je zopet povzel besedo ter začel s spomini iz svoje prve mladosti. Pri tem predmetu se je razgrel ter postal bolj zgovoren. Njegovo gibanje je bilo izrazito, ne da bi bilo razburjeno, in bledi in ponižni mladenič se je pri tem polagoma izpremenil v navdušenega, prepričevalnega govornika. V naglici, toda jasno in razločno, je popisal vse strašne dogodke svojega življenja. Resnica se je izražala v njegovem živem obrazu in nedolžnost v njegovih jasnih in izrazitih o-čeh.
Vsi, ki so ga slišali, so mu verjeli. Komaj je končal, je bilo videti, kako da hočejo porotniki vstati in izreči sodbo v njegovo korist. Toda sodnik je vstal, nagovoril porotnike ter jifti dejal, da je njegova, četudi jako bridka dolžnost, jih opomniti na to, da so slišali sedaj samo trditve, res lepe in prepričevalne trditve, toda brez dokaza.
"Oh," je opomnil Francisco, "katere ga človeka morem postaviti semkaj za pričo kakor tele može, ki stoje okoli mene, katerih pričanje pa je neveljavno! Ali morem mrliče poklicati iz groba? Ali morem pričakovati, da oni, ki so bili umorjeni, zopet vstanejo in pričajo o moji nedolžnosti? Ali se morem nadejati, da pride don Cuma nos s svojih oddaljenih posestev, da priča meni v prid? Oh, žal, da ne ve, v kakšnem položaju sem, sicer bi naravnost prihitel semkaj, da mi pomaga. Ne, ne; ne morem se tudi nadejati, da bi prišla semkaj ona ljubka španska deklica, ko sem jo varoval naposled, da se izpostavi drznim pogledom mnogo stotin ljudi!"
"Tukaj je!" je bil čuti moški klic in sredi gruče ljudi se je naredila pot. V hipu je stopila Klara v spremstvu Edvarda Templemora, ki je bil v svoji popolni uniformi, na prostor, odločen za priče. Prihod te deklice, ki je prestrašeno gledala okoli sebe, je zbudil občno pozornost. Kakor hitro si je nekoliko opomogla od strahu, so jo zaprisegli, nato pa je pričala o Franci-scovem vedenju onega časa, ko je bila ko jetnica na "Avengerju". Pokazala je zavoj, ki je rešil življenje Franciscu in ki je bil sedaj najvažnejši pomoček za njegov zagovor. Poudarjala je njegovo dobrotljivost in velikodušnost, in ko je končala, je vsakdo izmed poslušalcev vprašal samega sebe: "Ali more ta mladenič res biti morski razbojnik in morilec?" In odgovor se je glasil: "To je nemogoče!"
"Mylord," je dejal Edvard Teinple-more, "prosim dovoljenja, da jetnika nekaj vprašam. Ko sem bil na 'Avengerju', tičečem na skalah, sem našel v kabini tole knjigo. Želim ga vprašati, je li ta knjiga njegova, kakor pravi mlada gospica?" In Edvard Tcm-plemore je pokazal Sv. pismo.
"To je mcye!" je odgovoril Fran cisco.
"Ali vas smem vprašati, kako je to prišlo v vašo last?"
"To je edino, kar mi je ostalo od nekoga, ki ga ni več med žiVimi. Ta knjiga je bila edina tolažba moje u morjene matere in od tedaj je tudi ilioja. Dajte mi jo, morebiti bom potreboval sedaj njene pomoči še bolj, kakor sem jo kdaj poprej."
"Ali je bila vaša mati umorjena, kakor pravite?" je vprašal Edvard zelo ganjen.
"Da, povedal sem že to in ponavljam ■še enkrat."
Sodnik je zopet vstal in porotnikom Še enkrat ponovil pričanje. Dasi oči-vidno naklonjen Franciscu, je izjavil da je vendarle dolžan opozoriti porotnike, da ima pričanje mlade gospice mnogo olajševalnega za obtoženca -ebi. Odločil se je torej, da ga priporoči po obsodbi Njegovemu Veličanstvu v pomilostitev, da je pa nje novo življenje vendarle v nevarnosti ker je bil udeležen pri mnogih dejanjih morskih razbojnikov. Nobenega dokaza ni, da ne bi bil nikdar in v no benem primeru ravnal skupno z raz bojniki, najsi se da misliti, da je po zneje obžaloval svoja prejšnja dejanja Kakor se umeje santo ob sebi, je pri čanje krmarja Hawkhursta popolnoma neveljavno in brez vrednosti. Uničiti se mora vsak vtisk, ki ga je morda napravilo na škodo Franciscu. Na drugi strani pa je njegova neprijetna dolžnost pripomniti, da je bilo pričanje mlade španske gospice neugodno zanj, ker je kazala na dobre odnošaje med tem mladim možem in razbojniškim kapitanom. Dasi je njemu (sodniku) samemu zelo pri srcu usoda obtožen-čeva, mora vendar proti svoji volji o-pomniti porotnike, da je bilo pričanje v celoti nikakor ne zadostuje za popolno očistitev. Zaraditega misli, da je dolžnost njih vseh glasovati za obsodbo, ker so vsi obtoženci krivi.
"Mylord," je dejal Edvard Teniple-more nekoliko sekund potem, ko je sodnik sedel, "ali ni mogoče, da bi vsebina tega zavoja, s katerega se še nisem drznil odpraviti pečata, pričala v prid jetniku? Ali ugovarjate morebiti, da se odpre ta zavoj, preden izrek porotniki svojo sodbo?"
"Prav nič," je dejal sodnik, "toda kaj mislite, da je v njem?"
"Vsebina tega zavoja," je dejal Fran cisco pri tej priči, "so pisma razbojni-kega kapitana. Izročil mi ga je, preden smo zapustili ladjo, ter mi obenem rekel, da mi pisma povedo kaj več o mojih starših. Mylord, v svojem sedanjem položaju zahtevam ta zavoj nazaj ter ne dovoljujem, da bi se pisma prečitala v tej sodili dvorani. Ako že moram umreti sramotne smrti, naj mi bo dano, da vzamem s seboj tudi te skrivnosti, da ne bodo še moji sorodniki morali trpeti sramote."
"Ne, ne, dajte si svetovati!" je vzkliknil Edvard Templemore jako razburjen; "v poročilu in pisavi kapitano-vi, ki se lahko izpriča po glavnih pričali, je morebiti priznanje in potrdilo vsega, kar ste izjavili, ter bo tudi služilo za pričo, ali ne, mylord?"
'Ako se dokaže, da je pisava res ka-pitanova, gotovo," je odgovoril sodnik; "posebno, ker je bila ta gospica navzočna, ko mu je kapitan izročil zavoj, ter je čula njegove besede. Ali dovolite, da ga porabimo kot pričo za vas, mladi mož?"
"Ne, mylord," je odgovoril Francisco, "dokler se mi ne dovoli, da sam pregledam vsebino. Nikakor nečem, da se zve njih vsebina, razen ako sem uverjen, da se me častno oprosti. Potem naj porotniki le izreko svojo obsodbo."
Porotniki so odšli na posvet, v tem pa je stopil Edvard Templemore s Klaro k Franciscu ter ga naprosil dovolitve, da sme odpreti zavoj. Toda Francisco se ni vdal njiju prošnjam. Naposled so se vrnili porotniki in njih načelnik je vstal, da prečita izrek porotnikov. Svečana in strašna tišina je zavladala po vsej dvorani; splošno pričakovanje in napetost pa sta bili naravnost mučni.
'Mylord," je dejal načelnik porotnikov, "naš izrek se glasi —" "Stojte, gospod," je vzkliknil Ed-ard Templemore ter z eno roko objel začudenega Francisca, drugo pa iztegnil proti porotnikom in načelniku: 'Stojte! Ne storite mu nič žalega! To je moj brat!"
"In moj rešitelj!" je vzkliknila Klara ter pokleknila na drugi strani pred Francisca ter spoštljivo dvignila roke k njimu.
Ta novica je vplivala na občinstvo kakor strela iz jasnega neba. Načelnik porotnikov se je sesedel v svoj stol in sodnik in vsi v sodni dvorani so bili kar iz sebe od čudenja. Za snjrtno tišino je nastopila splošna zmeda in sodnik je brez uspeha poizkušal pomiriti poslušalce.
Edvard Templemore, Francisco in Klara so še vedno tvorili isto skupino in nikdar ni bilo videti lepše. In sedaj, ko sta stala skupaj, je vsakdo v dvorani zapazil močno podobnost v obrazih teh dveh mladih mož.
Barva Franciscovega obraza je bila nekoliko temnejša od Edvardovega, ker je izza mlada vedno živel v krajih tropičnega sobica, toda poteze so bile obeh enake.
Precej ča^a je trajalo, preden se je sodniku posrečilo napraviti mir v sodni dvorani. Ko se je to zgodilo, sam ni vedel, kako naj bi nadaljeval.
"Mylord," je dejal Edvard Templemore, "jetnik je dovolil, da se zavoj odpre."
"Tako je," je rekel Francisco žalostno; "najsi prav malo pričakujem od tega. Oh! Sedaj imam vse, radi če ar bi rad živel sedaj, ko se začenjam oprijemati življenja, sedaj čutim kakor bi bilo izgubljeno vsako upanje! Dnevi čudežev so minuli in nič drugega ne more dokazati moje nedolžnosti kakor če bi se prikazal pravi kapitan iz groba."
"Vrača se groba, da izpriča tvojo nedolžnost, Francisco!" je dejal zamolkel glas, ki je osupnil vso sodno dvorano, najbolj pa Hawkhursta in jetnike. Še bolj pa jih je prevzela groza in straH, ko je stopala proti proti prostoru, odmenjenemu za priče velikanska Kaj nova postava.
Toda to ni bila več postava, kakor smo jo opisali v začetku povesti. Brade ni imel več in bil je zelo suh in ble in upal. Njegove globoko vdrte oči upadla lica in kratek kašelj, ki mu je pretrgaval govor, je pričal, da so nje govi dnevi šteti.
"Mylord," je rekel Kajn ter se obrnil k sodniku, "jaz sem morski razboj nik Kajn ter sem bil kapitan 'Aven
v svojo obrambo, popolnoma resnična. Čisto nedolžen je pri vseh plenih in u-morih. Tudi oni zavoj bi izpričal to. Ker pa so v njem skrivnosti, o katerih sem želel, da jih ne bi zvedel nihče drug kakor Francisco sam, sem rajši stopit prostovoljno pred vas, kakor pa da bi se bile odprle pred mojimi očmi. Kako je spoznal ta mladi častnik, da je Francisco njegov brat, ne vem. Toda sin je Cecilije Templemorove; torej je to resnica. Toda zavoj vam pojasni vse."
"Sedaj pa, gospodje, ko ste prejeli moje pričanje, sem zadovoljen. Storil sem eno dobroto, preden umrjem. Sedaj se vam podajam kot morski razbojnik in ničvredni morilec v roke pravice. Res je, moje življenje je skoraj končano — temu lopovu se imam zahvaliti za to. A rad prejmem smrt, kakršno zaslužim, za pokoro za toliko zločinov.
Kajn se je nato obrnil k Hawkhur-stu, ki je stal blizu njega in bil še vedno na vso moč osupel. Ni se še zavedel prvega strahu ter je še vedno mi slil, da je prihod Kajnov res kaj nad naravnega.
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
in prejeli boste po ekspresu eno steklenico HAMILTON CLUB PURE\VHISKEY (one full quart) in enoqusirt lineaa SOMA PORT WINE. Obe steklenici pošljemo v lepem ziiboju — le i» on sam papirnat dolar. 1'iSite C. F. ZA RUBA .t CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111,
Mi hočemo tvoj den ti hočeš naš les
Prejema raznovrstne denarne tdog» ter pošilja denar na vse dele sret«.
gerja'! Sedaj sem še prost! Prostovolj jo prihajam semkaj, da pričam o ne lolžnosti tega mladeniča! Do sedaj še nisem imel vezi niti na roki, niti na nogi! Nisem še jetnik in obsodba se ne tiče mene. Zaraditega je v trenut ku moje pričanje veljavno. Nihče v tej sodni dvorani me ne pozna razen onih, ki so ujeti in katerih pričanje ni veljavno. Zaraditega zahtevam, da me zaprisežete, in sicer zaraditega, da re šim življenje tega mladeniča."
Nenavadno svečano se je zvršila prisega.
"Mylord in gospodje porotniki; bil -sem v sodni dvorani od začetka obravnave do sedaj, in izjavljam, da je vsaka beseda, ki jo je izpregovoril Francisco
"Lopov!" je zaklical Kajn ter za-vpil Havvkhurstu skoro na ušesa, "dva krat pasji lopov! Umreti moraš kakor pes, ne da bi se ti posrečila osveta! Fant je rešen in jaz sem še živ!"
"Ali res še živiš?" je dejal Hawk-hurst ter se počasi zavedel iz svojega strahu.
"Da, še — še živim, s krvjo in mesom; potiplji, lopov! Potiplji to roko ter se prepričaj! Dostikrat si že prej čutil njeno moč," je nadaljeval Kajn posmehljivo. "Sedaj pa, mylord, končal sem. Francisco, z Bogom! Ljubil sem te in ti dokazal svojo ljubezen. Zatorej ne sovraži mojega 'spomina ter mi odpusti — da, odpusti mi, ko me ne bo več," je rekel Kajn, ki je povzdignil oči. "Da, tamle je ona, Francisco — tamle je ona! In glej," je vzkliknil ter obe roki dvignil visoko nad glavo, "smeje se mi semkaj dol — da, Francisco, tvoja blažena mati se smeje ter
odpušča ---"
Ni dokončal stavka. Zakaj, ko je držal Kajn roke kvišku, je Havvkhurst za njegovim pasom zapazil nož. Kakor bi trenil, ga je izvlekel ter zasadil kapitanu v prsi.
Kajn se je zgrudil na tla in splošen nered je zopet nasetal v sodni dvorani. Prijeli so Hawkhursta in vzdignili Kajna s tal. "Hvala ti, Havvkhurst," je dejal Kajn umirajočim glasom, "še radi enega umora boš dajal odgovor. Rešil si me sramotne smrti na vešalih, na vešalih v tvoji družbi. Francisco, z Bogom!" in Kajn je globoko vzdihnil in izdahnil svojo dušo.
Tako je umrl kapitan morskih razbojnikov, ki je bil prelil toliko krvi v življenju in čigar smrt je bila posledica še enega umora. "Kri za kri!"
Njegovo truplo so odnesli iz dvorane Sedaj je le še preostajalo, da izreko porotniki svojo sodbo. Vse jetnike razen Francisca so spoznali za krive. Francisco je odšel iz dvorane; premljal ga je novo najdeni brat, premljale pa tudi čestitke vseh, ki so se le mogli preriniti do njega.
OSEMNAJSTO POGLAVJE. Konec.
Naša prva naloga je sedaj, da cenjenim čitateljem razložimo, kako jf men gel Edvard Templemore domnevati in klepati, da je Francisco, ki ga je bilo malo prej imel za svojega tekmeca, njegov brat in kako se je mogel Kajn zopet prikazati.
Da izvrši povelje, je krenil Edvard Templemore na krov "Avengerja", in ko so njegovi ljudje zbirali dragocene stvari na ladji, je stopil v kabino, ki pa je bila deloma že pod vodo. Tu je pobral neko knjigo, ki je plavala blizu omare in ko jo je še pogledal natančneje, je spoznal, da je Sveto pismo
Začuden, da je našel tako knjigo na krovu razbojniške ladje, jo je vzel eboj. Ko se je vrnil na "Enterprise ter jo pokazal Klari, jo je ta precej poznala za lastnino Franciscovo. Knji ga je bila premočena od morske vode Edvard je mehanično preobračal liste ter pogledal naslovni list, da vidi, ali morebiti na njem zapisano kako Toda ni ga bilo. Opazil pa je je beli, k platnicam prilepljeni list odločil in da je na njem nekaj zapisanega. V sedanjem stanju ga je lahko popolnoma ločil od platnic, m močno se je začudil, ko je čital na njem ime: "Cecilija Templemore" — ime svoje matere. Vsa povest mu je bila dobro znana, kako so namreč rešili njega in kako se je splošno mislilo, da sta bila njegova mati in brat izgubljena. Lahko si mislimo, kako zelo je sedaj želel zvedeti, kako je prišlo to Sveto pismo Franciscu v roke. N'11 sanjalo se mu ni, da bi bil Francisco njegov brat — da je tako zelo v sorodu z
Kapital in preostanek $300,000.06
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsed»ik HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
je ime. da se
400 Ohio Street -
JOLIET
STARA
GOSTILNA
-»-
NAJBOLJŠA /f POSTREŽBA.
w. j. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, 5> Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
m^m
i

Oscar J. Stephen
c-s.
Sobe 801 in 202 B&rber Bldg. »JOLIET, ILLINOIS.
I J^L^T^iT | NOTAR
S---jg
^ Kupuje in prodaja zemljišča S I v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- S !fi škodbi.	gg
H Zavaruje tudi življenje proti |Š jg nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ ^ sko stroko spadajoča pisanja. K
H —- jj;
k Govori nemško in angleško. ^
Če boš kupoval od nas, ti bomo* K lej postregli z najnižjimi tržni®1 nami. Mi imamo v zalogi vsak^l nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij metfP trdi les, lath, cederne stebre, j šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaint; 1 blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, pri nas in oglej si našo zalogo' bomo zadovoljili in ti prihranili de®j||
w. jr. lyoNs
j
Naš office in Lumber Yard na < - ^ DES PLAINES I NCLINTONSIJ
Geo. Svetle®
KMffiai^ififfiSfiSSj*
m PRVI SALUN » H ONKRAJ MOSTA 9
»^»»BiSSfiSiSiiSS*"
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET-DOBRODOŠLI!
Garnsey, Wood &
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bife
Oba tel. 891.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum"
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
5c.
Metropolitan Drog
N. Chicago i Jackso« S»
Slovanska lekart
+ JOHNSONOVl
"BELLADONNA"
OBLI0
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
«Uo«4i a voi*!(»ilM	.
REVMATIZMl/	SLABOSTIH T ^j^gfgP
HROMOSTI	PLJIKMH IN
BOLESTI » KOLKU MRAZBN-'U_LSI USB* BOLESTIH . ČLENKIH VNETJU OfWNB NEVRALQA PROTTNU PREHLAJENJtf . OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH » t®7
&AB0TNEM KRfiU BOLESTIH • HUDEM KA&JU
pomota
Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnej®3 je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov Pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčišcev al»° sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupUeva nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posled'c' rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojacilo v še prebavne organe. Tako sredstvo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino

njim, ko je še vedno mislil, da je morski razbojnik. Toda mogoče je bilo. In akoravno je prvotno nanierjal ostati nekoliko več dni na otoku, je uslišal Klarine prošnje, katere čudni položaj se je dal opravičiti z ozirom na še bolj čudni položaj, iz katerega je bila rešena. Zato se je zvečer vrnil k ponesrečeni razbojniški ladji, jo dal zažgati ter je nato odjadral proti 1'ort Royalu.
Na srečo je dospel tja ravno onega dne, ko se je vršjla sodba, kakor smo že omenili. Kakor hitro je prejel admiralov signal, je takoj dal spustiti čoln v morje ter vzel s seboj Klaro za slučaj, da bi utegnilo njeno pričanje (Nadaljevanje na 7. strani.)
ELIXIR
bitter-wine 1
thinerovo
horke viko
......-I. .^ ■ ^
^^tuMd b/JOSEPH TWINER 793 SAsKUnd Ave CHICACO. ILL
Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, pri:
ZABASANOSTI,
NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
BOLEČINAH V DROBU,
ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI,
OSLABELOSTI.
da odpom°re
zabasanost i"
dnost'
Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroca
• »L jiCfC1
njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znaKin v prebavnih organih.
CENA
V VSEH LEKARNAH
Ako vas
mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte
Trin«r*
Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po
pošti
35 tn
60C.
JOSEPH TRINHR,
IZDELOVATELJ.—
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO,
Si!Lg-»jBjfi »a« IB IBS Sjfilfi'J
s
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
«2 povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c »i
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
|
fe ••	Pišite ponj na:
51 Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
* * » * ss s m w mizWxim »sTk^s!«® w m s^s
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
WALKOWIAK
MORSKI RAZBOJNIK.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Pogrebni Zavod in Konjušnica. r41 COMMERCIAL AVE.
SOUTH CHICAGO, ILLS.

^OMACA naravna ohiska vina
®elaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
^_____1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona T Catawba belo vino 80c galona
e ceue zijajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
p°lnoi Se teI? cena^ 3e Vojni Davek že uračunan. Vina so po-MonpT^a/^la^avna, Jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
W	--Z^^^^gmmmmmmmmmmmma wmmma^mam^amMmmm^iKmaMmMmJimmmqmmmm,
Ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko Y Jolietu
Naa
anilnica
12,000
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. '
E
j
1° obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. st National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
'mmmmmmmmmmmmi
'mmmšmmmmmmmdmmmmmmii
'mmmmmmmmmmmk
^	SLAVNOZNAN1
venski pop
foti žeji • najbolje sredstvo.
Clm veČ ga piješ tembolj se ti priljubi.
^ga izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^ULO
PIVO
So naši domači čisti pridelki, koje . "deluje domača tvrdka.
Sfftt Slovenic Bottling Co.
* 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
koristiti. Dospel je do sodnega poslopja, ko je bila sodna razprava že na pol končana.
*
V	predzadnjem poglavju smo povedali, da je Hawkhurst ranil Kajna, ko je plaval proti obrežju, in da je kapitan izginil v valovih. Krogla ga je bila zadela v prsi ter mu šla skozi pljuča. Boj med Hawkhurstom in Franciscom pa se je vršil na drugi strani skal. In najsi je Francisco videl, kako je Kajn izginil v valovih, in je sklepal, da je mrtev, ni bilo temu tako. Kajn se je zopet vzdignil na vodno površino in ko se je postavil na noge, je začutil pod seboj trda tla ter je poizkušal hoditi po vodi do obrežja. Zlezel je v podzemeljsko jamo in legel, da umre.
V	tej jami pa je našel enega izmed čolnov "Avengerja", dva smrtno ranjena razbojnika in one štiri Kruma-ne, ki so se bili poskrili, da se jim ne bi bilo treba udeležiti boja. Čakali so, da se stemni in da pobegnejo v čolnu, ki so ga bili zvlekli v jamo na suho.
Omahovaje je prišel Kajn v jamo ter se zgrudil na tla, kakor hitro je dospel vanjo. Kruman Pompej je zapazil njegovo stanje. Stopil je bliže, da mu pomaga ter obveže rano. Kapitan se je kmalu zavedel, ko mu ni več tekla kri. Ostala dva razbojnika v jami sta pa umrla, ne da bi jima bilo mogoče pomagati.
Akoravno so angleški mornarji preiskali ves otok na vse strani, je ta jama ušla njih pozornosti, ker je voda tekla vanjo. Ko so sevrnili na ladjo z večino ujetih razbojnikov, so ostali Kajn in Krumani še na otoku.
Kakor hitro se je stemnilo, jim je Kajn razložil svoje načrte, in najsi bi ga bili Krumani najbrže prepustili njegovi usodi, so vendarle spoznali, da potrebujejo njegovega vodstva, ako hočejo priti do drugih otokov. Zaraditega so mu pomagali do klopi na zadnjem koncu čolna in ga potegnili iz jame.
S Kajnovo pomočjo se jim je posrečilo priti skozi preliv med velikim otokom in severnim Cayque. Preden je napočil dan, so bili že davno izvun nevarnosti, da bi jih ujeli.
Kajn se je bil v tem nekoliko opomogel. Ker je vedel, da so sedaj na poti malih trgovskih ladij, je začel Krumanom dokazovati, da ne uidejo kazni, ako bi sumili o njih, da so morski razbojniki, akoravno so nedolžni. Zaraditega, je dejal, je najbolje, ako se vedejo in govore kakor mornarji majhne ladje, ki se je ponesrečila v viharju. S Pompejevo pomočjo si je Kajn odstrigel brado, kolikor se je dalo, ter uravnal svojo obleko bolj po evropski šegi. Na čolnu niso imeli niti vode, niti živeža ter so bili izpostavljeni navpičnim solnčnim žarkom. Na njih srečo, še bolj pa na srečo Franci-scovo, jih je naslednjega dne rešila a-merikanska ladja, ki je bila namenjena v Antiguo.
Kajn je pripovedoval na ladji svojo izmišljeno povest ter ni prav nič omenil svoje rane, katere zanemarjanje bi bilo itak provzročilo smrt že v malo dneh potem, ko je prišel v sodno dvorano, ako ne bi bil padel po Hawk-hurstovi zlobnosti že prej.
Sedaj pa je bila njegova edina skrb, da se papoti v Port Royal. Za svoje življenje se ni prav nič več brigal ter je edino želel, da reši Francisca. Zaraditega je bil zelo vesel, ko je našel majhno ladjo, ki je plula med otoki ter bila namenjena v Port Royal. Na tej ladji je dobil prostora zast in za Kru-mand ter je dospel tja tri dni pred sodno obravnavo. Ves ta čas se je skrival, dokler se ni sešlo admiralsko sodišče.
Umestno je, ako na tem mestu omenimo, zakaj ni Kajn želel, da bi bili odprli zavoj. Med raznimi listinami namreč, ki so se nanašala na Francisca, so bila tudi pismena navodila, kako priti do zakladov, ki jih je skril in naj bi jih po njegovi želji seveda dobil Francisco.
Sedaj pa prepustimo cenjenemu čita-telju, da si sam predstavlja, kaj se je godilo med Franciscom in Edvardom potem, ko sta spoznala svoje sorodstvo, ter izporočimo, kaj je bilo v zavoju, ki sta ga brata-dvojčka sedaj odprla vpričo Klare.
Vsebina listin in pisem je bila precejšnja in zaraditega jo moremo omeniti le bolj na kratko. Poročalo se je, da je Kajn, čigar pravo ime je bilo Charles Osborne, na neki lepi ladji od-plul iz španskega mesta Bilboa proti afriškemu obrežju, da 'naloži tamkaj sužnjev. Ko je bil že kakih štiriindvajset ur na morju, so mornarji opazili čoln, v katerem očividno ni bilo nikogar in ki je plaval nekako miljo daleč pred njimi. Morska gladina je bila ravna in mirna in ladja je le počasi plula dalje. Kakor hitro so dospeli bliže k čolnu, so spustili z ladje svojega, da vidijo, kaj je v njeni.
Odposlani mornarji so se kmalu vrnili in pripeljali s seboj najdeni čoln. Na njegovem dnu so našli več mož,, ki so jih bile skoro same kosti, na zadnji klopi pa zaniorko z otrokom ob prsih in belo žensko, popolnoma izstradano.
Osborne je bil tedaj veseljak brez pravih in trdnih nazorov, toda še nikakor ne oni zakrknjeni zločinec in morilec, kakršen je postal pozneje. Bilo je še inalo usmiljenja in sočutja v njem. Vse so prenesli na ladjo. Nekaj jih je okrevalo, drugi pa so bili preveč sestradani. Med prvimi je bila tudi Cecilija Templemorova in njen ..... !......'•-♦H mislili.
da je mrtev. Zamorka pa je bila od dojenja in naporov onemogla tako, da je izdihnila dušo takoj, ko so jo prenesli iz čolna. Na srečo so imeli na ladji kozo, ki je otroku nadomeščala dojilko, in še preden je Osborne dospel do obrežja, si je otrok že popolnoma opomogel, tako da ga je bilo samo zdravje in čvrstost, mati pa krasna ženska.
Sedaj pa moramo preiti precejšnji del svoje povesti. Osborne je bil pre-strasten človek in Cecilija Templemorova je postala njegova žrtev. Pozneje, ko je prišel s svojim živim blagom v Brazilijo, je sicer pomiril njeno vest s tem, da jo je izdal za svojo ženo. Toda s tem je le malo olajšal njene boli. Ona, ki je bila vajena dobrega življenja, ki je bila vzgojena kar naj-skrbneje, je bila sedaj izgubljena za vselej, izgnana iz človeške družbe, h kateri se ni nadejala več priti, in v družbi ljudi, katerih se je bala in jih je zaničevala. Dan in noč se je jokala in je imela za to še več povoda in vzroka, ko je začel Kajn slabo ravnati z njo. Edina tolažba ji je bil njen otrok. Ako ne bi bila imela njega in se ne bi neprestano bala, da ga zapu-stiv taki slal^i družbi, bi bila vesela umrla. Toda živela je le zanj — zaradi njega je poizkušala'odvrniti Os-borna od vedno bolj zločinskega življenja — zaradi njega je potrpežljivo prenašala zasramovanje in udarce. Naposled je Osborne izpremenil svoje grešno življenje ter ga zamenjal s še bolj pregrešnim: Postal je morski razbojnik in je kljub temu vozil s seboj Cecilijo in njenega otroka.
To je bil višek njene nesreče. Od dne do dne je slabela in žalost bi bila kmalu končala njeno življenje, ako ne bi bila Kajnova okrutnost še pospešila njene smrti. Na njena izzivanja in očitanja zaradi njegovega zločinskega življenja jo je nekoč udaril tako silno, da se je zgrudila na tla. Izdihnila je dušo s prošnjo, da bi obvarovali njenega otroka tako pregrešnega življenja. Ko se je Kajn nato kesal in ji obljubil vse, česar pozneje ni izpolnil, ga je še blagoslavljala pred bridko smrtjo.
Takšno je bilo jedro te povesti, kolikor se je nanašala na nesrečno mater teh dveh mladih mož, ki sta po hitrem prečkanju sedela z roko v roki in v žalostnem molku. Ta molk je pa kmalu pretrgalo sto in sto vprašanj, ki jih je stavil Edvard bratu glede vsega, če sar se je še mogel spominjati o svoji nesrečni materi. In Francisco je tudi pripovedoval vso zgodbo svojega viharnega življenja.
"Kar se tiče zakladov," je dejal Fran cisco, "jih ne morem vzeti v svojo last."
"Ne, in jih tudi ne smeš," je odgovoril Edvard, "last so tistih, ki so ujelt razbojniško ladjo; morajo se kot plen razdeliti mednje. Nikdar se ne smeš dotekniti niti beliča. Jaz bom, vsaj tako se nadejam, vtaknil v žep lep del teh zakladov. Vendar pa obdrži in shrani te listine, ker so naslovljen nate."
Admiral je zvedel vse posameznosti te pomenljive sodne razprave in je poslal po Edvarda z izporočilom, da ga bo jako veselilo, ako ga pride obiskat s svojim bratom, kadar jivha bo drago. Prav tako je povabil hčer španskega guvernerja, ki jo je hotel imeti za svojo varovanko, dokler ostane v Port Royalu. To ponudbo je Klara sprejela z veseljem in drugega dne po sodbi so se napotili k admiralu. Predstavili so mu Francisca in Klaro, ki so ji obenem dali na razpolago najboljše sobe in primerno postrežbo.
"Templemore," je dejal admiral, "bojim se, da vas moram poslati na Porto Rico poročat guvernerju, da je njegova hči na varnem."
"Želel bi, da bi rajši poslali koga drugega, jaz pa ji v tem zagotovim njeno srečo."
"Kaj? Poročiti se hočete z njo? Ilm! Lepo mnenje imate o samem sebi! Počakajte vendar, dokler ne postanete kapitan!"
"Upam, da mi ne bo treba dolgo čakati na to," je odgovoril Edvard skromno.
"No, le polagoma," je dejal admiral; "niste mi še omenili, da imate zapiske o zakladih, ki so skriti na onih otokih?"
"Moj brat jih ima, ne jaz."
"Poslati moramo polije. Mislim, da je najbolje, če greste vi, Edvard. Francisco, vi pa morate z njim."
"Rad," je odgovoril Francisco sme-homa; "toda moje mnenje je, da bi rajši počakali, dokler Edvard ne postane kapitan! Žena in zakladi naj pridejo k njemu obenem! Mislim, da mu ne smem izročiti onih listin pred poročnim dnem."
"Na mojo čast," je rekel kapitan Manly, "želim Templemore, da bi dobili svoje imenovanje kaj kmalu; zakaj zdi se mi, da je zelo mnogo odvisno od tega — sreča mlade gospice, moj delež pri plenu in admiralova osmina. Res, admiral, to je javna stvar, in prepričan seiu, da Edvard zasluži povišanje."
"In jaz tudi, Manly," je odgovoril admiral, "in da dokažem svojo resno misel, prihaja tukaj mr. Hadley z imenovanjem. Samo nekaj malega je še treba, da je popolno —"
"In to, mislim, je vaš podpis, admiral," je odgovoril Manly, prijel za pero -ter ga podal svojemu predstojniku.
"Tako je!" je odgovoril admiral tir ga podpisal na listino, "sedaj pa ni treba ničesar več. Kapitan Templemore, čestitam vam."
Edvard se je globoko poklonil, njegov rdeči obraz pa je kazal srčno za-dovoljnost.
"Jaz ne morem dati imenovanja, admiral," je rekel Francisco ter mu izročil neke papirje, "toda dati mu morem navodila — in videli boste, da niso malenkostna — zakaj zdi se mi, da je zaklad velike vrednosti."
"Bog me blagoslovi, Manly! Ko napoči dan, morate odpluti," je vzkliknil admiral. "No, to je zadosti, da se naloži vsa vaša ladja. Evo tu — čitajte — potem pa napišite svoja povelja ter jim priložite prepis tega."
"To bi moralo biti moje premoženje," je dejal Francisco ter se žalostno nasmejal, "toda ne bi se ga rad dotaknil."
"Prav dobro, mladeniči Imeniten nazor! A mi nismo tako popolnoma natančni," je rekel admiral. "Kje pa je mlada gospica? Izporočite ji, da je obed že pripravljen."
Štirinajst dni po tem pogovoru se je vrnil kapitan Templemore z zakladom; "Enterprise" pa se je pod poveljstvom nekega drugega častnika povrnila iz Porto Rica ter prinesla guvernerjev odgovor na admiralovo pismo, v katerem ga je bil obvestil, kako je Edvard otel 'njegovo hčer. Pismo je bilo polno zahvale do admirala in po-klonov do Edvarda. In kar je še bolj važno, obsezalo'je tudi pritrdilo k zvezi mladega častnika z njegovo hčerjo. ♦
Nekako šest tednov po tem važnem pogovoru je mr. Witherington, čitajoč ogromen zavoj pisem v svoji zajtrko-valni sobi v Finsbury Squaru, tako močno potegnil za zvonec, da je imel Jo-natan svojega gospodarja skoro za zblaznelega. Ta misel ga ni pa prav nič izpodbudila, da bi se bil požuril in delal hitreje svoje svečane in umerjene korake. Pokazal se je pri vratih, ne da bi bil izpregovoril besedico.
Zakaj se vendar ta človek ni odzval na moje zvonjenje?" je zakričal mr. Witherington.
"Tukaj sem," je dejal Jonatan svečano.
"Torej tukaj si! A bes te plentaj! Prihajaš semkaj, kakor bi bil samo še kak duh kletarja! Kdo pa misliš, da pride semkaj, Jonatan?"
"Ne morem povedati, gospod."
"Ali jaz morem — ti stari svečani tepec — Edvard pride sem! Naravnost domov pride!"
"Ali bo spal v svoji navadni sobi?" je odgovoril vedno mirni Jonatan
"Ne. Najboljšo spalnico zanj! Veš Jonatan, oženjen je — kapitan je postal — kapitan Templemore!"
"Da, gospod!"
"In našel je svojega brata, Jonatan! Brata dvojčka!"
"Da, gospod!"
"Brata Franca — o katerem se je mislilo, da se je izgubil. A to je dol ga povest, Jonatan, in jako čudovita! — Njegova uboga mati je že davno mrtva!"
"In coelo quies! — V nebesih je mir! je dejal Jonatan ter pogledal proti nebu.
"Toda njegov brat se je zopet na šel!"
"Resurgam — vstanem zopet!" je dejal kletar.
"V desetih dneh bo tukaj — torej glej, da vse pripraviš, Jonatan. Bog blagoslovi mojo dušo!" je nadaljeval stari Witherington, "skoraj ne vem kje mi glava stoji. Ona je Španka Jonatan!"
"Kdo, gospod?"
"Kdo? No — žena kapitana Tem-plemora, in njega so kot morskega razbojnika postavili pred sodišče!"
"Koga, gospod?"
"Koga? Vendar njegovega brata Franca! Jonatan, ti si star, zabit norec!"
"Ali zapovedujete še kaj drugega gospod?"
"Ne — ne — to bodi dovolj — od idi!"
In tri tedne po tem pogovoru so se kapitan, gospa Templemorova in nje gov brat Franc ustanovili v hiši na ve liko veselje mr. Witheringtona, ki se je že zdavnaj naveličal samotarstva in starega služabnika Jonatana.
Brata-dvojčka sta mu bila v veselje in radost na stare dni. Zatisnila sta mu v miru oči — razdelila njegov bla goslov in njegovo veliko imovino — in tako se konča naša povest o 111 o r-skem razbojniku.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
M.
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L
W. O. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog,
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: ■ Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Sumo pri meni se dobe patentiran« in ga run-eču zdravila: za rast in pi Iti ženskih in inoiklh las, kakor tudi za rast 1110
tiranu sledeča zdravila: zu rast in proti spndun-
VMMVMMMMMI xa tut no-kihbrkin krade; /.u revmatizem kostibolj uit
trguuje v noun h, rohuh in križu, za rune, opek lino, bule, tur« in kraste, itd. Kateri bi rabil moju zdravila bez uspeha, fcrran tiram $500. l'i-Site takoj uo cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakemu ki jo prebere. PoSljite 6 centov v murkah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
Joliet Steam Dre House
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
IICHAEL CONWAY*
( 106 Leugbran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojuje flenar na zemljišča,
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phone* 500.
'ZAi
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno ▼ Ameriki:
#
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO
JAMČIMO.
Hffl
mmmm
Z DOMA.
Spisal Stanko Bor.
Kakor da se kopljejo beli golobi v jutranji zarji, je poljubljalo in negovalo solnce snežno belino Kamniških planin. Začudil sem se, ker sem začutil, da tako niso še nikdar žarele Kamniške planine v solnčnem sijaju; po-kesal sem se, ker se mi je šiloma vrivala misel, da so žarele tako in morda še lepše, pa sem hitel po prašnih ulicah ljubljanskih in nisem imel časa ne volje, da bi postal na oglu in se ozrl nanje in se napil krasote. Danes, pa, ko odhajam, danes se mi šele odprejo oči, da vidim, česar prej nisem opazil, da gledam skozi gost dim lokomotiv s kolodvorskega perona, kar bi lahko mirno in nemoteno užival s samotne klopi v tivolskem parku. In ravno danes, ko odhajam!.. .
In ravno danes, ko odhajam, žari bela trdnjava na Šmarni gori kakor beli nagelj v nedrih dekletca, ki gre k prvemu svetemu obhajilu. Koliko krat sem imel priliko, da bi šel duhat ta beli nagelj in pit opojen njegov vonj — pa nisem šel. In ravno danes ko odhajam, je nagelj tako vabljiv, tako cvetoč, tako prelesten, da me mo ra ganiti in napolniti srce z nemirom
In ravno danes — kaj sem bil slep in gluh in sem hodil z drugačnim srcem okoli ko danes, da, danes vse drugače občutim, da vidim, česar prej nisem videl? Kakor da obhaja ljubljansko polje kresni večer, se je razmajalo med drevjem in zašepetalo med cvetjem in zašumelo med zeleno travo in se dvignilo in spojilo in hiti v naročje Ljubljani, hiti, da prepodi prah ulic in dim tovarn in nevoljo in nagubančeno če lo pri knjigah in paragrafih. Ali na periferiji se ustavi — tu pri kolodvoru se ustavi na tej strani mesta, poskuša vdreti na raznih krajih in skozi razne vrzeli v mesto — ali Ljubljana varuje svojo stolno veličino in ponositost.
Odložil sem kovčeg na klop in se ozrl po peronu — reklamna tabla in — Bled. Bled v svoji sezonski glori-joli in venec belih vil in otok z belo cerkvijo in v stolpu te cerkve zvon čudodelno močjo. In še ena reklamna tabla — Bohinj. Bohinj s svojo ro mantično resnostjo in blagodejno tišino. In Peričnik in Savica in Triglav in Golica in Vintgar in Klanški jezeri....
Tedaj sem prižgal cigareto in kora čil po kolodvoru. Kaj nisem že pri tretjem koraku obstal, se sklonil in pogledal kakor skozi daljnogled v tisto tesno omarico?
Postojnska jama! Kalvarija, zavesa, božji grob, daljno šumenje Pivke in godba binkoštnega ponedeljka in tisoči in ples...
Hitro sem se vzravnal, mimogrede je objel pogled Kamniške planine in belo trdnjavo na Šmarni gori. Ne vem, kaj mi je bilo, kaj je vstajalo v srcu, ali žalost, odhajam v deželo, kjer ni kamniških planin in Šmarnih gor in Bledov in Bohinjcev in Perični-kov in Savic in Triglavov in Golic in Vintgarjev in Klanskih jezer in Postojnskih jam, ali hrepenenje, ali kes, ali vse skupaj.
Koračil sem po peronu in se ozrl po ljudeh in se skušal razmisliti na kaj drugega ali razbrati iz njih obrazov, da-li morda kdo isto misli ko jaz, ali sem morda mislil — sam ne vem— da me je opazoval kdo in je uganil moje misli in mu igra sedaj posmehljiv izraz na obrazu.
Glej, nekdo zre proti Kamniškim planinam, hočem reči, mnogo jih je. ki zrejo v tej smeri, ali obraz jih razodeva, da jih ne vidijo, da mislijo na bogve kaj drugega, le tista dama jih vidi. Prav gotovo gleda na Kamniške planine in jih občuduje!
Občuduje lepoto — naj ponese v svojo domovino glas o čudežni lepoti Kamniških planin v sijaju zahajajočega solnca! Naj pripoveduje, koliko krasote je razlite ob teh hipih nad snežno belino svojim prijateljicam ali možu ali otrokom. Ni Kranjica vitka dama z dragoceno kožuhovino podši-lim plaščem, z dragoceno boo in bogatim mufom in dragim klobukom — na Kranjskem se ne oblačijo dame tako.
Dama se je nekoliko okrenila, da sem jo videl v obraz.
In sem obstal kakor pribit na mestu in pogled je obstal kakor priklenjen in z nevidno silo navezan na tem obrazu. Kaka lepota!
So obrazi, ki veljajo za nepobitno lepe, katerim se divi vse in se jim klanja vse in jih obožuje in sanja o njih in jih uživa v svojih strastnih mislih. Nisem razmišljal do tedaj o ženskih obrazih —■' ali eno je bilo vedno, kar sem takoj zasledil na srečujočih obrazih in so se mi zdeli nelepi, dasi so jih drugi imeli za neskončno lepe. A jaz sem jih morda imel hipno za lepe — pa je planila čez obraz senca polizanih strasti, senca kipeče naslade in izzivajoče lepote, lepote, ki se nosi na trg in bi se prodala kot blago... In prenehala je biti v tistem hipu zame lepota...
Ali ta dama! Kakor nežna jutranja rosa, ki dela bele lilije tem krasnejše, je razlita po njenem obrazu kakor rahla bolest in pritajena bol. To ni lepota prinešena na trg in na ogled — in vendar je lepota taka, kakoršne jaz še nisem srečal, kakoršno sem si ustva ril v svojih mislih...
Ubogi Kranjec! Kaj se ne zavedaš, da ne delaš dostojno, ker buliš v obraz tuje dame!
Ne delam dostojno!	•
Ali vendar — saj zrein v večerno ne-
jo
bo, ker je lepo, zrem v zarjo, ker je lepa, zrem ne vem kaj, ker je lepo — pa bi...
Dama se je/okrenila in stopila po peronu, mimogrede me je ošinil njen pogled, obstal za hipec na mojih oče v začudenju in vprašanju, zakaj zrem, kakor v preziranju in grožnj kako se predrznem.
Povesil sem oči, ali pogled sem ču til! Sram me je bilo — in vendar sem začutil kakor naslado, da sta se križa la pogleda. Sram me je bilo — šinilo mi je hipoma skozi možgane in se za sesalo v nje: kje na severu stoji pono sen grad s krasnim vrtom in srebrnim ribnikom; nakopičeno bogastvo po gradu, dragocene preproge in zavese bleščeča in razkošna oprava; cvetj južnih vrtov po vrtu, z belim peskom posute steze in klopice v senci olean drov in akacij; lahek čoln v ribniku in okoli njega bogati nasadi južnega dre vja in v njem žlahtne ribice. Ona še ta kakor vila brezsli.šno po bogatih preprogah, poseda po divanih in oto manih in pije ljubezen; šeta po raz košnem vrtu, poseda po klopicah, vozi se po ribniku in meče igraje drobtini ce ribicam v hrano in pije ljubezen Pod zimo se preseli v mesto — zabava na zabavo, koncerti, plesi, gle dališče. Kar ji srce poželi, ima, česar se ji zahoče, dobi. In bele polti ne prešinjajo sence skrbi in sneženim ro kam ni treba prijemati za delo.
Ubogi Kranjec! Kaj si zrl v obraz grofici ali kneginji ali vsaj z živije njem grofice ali kneginje v svoji pre prostosti in uboštvu! No, da, včasih človek vidi delec fantazij!
Ali kaj je vzrok tistemu bolestnemu in melanholičnemu izrazu na obrazu ki ji tako pristoja?
Kakor oduren smeh je piskala loko motiva in so šumela in ropotala kole sa; kakor nehote sem sledil z očmi njej, ki ji pač mora biti muka, sprelia jati se med tem hrumom in piskanjem in truščem in vpitjem in med temi rev nimi, ubožnimi ljudmi.
Tam prav na koncu perona so se zgrinjali ljudje, tja je namerila korak tja sem hitel.
"Kako vas je sploh mogel spustiti portir na peron? To vendar ne gre! Z dvema kartama, kaj le mislite!" je sko-raj kričal železničar, s kladivom v eni z dvema voznima listkoma v drugi roki in zrl na ženo, ki ga je mimogrede vprašala za svet in mu pokazala listka Ali lepo vas prosim..." je skoraj jokaje govorila žena.
"Ne gre in ne gre! Ne more iti!.. Sploh ne gre!... Postava je posta va..."
Preril sem se in sem videl izsušeno ženico, bledega in trudnega in iamu čenega obraza in staro dete, okoli nje so stali v polkrogu in se pritiskali k njej otroci. Eden, dva, tri, štiri, pet, šest in tisti v naročju, sedem! Kakor na las podobni eden drugemu in materi. Tresli so se v lahnih oblekcah, najstarejši hčerki — deset do dvanajst let bi ji presodil — je šlo istotako na jok ko materi in drugi so kazali velikosti več ali manj razumevanja za sitnost položaja, mlajši so začudeno pogledovali na okoli stoječe in se kakor strahu pritiskali k materi, da jih ščiti. Pozabil sem na vse drugo, zasmi-ila se mi je trpeča žena, ki je dala življenje tem sedmini črvičkom, dala se izsesati za nje, prečula deset, i^vanajst let brez prestanka ob zibelki.
Zakaj se gre, je vprašal v hipu zraven mene nežen ženski nemški gla Okrenil sem se in se umaknil lepi tujki, ki je zaman vprašala, zakaj slutil sem, a vedel nisem gotovega.
Železničar je naredil moder in strogo uraden obraz in začel v svoji slabi nemščini kavalirsko razlagati, da se z dvema kartama ne more peljati mati 11 sedem otrok.
Tujka je pobožala enega otroka po rdečih ličieah — ali otrok se je plaho-ma še bolj stisnil k materi in si pritisnil rokico na lifce, kjer se ga je dotaknila glace-rokavica. Trda in žuljava roka ga je pač božala — ali rokavice ne...
Dama je zrla sočutno v mater in vi-lelo se ji je, da bi rada kaj rekla, pa ali ni vedela kaj, ali je čutila, da je ne bi razumela.
''Denarja nima..." je pojasnil železničar.
Tujka se je zdrznila, odprla potno torbico in izvlekla mošnjo. Tedaj je zapel noslajoč glas za njo. "Ali, Helena, kaj počenjaš zopet..." Dama se je stresla kakor v nevolji, v naglici izvlekla papirnat denar in ga stisnila ženi v roko — in že se je preril nekdo do nje in jo vlekel za rokav nazaj. Vel obraz, bela brada, zlat šči-palnik, sloka, suha postava. Dama ni odgovorila ničesar, okrenila se je in ga 11 i pogledala. Nastavil ji je rolfo, da se je oklene, pa se je ni oklenila. Moj Bog, njen mož!... Pa morda ne?...
Da, da, njen mbž, le poglej natančneje in opazuj! Ne oče, ne stric — mož ji je!
O, tuje bogastvo in kranjska revščina!. ..
Sprevodnik je klical proti Reki. Rad bi rekel mučenici in junakinji s sedmimi otroci prijazno besedo, rad bi še enkrat pogledal v obraz lepi tujki, da si vtisnem poteze krasnega obraza in tihe bolesti v spomin — a ne enega ne drugega nisem storil. Zadnji čas je bilo vstopiti v vlak.
In pozabil sem dati s pogledom zadnji pozdrav ožarjenim Kamnikiin planinam in beli trdnjavi na Šmarni gori.
[z« kntek čis.'
w*Bt»w<ennn>»n>w
Razloček.
A: "Kakšen razloček je med zamorcem in invalidom?"
B: "Zamorec je storil svojo dolžnost in lahko gre; invalid je tudi storil svojo dolžnost, pa ne more iti."
Dekle in ura.
igra. Ko vodita, kako so na odru u-morili igralca, reče prva drugi: "Po-begniva, drugače naju pozneje pokli
cejo se za pričo!
Slab prijatelj.
A: "Kaj, ali še živiš? Pa so mi rekli, da si že davno umrl!"
B: "No, pa si mi res ljub prijatelj; še na moj pogreb nisi prišel!"
A: "V čem je gizdava deklica po dobila uri na zvoniku?"
B: "Gledamo jo radi, a v hišo je ne jemljemo!"
*
A: "V čem sta si podobni razvajeno dekle-in solnčna ura?"
B: "Obeh se veselimo le, dokler
nam sije sreče solnce.'' *
A: "V čem sta si podobni stenska ura in ponižno dekle?"
B: "Obe se oglašata le takrat, kadar je treba."
A: "V čem sta si podobni žepna ura in tvoja žena?"
B: "Obe moraš vsak dan 'naviti'." *
A: "V čem sta si podobni žepna ura n moja žena?"
B: "Obe opravljata tiho in mirno svoj posel."
Parniki.
"Je li res?" vpraša Anglež amerikan-skega kapitana, vozečega po reki Mississippi, "je li res, da vozijo vaši parniki tam na zapadu po komaj meter globoki vodi?"
"Po meter globoki?" odgovori kapitan, "take vode še tam moj parnik niti videl ni! Tam vozim večinoma po sami rosi!"
Štiri fakultete.
A: "V čem so si podobne fakultete na vseučilišči?"
B: "Vse štiri čistijo: bogoslovna duše, modroslovna možgane, zdravilo-slovna želodec, pravoslovna pa — že-pe."
Stari Slovani.
A: "Kakšnih las so bili stari Slova-i?"
B: "Sivih kakor sedaj!"
Prava pot.
Tam doli nekje na Ogerskem si je želel okraj železnice. Prosili so je pri državnem zboru, pošiljali odposlance (deputacije) k ministrom, a zastonj železnice niso izprosili. Nato se napoti v Budo graščak, kateremu bi bila namerjena železnica mnogo koristila. Dotičnemu ministerskemu poročevalcu razlaga, kako potrebna je ta železniška proga ter ga naprosi, da bi podpiral ta načrt. A referent je bil gluh za vse prošnje in dokaze. Ko graščak ridi, da tako ne opravi ničesar, vzame denarnico, potegne iz nje štiri tisočake, razpoloži jih skupaj (drugega po-eg drugega) na mizo ter nariše s svinčnikom nanje projektirano železnico. Ko doriše železnico z vsemi postajami, reče: "Tu, gospod referent, blagovolite obdržati ta načrt v boljšo nformacijo!" Priporoči se in odide.
Čez tri tedne je bila železnica dovoljena.
Smešnice o Madjarih.
Madjar vpraša Švaba: "Čuj, prijatelj! Je li res, da se Švabi šele s 40. letom spametujejo?"
Švab: "Res je. Vendar mora vsak dobro paziti na oni trenutek, ko dopolni 40. leto; zakaj če ga zamudi, o-
stane prav tak osel, kakeršen ste vi!" *
Madjar: "Povejte mi, ljubi Tirolec, ali je res, da izpregledate vi Tirolci šele deveti dan po rojstvu?"
Tirolec: "Da, res je! A kadar iz-pregledamo, vidimo devet ur daleč takega madjarskega bika!"
*
Madjar pride na Dunaj. Med drugimi znamenitostimi si hoče ogledati tudi cerkev Sv. Štefana. Dospevši do nje, ustavi se na ulicah in gleda velikanski stolp.
Mimo njega se pripelje izvošček in se ustavi z vozom. "Kaj delate, gospod?" vpraša strmečega aMdjara. "Golobe štejem, kateri letajo po zvoniku!" — "To pa ni dovoljeno, gospod; morate plačati za vsakega deset krajcarjev; koliko jih je pa bilo?" — "Deset!" odreže se Madjar in poda iz-voščku goldinar.
Smehoma se odpelje izvošček z goldinarjem. Madjar zaničljivo pogleda za njim in reče: "Neumni Švab, ali sem te osleparil! Bilo je osemnajst golobov, plačal sem pa samo za deset!'
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................t101*
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................I1®-**
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............f^®®
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...... ...........»7.»
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-W
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........ ........ .....$9.«
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................I12'®*
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
$«.0»
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................7Jc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
Potapljači.
Že v globini 20 do 30 m je jako težko delati, nadalje pa le izjemoma. Na Angleškem so leta 1906. hoteli določiti globino, do katere je človeku sploh mogoče priti pri vseh mogočih varnostnih pripravah. Dosegli so 72 m. V tej globini je vsako delo, vsako premikanje popolnoma izključeno.
Petak in vinar.
A: "Kakšna razlika je med zmečka-im petakom in novo vinarsko dvaj-tico?" B: "4 gld. 90 kr."
Vzor skrbne gospodinje.
Potovalec: "To vam povem, gospoda, da je ni bilo skrbnejše gospodinje na svetu od moje tašče!" Gospod: "Ali je že umrla?" Potovalec:. "Žal, da! V Afriki so jo pojedli kanibali! A glejte! Ko so jo potisnili kanibali v kotel ter je voda že skoro vrela, klicala je še s slabim glasom: 'Ne pozabite pridejati soli, popra in česna'!"
Dr. Richter's Pain Expeller
zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo je v zavoju, kiikorjtricga vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki ni /.apečalen s An-hor Trade Mark.
35o in 50c vseli lo-karnah ali pa pičite ponj naravnost na
F.AOItn
& Co. 74-80 Washington Street New York.
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, lLLlN°I&
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU,
CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
Y1N0, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
STENSKI PAPIf
Velika zaloga vsakovrstnih barv, ^ in firnežev.
varska dela ter obešanje
Izvršujejo se*^.
papirja po nizkih cenah.
iras/f
N. W. *
V>
C hi. Phone 376.
120 Jefferson St. JOLIE?, N. W. telefon 556
POZOR ROJAKINJE'
Ali veste, kje je dobiti najbolj
i? Gotovo! V ^
so po najnižji ceni?
J. & A. Pasdert*
se dobijo najboljše sveže
in Prl
klobase in najokusneJse
jene
Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso.
Pridite
tor«
Nizke cene naše geslo.
dobra P°strC:
ib»
n»s
Ne pozabite torej obiskat'a v0?>'
našej mesnici in grocerij' ^ lu Broadway and Granite
Chic. Phone 2768. N. W.

Nezaupnost.
Piskrač pride v posojilnico ter po-terja svoj denar z obrestmi vred nazaj. Uradnik mu izplača vse do zadnjega inarja. A ne da bi shranil denar, pravi Piskrač: "Tako, zdaj naj ga pa le zopet shranijo; hotel sem samo vedeti, ali je moj denar res še tu!" Reče in odide.
Na razpotji.
Dolgovič: "Zdaj pa res ne vem, ali naj posestvo prodani ali ne. Če ga ne prodani, ne moreni plačati davka, če ga pa prodam, mi pa davka ni treba plačati; to se torej pravi, če posestvo prodam, tedaj ga smem obdržati; če ga pa hočem obdržati, moram ga prodati! — Sapcrlot, to moram premisliti še jeiffenkrat!"
Umor v gledališči.
Dve kmetici sta prišli v Ljubljani v gledališče, ko se je predstavljala žalo-
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing
Oba telefona 405,
joliet,JU;
Peti
B. med Soči agei snet 'Itali iAvs "ep, kimi vijo, stiia
t. "ari, «ub( {oln "»alf kih r«še,
•S
•»or. ,ran<
Dt
'Jan! •>ila Po r
v»lni
Ur
. "N
{i
lo
V.
V f*
<'Vcl
fp, %
1*0!