' "\}J (ul&Aia, ih, lialuth, Ciuvi^icff pOŠ//LJ4 ; IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MAHRANI ŠT. 3 Svednfi vzhod St. 55 31. iatuuvtja 1943, jto ko- ceooMtvo oe, fe ^o^etnUo- v Maja meseca 1936. je Mussolini pred stoti-sočglavo množico rimskih fanfaronov in pocestne fakinaže z vso bahavostjo razglasil laški imperij in postavil Emanuelčka za cesarja. Dobrih šest let in pol je preteklo od te aialoslavne zgodovine laške nadutosti in že se je ne samo tisto cesarstvo, ki ga je postavljal Mussolini-pač pa vse tisto, kar si je lačni laški narod pritrgal od ust, zrušilo v prazen nič. Do kosti oskubljena s tol ji danes fašisr lovska Italija pred novimi dogodki, ki se fbirajo in pripravljajo nad njenim ozračjem ’n ob samih matičnih obalah. Koliko krvi, koliko trpljenja in samoodre-^anja je bilo treba samo zato, da so Lahi z yso tragi-komično teatralnostjo zgradili svojo kolonijalno utvaro, ])repričani, da so s lem pridobili vse pogoje in značilnosti velet s’le- Laška nadutost ni poznala meja in ven-. r bi morali Lahi vedeti, da so za čin Veleji6 potrebni vse drugačni pogoji in sredstva, Kikor pa jih je mogla nuditi beraška dežela. Laško ljudstvo je v svojem bistvu pridno in skromno, ali je zemlja ozka in siromašna. Preprosti človek je nebojevit in celo strahopeten. Značilnih, tradicij onelnih vojaških Podvigov v zgodovini tega naroda ni. Največja zabloda pa je, če si nekdo priza-* CV>v' ^a k* prikazal današnjo Italijo in njene SlhIVa-Ce * da varnost vseh narodov organizirajo velesile Edina nada, da bi mogle majhne ( rzave živeti v miru je pogoj, da se te države. Povežejo s trdnimi, prijateljskimi in korist-n,mi pogodbami z velesilo v katerem območ-Hi zemljepisno ležijo. V vsakem drugem slu-c^ju bodo postale igračke političnih mahi-02uj velesil in področja bodočih vojnih zap-čtljajev. Mala država, ki bi si domišljala, da pomeni neodvisnost izigravanje ene velesile Proti drugi, bo sama obsojena na smrt. Četrto načelo, ki ga moramo imeti na umu pri pogajanjih z našimi zavezniki in z našimi sovražniki mora biti zasnovano na zakoniti oblasti. Ko bo n.pr. Francija osvobojena bodo lahko Francozi ustvarili lasten političen red. Ravno tako je tudi potrebno, da podpremo po izvršeni osvoboditvi vse tiste zavezniške vlade, ki jih priznavamo, ne glede na to kakšne izmenjave se bodo izvršile v vsaki zemlji. Največje težave, pravi Lippmann dalje, bomo imeli v pogajanjih z Italijo in Nemčijo. Tu je postavljenih več načel kot si jih zamišljajo Amerikanci pri obnovi in rekonstrukciji svetovnega reda. Za nas male narode, ki z vsemi napori gradimo svojo bodočnost, so ta načela posebno velike: važnosti že zato, da bomo znali svoje delo pravilno usmeriti in se tudi ubraniti nevarnosti, ki jih tu pa tam ta načela postavljajo. pA&stam sv. Save k Jtatiu V sredo, 27.tm. je srbski narod slavil spomin na svojega velikega prosvetitelja, sv. Savo. Tega dne so tisoči in tisoči srbskih junakov skupno s svojimi jugoslovanskimi brati, tam v jugoslovanskih gorah in gozdovih ob pičli hrani, v mrazu in nezadostni 6b-leki proslavljali spomin tistega velikega Srba ki jim je stoletja dajal poguma in jim utrjeval vero v boljšo in srečnejšo bodočnost vsega srbskega naroda. Ob tej neizčrpni duhovni hrani daje srbski narod vsemu svetu dokaze svojega junaštva in svoje veličine. Jugoslovanska kolonija v Kairu je spomin Sv. Save proslavila 27.t.m. ob 6 uri zvečer v prostorih' Jugoslovenskega doma. Slavnost so posedli, komandant jugoslovanskih vojnih sil na Srednjem vzhodu, polkovnik g.Di-mitrije Putnik, delegat kr. vlade g. Jovan Djonovič, odpravnik poslov tukajšnpega kr. Poslanstva g.Radoš Ščepanovič, minister g. Miloje Smiljanič, polkovnik g. Zupančič, podpolkovnik g. Baletič, major g. Gligorije-vič, major g. Paja Novakovič in mnogi drugi naši oficirji. Številno je bila zastopana jugoslovanska kolonija v Kairu. Odpravnik poslov našega Poslanstva g. Radoš Ščepanovič je v živi besedi orisal pomen in delo srbskega narodnega buditelja. Letos je bila proslava skroma, kar je v sedanjih razmerah samo pohvalno. 92 D INI POHODA ;1S Si rt::i;; ; : ;u.H'| Točno 3 mesece po pričetku ofenzive pri El Alameinu, 23.januarja 1943, so naši zavezniki - Britanci - vkorakali v Tripoli. Laško cesarstvo je za vedno pokopano. -Nepremagljiva pruska vojska je temeljito potolčena. Vojaške operacije so potekale takole; 23. oktobra 42: Ob 9.40 je začel naj večji, na Srednjem vzhodu še navideni topniški ogenj proti Sovražnim postojankam na el Alameinski fronti. 24.oktobra: Ob 2 zjutraj se je britanska armada pričela pomikati proti zahodu po poteh, ki so jih očistili pehota in saperji. Nato je pričela težka bitka, z napadi in protinapadi, ki je trajala deset dni. Za časa te bitke je osma armada potiskala nazaj Nemce in Lahe. Nekoliko tisoč Sovražnikov je bilo ujetih. 3.novembra: Sovražne postojanke so popolnoma prebite in pričelo je umikanje osne vojske proti zahodu. 5.novembra: Daba zavzeta. General Mont-gomery, komandant S.britanske armade, je vojnim dopisnikom v svojem glavnem štabu izjavil tole: “Kraljevsko zrakoplovstvo (R.A.F.) in osma britanska armada sta dosegli v Egiptu popolno zmago nad Nemci in Italijani. G.novembra: Britanska armada hitro napreduje skozi sovražno ozemlje, ki je posejano z namškimi in laškimi tanki, avtomobili in skladišči. Fuka je zavzeta po hudem boju s sovražnimi zaštitnicami. Z.novembra: Do tega dne je že 20.000 ujetnikov v britanskih rokah, 350 tankov je zajetih ali uničenih kakor tudi okrog 4000 topov. S.novembra: Prvo važno mesto proti zahodu - Marsa Matruh - je v zavezniških rokah. 9. novembra: Zaštitniški boji, kjer so zopet zmagali Britanci. Mesto Sidi Baranni zavzeto. 10. novembra: Sollum zavzet in S.armada je prešla egiptovsko mejo. 11. novembra: Bardio je sovražnik zapustil brez boja. Glavne sile osme armade so se pričele pomikati skozi puščavo proti el Ademu. 12. novembra: El Adem zavzet. 13. novembra : Tobruk zavzet. Sovražnik je prenehal z bojevanjem. Polagal je mine in je s tem nameraval zadrževati napredovanje osme armade. lb.novembra: Depia' zavzeta. Glavne 'britanske sile so se napotile proti jugozahodu skozi puščavo. Slabo ..vreme je pričelo zadr ževati napredovanja. 20. noveinbra: Barce zavzeto in s tem je bila odprta pot v Benghazi. Predhodnice sp tega dne proti večeru vkorakale v Benghazi z južne strani. ... 21. novembra: Benghazi končno zavzet. Istočasno je britanska mornarica pričela s čiščenjem bengačke luke, medtem ko so za vezniške predhodnice sledile sovražniku, ki se je umikal proti postojankam pri El Agheili. , . 27.novembra: Britanske edinice so v stiku s sovražnikom med Agedabijo in El Ageilo. 13. decembra: Nemci so zapustili Mersa Brego, najmočnejšo postojanko na zahodu Cirenaijke. 14. decembra: Britanci napredujejo proti zahodu. Nemci so popolnoma zapustili, brez odpora, močne, že v naprej pripravljene postojanke. 25.decembra: Sirta v zavezniških rokah.' 1.januarja 1943: Sovražne si vojske so se ustavile na prostoru, ki meji na vzhodni strani na Wadi Kebir, na zahodni strani pa na Wadi Zemzem. 15. januarja : General Montgomerv je pri čel z novo ofenzivo za zavzetje Tripolija. IZ.januarja: Zavzet prostor Sedada - Bir Tala." 18.januarja: Osma armada je prešla Mišu ra to in Garibaldi. 20.januarja : Homs in Tarhuna zavzeta. 22. januarja: Osma armada se približuje Tripoliju. Castel Verde zavzet. Padec Tripolija se pričakuje vsako uro. 23. januarja: Osma britnska armada je vkorakala v Tripoli. Tako izgleda Mussolinijevo cesartvo po treh mesecih, odkar je on svojim vojakom v Marsa Matrtihu slikovito povedal, da ima Kaj er že v-žepu, pokazujoč robec, ki ga je izvlekel iz žepa. - Da, signor Mussolini, robec, ta je ostal žepu in rtič drugega, S tem robcem si lahko brišeš solze za svojim izgubljenim cesarstvom. Kaj pa dučejev “meč islama’ ? 1 lS.marca 1937 leta je Mussolini od musli manov in vojakov Libije dobil v dar “meč islama” (darilo, ki ga je sam plačal). Ko ga je prejel je parkrat zamahnil z njim iznad svo? je glave. Po končani svečanosti, ki se je od1 igrala v bližini Tripoli ja, . je Mussolini na Čelu sprevoda vkorakal v Tripoli. Ulice Tripolija so bile nabite občudovalcev. Raz balkona je Mussolini, ki je- v roki držal prejeti "meč”, množici dejal tole: "Muslimani Tripolija in Libije; arabska mladina pod znakom Littorie, moj vzvišeni kralj Viktor Emanuel III.. kralj Italije in cesar Abta sini je, me je poslal zopet enkrat po enajstih letih v to deželo, kjer se vije trikolora, s poveljem, da vidim vaše potrebe in slišim vaše pravične želje. Vi ste mi podarili meč, ki je znak ‘pravičnosti in moči'' in ki ga bom čuval kot najdražji spomin mojega življenja. Primajoč to darilo, vam želim povedati, da da je za Libijo nastopil nov čas. Fašistična Italija hoče prebivalstvu Libije zajamčiti mir, pravičnost, blagostanje in verske pravice in istočasno želi pokazati svoje simpatije napram vsemu islamu in muslimanskemu Svetli. Kmalu bo Rim s svojimi zakoni pokazal, koliko ga zanima vaša usoda. Muslimani Tripolija in Libije, povejte to kar sem vam rekel vsem prebivalcem povsod v vsaki hiši in v vsakem pastirskem šotoru. Vi veste, da sem z obljubami zelo varčen, toda če kaj obljubim, potem obljubo tu- di držim.' ; m \/! No duče. kaj je z obljubo, ko je vendar 25. januarja vkorakala v Tripoli osma britanska armada, ki naprej zasleduje ostanke osnih čet, ki beže v Tunizijo. : v ' L . , 3 ■: © To je ena plat zvona, druga plat je pa v Rusiji. Tam jih pa Nemci tudi pošteno dobiT vajo po grbi, da je joj. Tudi tretji rajh se je začel majati. Menda je nemški minister za orožje in municijo, dr.Speer, naslednik znanega organozatorja dr.Todta, imel prav, ko je v začetku lanskega leta izjavil tole: “Mi moramo dobiti vojno še pred koncem oktobra, pred rusko zimo, sicer -bomo končno premagani enkrat za vselej.” Da, konec oktobra je že davno za nami, ruska zima je tu, Nemci pa vojne niso dobili. Nasprotno, dobili so batine in jih še prejemajo v Afriki kakor tudi v Rusiji, z njimi pai tudi njihovi pajdaši. Nacistično - fašistovska drhal je izgubila vojno, vprašanje je samo kdaj bo na kolenih. Sicer je zavezniška moč že tako veli-ka, da se bo to zgodilo še prej kot pa mi mislimo. Sonce naše svobode že vzhaja. H.M.N. NEMŠKO LETALSTVO JE OHROMELO •Če ravno velike bitke na ruskem bojišču še niso končnoveljavno zaključene, je vendar že danes mogoče oceniti izgube nemškega letalstva, če ravno samo površno. Številke izgub, ki so bile izračunane v navedbah tega članka, bodo tudi za nadaljni čas veljavne, če bodo boji ostali tudi še nadalje v isti silovitosti kakor doslej. Za izračunavanje izgub bi nam lahko slu-/A}' podatki obeh vojskujočih se strank, če h' navedene podatke številk enostavno sešte-l- i o pa bi nas vodilo do nezadovoljivih zaključkov, ne glede na propagandistične namere, ki jih vojna poročila zasledujejo, ker nam manjkajo Statistične metode. Kdaj Se smatra, da je letalo uničeno, je vprašanje, rja katerega v premnogih slučajih ne moremo ( ati odgovora. Nemška določila pravijo n. |)r- tole: Če neoporečne priče potrdijo odstrel etala, potem ima pilot pravico, da se mu Zln‘l8"ia vpiše v dobro. Ali pojem “neoporečne P>iče je zelo raztegljiv, kajti le predobro ve-m°,Aa bi v nemškem letalstvu ne mogli najti Podčastnika, ki bi na vprašanje svojega eska-nlskega kapetana, ali je odstrel videl, dejal "ne’. Pa tudi, če bi bilo mogoče pojem uničenja točno obeležiti, bi nastale in nastajajo najrazličnejša gledanja in tudi pričevanja na vprašanje, ali je letalo bilo v resnici uničeno. (Britansko letalstvo je ravno zaradi tega opremilo lovska letala s filmskimi aparati, ki so priključeni strelnemu orožju in na ta način vsak odstrel neoporečno registrirajo. Britanski pilot se v nobenem slučaju ne more pobahati z zmago v zraku, če tega ne dokaže filmski trak lovskega letala). Ruske in nemške številke izgub so tako strahovito različne, da je popolnoma nemogoče uganiti povprečno verjetnčst. Zaradi tega se moramo omejiti samo na ocene, katerih točnost pa je precej relativna. Naše proučevanje ima za podlago moč nemškega letalstva v zgodnjem poletju lanskega leta, to je neposredno pred nemško poL poletno ofenzivo. Takrat so Nemci imeli na vzhodnem bojišču, t.j.od 'Severnega rtiča pa do Krimskega polotoka 4500 letal (lovcev, Stuk, bombnikov, poizvedovalnih letal vseh vrst). Težišče zračnih operacij je bilo takrat na južnem delu fronte. Nemška'zračna flota IV., ki je operirala v tem ozračju je bila sestavljena iz dveh letalskih zborov in enega letalskega zbora za borbo od blizu. Druge tri zračne flote I., II. in V. so bile po obsegu znatno manjše. Zračna flota V. n.pr., ki operira na skrajnem severu skupno s Finci, šteje komaj 700 letal. Tudi pred Ljeningradom in na odseku Moskve so nemške zračne formacije v primeru s prvim letom ruske vojne, znatno manjše. Lahko smatramo, da so imeli Nemci na južnem bojišču okrog 3000 letal. 50% IZGUB Kako velike so bile izgube v preteklem poletju in kakšne izgube ima nemško letalstvo v sedanji zimi? Najprej ugotavljamo da pod pojmom izgub ne smemo razumeti zgolj odstreljenih ali težko požkodovanih letal, ki jih ni mogoče popraviti, pač pa ta pojem zajema vsa letala, ki iz kakršnega koli razloga niso več uporabna za frontno službo. -Ne smemo pozabiti, da so izgube letal, ki so nastale zaradi sovražnega delovanja znatno manjše od izgub, ki nastajajo zaradi obrabe ali pa nezgod. Razmerje med prvimi in drugimi izgubami je nekako ena proti tri. Malo je elementov, na podlagi katerih lahko precenimo izgube nemškega letalstva. Nekaj podatkov pa dajejo vsekakor osmrtnice v nemškem časopisju. Med poletno nemško ofenzivo se je število osmrtnic strahovito pomnožilo. Še številnejše pa so osmrtnice v sedanjih zimskih mesecih. Med osmrtnicami smo našli veliko število odlikovancev in tudi v tujini znanih lovskih in bombnih pilotov, število osmrtnic, ki navadno suhoparno povedo, da je pilot padel na vzhodni fronti, po-kazuje, sa so izgube nemškega letalstva zelo velike, posebno še, če upoštevamo, da je padlo mnogo pilotov brez osmrtnic. Da je bilo s pilotom vred uničeno tudi letalo ni nobenega dvorna. Če k temu številu prištejemo še trikratno število letal, ki so bila izgubljena iz drugih razlogov, potem lahko trdimo, da so Nemci izgubili 50% letal. To število odgovarja izkušnjam, ki so jih strokovnjaki zbrali v teku vojne. Z drugimi besedami se to pravi, da so Nemci izgubili od 4500 letal na vzhodni fronti 2250 strojev. Ali 10.000 letal so morali v poletni ofenzivi nadomestiti. Ista izguba, če ne še večja, je zadela Nemce tudi v sedanji ruski ofenzivi. To ogromno število izgubljenih letal so Nemci le deloma nadomestili iz zalog proiz- vodnje po zimi leta 1941/42 in z novimi proizvodnjami, ki jih cenimo na mesečno 2000 letal prve linije. Pri tem pa je treba upoštevati, da so Nemci v tem času izgubili tudi na drugih bojiščih veliko število svojih letal. Znatne so bile izgube nad Malto, v Libiji, Tripolitaniji, Tunisu, nad Kanalom, nad angleškim ozemljem in drugod. NEZADOSTNA PROIZVODNJA Iz vsega tega sledi, da Nemci lahko pošiljajo na vzhodno fronto komaj po 1500 letal mesečno, medtem ko ostalih 500 letal leti na ostala bojišča. Da je nemška proizvodnja zlasti v letalih “Focke-Wulf 190' in “Dornier 217" zelo omejena, vidimo iz tega da se ta letala na ruski fronti sploh ne pojavljajo. Iz vsega tega sledi, da je nemško letalstvo v 1.1942 močno ohromelo in .velika zasluga te ohromelosti je, da so Nemci danes na vseh frontah v defenzivi. Nemško letalstvo je zavojevalo Evropo in nemško letalstvo bo izkopalo grob pruskim armadama. Samo stalno in nepretrgano delo, samo največji napori in požrtvovalnosti, ki ne poznajo meja; samo skrb kako bi največ doprinesel k vojnim naporom ti bo odpirala pot v svobodo in ti dala potni list za domovino t Domovina je najstrožji sodnik! 2.iftod latnika NJ. VEL. KRALJ JE GOVORIL. V Edinburgu je Nj. Vel. Kralj Peter II. ostro obsodil duhovno uboštvo vlade, ki je spomladi 1. 1941. hotela skleniti pogodbo s Elitlerjem Nj. Vel. Kralj je izjavil dobesedno: ‘ Moj narod ni nikdar kolebal, kadar je imel izbirati med mirom in svobodo. To veliko resnico so pozabili možje, ki so upravljali z usodo Jugoslavije spomladi 1.1941. Hitler jim je ponudil pakt ali vojno. Jugoslovanski narod pa ni dovolil, da bi ga vodili duhovni berači, niti ni dovolil, da bi njegova zemlja postala oporišče za napade na naše naravne in resnične prijatelje. “Nj. Vel Kral je še tudi dodal, da je trpljenje Jugoslsovanov danes tako veliko, da ga nobena domišljija ne more uočiti. ŠE O LAŠKIH IZGUBAH NA RUSKI FRONTI. Uradno poročajo iz Londona, da je štel laški ekspedicijski korpus na ruski fronti deset divizij v skupni moči 120.000 mpž. Vse te laške divizije so bile, po ruskih poročilih, uničene. NEMCI SO ZASKRBLJENI NA BALKANU. Jugoslovanski pooblaščeni krogi v Kairu povdarjajo, da se Nemci z vso mrzlico pripravljajo v Jugoslaviji na morebiten napad zaveznikov na Balkanu. Številni delavci gradijo betonirane utrdbe okrog vseh važnejših mest, da bi na ta način mestnemu prebivalstvu preprečili stik s četniki. Dalmatinska in črnogorska obala sta močno utrjeni proti vsakemu zavezniškemu poskusu izkrcevanja. ITALIJANI PRIČAKUJEJO ZAVEZNIŠKO INVAZIJO. Iz Carigrada poročajo, da je laško javno mnenje po padcu Tripolija -prepričano, da bo v kratkem prišlo do zavezniške invazije nekje v južni Italiji. Pravijo, da se bo to verjetno zgodilo še pred mesecem junijem. SLOVENCI - PRUSIJAŠKA TOPOVSKA KRMA. Iz Tunisa poročajo, da so čete I. Angleške armade ujele med drugimi ujetniki tudi dva slovenska vojaka, ki so ju Nemci mobilizirali na Gorenjskem in Štajerskem, ^ba pripovedujeta, da Nemci Slovence posojajo pred njihovimi tanki z nalogo, da čistijo sovražna minska polja. Pripovedovala sta, da je na ta način padlo veliko število Slovencev. tajen dogovor med italijo in NEMČIJO. Iz Ženeve poročajo, da je bil med Nemčijo in Italijo podpisan dogovor, po katerem se ustanavlja na francoskem ozemlju me italijansko mejo in reko Rono, med Sredozemskim morjem in Švico posebna država po vzorcu Albanije. Ta država s francoskim prebivalstvom naj bi bila nekak laški protektorat, sama njena ustvaritev pa naj bi služila Italiji za odškodnino izgubljenega afriškega imperija. SLOVENSKA KRI ZA LAŠKO CIGANE-RIJO. Visoki komisar v Ljubljani neprestano poziva Slovence, naj bi se prijavili za dajalce krvi laškim ranjencem in bolnikom. Med drugim pravi, da se dana kri honorira, vsakdo pa dobi tudi živilsko dodatno nakaznico, Izgleda, da darovalcev ni posebno dosti na razpolago, ker so ti pozivi v časopisju že kar stalni. Mislimo tudi, da smo Slovenci Lahom dali že mnogo preveč slovenske krvi in upamo, da ni več daleč čas, ko jo bomo energično terjali nazaj. NEMIRI NA HRVAŠKEM NARAŠČAJO. Švicarski listi poročajo, da nemiri na Hrvaškem stalno naraščajo in da so uporniki zavzeli že več hrvaških mest in vasi. V Bihaču so ustanovili uporniki poseben odbor, kateremu na čelu stoji baje neki Tito, ki je bil svoječasno v španski mednarodni brigadi. Isti viri poročajo tudi, da je v tem odboru tudi nekaj vidnejših jug. zastopnikov. JUGOSL. RDEČEMU KRIŽU SO DAROVALI: Laganelli Milena P.Eg. 100.-; N.N, 20.-; Kanonik Lani 100.-; Martinuci Alojzija 50.-; Kobal Ana 100.-; Loverčič Irena 50.-; Abdcl Said Elvira 100,-; Silič Romana 100.-; Wran Frančiška 50.-; Nardin Štefanija 100.-Mele Urška 100.-; N. Fabčič 30.-; N. Hefti 20.-; Nardin Mila 100.-; Furlani Anica 50.-; Komavlji Avgusta 50.-, Batistič Maria 100.-; Mme Cattaoui Germaine 50,-; Furlani Polda 25.-; Gregorič Pepca 25.-; Mme Cattaoui Renče 50.-; Gregorič Jožefa 50,- ;Kogoj Ludvika 50.-; Humar Alojzija 50.-; Cotar Dora 50,-; Makuc Rozalija 50,-; Mme Horza 20.-; skupno P.Eg. 1660.-. V SKLAD ŠOTORSKE KNJIŽNICE” SO PRISPEVALI: Laganelli Milena P.Eg. 50.-; Cotar Dora 20.-; Dvanajstič Tereza 200.-; Gregorič Marija 60.-; Nardin Štefanija 20.-, Makuc Rozalija 25.-; Wran Frančiška 25.-; Skomina Ivana 20.-; Krkoč Ida 100.-; Silič Romana 50,-; Stepančič Milka 50..-; Sternad Milka 20.-; Živec Vida 10.-; skupno P.Eg. 650.-. Iskrena hvala! ARMADA PER L’AM0R Dl DIO; TI ZOBJE PA ŽE NISO PONAREJENI, ŠE PLOMBIRANI NISO! Himelhergotnahamol, to mmp §888®! G0C3C3O