i_,ist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTI ČISTE PARTIJE S.T.O. Združeni proti razkosanju, za STO in narodno enakopravnost! Obnovljena izdaja leto vi. štev. 38 (3ii) TRST - SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 1954 CENA 20 LIR NEVARNOST RAZKOSANJA OZEMLJA SE JE VNOVIČ ZELO POVEČALA 01. OM HOČEJO IM. IH MIGLUfl IMI ™L »)} Ameriški podtajnik Murphy je pritisnil na beograjsko vlado, naj popusti glede ozemeljskih zahtev na Miljskem polotoku - Tudi Eden je obljubil Italiji vso podporo in posredovanje 'ržaško vprašanje je te dni, smo obhajali 7. obletnico ifikacije mirovne pogodbe ustanovitve STO, zopet stoli v zelo nevarno fazo, ko ni iljučeno, da pride do jne-inih odločitev. To dovolj tio izhaja tako iz jugoslo-■tskega kot iz italijanskega 'Opisja, ki je blizu vlad-ft krogom. Nekateri listi ce-| zatrjujejo, da je sporazum teloti že dosežen in s stra-Ougoslavije in Velike Bri-lije celo že podpisan ter da la le še podpisa Italije in pa lave. Večina listov pa se inja s tem, da bo dogovor :azkosanju objavljen pred 8. tobrom, to je prvo obletni-zloglasnega anglo-ameri-f?a diktata, da bi s tem dali loščenje Italiji z izpolnitvi-takratne obljube pred prelom enega leta. Kot smo že zadnjič pisali, je tijanska diplomacija v zadkih času razvila silovito ak-Oost z namenom, da doseže ^aljnjih koncesij s strani Soslavije v svojo korist. V li okviru je imel italijanski himbni minister Taviani 'iŠi razgovor v Londonu z tanjim ministrom Edenom ed njegovim odhodom na fovanje po zahodnoevropski prestolnicah. Domneva se, ie italijanski minister zah 'al od Edena, naj s priti-°m na Jugoslavijo doseže 6Uo popuščanje v vprašanju ifhejitve, ki je ostalo še edi-sporno vprašanje v poganih za razkosanje. Ne ve se, ‘i je dosegal, vendar bi dej-da je bil kmalu za Tarn sprejet Titov posla- k a Se K Velebit, dalo skepati, da Sencija italijanskega mi-5l?a ni bila zaman. piše «Giornale di Trieste» od srede, je angleški minister zagotovil, da bo napravil vse kar je mogoče, da bi prišlo do kompromisa med jugoslovanskim predlogom in italijanskim stališčem glede mejnih popravkov. V zameno pa je italijanski zunanji minister zagotovil Edenu vso podporo angleškemu načrtu glede organizacije zahodnoevropskega napadalnega sistema. Tudi obisk ameriškega podtajnika Murhyja v Beogradu je bil v dobršni meri posvečen ureditvi tržaškega vprašanja. Po splošnem mnenju je on v svojih razgovorih z namestnikom zunanjega ministra Beblerjem pritisnil na jugo- slovansko vlado, da bi popustila v svojih zahtevah na o-bali pri Lazaretu. To priznava celo titovski «Il Corriere di Trieste» od srede, kjer v do-pi-u iz Beograda pravi: «Tudi Murphyju se pripisuje vloga posredovalca v znanem sporu. Ne ve se pa, če prinaša nove predloge od svoje vlada ali pa je prišel bolj zato, da pospeši dosego sporazuma z izvajanjem potrebnega pritiska na beograjsko vlado potom orožja gospodarske in vojaške pomoči». Jugoslovanski uradni krogi ■in časopisi sicer svečano zatrjujejo, da Beograd «ne bo več dajal nobenih koncesij I-taliji», toda spričo znane po- pustljivosti in brezbrižnosti Titove vlade do ozemeljskih vprašanj in njene neprestane velike potrebe po novih finančnih sredstvih pa obstoji velika možnost, da bo popustila tudi v tem primeru. Prav tako kot je iz istih razlogov popustila leta 1948 in kasneje v pogledu Slovenske Koroške, čeprav je imela vso podporo Sovjetske zveze v pravičnih zahtevah po slovenski zemlji. Posebno verjetno pa je to v tem primeru, ko je Amerika obljubila finančno pomoč za izgradnjo pristanišča v Kopru in železniške zveze z Ljubljano. Kot izhaja iz «rimskega dopisa» agencije ANSA, ki ga je v četrtek oddajal radio Trst I.. so tamkajšnji politični krogi prepričani, da je Murphy dosegel, da je Tito popustil na svojih teritorialnih zahtevah, in da bodo tako ozemeljske spremembe mnogo manjše, kot je bilo prvotno predvidevano. Dopis zatrjuje dalje, da je potemtakem v kratkem pričakovati italijanskega podpisa dogovora v Londonu, nakar pa bi ga odobril ministrski svet v Rimu. Vsekakor pa so trdno prepričani, da bo dogovor glede razdelitve Ozemlja dosežen in odjavljen pred 8. oktobrom. Skoro vse vesti iz raznih virov so soglasne v napovedovanju skorajšnje objave dogo- SESTAL SE JE PRVI PARLAMENT L.R. KITAJSKE “Ustava, ki jo bomo sprejeli, bo velik doprinos socializmu “ Prvemu zasedanju prisostvuje vseh 1226 ljudskih poslancev, ki predstavljajo vse narode in verstva Kitajske - Nad en milijon predlogov iz vse države za spopolnitev ustave tako veliko važnost polaga- f„?fe}e,„Ìn,^?ZedSttl!Ì!Ì° "" Amerika in Anglija na čim-6išnjo sklenitev dogovora ■de Trsta, dokazujeta obiska eha v Rimu ter ameriškega tajnika za zunanje zadeve ^rPhyja v Beogradu, in v ^u. Eden in Piccioni sta po-’ drugih vprašanj na dolgo !t>ravljala tudi o Trstu. Kot d» V sredo je bila v Pekingu svečana otvoritev zasedanja prvega parlamenta kitajskega ljudstva, demokratično izvoljenega v zadnjih desetih mesecih. Na zasedanje je prišlo vseh 1.226 poslancev, ki so jih pokrajinske in občinske skupščine izvolile v vseh, tudi najoddaljenejših krajih prostrane kitajsko ljudstvo, kakor tudi vse manjšine in verske skupi-he. Zasedanje je otvoril tov. Mao Ce Tung, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril velik zgodovinski pomen tega dogodka, ki predstavlja mejnik novih zmag in napredka kitajskega naroda. Ustava, ki bo na tem zasedanju sprejeta, bo dala novega poleta stvari socializma v deželi. Voditelj kitajskega ljudstva je med drugim dejal: «Naša splošna naloga je, združiti ljudstvo vse dežele, doseči podporo vseh naših prijateljev, truditi se, da ustvarimo veliko socialistično državo, da branimo mir med narodi in podpiramo stvar človeškega napredka. Potrebno je, da se naš narod z vnemo loti dela in se uči iz izkušenj Sovjetske zveze in drugih bratskih dežel». Glavna naloga kitajskega parlamenta bo diskutirati in odobriti ustavno listino, kate- brba med Z. D. A. in Anglijo a nadoblast nad Evropo Potovanje Edena, Murphyja in Dullesa po evropskih prestolnicah težkem porazu, ki sta ga ^'vela Washington in Lon-? s francosko odklonitvijo sta obe vladi neumorno delu, da bi po drugi poti iegli isti cilj: obnoviti nem-4 vojsko in ustvariti enotno l,5ško zvezo zahodnoevrop-ltl držav proti Sovjetski zve-Po neuspelem poskusu, y ‘Cati konferenco 9 držav, ‘j-a? L6ri sta se uprla tako Ame-mI a kot tudi Nemčija, se je ‘ilija ‘vojaško odločila izvesti no-ki naj bi mur pa se upira Francija. Ze tem zahtevam, tem bolj pa v Bonnu pa je Murphy po raz govoru z Adenauerjem sprevidel, da je nujno potrebna prisotnost državnega tajnika Dullesa za ureditev vedno bolj zamotanega položaja. Zato mu je telefonično sporočil, da želi Adenauer govoriti z njim. Dul-les je res takoj odpotoval v Bonn, odkoder bo šel potem v London. Adenauer bo zahteval od ameriškega zunanjega ministra priznanje popolne suvere- • "Juanu * J — L----- •- le\ "«mestila EOS, obenem pa nosti Zah. Nemčije s pravico plovila Angliji vodstvo v ‘‘Ji. V ta namen je vzela iz šare Bruseljsko pogodbo ' i eta 1948 med Anglijo, Fran-in Beneluxom, ki je bila !hjena v varstvo pred nem-1,1 napadom. 0 angleški zamisli naj bi "i pristopili tudi Nemčija, galija, zaradi česar so jo 'tle,-'no prikrojili. Na ta lr> je mislil London izlo-iz evropskih zadev Ameri-*h sam prevzeti vodstvo zahodno Evropo. V ta na- i l! J “modno fcvropo. v m *»=-je angleški zunanji mini-Eden v tem tednu obi-Eruselj, Bonn, Rim in Pa-kjer je hotel pridobiti za načrt vlade Belgije, Ho-■ ske, Luxemburga, Zahod-fjemčije, Italije in Franci-r°da, kot izgleda, ni imel V i|.vanje zadeve Murphyja, k. obiskal Bonn, Beograd !j?lrri, da bi preprečil an-‘V*6 nakane za ustvaritev bloka brez Amerike. s' prizadevajo, da bi iz-EOS nadomestili s ' y EHitvijo Zahodne Nemči-^tlantski pakt, preti če- imeti lastno armado ter njen sprejem v Atlantski pakt. ZDA so bile že davno naklonjene sedaj, ko je Adenauerjeva vlada v nevarnosti zaradi propada EOS, ki je bila njeno delo. Odpor proti Adenauerju ljudska naselja se je povečal v Nemčiji, sami, kar je pišlo do izraza v volitvah v pokrajini Schleswig-Holstein, kjer je doživel težek poraz in je padel od 47 na 32 odstotkov glasov ter so ga prehiteli za 12.000 glasov socialdemokrati. V namenu rešiti zamotan položaj, nameravajo za konec tega meseca sklicati širšo konferenco zahodnih držav, ki naj preuči položaj in najde izhod iz zagate. re načrt, sestavljen od posebnega odbora, kateremu je predsedoval Mao Ce Tung, je bil objavljen v juniju v cilju, da ga kitajsko ljudstvo diskutira in predloži svoje opombe. V teku te vsenarodne diskusije je bilo zbranih preko milijon predlogov za razne spremembe, katere je odbor upošteval pri sestavi dokončnega besedila. Na dnevnem redu je tudi preučitev in odobritev petih strukturnih državnih zakonov, ki določajo delovanje narodne skupščine, vladnega sveta, ljudskih sodišč, urada državnega tožilstva in krajevnih u-prav. Na sporedu je tudi poročilo in razprava o politiki, ki jo je doslej vodila kitajska vlada ter izvolitev nove vlade in vseh državnih visokih funkcij pričenši od republiškega predsednika in podpredsednika. Kitajsko ljudstvo je pozdravilo zasedanje prvega parlamenta s povečanim poletom in novimi obvezami za izpolnitev predvidenih gospodarskih načrtov. Medtem se nadaljujejo teroristični napadi Cangkajškovih letalcev z ameriškimi letali, ki povečini bombardirajo v Amoju in bližnje obalne vasi. Ljudsko protiletalsko topništvo uspešno preprečuje te napade in je zrušilo ali poškodovalo že veliko število teh ameriških letal. Medtem se nadaljuje obstreljevanje otoka Kvemoja Samo od 3. do 10. septembra je ljudsko obalno topništvo potopilo topničarko in tovorno ladjo, uničilo plavajoči pomol, poškodovalo tri torpedne rušilce za. borbo proti podmornicam in vlačilca ter uni- čilo celo baterijo možnarjev. V četrtek se je Foster Dul-les na povratku iz Manile izkrcal na Formozi in se zadržal pet ur v razgovoru s Cankaj-škum, kateremu je zagotovil, da bo sedma ameriška flota še nadalje «ščitila» Formozo. V torek je pa ameriški list «New York Herald Tribune» objavil vest, ki je ogorčila vse svetovno javno mnenje, ker jasno prikazuje namen ameriških imperialistov, da uprizorijo nadvse nevarno provokacija proti ljudski Kitajski. V listu se namreč trdi — in to je potrdil tudi neki Dul-lesov glasnik — da je Eisenho-wer dal nalogo sedmi floti, «naj nudi popolno logistično pomoč» Cangkajškovim tolpam na otoku Kvemoju, kar (Nadaljevanje na IV. strani) Svetovni svet miru proti oborožitvi Nemčije DUNAJ — Vodstvo Svetovnega sveta je v zaključku svojega sestanka, ki je trajal od 13. do 15. septembra, objavilo poziv vsem narodom, naj se uprejo ponovni oborožitvi Nemčije, pod kakršno koli o-bliko ali izgovorom. General proti vojni PARIZ — General De Ca-stries, bivši poveljnik trdnjave Dien Bien Fu, ki so ga vietnamske ljudske sile pred 15 dnevi izpustile na svobodo, je imel v Parizu tiskovno konferenco v kateri je priznal, da je nesmiselno voditi takšne vrste vojno. O ljudskih borcih je dejal, da so se borili «z vero onih, ki se borijo za svobodo in neodvisnost svoje dežele». vora, mnoge od njih pred 8. oktobrom, beograjska «Politika» od torka pa celo napoveduje, da bo do rešitve prišlo že v enem ali dveh tednih. Trditev «Politike« torej dovolj jasno izraža prepričanje Titove vlade, da bo do rešitve prišlo v najkrajšem času. S tem pa tudi potrjuje upravičenost suma, da je Tito pripravljen popustiti, če bo Italija vztrajala, na svojih zahtevah. Za to bi govorilo tudi dejstvo, da še jugoslovanski tisk vzdržuje vsakega komentarja glede izvedbe in pogojev dogovora. Dopisnik «Primorskega» iz Beograda opravičuje to molčečnost z izgovorom, češ da je v Beogradu «želja, ne dati nasprotni strani najmajšega povoda za obdolžitve, češ da Jugoslavija ovira rešitev». V resnici pa je ta molk znak, da je Tito pripravljen ponovno popustiti in si z izjavami noče vezati rdk pred jugoslovansko javnostjo, kot je to napravil lani po 8. oktobru. Sporazum mi dihtatu Glede določb sporazuma o razdelitvi STO — razen vprašanja obale pri Lazaretu, pa še to je danes dvomljivo — sta Beograd in Rim soglasna v vseh točkah. V zahodnih prestolnicah poudarjajo, da je sedanji sporazum po svoji vsebini — razen obmejnih popravkov — popolnoma enak ango-ameriškemu prediogu od 8. oktobra. Italija bi debila vso cono A razen popravkov v miljski občini, ki naj bi se pa po italijanskih zahtevah skrčile na par miljskih vasi in košček obale južno od Lazareta. V zameno pa bi dobila del cone B s Socerbom, kot je bilo že pred dvema nesecema objavljeno v našem in drugih časopisih. Dvojezičnost izključena Kar se tiče drugih določb, je nadvse značilno, da četrtkov «Giornale di Trieste» med razlaganjem določb o narodnih manjšinah in njihovih pravicah z vso odločnostjo izključuje pravico do dvojezičnosti tržaških Slovencev. Takole piše: «Vendar pa je izključena dvojezičnost — in ta točka se tiče posebno Trsta, ker gre za davno zahtevo Slovencev, ki so vedno stremeli predvsem za tem ciljem». To je le nov dokaz, kako podlo je Titova vlada izdala osnovne pravice tržaških Slovencev, zagotovljene v mirovni pogodbi. Spričo te nove resne nevarnosti, da pride do razkosanja STO in s tem nad 80.600 Slovencev ponovno pod Italijo brez vsakršnega jamstva za naše narodne pravice, dvignimo vsi tržaški Slovenci svoj odločen protest proti razdelitvi Ozemlja in zahtevajmo u-resničenje določb mirovne pogodbe, ki nam edina jamči nemoten narodni, gospodarski in kullurni razvoj! Glasilo male peščice lipar-skega direktorija «Demokracij • popada od številke do številke hujše protikomunisti čno besnilo, ki zadobiva vse znake znane duševne bolezni ameriških politikov -— «forre-stalitis»; (tako se naziva po prvem bolniku — vojnem mi nistru ZDA Forrestalu, ki se je po več mesecih pravcate obsedenosti s prividi invazije Rdeče armade vrgel skozi okno nebotičnika). Skoro vsi njeni članki, ki jih po mestu v listu ali po dolžini treba smatrati kot «važnejše», so «posvečeni» mednarodnemu ali krajevnemu komunističnemu gi banju. Odveč bi bilo poudarjati, da so vsi ti članki plod razgrete domišljije «nadebudnih» urednikov, v kolikor jih ne dobivajo iz dobro znanih centrov «svobodnega sveta» za fabriciranje protikomunističnih vesti. Ni slučajno, da so se te vrste članki v «Demokraciji» pomnožili prav v času, ko je ve-lezaslužni branilec «svobodnega sveta», znani «preganjalec čarovnic» Mac Carthy zaostril gonjo proti naprednim silam Amerike in ko mu je uspelo postaviti ameriško Komuni- Beden program liparjev stično partijo izven zakona. In prav v istem času — glej slučaj —j so poostrile svojo protikomunistično kampanjo vse maccarthysticne agenture in njihova trobila po «svobodnem svetu»; pri nas v Trstu je bilo to posebno jasno opazno, tako v glasilih italijanske buržoazije, kot tudi v onih slovenske gospode, v Primorskem dnevniku», «Demokraciji» in «Katoliškem glasu». Več kot očitno je torej, da je prišla direktiva od «zgoraj», ker sicer si ni mogoče zamišljati takšne istočasnosti. Ni tudi slučaj, da to sov pada z važnimi svetovnimi m krajevnimi dogodki. Po težkem ameriškem porazu v vprašanju EOS in drugih hudih udarcih, ki so jih prejeli v zadnjih časih ameriški imperialisti, so hoteli to spraviti nekako v senco s tem, da so zaostrili kampanjo proti naprednim silam. V Trstu pa so temne sile tudi imele ves problemov, kot so nevarnost razkosanja, odkritje ogromnih količin orožja, organiziranje fašističnih škvader, silovita zaostritev gospodarske krize z nevarnostjo zaprtja raznih podjetij «Demokracijo», ki vedno ve toliko povedati o «direktivah» iz Moskve, bi vprašali, kako to, da òna, ki.se skuša prikazovati «popolnoma neodvisno» od kogar koli, tako slepo izvršuje ukaze, ki prihajajo iz Washingtona in Londona preko raznih tajnih služb? Najbolj tragične zanjo pa je dejstvo, katerega pa se verjetno sploh ne zaveda, da je «glas vpijočega v puščavi»; kajti vse njeno kričanje proti komunizmu in «rdeči nevarnosti» nima pri njenih bralcih in somišljenikih prav nikakšnega odmeva. Nasprotno, prav v času najhujše protikomunistične gonje je njena baza, kolikor jo smemo sploh še smatrati za interes, da obrnejo pozornost i njeno, tesno sodelovala in še javnosti od najbolj perečih I sodeluje z nami. komunisti in demokrati v vseh najvažnejših vprašanjih, predvsem v akciji proti razkosanju, za rešitev gospodarske krize, proti povratku fašizma. Dokaz temu je vedno številnejša udeležba njihovih pristašev na naših zborovanjih in manife stačijah, njihovo članstvo in sodelovanje v Delavski zvezi. STO in v sindikalnih akcijah. In ni čudno. Saj vidijo v komunistih in demokratih edine dosledne pobornike v vseh teh najbolj občutenih vprašanjih, za katere pa se njihovo vodstvo ne zmeni več ali pa se zanje sploh ni nikdar zanimalo Liparski. štab in njegovo bedno glasilce sta danes dejansko brez vsake politične o-rientacije, brez vsakršne akcijske perspektive v vseh vprašanjih, ki so življenjske važnosti za tržaško ljudstvo in posebno še za slovenski živelj. Edino, kar «opravičuje» njihov obstoj, je stekla gonja proti komunizmu. Res pomi- lovanja vreden «program» za skupino, ki se baha, da je «demokratična» in «edina resnično slovenska»; pri tem pa nima ne lastnih političnih smernic, tem'manj, seveda, akcijski program za osnovna vprašanja našega ljudstva, kot so obramba STO proti razkosanju, borba za narodno enakopravnost, borba proti fašizmu, za demokratične svoboščine, za gospodarske in socialne koristi vseh slojev slovenskega prebivalstva. Za Agneletta in njegovo ožjo druščino je danes važna edino le borba proti komunizmu. Res beden «program» — vreden «vitezov klavrnih postav». Toda, ne zanima nas, kako si urejujejo drugi svoje «notranje zadeve», čeprav z direktivami od zunaj. Pribiti pa moramo eno: da njihovo «veleza-služno» capljanje za mac-carthystičnimi direktivami prav nič ne koristi tržaškim Slovencem v njihovi težki borbi za rešitev najbolj perečih življenjskih vprašanj. Zalo se ne čudite, če se boste kmalu popolnoma osamljeni znašli tam, kamor spadate, v stari Šari propadlih politikantov. in senčnatem vrtu gostilne ex BROCCHETTA pri Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto — tramvaji štev. 2, 3, 6 in 9) številne prireditve FESTIVALA TISKA 1954.' Letošnji tradicionalni praznik je še mnogo zanimivejši in pestrejši kot prejšnja leta, kar dokazuje zlasti program, ki ga prinašamo tu spodaj : PROGRAM PRIREDITEV 18. SEPTEMBRA Oh 17.30: Otvoritev festivala. Ob 18.30: Izvajanja lirične skupine KK «Kraljič» in okteta s Proseka. Ob 19.30: Večer slatih in novih tržaških popevk — igral bo izbran orkester iz Milj. Ob 20.— : Ples in volitev miss «Vie Nuove». 19. SEPTEMBRA Ob 9.30: Otvoritev. Ob 10.— : Posvečeno najmlajšim: Lutkovni prizori in mikrofon za najmlajše. Qb 15,— : Smešna tekmovanja: Plezanje na mlaj, vlečenje vrvi, tek v vrečah. tek z jajcem, streljanje s puščicami, tekmovanje s konjički itd., vse za zitbavo velikih in manj velikih obeli spolov. Ob 17.— : Koncert godbe Rinaldi. OL> 18.— : ZBOROVANJE govorila bosta tovariša Vittorio Vldali in Karel Šiškovlč Ob 20.— : Ples. Ves čas Festivala delujejo dobro založeni bari in buffeti z mrzlimi in toplimi jedili ler izbranimi vini. Vsak dan BOGAT ŠRECOLOV. Državljani! Udeležite se v velikem številu teh pestrih in lepih prireditev festivala tiska! OB PREDLOGU ORGANIZACIJ SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Podprli bomo vsako pobudo za zboljšanje slovenske šole Predstavniki sindikalnih organizacij slovenskih šolnikov v Trstu so naslovili na prosvetni urad ZVU vlogo, s katero zahtevajo spremembo industrijskih tečajev na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini v popolne triletne strokovne šole. Pobuda je vse hvale vredna in zasluži vsestransko podporo najširših množic Slovencev ter njihovih kulturnih in političnih organizacij. Potrebo po spremembi industrijskih tečajev v strokovne šole je že pred časom uvidela Slovensko - hrvalska prosvetna zveza, ki je že lani naslovila podobno vlogo na prosvetni urad ZVU. Ze tedaj je bilo naši organizaciji obljubljeno, da bo zadeva zadovoljivo rešena. Toda kot marsikatera druga obljuba s strani zasedbene oblasti, je tudi ta ostala do danes zgolj obljuba. Prepričani pa smo, da bo od obljube treba priti k dejstvom in to se bo prav zgodilo, ako bo zahteva podprta, od najširših množic Slovencev in od vseh njihovih organizacij. Vso svojo pomoč je tej akciji zagotovila tudi Komunistična partija STO, na katero so se navedene organizacije tudi obrnile. Poleg gornje zahteve, so predstavniki sindikalnih organizacij naslovili na prosvetni urad ZVU še drugo vlogo, s katero prosijo za ureditev pravnega položaja slovenske šole v coni A STO. Kot je znano je položaj, v katerem se še vedno nahaja slovenska šola v coni A STO, zelo neugoden. Slovenska šola ni še uzakonjena, zaradi česar je tudi položaj učnega osebja negotov. Učno osebje, ki je nameščeno na slovenskih šolah mora vsako leto posebej prositi za namestitev in skrat- ka ni deležno tistih pravic, ki jih določajo zakoni za italijansko učno osebje. Poleg tega pa se gode slovenskemu učnemu osebju še druge krivice. n. pr. ukaz ZVU št. 18 z dne 8. novembra 1947 ni bil nikoli uresničen. Razen tega obstaja še drugi zakon italijanske republike, ki določa poseben seznam učnega osebja v bivši tržaški provinci. Tudi v tem primeru ne pridejo v poštev slovenski šolniki in torej niso deležni istih pravic kot njihovi, italijanski kolegi. Mi vsestransko podpiramo Slovenski starši! Začel se je vpis v šolo. Vsaka slovenska mati in oče naj vpišeta svojega otroka v slovensko šolo. Tako bomo najučinkoviteje branili svojo šolo in svoje narodne pravice, ki so ogrožene. Slovenski otrok v slovensko šolo! omenjene upravičene zahteve slovenskih šolnikov. V ta namen bo šla te dni posebna delegacija k predstavnikom merodajnih šolskih oblasti, kjer bo zahtevala ureditev vseh še nerešenih vprašanj, ki se nanašajo na slovensko-šolo. Volilni poraz Eisenhowerjeve stranke WASHINGTON — V državi Maine je Eisenhowerjeva republikanska stranka doživela resen poraz s tem, da je bil po 20 letih zopet izvoljen kandidat demokratske stranke z veliko razliko glasov. To je slabo prerokovanje za volitve v kongres, ki bodo v novembru. ZSSR za ureditev odnosov z Japonsko MOSKVA — Molotov je ne kemu japonskemu novinarju pismeno odgovoril na njegova vprašanja, da je Sovjetska zveza pripravljena urediti svoje odnose z Japonsko. Posebnv je poudaril, da obstoje možnosti za okrepitev medsebojnih trgovskih izmenjav kakor tudi za povečanje kulturnih stikov med obema narodoma. Jugoslovansko-bolgarski obmejni promet urejen BEOGRAD — Vlada je odobrila jugoslovansko-bolgarsku pogodbo o obmejnem potni škem in blagovnem prometu, ki je bila pred časom podpisana v Niški Banji. KIJEV — Na lahkoatletskem tekmovanju v Kijevu je znana sovjetska atletinja Galina Zibina postavila nov svetovni rekord v metanju krogle. U-spelo ji je vreči kroglo 16.28 m, kar je za 8 cm boljše od dosedanjega svetovnega rekorda. ORLEANiSVILLE — Pa zadnjih podatkih je v strahotnem potresu, ki je prizadel to mesto našlo 1440 ljudi smrt pod razvalinami. CESAR NI TITO POVEDAL NA KONGRESU Tako režim za on o Mai Kot je znano, se je od 30. avgusta do 4. septembra v Zagrebu vršil tkim. svetovni kongres za zaščito otrok. Da bi se beograjski oblastniki prikazali kot velike «prijatelje» otrok, se je za otvoritev kongresa ponudil sam Tito. Prav tako režim pripravlja razne «dokaze» o dimnevnem dobrem življenju otrok v Jugoslaviji. Toda jugoslovanska stvarnost govori nekaj povsem drugega. Dejstva pobijajo vse izmišljotine o srečnem življenju naših otrok. Ce hočemo videti, kako žive danes otroci v naši domovini, ni potrebno iti v pasivne in revne pokrajine. Bedno življenje otrok je videti tudi v tistih krajih, kjer je na videz vse v redu. V Ljubljani je n. pr. po statistiki, ki so jo napravili učitelji, 37% osnovnošolskih otrok bolnih na- raznih nevarnih boleznih, ki zahtevajo daljše zdravljenje. Posebno je razširjena jetika. Med tistimi otroci, ki ponavljajo razred, so napravili učitelji anketo in ugotovili, da je razlog ponavljanja predvsem pomanjkanje osnovnih življenjskih pogojev: hrana je slaba, stanovanja so nezdrava itd. Ljubljančani zelo težko nabavljajo mleko, ki je ne samo strahovito drago — liter «krščenega» mleka stane do 35 dinarjev — temveč ga je sploh težko dobiti. Poglejmo stanje v Beogradu. S sistematičnim pregledom so ugotovili, kot piše «Borba» 6. XII. 1953., da je velik del o-trok, posebno šolskih podhranjen in zaradi tega slabo razvit, Na 1000 otrok v beograjskih osnovnih šolah pride po režimski statistiki preko 200 otrok, ki trpijo zaradi slabe prehrane. Zelo so razširjene razne bolezni. V osnovnih šolah ima 33% učencev črevesne zajedalce, v predmestnih šolah vodini pa vsak tretji! So celo takšni okraji in mesta, posebno v Bosni, Hercegovini in Makedoniji, kjer umrljivost o-trok znaša 40 in še več odstotkov, kjer umre skoraj vsak drugi novorojenček. Takšna usoda otrok navdaja z bolečino pa tudi ogorčenjem srca očetov in mater, ki ne morejo prehraniti in normalno vzgajati svojih otrok ter jim zagotoviti srečno bodočnost. Namesto da bi režim poskrbel za zdravje in šolanje otrok, pa kot vzgled «vzgoje» otrok postavlja kapitalistične države. Kakšno pa je tam stanje? V Združenih državah o-koli 6 milijonov otrok ne more hoditi v šolo, preko dva in pol milijona jih mora delati po tovarnah. Več kot 2 milijona otrok se potepa po ulicah, kjer v skrajni bedi, iz njih rastejo bodoči zločinci in prostitutke. V Grčiji od 1000 otrok umre 222 do 500. V Turčiji od leta 1951.-1953. niso zgradili niti nega šolskega poslopja, pač pa 130 jetnišnic, O tem bi torej mogel Tito govoriti na kongresu za zaščito otrok, če bi hotel govo riti resnico! RADOVAN VRBICA Ob 1. obletnici smrti tov. Uršiča in Bolčine NEZASLIŠANO VMEŠAVANJE ZAINTERESIRANIH KROGOV Preiskava o smrti Montesijev# je bila nenadoma ustavljena o: Preiskovalni sodnik dr. Sepe je imel že pripravljena povelja za aretacije - Pustolovski “markiz" Montagna je predložil spomenico - V ospredju afere princ Mavricij Hessenski - Državno tožilstvo mora še “preučiti vse spise" Jutri, 19. t. m. poteka prva ob'etnica tragične smrti naših ljubljenih in visoko cenjenih tovarišev in voditet.ev Avrelija Uršiča in Franca Bolčine. Usodna prometna ne reča, ju je pred letom dni kruto iztrgala iz naše srede t i njihovim družinam, ki sta jih tako ljubila. Ob prvi obletnici težke izgube, ki jo je utrpela naša Partija in vse demokratično gibanje področja, se spominjamo tov. Uršiča in Bolčine kot dveh zvestih borcev internaciona-listov, predanih do skrajnosti stvari trpečega delovnega ljudstva. Njuno svetlo življenje in delo naj nam bo kot trajen vzgled in spodbuda v vseh naših borbah. Ob spominu nanju dvignimo visoko svoje zastave in nadaljujmo našo veliko borbo, v kateri sta dala doga tovariša vse svoje sile in moči. Ob njunem spominu utrjujmo slovartsko-italijansko bratstvo, borbo za naše narodne in socialne pravice. Ob prvi obletnici težke izgube počastimo njihov svetel spomin z okrepitvijo in razširitvijo naših vrst z novimi silami, da bomo preprečili mešetarske spletke, ki se kujejo na škodo našega Ozemlja. VEČNA SLAVA TOVARIŠEMA AVRELIJU URŠIČU IN FRANCU BOLČINI! Sodna preiskava o zagonetni smrti nesrečnega dekleta Wilme Montesi, ki jo je vodil 5 dolgih mesecev kasacijski svétnik dr. Raffaele Sepe, je bila v soboto povsem nepričakovano ustavljena. Začudenim novinarjem je dal dr. Sepe v soboto naslednjo izjavo: «Od ponedeljka dalje je preiskava ustavljena, dokler ne bo državno pravdništvo vrnilo spisov». Vest o nenadni prekinitvi sodne preiskave je treščila v javnost kot strela z jasnega. Dejstvo je, da je državno tožilstvo ustavilo preiskavo tik pred zaključkom, to je, ko je imel preiskovalni sodnik baje že pripravljena povelja za aretacijo nekaterih oseb, ki so vpletene v to nečedno zadevo. Saj so novinarji že v petek dejansko oblegali stanovanja Piera Piccionija, Uga Montagne, Polita in princa Mavricija Hessenskega (d’Assia) v pri- ČLANEK D. NIKOLIČA IZ LISTA “NOVA BORBA" O državno-mo no pol isti enem kapitalu v Jugoslaviji (Nadaljevanje in konec) A poleg njih se po vsej deželi, m to v dobršnem delu na področju takozvanega «nacionaliziranega» gospodarstva, ' _ j guapuudl3lVd, celo 60% učencev. 86% o- j obnavlja privatni kapital. Na- trok ima bolne zobe, 25% jih je slabokrvnih, v predmestjih Beograda ima 50% otrok glavne uši, zelo mnogo otrok je bolnih na tuberkulozi. Zaščita matere in otroka je danes v naši deželi na skrajno nizki ravni. Med 351 okraji in mesti v Jugoslaviji v 231 sploh ni, nobene zdravstvene zaščite za mater in otroka. Po uradnih podatkih preko 80% žena ob porodu ne dobiva nobene zdravniške pomoči. Umrljivost otrok je strahotno visoka. Vsako leto umre v prvem letu starosti na desettisoče o-trok. Po priznanju «Borbe» z dne 18. julija se v zemunskem okraju širi «tiha katastrofa» — odstotek umrljivosti novorojenčkov znaša od 16-20%. Se strašnejše je stanje na Kosovu in Metohiji. Tam je, kot piše «Borba», vsak drugi, grob grob otroka do 10 let, v Voj- rašča število individualnih kapitalistov v stavbeništvu, v trgovini, v prehrambeni industriji, v kovinarski industriji itd. Dobički poedinih kapitalu stov v naši deželi so 1953 znašali preko 20 mil. din. Pridobivanje maksimalnega profita s strani monopolistov in bogatitev domačih izkoriščevalcev se vrši z ropanjem in obubo-žanjem večine prebivalstva. Kot nekak nov sistem je bilo uvedeno s strani vlade tako-zvano «samoupravljanje neposrednih proizvajalcev», kar pa ni nič drugega kot stari kapitalistični način izkoriščanja, ki je znan pod imenom «delav. skega deleža v profitu». Ta metoda, ki jo že desetletja uporabljajo najslabši izkoriščevalci v kapitalističnem svetu (n. pr. Bata.), nudi delavcem mi- Partijsko življenje PROTI RAZKOSANJU Z obiskom Edena v Rimu in Murphyja v Beogradu se je ponovno zelo zaostrila in postala neposredna nevarnost, da se Tito in Scelba pod pritiskom ZDA in Anglije sporazumeta glede poslednjih spornih vprašanj, za katera doslej še nista prišla do soglasja. Spričo te nove, neposredne nevarnosti je treba povsod o-krepiti našo kampanjo proti razkosanju ter pritegniti v akcijo kar največje število prebivalstva. Predvsem je treba organizirati čimveč javnih zborovanj, povsod, kjer koli so za to dane možnosti. Zborovanja je treba organizirati tako, da se pritegnejo kar naj širši sloji prebivalstva; posebno pažnjo je treba polagati na to, da že pri pobudi in organiziranju zborovanj, kakor tudi na zborovanju samem, aktivno sodelujejo tudi pristaši drugih političnih skupin, ki so proti razkosanju in za ustanovitev STO. Povečati je treba tudi število hišnih sestankov, diskusij na deloviščih s političnimi somišljeniki in nasprotniki; sekcijski in celični komiteji pa naj po krajevnih prilikah izvedejo tudi druge koristne pobude v ta namen. REKRUTACIJA IN 3-MESECNI NAČRT DELA Z naglimi koraki se bliža čas kampanje za rekrutacijo novih članov KP. Zato naj sek-cijski in celični komiteji že se daj pripravijo podroben načrt, raznih skupin. kako izvesti na svojem področju čim širšo in čim uspešnejšo akcijo za vpis novih članov. Sekcijski, in celični komiteji naj pripravijo trimesečni načrt dela svoje organizacije za obdobje oktober-december. Ta načrt naj nato celični in sekcijski plenumi prediskutirajo in izpopolnijo, ZA MILJSKO OBČINO Partijske organizacije v miljski občini naj posvete, poleg drugim tekočim vprašanjem, posebno pozornost borbi za zaposlitev v ladjedelnici Felszegi. VPIS V SOLO Te dni se je začelo vpisovanje v osnovne in srednje šole. To je trenutek, ko se ponovno sproži val uradnega in neuradnega pritiska proti slovenskim staršem, da bi poslali svoje otroke v italijanske šole, kjer bi bili izpostavljeni umetnemu potujčenju. To vprašanje je za slovensko prebivalstvo eno najbolj občutljivih. Prav zato je dolžnost vseh celic in sekcij, da podprejo krajevne akcije Slovencev za vpis slovenskih otrok v slovenske šole. Komunisti morajo biti v prvih vrstah te borbe, zlasti pa morajo delati na tem, da so akcije enotne, s sodelovanjem vseh Slovencev in ob podpori Italijanov, ter preprečevati zlorabo takšnih akcij v politične špekulacije nimalno plačo z obljubo eventualnega deleža v profitu, Ce pa ni profitov — in kapitalisti so mojstri v falzificiranju obračunov — morajo delavci prenašati breme «izgube» z zmanjšanjem plač. Na ta način skušajo izkoriščevalci vnesti v delavsko psihologijo podjetniško zavest, da se med samimi delavci doseže metoda kapitalistične konkurence, da z vsemi sredstvi uspavajo njihovo budnost in tako razbijejo enotnost delavskega razreda. Tako jugoslovanski oblastniki in njihovi ameriški pokrovitelji ostajajo v ozadju in lahko nemoteno grabijo delavski denar. Poleg vsega tega pa vladajoči krogi licemerno kritizirajo, da baje «sami delavci izkoriščajo delavce». Posledice tega sistema so očividne: milijarde v žepe inozemskih in domačih kapitalistov, nečuven luksus in razsipnost vladajočih krogov, za delavce pa teptanje dostojanstva, zmanjšanje plač, intenzifikacija dela in podaljšanje delovnega urnika, brezposelnost, izkoriščanje in obubožanje v vse večjem obsegu. Jugoslovanska vlada dobiva maksimalne profite tudi od de. lovnega kmetstva. Ogromni davki, ki večinoma ostanejo v žepih dobaviteljev vojaškega materiala, in proizvodnja poljedelskih pridelkov za izvoz na račun vse večjega primanjkljaja, naraščajočega obubo-žanja in propadanja delovnega kmetstva, to so posledice politike podrejanja naše dežele interesom ameriškega dr-žavno-monopolističnega kapitalizma. Posledice podrejenosti jugoslovanske vlade ZDA se srečajo na vsakem koraku. Ne samo brezposelnost in draginja, obubožanje delovnih ljudi mesta in deže’e, miiitarizacija, porast kriminala, temveč tudi nazadovanje kulturnega in javnega življenja na splošno, klanjanje amerikaniziranemu Zahodu so posledice nadvlade ameriških monopolov nad našo deželo. Udeležba v napadalnem balkanskem paktu, izdaja naših nacionalnih interesov v Trstu in na Koroškem, klevetni- ška kampanja proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske de mokracije, proti delavskemu gibanju in osvobodilni borbi narodov kolonialnih dežel, ljubimkanje z desnimi socialisti in kričavo hvalisanje ameriške «miroljubnosti», vse to dela jugoslovanska vlada po u-kazu vlade ZDA. Razlika med zunanjim videzom «izgradnje socializma» in vsakdanjo prakso vlade postaja z vsakim dnem očividnej-ša. Nastopajoč proti socialšo-vinistom kot hlapcem imperialistov je Lenin pisal: «Kjer je marksizem popularen med delavci, tam se bo ta politična struja, ta «buržoazna partija» zaklinjala in bo prisegala na Marksovo ime. To se jim ne more prepovedati, kot se trgovski družbi ne more prepovedati uporabljanje kakršne koli etikete, kakršnega koli napisa, kakršne koli reklame». Zato lažimarksistična frazeologija, s katero hočejo jugoslovanski oblastniki prikriti zasužnjevanje naše dežele s strani ameriških monopolov, opozarja na dve okolnosti: prvič, da je med jugoslovan- skimi delavci in na splošno med delovnimi ljudmi marksizem popularen, da naši delovni ljudje ljubijo socializem: drugič, da je lažimarksistična frazeologija le izraz slabosti režima, dokaz da ne razpolaga z drugimi sredstvi, s katerimi bi lahko vplival na delovne ljudi. Tako tudi prej navedeno dejstvo, da imajo stopnja gospodarskega razvoja dežele, kulturne tradicije ljudstva, njegove svobodoljubne težnje in pridobitve znaten vpliv na obliko odvisnosti naše dežele od ameriških monopolov in na demagogijo, pod katerem o-kriljem se ta odvisnost skriva, opozarja na šibkost nadvlade državno-monopolističnega kapitalizma. Ne oblika, niti ne bu čna demagogija režima, marveč roparsko bistvo ameriškega suženjstva opredeljuje jugoslovanske delovne ljudi. Tu stališče — v to se ne more dvomiti — izhaja iz stoletnih svobodoljubnih tradicij našega ljudstva, iz zgodovinske borbe delavskega razreda za nacionalno in socialno osvoboditev. (Iz «Nove Borbe») D. NIKOLIČ čakovanju senzacionalnega zaključka. Ce upoštevamo, da je v afero Montesi zelo resno zapleten Piero Piccioni, sin ministra za zunanje zadeve, ne bo menda težko sklepati, s katere strani je prišel pritisk na državno tožilstvo, da ustavi preiskavo. Najmanj, kar je demokristjan-ska vlada dosegla s tem nezaslišanim posegom v zadeve sod. stva, je to, da je vsaj začasno preprečila aretacijo nekaterih oseb, za katere so bila baje že pripravljena zaporna povelja. Te dni se je mudil v R.imu angleški minister Eden, ki je razpravljal s -Piccionijem o problemih zunanje politike. In de-mokristjanska vlada je hotela čimbolj pomašiti afero Montesi pred visokim gostom. Lahko čuvaje iz Capocotte, zloglasne, ga zbirališča za ponočne orgije, kjer so se zbirale v družbi lažnega markiza Montagne visoke demokristjanske osebnosti. njihovi sinovi, policijski načelniki, kvestorji itd. -Prvi je bil aretiran čuvaj Di l'elice in sicer baje pod obtožbo krivega pričanja. Po daljšem izpraševanju so mu sledili nekaj časa v zapor še drugi čuvaji Anastasio Lilli, Terzio Guerri-ni in njegova žena Paimira,. Kaj so čuvaji izpovedali na zaslišanjih, je seveda uradna tajnost. Iz nadaljnjih korakov, ki jih je nato napravil v teku preiskave dr, Sepe pa se lahko smatra, da so bile njihove izpovedi morda odločilnega pomena za zaključek preiskave. Gotovo je, da so prinesle na dan marsikatero do sedaj nepojasnjeno okoliščino glede smrti Wilme 'Montesi. Lepo urejen in opremljen otroški vrtec v novem delavskem okraju «Zmagoviti februar» v mestu Kladno v L. R. Češkoslovaški. si je pač predstavljati zadrego, če bi prišlo prav v trenut ku Edenevega obiska do senza cionalnih aretacij. Z-a zunanjega ministra Piccionija in vlado na splošno bi bilo to kaj slabo spričevalo. Sicer pa se s tem na stvari dosti ne spremeni. Ime glavnega krivca« smrti Montesijeve bo moralo priti prej ali slej jasno v javnost, zločinec in z njim vsi sokrivci pa pred sodišče. Poskus demokristjanske klike, da pomaši zaključke dolge sodne preiska. ve se je povsem ponesrečil. V teku petin mesecev preiskave je prišlo marsikaj na dan. Ce je dal preiskovalni sodnik prejšnji leden odvzeti potne liste Piccioniju, Monta-gni, Politu in princu Hessen-skemu pomeni, da je imel v rokah dovolj obremenilnega materiala proti tem osebam, o katerih se je sicer — razen o princu Mavriciju Hessenske-mu — na široko govorilo že v teku procesa proti novinarju Silvanu Muto, ki se je vršil marca letos. Kakor znano, je bil proces proti Mutu zadnje dni marca po več burnih razpravah, na katerih je nastopala kot glavna priča Ana Maria Moneta-Caglio, odložen za nedoločen čas. Javni tožilec dr. Siguram je na zadnji razpravi zahteval otvoritev nove — in sicer že tretje — sodne preiskave o smrti Montesijeve. Do tega sklepa so ga privedle izredno težke obtožbe, ki jih je iznesla v teku procesa Moneta-Caglio proti Pieru Piccioniju, Montagni in šefu policije Pavone. Ce je prinesel marčni proces proti Mutu marsikatero senzacijo, je bila tretja sodna preiskava, ki jo je vodil od aprila dalje dr. Sepe, tudi precej bo-, gata na senzacijah, posebno v zadnjem tednu, ki bi moral bi ti dejansko odločilen. Tako je dal preiskovalni sodnik aretirati v zadnjem času Istotako je morala biti velikega pomena izpoved starega lovca Tullia Zingarini, ki je lastnik kraja, kjer so 11. aprila 1953 našli truplo nesrečnega dekleta. Že na prvem zaslišanju, ki ga je imel dr. Sepe na kraju zločina, je Zingarini povedal, da je videl Montesijevo 10. aprila v poznih popoldanskih urah v družbi nekega moškega. Preiskovalnemu sodni ku je povedal tudi njegovo ime, ki pa seveda ni prišlo v javnost. Videl je tudi, da je šel parček skozi glavni vhod v Capocotto. Ta izpoved in še druge, ki so se vrstile v teku tretje preiskave, pa popolnoma ovrže prvo tezo preiskovalnih organov, češ da je Wilma Mon te i podlegla srčni kapi, ki jo je zadela, ko si je iz zdravstvenih razlogov kopala noge V vodi. S to utemeljitvijo, ki si. cer ni nikogar prepričala, je bila prva preiskava tudi zaključena. Dejstvo je, da niso preiskovalni organi, ki so vodili prvo preiskavo, polagali nobene važnosti na pričevanje Zingarinija in drugih oseb Danes pa je povsem jasno, da je bila Wilma Montesi umorjena in da valovi niso nesli njenega trupla od Ostie do Torvajanice. Očitno je torej, da so hotele preiskovalne oblasti takrat čimprej spraviti zadevo v pozabo in zato je bila preiskava izvršena z nezaslišano površnostjo, ki gotovo ni bila slučajna. Tudi tem so v teku sedanje preiskave gotovo prišle na dan poedi-ne odgovornosti. spomenico, ki naj bi bila sadi naj si človek razlaga, da osebne preiskave, ki jo je vodil zadnje čase Montagna, da izsledi glavnega krivca umora Wilme Montesi. Iz sicer neuradnih virov iz- bivši načelnik policije Pavone Veliko senzacijo je napravila prejšnjo sredo vest, da je dal preiskovalni sodnik dr. Sepe odvzeti potni list Pieru Piccioniju, bivšemu rimskemu lcve-storju Politu, lažnemu marki zu 'Montagni in princu Mav riciju Hessenskemu. Govorilo se je, da je bil potni list odvzet tudi bivšemu načelniku policije Pavoneju, toda vest je bila pozneje demantirana. Že naslednji dan pa so listi pisali, da ima dr. Sepe pripravljenih nekaj zapornih povelj. 'Manjkala je samo še odobritev s strani višjega foruma. to je državnega tožilstva ki ga zastopa državni prav-dnik dr. Leonardo Giocoli, njegov namestnik pa je dr. Scardia. .Mesto odobritve aretacij Pogled na del množice, ki se je zbrala v nedeljo, 5. t. m. na kulturni prireditvi v Bazovici, katera je bila organizirana ob priliki proslave štirih bazovskih junakov. KRIVICO POPRAVITI, KRIVCA KAZNOVATI V kmetijski zadrugi v Studenicah pri Poljčanah so v mizarski delavnici odpustili delavce in delavnico ukinili, ker niso imela dela. Pri odpovedi delavcev pa niso ravnali po obstoječih predpisih. Enemu iz med delavcev so odpovedali celo, čeprav je že od aprila meseca v bolnišnici. Na odločbe niso zapisali pravnega pouka, da bi se odpuščeni delavci lahko pritožili. Prav tako jih niso poslali posredovalnici za delo, ki bi morala biti obveščena o odpovedi. Med drugim so odpustili tudi vajenca. Vajencu pa prej niso dovolili, da bi šel v šolo, češ da jim manjka delovnih moči. Ta vajenec je zategadelj prizadet za eno leto in se bo moral leto dni dalje učiti. Tudi ne plačujejo vajencev tako, kot je to z uredbo predpisano. («Delavska enotnost 9.7.54) OGROMNO ŠTEVILO NESREČ PRI DELU V Hrvatski je letno 450-500 tisoč nesreč pri delu, od teh okrog 100.000 z bolniškim dopustom, ki ga ni mogoče na VESTI IZ JUGOSLAVIJE ne čuti potrebna aktivnosti niti zanimanje za zbore volivcev socialnega zavarovanja. Djura-škovič je izjavil, da Zavod za socialno zavarovanje še danes vse premalo skrbi za delo domestiti, in zato znaša škoda skupnosti okoli 2 milijardi dinarjev letno, računajoč samo izgube na dnevnicah in izdatke socialnega zavarovanja, stvarne izgube pa so večje od te vsote. Oddelek za zdrav- stvo v Zagrebu ie izdal podrobno analizo poškodb v tovarni «Rade Končar», rezultati so naslednji: Na povprečno 2085 zaposlenih delavcev je bilo 1952 leta 3708 poškodb, od teh 605 z bolniškim dopustom. 3708 poškodb se nanaša na 1663 delavcev, kar pomeni 79,6% od skupnega- števila zaposlenih. Vsak poškodovanec je imel približno 2,2 poškodbe. PROBLEMI DELAVSKE MLADINE Iz poročila, ki ga je podal član predsedstva 3. plenuma Centralnega komiteja Ljudske mladine Hrvatske na Reki Nikola Pirker, je med drugim razvidno: «Domovi učencev za mlade vajence so bili brezplačni, nova uredba o prehodu na samostojno finansiranje pa je močno prizadela delavsko mladino. Nekateri učenci niso utegnili niti dokončati šolanja, ker niso mogli plačevati zahtevane oskrbnine, ki znaša 3.800 din mesečno. Spričo teh materialnih težav so pogosto-ma domovi prenehali biti vzgojne ustanove in so postali v velikem številu le prenočišča. Del domov pa je zaprt za. radi nemarnosti lokalnih o-blastnih organov». O mladin- skih organih delavskega samo- zdravstvene službe. Tudi v teh . i • . • • ____x : i.. 'iVi/ i h čtivih moctìni h I of ne io upravljanja je v poročilu nadalje rečeno, da sistematično delo v mladinskih organizacijah ne obstaja. Aktivi Ljudske mladine o tem skoraj niti ne razpravljajo. O fizkulturni vzgoji mladine je bilo poudarjeno, da je na Hrvatskem 228 industrijskih šol s 34.000 učenci, v katerih dela samo 15 profesorjev za fizkulturo. V mnogih šojah se ta predmet poučuje brez vsakršnega načrta, ali pa se v času telovadbe v šoli vršijo razni šolski sestanki. V tovrstnih šolah je v tem letu za redno fizkulturo planirano samo 61.000 din. Na podlagi tega se lahko reče da je postavka za fizkulturo najmanjša ali pa da je sloh ni. («Novi list» 29.7.54) SOCIALNO ZAVAROVANJE NE GRE Na zasedanju Sveta proizvajalcev ljudske skupščine Bosne in Hercegovine je poslanec Djuraškovič rekel, da v delu samoupravnih organov v socialnem zavarovanju še vedno obstajajo začetniške slabosti. V mnogih zavodih se je upravljanje vršilo v izvršnem odboru, medtem ko se pri članih prvih štirih mesecih letos je prišlo v nekaterih zavodih do večjega deficita. Skupno 19 zavodov je za prve štiri mesece imelo deficita preko 31 milijonov dinarjev. («Oslobodjenje» 27.5.54.) C1PKARSTVO JE ZAČELO PROPADATI Kakor pravijo žene-čipka-rice v Idriji bo čipkarska obrt zašla v zagato. Zaradi uvoznih faktorjev se namreč sukanec hudo draži. Pred leti so čipkaricam obračunavali uporabljeni sukanec po 900 din za kilogram. Lani se je ta cena dvignila na 9.000. Zato se večina čipkaric odreka čipkar. stvu. V idrijski čipkarski zadrugi pravijo, da bo po zadnjih obremenitvah oziroma faktorjih cena sukanca poskočila neverjetno visoko — 65.000 din za kilogram. Glede na to, da ni možna tudi sorazmerna podražitev čipk na inozemskih tržiščih in bi take cene sukanca kot surovine za nekajkrat presegle končno ceno izdelka, je razvidno, da je po takem računu omenjena obrt prej razpadom. («Ljudska pravica-Borba» 29.7.54) gleda, naj bi spomenica vsebo vala naslednja odkritja, ki po stavljajo v ospredje povsem novo figuro, to je princa Mav ricija Hessenskega, vnuka po kojnega italijanskega kralja oziroma sina Mafalde Savoj ske. Tako naj bi čuvaji Capo cotte izpovedali v 24 urah, da se je pripeljal Mavricij Hes senski dne 10. aprila 1953 o-krog 17. ure v Capocotto v luksuznem avtu svetle barve. Z njim je bilo v avtu mlado dekle. Ko so jima čuvaji odprli vrata, sta se oba oddaljila peš. Cez dobro uro pa je prihitel na stanovanje čuvaja Anastasija Lilli princ sam in ves razburjen povedal, da je dekletu postalo slabo in je padlo v nezavest. Poskušal jo je obuditi in, ker se mu ni po srečilo, je vlekel nezavestno dekle do obrežja. Čuvaj Lilli in princ sta nato pohitela do obrežja, kjer sta našla dekle že mrtvo in z glavo v vodi. To naj bi bil baje opis Incidenta, kot ga je dal Monta- dru tova ta pri i na ( skih i ter olitve v z rja. B 'žile j 'h vol •eie, d prišel prav Montagna do te! odkritij in to šele po petih me secih, od kar se vodi treti1 i’f, preiskava? Splošno znano je, da je ime^ pustolovski «markiz» v eli* vpliv nad čuvaji Capocotte, Kako je torej mogoče, da prišel šele po poldrugem le tu po smrti Montesijeve do U kih obremenilnih dokazov poti sinu Mafalde Savojske? Dei S stvo je namreč, da je bila |j prinčeva oseba do sedaj v teku vseh razvojnih faz afer' omenjena le parkrat in še Kj zelo bežno. Ni sicer izkljU' ceno, da je to nov poskus, d* se provali glavna krivda za timor Montesijeve na druga rti mena. To nam lahko potrjuje tud1 še drugo dejstvo. Zgleda nam reč, da je prišel ukaz za usbj1 ua Qi vitev preiskave prav na pod=*ec lagi spomenice, ki jo je pred okrog loži! Montagna. In ne sarm' ensl volil ;ačela : s/e ot*1 nik pa so v kričečem protisltiL^.28^ vju z izjavami bivšega kvesFji, „ se rja Polita in osebnega zdr3'i$ja, l~fSI nika Piccionijeve družine. S111 e j _ zunanjega ministra pa posisi*, še drznejši; te dni je nami'«1 e vložil pritožbo na kasacijsK11 sodišče zaradi odvzetja potne' ga lista. Vse pošteno javno mneni* , se seveda zgraža predvsem brutalnim posegom demokr1' stjanskih krogov v preiskav" s ki ga upravičeno smatrajo, k" nov poskus, da rešijo glaV^y krivce pred zasluženo kazni1'1, Nečuveno dejanje, s katsr'Ill|l skuša demokristjanska kUlt9|l zvezati roke preiskovainen"*| sodniku, pa je le dokaz več 1 gnilobi, o korumpiranosti 1,1 pomanjkanju vsakega dost"’ janstva vladajoče klike. princ Mavricij Hessenski Potek :Ure pa kamk Pa kri i takoj tewjfc, ir‘ Hi «U ’V.Ogo ta-ilikj ZA VSAKOGAR NEKA J- « n api 16 milijonov nakupov v magacinu „Gum" V magacinu «GUiM» v M"! '^ej Bud skvi, ki je največji v Sovjetsf; ''ku» z c zvezi, je bilo od 24. decemb1' ua črtil lanskega leta 16 milijonov D*' naj kupov v skupni vrednosti 1 blišča skoro poldrugo milijardo r^ ko jt Ijev. *!< Konfekcij ki oddelek • ‘ « nies prodal nad 260 tisoč zimsk1^ *1 m na: plaščev, volnenih oblek !. ,instvo oblek iz prvovrstne svile. , ta>r pop tem času je bilo prodanih ' j1», tisoč hladilnikov in srkale«1 ,e samo prahu ter nad 65 tisoč radiJ V kak skih in televizijskih sprejel" gleaal nikov. kbravnii V urarskem oddelku so P1" se dali 175 tisoč žepnih in ,*6 pestnih ur ter budilk. V šes'*^ !«Ske kor mesecih je prodal «G-UM» 3^ %o tuk, kompletnih garnitur pohištV' likajoč 'iti »a u vsak v ."'Ovske ^ °čile, dc tržoškeg preiskovalni sodnik dr. Raffaele Sepe pa je prišel prav s te strani ukaz za ustavitev preiskave. češ da mora spise podrobneje preučiti tudi ta forum. Kakor vidimo, se je v zadnjih dneh obroč preiskave vedno bolj stiskal okrog oseb, ki jih je že Ana Marija Moneta-Caglio prikazala v teku procesa Muto, kot glavne krivce smrti Montesijeve. Da postaja zadeva resna, se je moral najbrže še posebno zavedati lažni markiz Monta gna, ki je napravil prav v od. ločilnem trenutku novo pote. zo. Prejšnji četrtek so njegovi štirje odvetniki predložili preiskovalnemu sodniku nekako ZADOVOLJENA IZBIRČNOST V kavarno vstopi izbirčen gost in zakliče natakarju: «Prinesite mi takoj črno kavo. Toda pazite, da ne bo -preveč topla in ne preveč mrzla!» «želite torej, recimo... pomladansko kavo» — se oglasi z ironičnim nasmeškom natakar. * * * NI BILA POD KONTROLO VIŠJA osebnost obišče nekega dne umobolnico. Med razgovorom z direktorjem gre mimo ženska, ki jo visoki gost nekam zaskrbljen opazuje in končno vpraša: «Kaj vendar pomeni, da ima ženska, ki je šla sedaj mimo tako divji pogled? Ali je nevarna? «Da, včasih» — mu obotavljajoč se odgovori direktor. «Cernu pa ji dajete toliko prostosti?» «Ni mogoče storici drugače» — se glasi odgovor. «Kako vendar, ali ni na zdravljenju pod vašo kontrolo?» «Ne, ni na zdravljenju in ne pod mojo kontrolo» — mu odgovori direktor. — «Je samo moja žena.» brihtna papiga MOŽ prinese v dar ženi krasno papigo. Ko si žena ogleduje živa- -----1 '— -- ---[k «Dober večer gospa!» Ko potegne za drugo vrvico * sliši glas papige: «Veseli me spoznanje, gosPaj. «Radovedna sem, kaj bi se PL pelilo, če bi potegnila za vrvici naenkrat?» — vpraša žena. .j. Takrat pa se mesto moža og1 si papiga: «Na tla me boš vrgla, ti 8' neumna.» * * * VEDEL JE ZAKAJ PETLETNI deček prosi inoidočega gospoda, naj mu od'P‘, vežna vrata. Gospod m-u rad , -• streže. Cim so vrata odprta, a vseeno radoveden vpraša: ,n «Zakaj pa nisi sam odprl vraL «Ker so bila pravkar pre-Pv vana_ in je barva še sveža» — ocTeže nadebudni fantek naglo popiha v vežo. * * * li-co opazi, da ima na vsaki nogi privezano vrvico. «Cernu pa rabijo te vrvice?» — vpraša radovedno «Poskusi potegniti za vrvico, pa boš takoj videla» — odgovori mož. In res potegne žena za prvo________,, vrvico m takrat se oglasi papiga; 31'» V danes P laži i, > a , s'°tians •S0 in |L *o ljut ^nJe s p°n . V edin, 4X jav n‘ in n >ČSilJem■ V or°i in p \Ua; Ce titov č ki < a,Uo kin e5 Pl «Jaz pa svoj električni ■ i jji' že celo uro 1SC v brivski Udariti !0« SJV' 'C1- Ti iajlske ZAHTEVAMO POVRNITEV ŠKODE, KI NAM JO JE PRIZADEJAL FAŠIZEM gj)b volitvah 1921 so fašisti aožigali, pretepali in strahovali Dogodki v volilnem sedežu na Katinari, kjer fašistom ni uspela provokacija - Visoka zmaga mlade Komunistične partije - Na Opčinah pa so fašisti vdrli v volilni sedež, pregnali volilno komisijo in preprečili volitve ; 'I6 te! me et j* it drugem razgovoru sta tovariša Malalan in Vil-■n pripovedovala, kako je na Opčinah ob državno-Tskih volitvah leta 1921 in T ter ob «plebiscitu» od pr« Dei0c bil8 li» ■ teter' e t' :ljU’ , d» a t' ra ime a. '°litve leta 1921. so se vr-n j(! v znamenju najhujšega 1 °rja. Fašistične škvadre so 'žile povsod in razsajale 1 *i|!i volivcem, o katerih so *ele, da bodo volili proti co nazionale». Ob tisti liki so fašisti terorizirali 'Vence in antifašiste na raz-kačine, predvsem pa s pre-I. s trganjem volilnih li-6v, z grožnjami, z napadi Volilne sedeže in po neka-'h slovenskih vaseh tudi s 'igi. Wejši Openci se spominja-kako so 15. maja zvečer, i- na dan volitev šli k Obe-tu gledat, kako so vsepov-okrog Trsta gorele hiše po Venskih vaseh, ki so bile i(itnet fašističnih napadov. tistih volitvah so bile ^šane številne hiše v Marcii «h, v Pobegih in Cežarjih. Jspu, v 'Mačkovljah. V Ospu ^ačkovljah so fašisti požga-itakih 10 hiš in kruto stragli ljudi. V Ospu so celo Mii tamkajšnjega duhov. :-i, brata tovariša Malalana Sa s strelom ranili v nogo. ibolj pa so se takrat zna-nad Marezigami, kjer se Vršil pravi boj med prebi-Uvom in koprskimi fašisti, so hoteli vsiliti prebival-'U svojo voljo. W. -Malalan je bil ob teda-volitvah imenovan za 'dstavnika liste Komuni ti-1 Partije na Opčinah. Dan i pa so ga prišli obvestit, bu moral na Katinaro, kjer bilo komunističnega prednika. 15. maja zgodaj v !,lU se je Malalan odpravil na 'bnaro, si nadel rdečo vrtna prša in dospel še pred volilne komisije v kati-tsko šolo, kjer je bil nasta-6,1 Volilni sedež. Ob 7. uri se Mela seja volilne komisije, ie odpravila vse potrebne |S|e zato, da je bilo ob ot-fUvi sedeža vse pripravlje-' Predsednik sedeža je ,av- ..* reaseaniK seueza je S*11 e Kljub temu je do 11. Potekalo v redu. Okrog Ure pa se je zaslišalo brne-kamionskega motorja, na. Da kričanje. Tov. Malalan . takoj skočil iz sedeža na ,pj. 'Cl1 in zagledal fašistično vidro, ki se je pripeljala s Uri- Sionom. Fašisti so takoj iVč’ k6' /»i ij«S A [p ml začeli pretepati in groziti s pendreki in žilavkami prisotne in prihajajoče volivce ter jim trgati volilne listke. Tedaj pa se je oglasil maresciallo karabinjerjev, ki je imel na svojo razpolago nekaj karabinjerjev in vojakov. Treba pripomniti, da je tedaj oblast še vedno kolebala in ni v nekaterih krajih očitno nastopala skupno s fašisti. Tedanji maresciallo na Katinari očividno ni dobil izrecnih ukazov za podporo fašistom. Zato pa je začel nastopati s svojimi karabinjerji in vojaki proti fašistom, ki so bili prav kmalu pregnani in so se morali v naglici vkrcati na kamion in se odpeljati. Ko so se fašisti odpeljali je nastala komplikacija. Volivci so prihajali v sedež z raztrganimi volilnimi listki in predsednik volišča jim ni hotel dovoliti. da bi volili, kar je bilo očividno že vnaprej vse preračunano. Tov. Malalan pa je odločno zahteval, naj se volivci pripustijo k volitvam. Pri tem ga je podprl tudi predstavnik «lipe» Gregorič s Kolonkovca. Po kratkem prepiru s predsednikom volilne komisije je tov. Malalan poklical v sedež marescialla in ga vprašal, kaj so nosili na prsih ljudje, ki so prišli s kamionom. On je naivno povedal, da so imeli fašistične znake. Tedaj se predsednik ni mogel več upirati zahtevi 0-stalih članov komisije in je pripustil vse volivce k volilnim skrinjicam; Opolnoči so se volilne ope racije zaključile. Skrinjice so bile zapečatene in komisija je določila za naslednji dan uro začetku za štetje glasov. Tov. Malalan je skupno z ostalimi člani komisije prišel drugo jutro v volilni sedež, kjer so ob 8 začeli štetje glasov. Takoj je postalo jasno, da je Komunistična partija odnesla pomembno zmago. Rezultati so govorili, da je bila KP v tistem volilnem sedežu najmočnejša stranka; dobila je nam. reč 130 glasov. Za njo je bila lista «lipe» z nekaj preko 100 glasov. «Blocco nazionale» pa je prejel le nekaj glasov, kar je pomenilo, da so fašisti računali na zmago le preko groženj in ustrahovanja. Ko so zaključili štetje . glasov je k tov. Malalanu prišel maresciallo karabinjerjev in ga obvestil, da prihajata na Kati- naro dva kamiona fašistov, da bi obračunali s tistimi, ki so jim preprečili nakano prejšnjega dne. Maresciallo mu je dejal, naj takoj odide, ker da ne more jamčiti za njegovo varnost in življenje. Zato je tov. Malalan odšel, se splazil na Hudo leto in od tam po gozdu na Opčine. Na Opčinah pa je fašistom uspelo preprečiti volitve. Ob določenem času je fašistična škvadra z Opčin vdrla v volilni sedež, zapodila predstavnike liste in tako onemogočila nadaljevanje volilnih operacij. Pri tej akciji je bil prizadet celo sam predstavnik fašistične liste, ki je od strahu pred svojimi lastnimi pajdaši zbežal skozi okno, nerodno padel in si polomil noge. Predstavnik Komunistične partije Nusdorfer, stari in predani tovariš se je mora! nekaj dni skrivati pred fašisti, ki so ga povsod iskali, da bi ga pretepli. Prav tako se je moral skrivati tudi predstavnik «lipe» Dreja Cok, ki so ga fašisti prav tako iskali. Tako so torej potekale «demokratične» volitve v letu 1921. na Opčinah in na Katinari. Teror fašistov, njihova u-strahovanja, njihovo zločinsko pretepanje in njihovi požigi so bili značilnost teh volitev, na katere se italijanski nacionalisti večkrat sklicujejo, češ da so bile demokratične in je volja ljudstva lahko prišla do izraza. Resnica pa je, da so bile tudi te volitve najboljši dokaz fašističnega besnenja proti delavskemu gibanju in proti Slovencem. Oblasti pa niso proti fašistom ukrenile ničesar. Niti toliko jim ni bilo, da bi vsaj zaradi lepšega ščitili pred fašističnimi zločinci predstavnike strank v volilnih sedežih, ki so v tistem trenutku po zakonu smatrani za javne uradnike. O ostalih volitvah pa drugič. S. POLETJU SLOVO! ismas . •. h OB PODPISU DOGOVORA O BLAGOVNEM PROMETU Z JUGOSLAVIJO Okrepitev trgovine z zaledjem lahko ozdravi kronično krizo Sporazum, ki je sklenjen za eno leto, bo objavljen in stopil v veljavo koncem septembra - Kdaj bo ZVU sklenila podoben dogovor tudi z Madžarsko in ČehcslovaŠko? V sredo, 8. septembra je bil na sedežu ZVU podpisan dogovor o blagovni izmenjavi med cono A STO in Jugoslavijo. Pogajanja, ki jih je za Jugoslavijo vodrl inž. Karič, za ZVU pa njen predstavnik Russell, so se začela že 2ti. julija, toda so bila vmes prekinjena skoro tri tedne. Vest o podpisu dogovora je prinesla agencija Tanjug, do-čim s strani ZVU ni bilo izdano nobeno obvestilo. Toda tudi objava jugoslovanske u-radne agencije je zelo skopa, tako da ni mogoče iz nje raz-orati niti glavnih podatkov o vsebini dogovora. Ve se le, da je pogodba sklenjena za dobo enega leta ter da vsebuje seznam in kontingente blaga, ki ga bo mogoče izvoziti iz naše I otvoritvi io. sezone silfi it«- 'Ir, Odgovor na nevreden izpad upravnika Budala mogoče mimo tega, kar je l>rHiki začetka desete sezone napisal njegov upravnik . ei Budal v «Primorskem dne-z dne 9. t. m., in sicer: () Načrtih tržaškega kominfor-’^a naj bi se bilo delovanje t rlQ‘tiča zaključilo v četrti se-'• ko je hotelo to gibanje za-gledališču uporabo dvo-0 mestu in po vaseh s po-Im nasiljem zoper slovensko 'i „>nstvo in slovenske igralce j l|fi°r poprej italijanski šovini- ‘ ?»' samo to podlo podtikanje kak duh veje iz vodstva 11 sledališča, na čigar čelu sto-kDravnik, ki mu je dolžnost, Se na ukaz gospodarja vselej liijlf, JU'" til' !«Slc vsaki priliki obregne ob e komuniste ter s tem žali 'n° tukajšnjega prebivalstva, Upajoč mu celo nasilje. Ena-/'tovske metode in laži so pobile, da je večina slovenske-lržoškega prebivalstva do tihega SNG in njegovih pred-danes brezbrižna, kakor so , laži in teroristična titovska /Ma v Jugoslaviji krivi, da *°SIovansko ljudstvo jtuo in njegove la, ,ksl(o ljudstvo se zaveda, da ie ^iSnie SNG le titovska agen- '(1, s pomočjo katere si titovci s edino V ih| - čutno se upajo pred slo-. M javnost. Kljub temu pa n' in ne bo nikoli spozabilo (julijem. Predobro ve, da Je orožje osovraženega Jaši-‘n v Jugoslaviji pa ti- lt i’ id V mrzi ti-Prt- >a- Čeprav vodijo SNG te- lai, titovski zagovorniki à id ki ob vsaki priliki žalijo potijo tukajšnje slovensko !|| tu°, za katero smo pred delil (l teti to gledališče ustano-iij. Uendar gredo naši delovni i0(je te $ prezirom mimo teh -i, sl(ih eksponentov, politikan-ife plaščem slovenske kul- r^mti je treba, da medtem i«, Se g. Budalu in njemu ena-!%e e večkrat hlače tresle, je d, nsko delavstvo, skupno z i-\^im, ponovnokrat in ob 1 Prilikah, bodisi na Akve-1| e b'ed gledališčem Nazionale 'dtjM Penice, z golimi rokami % 0 SA,G pred šovinističnimi loj1 Tl delavci bodo branili svoboščine vsakogar tudi v bodoče, pred slehernim nasiljem, proti vsem in vsakomur! Niso pa pripravljeni odstopati svojih dvoran takemu SNG, ki se je izneverilo namenu, za katerega je bilo pred desetimi leti ustanovljeno. Prav iz lega razloga so dvorane ob njegovih predstavah obupno prazne, za kar se ima SNG zahvaliti politiki titovskega vodstva. Znane so izjave upravnika in njegovih najožjih sodelavcev, Babiča, Nakrsta in drugih. Upravnik je ponovnokrat poudarjal, «da je treba paziti, da bi se ne vrinil v službo kak komin-formist», Babič, da « odločnim nastopom proti tržaškim delavcem bi temeljito spremenili mišljenje tržaškega proletariata», «sindikalni vodja» Nakrst pa je na sindikalnem zboru leta 1948 kot predsednik tedanjega gledališkega sindikata izjavil, da «je treba vse tiste, ki bi si drznili kljubovati Titu, brezpogojno vreči iz gledališča». Takšno je bilo in je še danes razpoloženje sedanjih voditeljev SNG. Na podlagi takih «ostrejših režimov» sva bila midva z ženo, kot je napisal g. Budal, «brez vzroka» vržena iz gledališča. Naše ljudstvo se krvavo zaveda, da je danes SNG na tem o-zemlju eden najmočnejših pob Ornikov tistih, ki v Jugoslaviji držijo nad 250.000 jugoslovanskih patriotov po ječah in koncentracijskih taboriščih, med njimi enega najvidnejših slovenskih pisateljev, bivšega upravnika mariborskega gledališča, Ludvika Mrzela. Ali se je g. Budal kdaj zanimal za usodo tega svojega stanovskega tovariša? Ce bi bilo sedanje SNG spojeno s tukajšnjim ljudstvom, kar bi v drugačnih razmerah moralo biti, mar ne bi bila njegova dolžnost povzdigniti glas za uresničenje Svobodnega tržaškega, ozemlja, kar ie težnja vsega tukajšnjega slovenskega prebivalstva? Ne, to ne, pač pa je g. upravnik tudi ob desetletnici smatral za potrebno «napasti» komuniste z «nasilniki» ter s tem žaliti komunizem, za katerega se je tudi ob zadnjih občinskih volitvah izrekla velika večina tukajšnjega slovenskega prebivalstva. Ne bi se teh reči dotikali, če ne bi bili k temu izzvani. Zato g. Budalu in njemu enakim zagotavljamo: nikoli jim ne bo prizaneseno, kadar bo njihovo nedostojno zadržanje naperjeno proti večini tržaškega slovenskega ljudstva, ki prav zaradi njih trpi ogromno kulturno škodo tudi s tem, da ne more biti deležno dobrin, ki bi mu jih lahko nudilo nepristransko, slovenski napredni kulturi in umetnosti posvečeno Slovensko, zares narodno gledališče v Trstu. JUSTO KOŠUTA organizator, bi\Si tajnik SN!G, režiser in igralec. cone v Jugoslavijo in cono B odn. uvoziti odtod v cono A. Dalje je v dogovoru določen tudi način plačevanja. Vse te določbe bodo znane šele koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca, ko bo dogovor ratificiran in objavljen. Največje zanimanje vlada, naravno, za celokupen obseg izmenjav; doslej ni znano niti približno, koliko blaga bo po novem dogovoru mogoče izmenjati z Jugoslavijo.. Nekateri domnevajo, da bo vrednost izmenjav znašala okrog 6 milijard lir, to je približno polovico od onega, kar je predlagala jugoslovanska delegacija. Želeti pa bi bilo, da bi bil obseg izmenjav čimvečji, kar bi bilo v korist obeh pogodbenih strank. Vsekakor pa so vsi prepričani, da bo skupna vrednost blaga mnogo višja, kot pa je bil dosedanji promet med Trstom in Jugoslavijo, ki je dosegel doslej največ poldrugo milijardo letno. Sedanja pogajanja so se pričela na pobudo Jugoslavije in na podlagi njenega predloga iz septembra lanskega leta. Po tem predlogu naj bi vrednost uvoza in izvoza znašala 12 milijard lir vrednosti. Poleg stavbnega lesa, lesnih izdelkov, drv, stavbnega materiala, mesa, klavne živine, raznih živil itd., ki jih je Jugoslavija že doslej izvažala v našo cono, je v lanskem predlogu ponudila še druge artikle, kot kože in kožne proizvode, tobak, alkoholne pijače, rude, kovine, kemikalije, premog in drugo. V zameno pa bi bila Jugoslavija pripravljena uvažati za isto vrednost blago iz cone A, posebno še ladijske motorje, nadomestne dele za razne stroje, elektrotehnične in metalurške izdelke, mineralna olja, tkanine, avtomobilske motorje in nadomestne S praznika mladinskega tiska, ki je bil v nedeljo v PD «Ce-bulec» pri Magdaleni. Na sliki: Dolinska nogometna skupina ki si je osvojila pokal «Dela», v družbi dveh naših urednikov dele, kemikalje, koks, ribiške naprave, športne predmete itd. Poleg dosedanjega blaga bo po vsej verjetnosti vključena med izvozne artikle tudi velika dobava ladijskih strojev v vrednosti 1.300 milijonov lir, glede katere se ladjedelnica «3. maj» z Reke sedaj pogaja s GRD Ai. Stroje bi izdelala Tovarna strojev pri Sv. Andreju. Upamo pa, da bodo tudi druge tržaške industrije in podjetja v čimvečji meri deležne jugoslovanskih naročil. To bi vsekakor zelo ugodno vplivalo na naša podjetja, ki se prav v teh časih nahajajo v najhujši krizi, obenem pa bi zagotovilo delo tisočem delav. cev. Na drugi strani pa bi ugodna pogodba za uvoz živilskih potrebščin, zlasti mesa, stročnic in sadja, lahko znatno vplivala na pocenitev prehrane tržaškega prebivalstva, ki je zaradi vedno večje mo-nopolizacije dobav tako zelo draga. Obžalovati pa moramo, da je v dogovor vključeno tudi blago, ki bo prihajalo v Trst iz cone B in s tem zmanjšalo kontingent prave mednarodne izmenjave; cona B bi morala kot sestavni del STO .meti vso svobodo trgovanja s cono A brez vsakršne omejitve, kar bi bilo v korist vsemu Ozemlju. Čeprav po vsej verjetnosti ta dogovor ne bo niti zdaleka zadostil željam in potrebam naše cone po čimvečji trgovski izmenjavi z zalednimi državami, vendar ga je treba pozdraviti kot prvi stvaren korak na tej poti. Upamo tudi, da bodo pristojne oblasti po uspehih prvega leta sprevidele blagodejni vpliv takih izmenjav na naše gospodarstvo VSAKA VOJNA AVANTURA bi naletela na splošen odpor Sovjetska zveza je. upoštevajoč izkušnje preteklosti in rezultate osnovnih koristi evropskih narodov, na posvetovanju zunanjih ministrov v Berlinu predložila edino pravičen program rešitve nemškega vprašanja, ki izključuje vsako možnost ponovnega vstajenja nemškega militarizma. Nakazala je pot mirnega in demokratičnega razvoja Nemčije v soglasnosti z nacionalnimi zahtevami nemškega ljudstva in drugih narodov Evrope, v interesu splošnega miru. Kakor je že neštetokrat poudaril Molotov, «rešitev nemškega vprašanja temelji sedaj': na osnovnem problemu: obnovitev ali ne nemškega militarizma». Z namenom utrditve miru in preprečitve nove vojne med evropskimi narodi je zato sovjetska vlada sprožila predloge o ustvaritvi trajne kolektivne varnosti v vseh deželah Evrope. Sovjetski predlog so pozdravili tudi vsi slovanski narodi, ki so na sebi izkusili težke posledice napada nemškega militarizma. Ciljem utrditve miru je služila tudi sovjetska zahteva po preprečenju uporabe atomske energije v vojne namene in zahteva po razorožitvi velesil. Vsi ti predlogi izhajajo iz upoštevanja zgodovinskih izkušenj, in predstavljajo življenjske interese sovjetskega naroda in vseh ostalih narodov, ki stremijo k miru in se borijo proti novi vojni. Nov dokaz nenehne zaskrbljenosti Sovjetske vlade za blaginjo narodov v miru je zgraditev električne centrale v Sovjetski zvezi, ki jo žene atomska sila. «Mi smo bili in smo za mirno sožitje dveh sistemov — je izjavil voditelj sovjetske vlade G. M. Malenkov — Mi pravimo, da ni objektivnih temeljev za nasprotja med Zdru- izkušnje dveh preteklih vojn, ponavljajo svoja govoričenja o nekakih — opustitvah kapitalizma — možnostih delovanja v borbi proti obstoju Sovjetske republike. Te ljudi je treba spomniti na stare toda resnične besede, da se niso ničesar naučili. Ce je že tedaj, ko so proti oslabeli Sovjetski Rusiji, ki se je nahajala osamljena in z uničenim in porušenim gospodarstvom, ko je komaj vstala od težke vojne, pretrpelo poraz 14 kapitalističnih držav, kaj si pričakujejo od svojih novih avantur sedanji napadalci! Sedaj obstaja mogočni tabor miru, demokracije in socializma, ki zedinia približno . eno milijardo ljudi svojih simpatizerjev, ki ima zaslombo tudi med narodi kolonialnih in odvisnih držav, katere se borijo proti imperialističnemu za-sužnjevanju. Mogočni tabor miru. ki združuje delovne ljudi vseh kapitalističnih dežel sveta. Imperialistični nameni ZDA skušajo zaustaviti in vrniti v preteklost progresiven razvoj človeštva. Toda vsaka nova vojna avantura imperialistov proti človeštvu, proti svobodnim narodom so- cialističnega tabora bo v odgovor dobila vsesplošni odpor narodov, ki bo za vedno vrgel na smetišče zgodovine izkoriščevalski in od ljudstva osovraženi sistem kapitalizma, ki je postal zavora socialnega razvoja. Takšne so nekatere zgodovinske lekcije, ki jih ne bi smeli pozabiti imperialistični ljubitelji tuje imovine. (Iz glasila Slovanskega komiteja ZSSR «Slavjanje» štev. 7 - 1954). M. SLAVJANOV Časopisni papir iz trdega lesa V Združenih državah so začeli v vedno večji meri uporabljati za izdelovanje papirja in zlasti časopisnega papirja trd les topola, breze, bukve in javorja. Najnovejši tehnološki napredek je omogočil ceneno predelovanje omenjenih vrst trdega lesa, ki ga je v izobilju, v celulozo. Ameriška proizvodnja celuloze narašča, v načrtu je veliko povečanje papirnic na Alaski, ki bodo lahko izkoristile tamošnje neizmerne gozdove. Madžarska plavalka Kata Szti-ke, ki je v Torinu zmagala na 100 m prosto in v štafeti na 4 x 100 m, v družbi svojega moža, ki je tudi odličen piavač (Nadaljevanje na 4. strani) ženimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. V interesu varnosti obeh dežel, kakor tudi mednarodne varnosti, morajo biti interesi razvoja trgovinskih odnosov med ZDA in SZ zagotovljeni na osnovi normalnih odnosov med obema strankama. V sedanjih dneh vlade katere koli države — če morajo je ta res zakrbljena za usodo svojega naroda -— delati na tem, da bi s svojim sodelovanjem doprinesle k u-reditvi medsebojnih spornih vprašanj». Nekateri ideologi in politiki napadalnih sil umirajočega kapitalizma, ne ozirajoč se na ZA MASE KMETE Nekaj o namakanju Prešel je čas, ko je kmet izročal seme zemlji in čakal potrpežljivo na ugodne vremenske in druge prilike, da bi prišel do obilnega pridelka. Znanost in napredek v thniki sta dala kmetu orožje, da se zna zoperstavljati vremenskim neprilikam in da si lahko zagotovi skoro 100% dober uspeh in primerno dober pridelek. Pravilna in mehanizirana obdelava zemlje, uporaba u-metnih gnojil, vsa razna sredstva za borbo proti škodljivim žuželkam in drugim rastlinskim boleznim, v nekaterih pokrajinah že uvede, na borba proti toči in umetno namakanje so sredstva, ki služijo kmetu, da ni popolnoma odvisen od milosti ali nemilosti vremenskih prilik. Umetno namakanje polja, to je dodatek vode rastlinam, ko jo najbolj rabijo in ko je po navadi primanjkuje, so že poznali in uporabljali več stoletij pred Kristusom stari Asirci, Babilonci ter Egipčani. Umetno namakanje je pred časom prihajalo v poštev le za polja, ki so ležala v nižavah, v bližini tekočih voda, in ki jih je bilo mogoče poplaviti z vodo, ne da bi jo bilo potrebno dvigati potom motornih črpalk. ‘Napredek tehnike in pred vsem. ko so uvedli termične in električne motorje za pogon vodnih črpalk, je omogočil umetno namakanje tudi za polja, ki leže visoko nad vodno gladino; omogočilo je celo umetno namakanje tudi v planinah kot na pr. v švicarskih in avstrijskih pokrajinah. Ogromna dela in velikanske priprave so uresničili v mnogih deželah v svetu le z namenom, da bi žejnim poljem nudili potrebno vodo in s tem omogočili tudi tam napredno kmetijstvo in visoke pridelke. Primer temu so o-gromna dela, ki so jih izvršili v ZDA pod upravo predsednika Roosevelta ob reki «Tennesse», ko so popolnoma spremenili ne samo kmetijstvo ampak celo obličje tiste ogromne pokrajine. Primer temu so tudi. lahke bi rekli, nadčloveška dela. ki so jih izvršili v ZSSR z izkopavanjem 100 in 1100 kilometrskih kanalov in z u-stvarjanjem celo novih morij z namenom, da se izboljšuje kmetijstvo in da se poveča pridelek kmetijskih proizvodov in s tem razpoložljivo blago na trgu. Ne mislimo se tu spuščati v podrobnosti, v analizo teh ogromnih del, ki vzbujajo občudovanje, če gledamo samo statistične številke in o gromne stroške in trud, potreben za takšna dela. Mislimo pa malo pogledati na možnosti uvedbe bolj široke uporabe umetnega namakanja za naše ozemlje, ki res nudi malo možnosti za široko in racionalno namakanje zemljišč, ki prihajajo v poštev v kmetijske namene. Na našemu Ozemlju se u-metno namakanje vrši skoro izključno le v vrtnarstvu. Nekateri vrti bližnje okolice Trsta imajo kar čedne in umno urejene priprave za u-metno namakanje in to lahko opazimo po vrtovih pri Sv. Ivanu, pri Magdaleni, na Ko-lonkovcu itd. Vodo, potrebno za namakanje, nekateri kmetje črpajo iz vodnjakov; toda redki so vrtovi, katerim zadošča voda, ki se nateče v vodnjake; in s’ Slovenci s pode- želja, dopisujte v svoj list! Emil je takoj pričel poizvedovati preko svojih agentov o Tončeju Zvedel je, da se je Tončej za stalno preselil v mesto in dobil službo. Domov prihaja zelo redko. Nikdar ni mogoče v naprej vedeti, kdaj bo prišel. Emil je bil zelo nezadovoljen s poročili. Uvidel je, da se bo moral sam vmešati, izkoristiti Micko, če bo hotel ujeti Tončeja. Skrajno nerad se je odločil za to: v njem se je prebujalo nekaj podobnega glasu človeške vesti, ki se je ostro spopadla z udbovsko vestjo. Zmagala je sicer udbovska vest, toda po borbi Emil se ni boril v sebi o tem, ali je potrebno in pravično likvidirati Tončeja, o tem pravzaprav ni niti razmišljal — njegova vest je že toliko otopela, da se je z lahkoto otresel takšnih misli, težave mu je povzročala neizogibnost uporabiti Micko. To se mu je zdelo podlo. Tudi potem, ko se je dokončno odločil, se ni mogel znebiti občutka, da ravna podlo. Res se mu je posrečilo potisniti ta občutek na dno srca, toda iz srca ga ni mogel iztisnili. Pri Micki že ni bil več tednov. Ni si delal prevelikih skrbi, kako ga bo sprejela. Prepričan je bil, da ga ljubi, da je «čez ušesa zatelebana v njega», kot je govoril. Morda se bo odločila za nekaj očitkov, morda bo šlo tudi brez tega. Potem bo zopet vse pri starem. Vendar se je zmotil. Sprejela ga je izredno hladno. Dolgo ni hotela odpreti. Hotela je na vsak način vedeti, kaj hoče. Smešno, k njej je prišel. Da, toda zakaj? Zakaj? Nekaj važnega ji mora povedati. O čem? Skozi okno se ni mogoče razgovarjati, odpre naj, potem se bosta pogovorila. Micka je bila na koncu svojih moči; te ledne, ko Emila ni bilo, je popolnoma jasno spoznala, da ji more ljubezen z Emilom prinesti samo nesrečo, To spoznanje je bilo Franček Majcen sprva samo izmed podob, ki so krožile pred njenimi duševnimi očmi. Potem se je spoznanje spremenilo v vrsto slik z določenimi obrisi. Slike so se zvrstile v popolnoma logično zaporedje; iz njih je nastal film, v katerem sta igrala glavno vlogo Emilova surovost in njena lahkovernost. Film se je končal z obračunom: ona ga je hladno odslovila, on pa je odšel s povešenim nosom; morda mu je težko morda, prav mu bodi, zakaj je pa t fiksen,. Tudi ona ima pravico do lastne sreče, do enake sreče, ona ni samo orodje njegove strasti. Ko je prišel je hotela Izpolniti svoj sklep: hladno ga bo odslovila in vsega bo konec. Naj gre, kamor hoče. Njegov glas ji je jemal odločnost, spodkopaval sklep. Njegovo nervozno stopicanje pred oknom je izražalo skrajno nejevoljo. Bala se je da bo odšel. V hipu je pozabila vse sklepe. Vse je izginilo: pretekla ponižanja in bolečine, poletna noč, ves svet, ostal je samo cn — in njena ljubezen. Ljubezen je prebila umetno ustvarjeno skorjo in napolnila z vso vse premagujočo silo vso njeno dušo. Ko je odpirala, je drhtela. Emilu se je zazdelo, da je videl v njenih očeh blazen sijaj. Dejansko je bila polzavestna. Silen izbruh ljubezni ji je odvzel zadnje ostanke človeške razsodnosti «Ljubim te blazno. Oprosti», je zaslišala svoj glas. Zazdelo se ji je, da ni govorila ona, temveč da je spregovorila njena ljubezen sama. Potem je utonila v morju pi- jane sreče, čutila ga je pri sebi, slišala njegova vprašanja, mu odgovarjala, vse je bilo brezmejno lepo in enostavno; zdelo se ji je, da traja večno. Samo zavest, da se bo neizogibno potrebno strezniti, je grenila njeno pijano srečo. Bilo je že skoraj popolnoma svetlo, ko je Emil odšel. Spremila ga je do vrat. Na pragu ga je poljubila, dolgo in strastno, na ustnice in na oči, potem se je pričela trezniti. Emil je bil zadovoljen, zvedel je. kar je hotel zvedeti. Tončej bo v nedeljo gotovo doma. -Mickini strastni izlivi ljubezni so popolnoma pomirili njegovo vest. Z občutkom prijetne nasičenosti se je spomnil vseh podrobnosti pretekle noči. * * * Tončej se je vračal v prvem mraku v mesto. Hotel je dobiti še večerni vlak. Bil je sijajne volje. Govoril je z več kmeti iz okolice, vsi so se enodušno zgražali nad terorjem v Jugoslaviji, tudi misel o aktivnem odporu proti titovskim naklepom na Koroškem so sprejeli z mnogo večjim razumevanjem, kot je pričakoval. Za začetek je vsekakor dobro. V gozdu pod hišo sta mu zastavila pot dva neznanca. Hotel se je izogniti, toda ko je prišel tik do njiju, sta v hipu izvlekla pištole, jih naperila v njega in skoraj istočasno zavpila: «Roke v vis!» Tončejevo presenečenje je trajalo samo trenutek, takoj je vedel, kdo sta, tako se je odločil za brezupno borbo. Udaril je z vso silo po roki, ki mu je naperila pištolo na prša. Ud bovec je od bolečine zaječal, pištola je mrtvo padla na gozdni mah. Drugi udbovec je bil skrajno presenečen, odpora ni pričakoval. Zbal se je, da je sedaj on na vrsti. Se predenj se je Tončej utegnil sklonili po pištolo, je v strahu iz-slre il proti njemu dva strela. Prvi ni zadel, drugi pa mu je odnesel šop las nad čelom, posnel kožo in ranil lobanjo. Tončeja je krogla omamila, sesedel se je. Udbovca sta besno planila nanj, ga brcala v trebuh, v prsi, v glavo. Posebni) udbovec, ki ga je Tončej razorožil, je hotel tako izliti svoj bes. Potem sta se ustra šila, da sta ga ubila. To bi bilo izrecno v nasprotju s poveljem, ki se je glasilo: «Pripeljati ga živega na točko 21-a!» Zelo sta se razveselila, ko sta zaslišala, da stoka. «Se miga, kominformovski gnoj, hvala bogu!» Se je zadovoljno zarežal udbovec, ki mu je Tončej izbil pištolo. Tončej se je počasi prebujal iz nezavesti. Kri mu je zalivala oči. Videl je samo mračne in svetle sence, ki so mu zastirale pogled. Pekoča bolečina v glavi ga je opozorila na to, kar se je pred nekaj minutami zgodilo. Z roko si je obrisal oči, se s težavo postavil na noge, zbral vso silo in se zaletel v najbljžjega udbovca. Udbovec nikakor ni pričakoval ponovnega napada, noge so se mu zapletle in telebnil je z vso močjo na tla. Tončej je padel na njega. Udbovec se je na smrt prestrašil in zače' klicati na pomoč. Njegov spremljevalec je zagrabil za pištolo, hotel je že streljati, toda videl je, da bi po vsej verjetnosti obenem zadel svojega kompanjona. Prijel je p:štolo za cev in z vso močjo udaril neko-likokrat Tončeja po glavi. Udbovec, ki je bil pod Tončejem, je začutil, da postaja Tončejevo telo vse težje, s težavo se je izvlekel izpod njega. (Nadaljevanje sledi) s s ! L ko so z električnimi črpalkami izpraznili vodnjake, se mora večina vrtnarjev posluževati drage vode mestnega vodovoda. Ko je velika suša, so skoro vsi vodnjaki prazni in kmetje imajo ogromne stroške za nakup vode od ACEGAT, ki zahteva enako ceno za vodo, ki jo rabijo kmetje v namakalne namene kot za vodo, ki služi mestnim prebivalcem za higienske potrebe. Vodo morajo plačati naši kmetje po približno 25 lir za vsak kubični meter in, ker voda naglo teče skozi cevi, so tudi mesečni računi ki jih predloži «Acegat» zelo liani; nekateri kmetje plačajo za vodo 20-30 in tudi več tisoč lir mesečno. Glede tega bi morale obla. sli nekaj ukreniti, da bi kmetom nekoliko olajšali to o-gromno breme, te ogromne stroške, ki so v zvezi z namakanjem. Kako pa se vrši umetno namakanje? Le redko vidimo še ročno črpanje vode iz vodnjakov potom vedra in zalivanje s škropilnicami, ki služijo še skoro izključno za kakšne nežnejše in občutljivejše rastline. Večinoma se namakanje vrši potom cevi iz gume, ki služi za razpršitev vode v obliki dežja, ali potom énostavnih priprav. k; enakomerno razpršijo vodo na dano površino in jo lepo enakomerno namočijo, tako da skoro opravijo isto kot dober dež. Namakanje v obliki dežja je najboljše namakanje, ki ga lahko izvršimo. Treba pa je upoštevati nekatera pravila, v zvezi s tem ter razširiti uporabo tega sistema za namakanje. Te probleme pa bomo bolj podrobno obravnavali prihodnjič. Il WÉIjGk zali lai za nini ditti davka V ponedeljek, 20. t. m. zapade zadnji rok za predložitev izjave o dohodkih za odmero družinskega davka. Glavarji družin so predložili prijavo že lansko leto in tudi davek jim je bil že odmerjen. Ge ni bilo v teku tega leta nobenih bistvenih sprememb, kar se tiče dohodka, to je, če je dohodek skoro isti, kot je bil prijavljen prejšnje leto, ni treba letos predložiti nobene prijave. Prijavo mora predložiti le, kdor ni bil še obdavčen in kdor je bil sicer že obdavčen, pa ima v letošnjih dohodkih kake znatnejše spremembe. Istotako morajo predložiti prijavo tisti davkoplačevalci, ki se hočejo pritožiti zaradi letošnje obdavčitve in to v primeru, da so bili preveč obdavčeni. Tudi družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in so lani predložile ločene prijave, ki jim je občinska uprava nato združila dohodke, morajo istotako predložiti prijavo. Isto velja za družine, ki nočejo sprejeti uradne revizije, s katero so jim bili združeni dohodki ter za družine, ki jim je bila zavrnjena pritožba proti združitvi. Kdor ne vloži nobene prijave, mu bo občinska uprava odmerila isti davek kot prvič Kdor ni bil letos obdavčen, ker njegovi dohodki ne presegajo določene višine letnega dohodka, oziroma so mu bili priznani vsi odbitki, ne bo obdavčen niti prihodnje leto. Davčne prijave vam napravi izvedenec Delavske zveze STO Delavska zveza STO sporoča, da je vsem družinskim glavarjem, ki morajo izpolniti prijavo dohodka za odmero družinskega davka, na razpolago izvedenec v davčnih zadevah, ki bo sestavil prijavo in dal vsa potrebna pojasnila. Omenjeni je na razpolago strankam na sedežu Zveze v ul. Zonta 2 danes, v ponedeljek in torek od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Stranke se sprejemajo tudi jutri, v nedeljo od 9. do 12. ure. Prvi parlament LR Kitajske (Nadaljevanje s 1. strani) pomeni da jim mora nuditi vse potrebno, razen osebja. Pod tem se razume tudi, da so A-merikanci pripravljeni voditi Cangove «operacije» proti kitajski celini. Toda ti nori načrti imperialistov ne morejo razburiti ljudske Kitajske, ki vedro in mirno spremlja vse dogodke. Kitajsko ljudstvo je odločeno uveljaviti svoje pravice in ne bo dovolilo vmešavanja ' tujih sil v itvari, ki se tičejo notranjih zadev Kitajske, kot je vprašanje kitajskega otoka Formoze. Okrepitev trgovine z zaledjem (Nadaljevanje s 3. strani) ter da bodo potrebam primerno zvi.iale njihov obseg. Posebno v sedanjem času silovito poostrene gospodarske krize je tem bolj potrebno, da se okrepe trgovski stiki z zalednimi državami. Le na ta način bo mogoče preprečiti popoln zlom tržaškega gospodarstva, ponovno zaposliti v čimvečji meri našo industrijo, ki je danes na robu propada, nuditi delo 20.000 brezposelnim ter dvigniti porazno nizek standard življenja večine tržaškega prebivalstva. Na tem mestu je zlasti treba ponovno pozvati odgovorne oblasti, naj na isti način kot z Jugoslavijo sklenejo podobne dogovore tudi z ostalimi zalednimi državami, s katerimi niso še urejeni medsebojni trgovski-odnosi, to je zlasti z Madžarsko in s Ceho-slovaško, ki sta ponovno pokazali zanimanje za vzpostavitev normalnih trgovskih odnosov s Trstom. Z nepristranskim navezovanjem trgovinskih stikov bi mogel Trst v kratkem prebresti doslej najhujšo krizo v svoji zgodovini ter polagoma zopet zadobiti oni pomen, ki mu gre kot najprikladnejše-mu pristanišču srednje Evrope. Oživel bi promet v luki, ki sedaj životari predvsem z dobavami okupacijskim silam v Avstriji, naša industrija, ki sedaj dela večinoma z 20 do 50 odstotki zmogljivosti, bi zopet začela delati s polno paro. S tem pa bi si zelo opomogle tudi vse ostale gospodarske panoge, kmetijstvo, trgovina in obrt, ki se že leta s težavo prebijajo, po 8. oktobru pa sta zlasti zadnji dve zašli v brezupen položaj Nepristransko navezovanje trgovskih stikov, pri katerih igrajo vlogo izključno le gospodarske koristi naše cone, je edina pot iz sedanje krize vseh panog našega gospodarstva. edina možnost odprave ali vsaj znatnega znižanja sedanje brezposelnosti ter zanesljiva perspektiva zboljšanja življenjskih razmer tržaškega prebivalstva. Zato apeliramo na ZVU, naj po tej poti dosledno in nepristransko omogoči Trstu do ponovnega dviga. A. M. B. DELO Nabran prvi milijon lir za demokratičen tisk V Ricmanjih je bil v nedeljo uspel praznik “Dela" - Mladinski praznik pri Magdaleni z razdelitvijo nagrad turnirja “Dela" - Po doseženem cilju je sekcija Sv. Jakob položila nadaljnjih 48.154 lir Kampanja za nabiranje de narnih prispevkov beleži prvi pomemben uspeh. Nabran je bil prvi milijon lir. S tem smo prišli do polovice poti. Uspeh je tem večjega pomena, če upoštevamo, kakšne so danes finančne razmere našega ljudstva, od delavca, kmeta, pa do obrtnika in malega trgovca. Kljub poslabšanemu stanju, naraščajoči brezposelnosti, ve-ikemu številu suspendiranih .td, je delovno ljudstvo z visokim čutom požrtvovalnosti prispevalo za naš tisk 1 milijon lir. Iz poedinih seznamov ki so bili do sedaj objavljeni lahko vidimo, da se je zbiralo tako rekoč liro po liri. V naših seznamih ne bomo našli visokih zneskov, ker so finančne razmere naših podpornikov iz -Ineva v dan težje. In prav to iejstvo nam dokazuje, da je naš tisk propri še globlje v ši- roke množice in si pridobil nove bralce, simpatizerje in podpornike, ki rade volje doprinesejo svoj mali delež. Ta dejstva nam morajo biti v nodrilo pri nadaljevanju naše akcije, da dosežemo končni cuj, to je dva milijona lir. Vsak rovariš si mora šteti kot častno naiogo, da prispeva po svojih močeh v ta sklad in se obenem mobilizira za nabiranje prispevkov pri svojih, znancih in prijateljih. PRAZNIK «DELA» V RICMANJIH Izredno pester in bogat program, ki so ga pripravili tovariši iz Ricman je privabil v nedeljo na praznik «Dela» veliko število vaščanov in to ne samo iz Ricmanj, marveč tudi iz drugih vasi. Udeleženci lepega praznika so bili nadvse zadovoljni s kulturnim spo redom, za kar gre priznanje organizatorjem kakor tudi vsem sodelujočim. Nastopili so kar trije pevski zbori, domači, lonjerski in iz Rovt. Med programom je svirala domača godba. Številne gledalce je zelo navdušila tudi tridejanka «Mandrjarji», ki jo je uprizorila dramska skupina Sv. Ivan-Podlonjer. Razen še drugih praznikov tiska, ki so bili v nedeljo, naj omenimo tudi posrečeno pobudo naše mladine, ki je organizirala v Ljudskem domu pri Magdaleni praznik mladinskega tiska. Na prazniku so bile razdeljene nagrade za nogometni turnir «Dela». Pokal našega lista je prejela nogometna enajsterica iz Doline, umetno izdelano ploščo pa Križani. Mladinski praznik je začel že zjutraj in sicer s kolesarsko dirko in lahkoatletskim nastopom. V večernih urah pa je bila v odmoru plesa izvoljena «miss Avanguardia». SEZNAM PRISPEVKOV Greta 4640, Esso Standard 3280, Sv. Ana: sekcija 11.550, izkupiček veselice 15.563, na pobudo žena cel. Rumič 5400, Barriera: cel. Gigante 3105, cel. Pastorčič 9000, izkupiček izleta po morju 4670. Sv. Jakob: cel. Morgan 3200, ženska cel. Bla-žina 7750, cel. Rosenberg 750. Olga Piemontese 500, cel. Re-divo 860, cel. Castagna 920, Sempolaj 2500, cel. železničarjev 15.000, ZKM-središče mesta 545, 9. cel. pristaniščnikov 2855, Skoljet 2750, celični komite Sv. Marka 1300; Pončana: cel. Verucchi Zancolic 26.872, cel. Tome in Jamnik 1100, cel. Zol in Ceccari-ni 1740, cel. Zet-nik 330, cel. Tome 3240. Ace- gat: ul. Genova 2500, potujoče osebje 840, Broletto 7425. Gino 2000, Konkonel 2300, Troiani 1000, sekc. Curiel 29.520, Ilva 17.000, sekc. Tomažič 1780, sekc. Nabrežina 3825, sekc. Sv. Alojz 5865, Vekjet Kristina 600. Po presegu cilja je sekcija Sv. Jakob položila še nadaljnjo vsoto 48.154 lir. Pri Sv. Ani /; skupina malih trgovcev, obrtnikov in prostih poklicev darovala za naš ti k 22.000 Ur. Fašizem v Grčiji V torek zvečer je bila na sedežu v ul. Tiziano Vecellio konferenca o današnjih raz merah v Grčiji. Predsedoval je tov. Vidali. Tov. Spadaio pa je podal številnim poslušalcem, ki so z velikim zanimanjem sledili govoru, izčrpno sliko o nečloveških razmerah, ki vladajo danes v Grčiji. V jedrnatih obrisih je prikazal fašistični teror, ki ga je vzpostavila proti demokratom Pa-pagosova vlada, udinjana a-meriškemu imperializmu, katera uživa popolno podporo s strani Titove klike. Se poseben vtis so napravila pisma grških rodoljubov, ki so bila spisana pred izvršitvijo smrtne obsodbe, katere je govornik prečital. V zaključku so prisotni odobrili resolucijo solidarnosti s trpečim grškim narodom, s katero dvigajo svoj ogorčen protest zaradi fašističnega terorizma ter zagotavljajo, da bodo vsestransko podprli borbo grških rodoljubov za dosego resnične svobode, miru in demokracije. PRVI USPEH AKCIJE ZA MILJSKE LADJEDELNICE Il Felszegy ne Do odpustov 16 delavcev bodo začasno suspend.rali - Tudi za »Cantiere Navale Giuliano" možna rešitev - Sestanek suspendiranih v CRDA Široka akcija proti najavljenim odpustom v miljski ladjedelnici Felszegy je obrodila prvi uspeh. Te dni je bil na Uradu za delo sestanek, ki so se ga udeležili sindikalni predstavniki in zastopniki Zveze industrijcev. 16 delavcev, ki jim je bil že najavljen odpust, bo ravnateljstvo ladjedelnice začasno suspendiralo, dočim so ostali štirje delavci sprejeli upokojitev zaradi dosežene starostne dobe. To je seveda le prvi uspeh, pri katerem se Delavska zveza STO in delavci ne bodo ustavili. Borba za zagotovitev novih naročil ladjedelnicam se nadaljuje, dokler se stanje ladjedelnic ne bo v resnici izboljšalo. Tudi, kar se tiče «Cantiere Giu’ìano», zgleda, da bo uspelo odvrniti nevarnost najavljenih odpustov. V preučitvi je namreč možnost izstavitve po- sojila na podlagi zakona Tam-broni, s katerim bi ladjedelnica lahko zgradila ladjo in jo nato prodala. Delni strošek, in sicer kakih 50 milijonov, bi krila iz svojega fonda. Vprašanje krize sicer s tem ni še docela rešeno, vendar se z gradnjo vsaj ene ladje lahko začasno odstrani nevarnost novih odpustov, vsaj dokler ne pridejo kaka nova naročila, za katera se morajo resno pobrigati merodajne oblasti. V soboto so se sestali suspendirani delavci CRDA, ki so razpravljali o vprašanju vrnitve na delo. Na podlagi sporazuma bi morali priti namreč s 1. oktobrom zopet v proizvodnjo. Po sestanku se je delegacija delavcev zglasila na Uradu za delo ter predlagala odv. Levitusu, da se čim-prej skliče sestanek, na katerem se bo vprašanje obravnavalo skupno s predstavniki CRDA. Načelnik Urada za de- V PRIPRAVAH ZA KONGRES Z.K.M Otvarja se diskusija o problemih mladine Na prazniku mladinskega tiska, ki je bil v nedeljo pri Magdaleni, je bila izvoljena za «miss Avanguardia» 15-letna Severina Sturman iz Trsta. Kot smo poročali u zadnji številki, Je CK Z KM na zadnjem zasedanju sklenil, da skliče kongres organizacije za 13. in 14. novembra. To pomeni, da bo začela komunistična mladina kmalu s konkretnimi pripravami na svoj kongres. Pred. vsakim kongresom se v pripravljalni jazi razpravlja o izvršenem delu določene organizacije, njenih pomanjkljivostih, uspehih, težkočah, predvsem pa o problemih,' ki najbolj tarejo naše delovno ljudstvo. Nedvomno Je prav tržaška m ladina ena izmed največjih žrtev sedanjega, še vedno neurejenega stanja našega Ozemlja. Veliko je število problemov, ki so za mladino življenjske važnosti, kateri pa čakajo še vedno na rešitev. Kljub resolucijam in neštetim intervencijam naših svetovalcev, sindikalnih zastopnikov in demokratičnih organizacij, oblasti še do danes niso rešile vprašanja raztegnitve ukaza št. 5 tudi za sektor trgovine, ki predvideva olajšave pri zaposlovanju vajencev. Imamo nadalje primer ladjedelnic CRDA, kjer je ravnateljstvo svečano obljubilo, da bo zopet poslalo v proizvodnjo suspendirane vajence, ki so skoro dokončali vajeniško dobo in bi morali polagati sedaj izpit. Tudi šolska mladina ima svoje probleme, kot vprašanje šolskih taks, ki so iz leta v leto višje, učnih knjig, ki pogostoma ne odgovarjajo več zahtevam današnje šole itd. Nakazali smo v tem članku le nekaj izmed neštetih problemov, ki se tičejo naše mladine, bodisi v mestu, kakor tudi na vasi. O-krog nakazanih in še drugih problemov naj se torej razvije široka diskusija, na katero pozivamo vse mladince in mladinke. Naš list bo z veseljem objavil vsak, še tako skromen prispevek, ki nam ga bodo poslali mladinci. Prepričani smo, da bo diskusija važen doprinos k borbi, ki jo vodi naša mladina za dosego ciljev, kateri ji bodo zagotovili boljše in vedrejše življenje. Ameriški narednik raztrgal tržaško zastavo V Banih se je pripetil v sredo zjutraj dogodek, nad katerim se zgraža vsa vas. Kot vsako leto, so tudi letos ob priliki vaške Sagre, ki bo v nedeljo, izobesili tržaško zastavo na visok drog. Ko so pa šle v sredo okrog 6. ure zjutraj nekatere vaščanke mimo droga, so začudene opazile ameriškega narednika, ki je ple- zal po drogu, snel zastavo in jo tudi deloma raztrgal. Ko so začele ogorčene žene protestirati, je «junak» urnih nog odkuril v vojašnico. Tako daleč smo torej že prišli? Do sedaj so se nad zastavo navadno znašali samo kaki šovinistični razgrajači ali pobalini. Kot vidimo, pa so se začeli sedaj spuščo.ti v taka «junaštva« tudi okupacijski vojaki. Ne moremo si sicer tolmačiti, kakšni razlogi so privedli ameriškega narednika do dejanja, ki je obsodbe vredno. Na vsak način pa je vojaško poveljstvo dolžno, da izsledi krivca in ga primerno kaznuje. ČESTITKE — Danes stopita v zakonski stan tov. Gabrijela Štolfa in Albin Kukanja iz Sv. Križa. Novoporočencema pošiljata iskrene čestitke sekcija KP in PD «Vesna» iz Križa, ki jima želita l obenem mnogo sreče v zakonu. Čestitkam in voščilom se pridružuje uredništvo «Dela». Pokal «Dela», ki je bil v nedeljo podarjen nogometni četi iz Doline, kot zmagovalki na nogometnem turnirju, kateri se je vršil v avgustu v okviru športnih pobud kampanje za demokratičen tisk. Razen Doline in Sv. Križa, ki je odnesel drugo nagrado, je v turnirju igralo še šest čet s podeželja. Novi poviški davka na poslovni promet 100 odst. povišek davčne osnove od 1951 dalje - Tež-koče za plačilo davka na zasedbo javnih prostorov Veliko zaskrbljenost in ogorčenje je vzbudila med trgovci na drobno vest o ponovnem povišku davka na poslovni promet^ Finančna in-tendanca je namreč sklenila povišati za 100 odst. davčno osnovo omenjenega davka in sicer od leta 1951 dalje. Na ta način bodo morale prizadete kategorije trgovcev, na drobno, to je krošnjarji in branjevke plačati poviške kat za štiri, leta. Mesto, da bi oblasti upoštevale kritične finančne razmere, ki vedno bolj pritiskajo tudi na trgovske kroge, prihajajo na dan z novimi davčnimi o-bremenitvami. Pri sklepanju o novih poviških davka na poslovni promet, se merodajni organi gotovo niso vprašali ir) niso niti najmanj pomislili, kje bodo našli krošnjarji in branjevke denar za plačilo novih poviškov. Novo davčno breme pa je tembolj krivično, ker se FAŠISTIČNI IZBRUH “ARENE Dl POLA" PROTI BAZOVSK1M JUNAKOM Obetajo nam Isto osmio kot v fašističnem režimo Listič «Arena di Pola», ki ga tiskajo v Gorici nepoboljšjivi šovinistični sanjači o Julijski krajini in Dalmaciji, prinaša v zadnji številki naravnost ostuden članek, nasičen s fašističnim duhom, ki je od začetka pa do konca nesramen izliv proti štirim bazovskim junakom. Za fašistično nastrojene šoviniste okrog «Arene» so bili štirje antifašisti «teroristi», «suroveži» in «strahopetci». Fašistični proces je bil pa docela «legalen» in «katera koli vlada bi morala v danem primeru postopati na isti način», To je seveda le nekaj psovk, iz fašističnih grl, ki v članku odkrito in brez sramu poveličujejo vsa grozodejstva in zločine, ki jih je prizadejal pro-sluli režim slovenskemu ljudstvu. Značilno je, da prihajajo ti izpadi prav v trenutku, ko se v Rimu in Beogradu zaključuje kravja kupčija z našim Ozemljem. Podporniki starega režima si v članku prizadevajo, da bi prikazali bazovske žrtve kot naj-huiše sovražnike italijanskega naroda. Pri tem seveda namenoma pozabljajo, da je bila njihova NABREŽINA Obnova Medje vasi je zastala Vaščani iz Medje vasi se u-pravičeno pritožujejo, ker se zadnja dela za obnovo požganih hiš niso še končala. Znano je, da je denar že nakazan, toda zaradi velike birokracije, ki vlada na Civilnem tehničnem uradu se dela po nepotrebnem zavlačujejo. Zaradi tega bodo morali trpeti prizadeti vaščani, kar je nepravilno in krivično. Ce so se dela zavlekla toliko časa, bi moral merodajni urad vendar poskrbeti, da ne bo prav v zadnji fazi novega in nepotrebnega zavlačevanja, posebno še, ker se bliža sezona, ki bo kaj malo ugodna za dokončanje del. Stanovanjske hiše v Nabrežini Družine, ki še danes nimajo primernega stanovanja so vzele gotovo z velikim zadovoljstvom na znanje, da se bosta gradili v Nabrežini dve novi stanovanjski hiši. Departman za finance pri VU je tudi že odobril zadevne načrte. Naš list je pisal, da bodo šla gradbena dela v kratkem na dražbo. To pa je odvisno od zavoda IACP, ki bo hiše gradil. Zgleda, da vlada tudi pri IACP precejšnja birokracija, ker se še do danes ni odločil, da bi dal dela na dražbo. Cesta Sesljan-Devin še vedno v temi Občani se sprašujejo, kje tiči vzrok, da je del ceste iz Sesljana do Devina še vedno v temi. Preteklo je že več mesecev odkar so bili postavljeni potrebni drogi in tudi denar je že nakazan. Sedaj manjka samo še odobritev s strani USVS. Ko je bilo treba odobriti dela za javno razsvetljavo na cesti Nabrežina - Sv. Križ, je provinca to storila v par dneh. Pri USVS pa — kot zgleda — gredo take stvari po- časneje. Na vsak način je vendar že skrajni čas, da se zadeva premakne z mrtve točke. USiVS naj se resno pobriga, da se bodo dela začela in naj ne postavlja nepotrebnih ovir s svojim zavlačevanjem. Ukinjena dela na trbiški cesti Ne moremo si razlagati zakaj so bila dela na trbiški cesti nenadoma ustavljena. Potrosilo se je že več milijonov lir za gradnjo barak za shrambo orodja in drugega materiala itd. Sedaj so pa dela ustavljena. Mnenja smo, da bi morala VU in Civilni tehnični urad obrazložiti vzroke nenadne ukinitve del. Pri delih, ki so bila v načrtu bi lahko našlo zaposlitev kakih 400 da 500 delavcev iz občine. Na ta način bi se znatno olajšala brezposelnost, ki je tudi v na-brežinski občini precej občutena. borba naperjena proti fašističnemu režimu, zatiralcu vseh naših narodnih pravic. Isto tako pozabljajo, da je bil režim osovražen ne samo pri Slovencih, marveč tudi pri vseh poštenih in demokratičnih Italijanih, ki so v osvobodilni borbi to tudi dokazali s konkretnimi dejanji. Ni dvoma, da hočejo s tem člankom zopet podžigati sovraštvo in mržnjo do, na tem ozemlju živečih Slovencev, ki bi jih hoteli še enkrat pahniti v take razmere, kot so jih preživljali za časa fašizma. «Arena» je namreč v tem pogledu dovolj jasna, ko pravi, da je bila ukinitev slovenskih športnih in kulturnih društev «docela legitimna in upravičena». Zato bi morala sedanja demokristjanska vlada postopati proti tržaškim Slovencem, ki bi prišli — seveda tudi po zaslugi Tita — zopet pod Italijo, na isti brutalen način, kot je postopal fašistični režim. «Arena» dovolj odkrito poziva demokristjansko vlado, naj ne dovoli Slovencem niti najmanjšega kulturnega izživljanja, to je odvzame naj 83 tisoč tržaškim Slovencem, ki bi prišli zopet pod Italijo, še onč oore pravice, ki jih sedaj uži- vamo. Seveda je vse to le plod bolne fašistične domišljije ljudi, ki jih zgodovina zadnjih desetletij ni ničesar naučila. Delovanje njihovih možganov se je verjetno u-stavilo že pri letih 1921-22. In sedaj mislijo, da je prhel zopet u-goden trenutek za obnavljanje fašističnih metod proti slovenskemu življu. Toda «pobožne» želje navdihovalcev omenjenega lističa se ne bodo nikdar uresničile. Temu je porok borbenost našega ljudstva in solidarnost demokratičnih italijanskih delovnih množic, ki so pred devetimi leti, ramo ob rami za vedno strle glavo fašistični pošasti. VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC Uprava slovenskih otroških vrtcev v Trstu obvešča starše, da se začne vpisovanje v slovenske otroške vrtce dne 20. septembra. Vpisovalo se bo vsak dan od 9. do 12. ure v prostorih otroških vrtcev. Starši, kj imajo otroke za otroški vrtec, naj jih člmprej vpišejo. Dolžnost vsakega člana partije je, da redno plačuje mesečno članarino, ker je to istočasno finančna podpora partiji. Zato naj ne bo več tovariša, ki bi bil v zastanku s plačevanjem. Celice in sekcije naj pravočasno, to je ob zaključku meseca dostavijo upravi naše partije pobrano članarino. Naslednje sekcije so v zastanku z dostavitvijo članarin: Pisoni, Sv. Jakob, Ric-manje, Boljunec, Mačko-vlje, Tomažič, Repenta-bor, Trebče, Zgonik. Gornje sekcije naj se pobrigajo za takojšnjo poravnavo vseh zastan-kov. nanaša retroaktivno na dobo treh let. Trgovci na drobno so vendar že zaključili svoje letne obračune, ki gotovo niso izkazali velikih dobičkov. Saj je vendar splošno znano, v kakšnih razmerah se nahajajo trgovci na drobno, posebno še krošnjarji in branjevke, ki, jim dnevni izkupiček od prodaje večkrat ne krije niti življenjskih stroškov. Zato bi moralo biti finančni intendanci jasno da ne bodo mogli plačati kai naenkrat zastanke za tri leta. Prizadete kategorije imajo zato dovolj utemeljenih razlogov, da zahtevajo enostavno u-kinitev davka na poslovni promet. Skrajni čas je vendar, da se odpravi to davčno breme, ki je dejansko zapuščina fašističnega režima, uvedena za kritje stroškov zadnje vojne pustolovščine. Dokler pa. ne bo davek ukinjen, naj finančna intendanca upošteva obstoječo krizo in naj ne uvaja nikakih sprememb pri davčni osnovi, ki je bila že uradno ugotov tjena za prejšnja leta. Drugo precejšnje breme, ki ga morajo nositi prizadete kategorije je, razen davka na poslovni promet in drugih davščin, tudi občinski davek za za sedbo javnih prostorov. Kljub opoziciji naše skupine v občinskem svetu, je bil davek letos zvišan za 220 odst. Na odločne proteste je občina popustila le v toliko, da se davek oiača v treh obrokih. Prva dva obroka zapadeta prav v tem mesecu, tretji pa v prvih mesecih prihodnjega leta. Za leto 1955 pa se bo povišek omejil 'e na 100 odst. Kakor vidimo se tudi občinska uprava ni ozirala na težko stanje prizadetih kategorij Žrtev zgrešene davčne politi ke se zopet trgovci na drobno, '-Pogovor z ženo - 2005 Zbor sl»| venske filharmonije - 21.20 DVjl rakovi slovenski plesi - 22*1 Čajkovski: Italijanski capricci® I NEDELJA: 8.45 Kmetijska «•i daja - 11.10 Slovenske samospevi poje tenorist Samo Smerkolj 1,3. (Glasba po željah - 17. Slovt‘f siki zbori - 18. Rimski Kor sako! Šeherezada - 21. Bellini: «Mese* niča», opera v 2 dej. PONEDELJEK. 19. Mamica P?; poveduje - 20.45 Franck:. Sinil* nične variacije za klavir in ork« st er - 22. Književnost in um£ nost - 22.15 Schuman: Simfon™,, št. 4. TOREK: 13. Glasba po željni' 18.40 Koncert, mezzosopranistk s -.,. Justine Kralj-Vugove - 19. SO1’ lon(j in vzgoja - 21. Radijski oder , Giulio Viola: «V imenu očet**!; igra v 3 dej. SREDA: 18.40 Oiperne slike Prihodi v Trst Ob 0.37 (DD) iz Milana, Benetk, 1.16 (D) iz Vidma, 5.30 (D) iz Beograda, Dunaja, Ljubljane, Opčin, 6.30 (A) iz Cervignana, Tržiča, 7.10 (A) z Opčin, 7.25 (A) iz Portogruara, Tržiča, 7.30 (ET) iz Vidma, 8.18 (DD) iz Rima, Turina, Benetk, 8.58 (A) iz Vidma, 9.39 (ET) iz Vidma, 10.17 (DD) iz Ventimiglle, Genove, Turina, Benetk, 10.40 (D) iz Mo-nakovega, Dunaja, Trbiža, Vidma, 11.30 (A) iz Ljubljane, Reke, Opčin, 13.41 (DD) iz Istanbula, Beograda, Ljubljane, Opčin, 14.05 (D) iz Rima, Bologne, Benetk, Bari, Ancone, 15.14 (ET) iz Vitima, 15.23 (DD) iz Pariza, Milana, Rima, Benetk, 16.54 (A) z Opčin, 17.18 (ET) , iz Vitima, 18.09 (A) iz Tr- «nrlnliob n/. irzv-ri \ 1 Q 1 F žiča (ob nedeljah ne vozi), 18.15 Trbiža, Vidina, 19.15 (A) (ET) iz Trbiža, iz Portogruara, Tržiča, 19.25 (R) iz Bologne, Benetk, 19.45 (A) iz Ljubljane, Opčin, 19.58 (A) iz Vitima, 20.05 (R) iz Milana, Benetk, 21.27 (ET) iz Vitima, 21.45 (DD) iz Pariza, Milana, Rima-, Bologne, Benetk, 21.35 (A) z Opčin, 22.15 (ET) iz Tržiča, 22.40 (D) ia Ostende, Dunaja, Trbiža, Vidma, 23.15 (A) iz Benetk. uiiLujn. z u.-iu t lic o 1 in u , — pojeta Ondina Otta in M'arj>' sltea. Kos - 19. Zdravniški vedež - 20’ iki je Zbor slovenske filharmonije 21.15 Čajkovski: Simfonija št. ČETRTEK: 18.21 Gotovac: Si'1; fonično kolo - 19. Mamičina P1 Ven Vsi secih stiko stavr briši« 'ram kosai šal ja vestila - 20.05 Slovenski oktetJskup itiizirana zgodba - 22» , . 21. Dramatizirana zgodba - 21 Dvorak: Simfonične variacije originalno temo. PETEK: 13. Glasba po željah 21. Tržaški kulturni razgledi 21.15 Pevski tercet - 22.15 Iz gleških koncertnih dvoran. KINO OPČINE Sobota, 18. sept.: «Pohod neča^ nosti» (La -marcia del disoi'® . re). MOM film. Nedelja, 19. sept.: barvni fij 1 «Sokolove peroti» (Le ali falco). Universa! film. Ponedeljek, 20. sept.: se pono*. Torek, 21. sept.: «Stiri rdeče vi nke» (Quattro rose rosse). Ar ass. film. Sreda, 22. sept.:, se ponovi. Četrtek, 23. sept.: «Zaklad Bengale» (Il tesoro del BeB gala). Peteik, 24. sept. se ponovi. , V 'tednu se začnejo predsta* ob 18, zadnja ob 22. Ob nedelj3* in praznikih začetek ob 16, nja ob 22. NABREŽINA 1$ livnim Droti 7>U vse brač, »ost »je : »ja Po vedl; "E visti», shim re v te i »apa ‘o z. »riti ‘»kij, » 8a 2 'Tog Ta Gdn Dose &odt lesni Sobota, 18. sept. ob 20.30: «Cik^ viti Andersen» (Il favoloso dersen). RKO film. Nedelja, 19. sept. ob 16. in 20*" se ponovi. „ Sreda, 22. sept.: «Prosim, nasmč, n ite ;se». (Prego sorrider8' MGM film. PROSEK Scloota, 18. sept. ob 20: «Dvor Kr‘j lja Arto». Barvni film. . Nedelja, 19. sept. ob 18: se r novi. J Sreda, 22. sept. ob 20: «Ko me> spi» (Mentre la città dorffl' Universal film. ^ -- =2 v" soboto je 23-letni Boris Bordon stanujoč v Domju oplazil s svojo lambreto 38-letnega Josipa Vodopivca 'iz Preb e n ega. Vodopivec je hotel zaviti s svojim motorjem iz ceste na dvorišče. Oba motorista sta obdržala ravnotežje, kljub temu pa se je Bordon pri trčenju ranil na roki. Rano so umi izprali v bolnici in ga nato poslali domov Okreval bo v par dneh. *** Pri padcu po stopnicah se je v ponedeljek težko poškodoval 62-le.tni Giuseppe Pietrobelli iz ul. Settefontane 55. Prepeljali so ga v bolnico z rešilnimi avtom RK, 'kjer pa je naslednji dan podlegel poškodbam. *** V ponedeljek zvečer se je pripetila na trbiški cesti (v bližini križišča, kjer se cesta odcepi za Katinaro) huda prometna nesreča. 26-letni Paolo Campo je podrl z vespo 20-letnega Carme-la AHI. Pri padcu je bila, razen navedenih, težko ranjena tudi 19-letna Maria Susina, ki je sedela na zadnjem sedežu vespe. Ponesrečence so v resnem stanju prepeljali v bolnico. *** S 3 m visokega zidu je padel v ponedeljek 39-letni Adolfo Rasohi iz ul. Torrebianca, Ranil se je po telesu in na levi nogi. V bolnici so ga pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni. *** Zaradi grdega ravnanja z ženo se je moral v torek zagovarjati pred kazenskim sodiščem 52-letnì Domenico M'usumeei. Na zatožni klopi je sedela tudi njegova ljubica, 44-1 et n a Francesca Pili por. Martinis, ki, je Musitene-cijevo ženo surovo žalila in jo celo fizično napadla. Oba pa sta ji tudi branila dostop v lastno, stanovanje, ko se je vrnila iz bolnice. Razen tega pa je Musume-cl, ki je živel v ženinem stanovanju skupno s svojo ljubico, ženo naravnost sramotno izkoriščal ter jo skušal celo spraviti v umobolnico. Musumeci je bil obsojen na 2 leti zapora, njegova ljubica pa na 1 leto in 3 mesece zapora. Oba bosta morala plačati Helijevi 400 tisoč lir za moralno škodo ter še drugo vsoto, ki jo bo določilo civilno sodišče. *** Požar je v torek uničil v neikem gozdiču pri Padričah 400 mladih drevesc. Gozdič, ki se nahaja v bližini nekdanjega vojaškega igrišča, je last Mateja Grgiča iz Padrič 10 in dedičev Križmančič iz iste vasi. Skoda je cenjena na približno 180.000 lir. *** V sredo je pobegnil iz bolnice 28-Ietni Carlo Cibic iz ul. Media, ki je bil pred nekaj meseči obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora. Iz zapora so ga poslali v bolniico zaradi bolezni. Čeprav je bil pod -stalnim nadzorstvom, se mu je beg vseeno posrečil. Toda že nekaj ur pozneje ga je policija zasačila na domu ter ga takoj aretirala. V dneh od 9. dò 15. t. m. se v tržaški občini rodilo 48 utr . umrlo je 44 oseb, porok je To 61. Šo/ske vesti '»dn vlad «a r *eml Be »mn »«tn “žen »odi seda lajn: Ta sanj, »lab »okt »jih tone t: Bari ^le ^čil ji tone »lori »rib V OSNOVNE SOLE . Vpisovanja in popravni i1^. ti na osnovnih šolah podro A so se začeli 16. t, m. in s zaključijo 25. t. m. za vse rede osnovnih šol in sicer kraju dotične šole. ( Pri vpisovanju v I. razi6 izročijo starši učitelju nasi® nje listine: a) rojstni list, v potrdilo o cepljenju pioti \ j zam, ki ga izda zdravstv®11 urad občine. Otroci so šoloobvezni od polnjenega šestega “ štirinajstega leta. 4. oktobra tega leta bo s V® čana otvoritev šolskega iel>. z mašo in 5. oktobra se zač® reden pouk. Vsa potrebna pojasnila bijo starši na oglasni deski šoli ali pri ravnatelju dotič'1 ga okrožja. DRŽAVNA VIŠJA REAL.N> GIMNAZIJA Vpisovanja se sprejem»' r‘Ški ‘žjat »ar K( Z «h 'Tža, le0ru ^rt ‘»dr« V, Vi N v v, v 6$e vsak dan od 10. do 12. ure tajništvu zavoda v ul. Laz^ retto Vecchio 9, II. Navod'; glede vpisovanja so razvid», rta zavodovi oglasni deski, fj, s drobna navodila glede izpi*», u”Je in vpisovanja daje tajnih’ vsak dan od 10. do 12. ure. „ DRŽAVNA NIŽJA TRGOv SKA STROKOVNA SOL^ Vpisovanja se zaključijo d» 25. t. m. Prošnje za vpis sp1; jema tajništvo zavoda vS» dan od 9. do 12. ure v šolsk6» poslopju pri Sv. Ivanu, Gioberti 4. ZAKLJUČEK VPISOVANJ 25. t. m. .. Dne 25. t. m. se zakljuc", vpisovanja za novo šolsko to na naslednjih šolah: Drž»', nem industrijskem strok0 ^ nem tečaju na Opčinah, N**j, industrijski strokovni šoli jan), Slovenski nižji sred», šoli v Trstu (ul. Scuole , ve 14), Industrijskem strok0 nem tečaju v Dolini, SIo',e ski trgovski akademiji. eSa V i Sa %, ' 0 V« % '* a Vic '» h v0 Odgovorni urednik , RUDOLF BLAŽIČ (BiagU Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca y Dovoljenje AIS t,*0 C 5; Vo >1 Sr 0( S s v \ > "o n