Vinogradno poročilo. (Ant. Kosi). Ormoško-ljutomerske gorice, sredi m9seca jolija 1919. Mesec juaij je bii zlasti v prvi polovici zelo hladea ia deževea in za razvoj trte aeugodea, zato je tudi trs v rasti zelo zaostal. Da je to hladao ia deževao vreme za razyoj grozdaih aastavkov vplivalo zelo aeugodao, razame se samo obsebi. V drugi polovici juaija je aastopilo lepo, toplo vreme, ia mladike so začele ra3ti, da je bilo veselje. Gorica torej v primeri z aormalniaii leti v rasti ai maogo zaostala. Kar se tiče ploda oz. aastavkov, se pač ae da aič več aadomestiti, kar je, to |e. V obče so trte letos aastavile le slabo; izjemo v tem oziru dela aaš stari zaaaec šipoa, ki daje ljutomerčaau ajegov zaačaj. šipoaov grozdai aastavek je sreden, deloma dober. Izmed vinogradaih del je opravljeaa sedaj prva ia druga kop, aadalje prva škropljeaje ia žvepljanje, istotako zvečiae tudi drugo škropljenje, ta ia tam se je tudi v drugo žvepljalo. Drugo škropljenje proti peronospori je slabo deževno vreme močao oviralo. Vinogradaik je moral čas za to delo takorekoč krasti ter vsako ugodno uro ves^ao uporabiti. Predpoldae okrog 8. ure je začel škropiti, proti poldaevu se je aebo pooblačilo, aastala je nevihta in močea dež je spral vso bakreao-apneno zmes z listja. Drugi daa je z delom aadaljeval, spraae trte je popravil — potem zopet dež. Koliko drage galice je šlo tako pod aič, peroaospora pa se je v teai zajedla v trtao lisfcje, posebao v viaograiih, kjer se je prvikrat škropilo zelo rano. Z bakreno galico so se Ijudje v pravem času preskrbeli, istotako z žvepleao moko oai, ki žvepljajo svoje trte proti grozdai plesaobi (Oidium). Sicer pa se aajde pri aas še maogo vinogradaikov, ki svojih viaogradov ae žvepljajo, ker trdijo, da ajih delo ai imelo uspeha. Zanimiv je ta-le slučaj. Ob času, ko je večina viaogradaikov žvepljala svoje viaograde, je nastala močaa aevibta z aalivi. Potoki so narastli, in ker so priaesli z bližajih viaskih goric z zemljo vred maogo žvepla, je voda aeprijetao dišaia po žveplu. Neki mliaar mi je pravil, da se ni mogel takoj spomaiti, odkod ta duh, zato je gledal ia preiskoval okrog mliaa, jeli ai morda kje strela adarila. Še le pozneje se je uveril, da prihaja žvepleai duh iz vode. 0 galici 88 trdi, da ai aajboljša, ker ima baje precej želesnega vitrijola v sebi. Glede delavaih moči aaj omeaim, da vladajo še vedao stare razmere. Malo je ljadi za delo, a velika je plača, ki se viša pri vsakem novem apravila. Neki viaogradcik je preračuail, da mu je prišel ea delavec v prvo kop s hraao ia pijačo (pilo se je viao, ker jabolčaika nikdo ne mara) aa daevaih 36 K. Obdelovaaje viaogradaikov je postalo neizmerao drago, ia Če vinogradaik proda liter po 6—7 K, ai prišel aiti na svoj račun, če se pomisli, kako visoke ceae imajo razae viaogradne potrebščiae. Viaogradao kolje a. pr., kojega 1000 komadov je stalo prej 50—70 K, staae sedaj 700 do 1000 K, torej pride ea kol na 70 h do 1 K. Kdor hoče spravljati gaoj v viaograd, pa nima sam vprežae živine, mora biti pripravljea, da mu račuaa vozaik aamesto 5—6 K, ki jih je p^ej plačeval, 50—60 K ia še več. Radi oddamo liter viaa po 40—60 h, kakoršaa ceaa je bila zanj prej, ako se tadi aaši pridelovalai troški zaižajo", tako slišiš govoriti viaogradaike — ia prav imajo. Daj nam Bog učakati zopet rednih racmer ia na vsestraasko primeraih cea! Sadja ae bode veliko; hruškam ia slivam je škodoval pomlalaaski mraz, zlasti fiaim, raaim hruškam. Le naša stara tepka ia zimika sta tu iu tam lepo aastavili. Jabolfina letiaa bode srednja, v deževaem vreaisna je cyetu precej žkodoval cvatoder.