>£yand
f-yicSt/ce.
nMERI$k/l DORAOVIIM/I
&4
• v	AM6RICAN IN SPIRIT
€IGN IN LANGUAG6 ONLY

NO. 127
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
—impnr
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 30, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Katoličani bodo plačali več za šole
Vrhovno sodišče je odločilo, da ni dovoljeno plačevati državam učitelje v katoliških šolah za neverske predmete.
WASHINGTON, D.C. — Od ločitev Vrhovnega zveznega sodišča glede javne podpore katoliškim šolam v obliki plačevanja učnega osobja za neverske predmete, ki da je v nasprotju z u-stavnim določilom o ločitvi cerkve in države, bo stala katoličane težke denarje, če bodo hoteli svoje šole ohraniti. Te so postale težko breme večine fara in prenekatere farne šole so zaprle svoja vrata.
Sedaj, ko je padlo upanje o zvezni ali državni podpori za katoliške šole v vodo, je treba računati, da bo od 6% do 9'/, obstoječih 11,352 katoliških šol prihodnjo jesen ostalo zaprtih. V preteklem šolskem letu je bilo v katoliških osnovnih in višjih šolah skupno 4,367,000 učencev, 1-2 milijona manj kot v sredi preteklega desetletja, ko so imele katoliške šole največ učencev. Število je v zadnjih letih postopno padalo v glavnem zaradi finančnih težav vzdrževanja šol.
Da bi državam odpomogli, sta državi Pennsylvania leta 1968. Rhode Island pa leto kasneje sklenili posebno “kupljeno službo” za učenje, neverskih predmetov v katoliških šolah. Vrhovno sodišče je v ponedeljek to pomoč označilo za nasprotno u-stavi.
Pomoč katoliškim šolam v Ohiu je na drugem temelju, pa utegne priti tudi v nevarnost v zvezi v novim tolmačenjem odločitve Vrhovnega zveznega sodišča.
V Italiji zopet šfrajfc po hotelih vse dežele
RIM, It. — Preteklo nedeljo so objavili nov tridnevni štrajk strežniškega osobja po hotelih Po vsej Italiji. Do tega je prišlo, ko so upravniki in lastniki hotelov odklonili dogovor, ki ga je z unijo uslužbenstva posredovala vlada.
Štrajk se bo začel v četrtek in gostje v hotelih Italije bodo spet navezani na “lastno postrežbo”. Da to ne bo koristilo tujskemu prometu, si lahko mislimo.
Unija hotelskega strežniškega osobja je zahtevala $152 na mesec kot najmanjšo plačo poleg stanovanja in hrane. Posredoval-hi predlog, ki so ga hotelirji odklonili, predvideva kot mini-hialno plačo poleg stanovanja in hrane $120 na mesec.
Včeraj so začeli štrajkati tudi ^rafikantje, kjer je edino mogo-ee zakonito kupiti cigarete in to-bak. Vlada je izjavila, da ne mo-rev sprejeti njihovih zahtev po višjih plačah, ne da bi dvignila Ceho tobačnim izdelkom.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in soparno, Možnost neviht. Najvišja temperatura okoli 93.
Nmierobmi Kragresu ji zalegloVsi ^..kozmonavti pri pristanku
na zemlji danes zjutraj bili mrtvi
Frank Arko
Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 75 let stari Frank Arko, 1092 E. 64 St., sin pok. Johna in pok. Mary, brat Edwarda (Kanada), bratranec Mrs. Therese Petrich. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji v vasi Jeniše, od koder je prišel v ZDA 1. 1916 in bil zaposlen kot natakar v Weber’s Cafe do svoje upokojitve. Pogreb bo jutri ob 10. iz Zakrajškovega pogreb, zavoda na Whitehaven pokopališče. Bil je član ABZ št. 37.
Anthony J. Zimmerman
Včeraj je umrl Anthony J. Zimmerman, mož Jean, sin Mildred, oče Anthonyja, brat Olge Krede, bivši lastnik trgovine in mesarije na E. 60 St. in Bonna Avenue. Pogreb bo jutri iz Wells-Kloss pogrebnega zavoda na 5644 Mayfield Rd., Lynd-hurst, v cerkev sv. Paskala na 5384 Wilson Mills Rd. ob 10., nato na pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Sovjeti povečali oglede Amerike iz vesolja
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je povečala in razširila nadziranje ZDA iz vesolja z izboljšanimi vohunskimi u-metnimi lunami. Doslej so bili v letu 1971 ruski vohuni visoko nad ozemljem ZDA skupno 126 dni, lani v istem času pa le 111 dni.
Letos so poslali Rusi v vesolje 11 “vohunov”, katerih vsak je ostal tam povprečno 13 dni, med tem ko so se lani vračali na zemljo po povprečno 7 dneh. Le-
Obrambni tajnik je dejal Kongresu, da ni mogoče zmanjšati proračuna za narodno obrambo, ne da bi resno prizadeli narodno varnost.
WASHINGTON, D.C. — Sen. William Proxmire, demokrat iz Wisconsina, in sen. Charles M. C. Mathias, republikanec iz Ma-rylanda, sta predložila Senatu, naj odbije od zveznega proračuna za narodno obrambo, kot ga je predložila vlada, 7 bilijonov in ga trdno omeji na 68 bilijonov za proračunsko leto, ki se začne s 1. julijem 1971.
Obrambni tajnik Melvin R. Laird je v senatu dejal, da bi zmanjšanje obrambnega proračuna za 7 bilijonov izzvalo v narodni obrambi krizo in spravilo deželo v resno nevarnost. Oborožene sile bi bilo nujno potrebno zmanjšati preko dovoljene mere, pa omejiti tudi razvoj in izdelavo novega orožja ter zmanjšati število oporišč.
Laird je dejal, da zmanjšanje res ne pomeni več kot d'/r, toda kljub temu bi bil v slučaju takega sklepa Kongresa prisiljen zmanjšati število osobja, vojaškega in civilnega v narodni o-brambi za 1.7 milijona, končati bi moral okoli 40'o vseh pogodb o razvoju in izdelavi novega o-rožja ter zmanjšati za 30% vež-banje in rabo vojnih ladij in letal, pa tudi kopnih sil.
Včeraj popoldne je senat predlog o omejitvi izdatkov za narodno obrambo na 68 milijo-tošnji “vesoljski vohuni” ZSSR n°v 2 nenavadno veliko večino
Varslvo živali bo postalo draga zabava
LONDON, Ang. — 2e par sto-j letij ni Anglija videla posebne | vrste orla, ki je znan pod ime- ^ nom zlati orel.. Letošnjo pomlad f se je pokazalo na severu dežele: par takih orlov. Varuhi živali so; takoj organizirali stalno opazovanje, kaj dela par. Delal je to, kar delajo vsi ptičji pari vsako pomlad: ustvaril je svoje gnezdo, vanj pa je orlica znesla jajca.
Trije kozmonavti, ki so v Sojuzu 11 poleteli 6. junija v vesolje in prešli od tam v vesoljsko V'O-stajo Saljut, so po 24 dneh včeraj svoje naloge opravili in dobili naročilo, naj se vrnejo na Zemljo.. Zapustili so vesoljsko postajo in prešli v Scjuz 11, ki je deloyal v redu. Pognali so motor za zaviranje in začeli pristajati. Vesolj-sko vozilo je srečno pristalo na Zemlji, toda vsi trije kozmonavti v njem so bili mrtvi, ko so vozilo odprli.
MOSKVA, ZSSR. — Moskva in vsa Sovjetska zveza se je pripravljala za slovesen sprejem treh kozmonavtov, podpolk. G. Dobrovolskega, ing. V. Volkova in ing. V. Pa-Varuhi orlovskega para so sta- sajeva, ki so uspešno opravili svojo nalogo v vesolju in se li pred novo nalogo, kako po- po 24 dneh vračali od tam. Vse je potekalo v redu, zato je skrbeti, da ne bo nihče orlov bilo zaprepaščenje tem večje, ko so našli vse tri kozmo-ubil in da bo orlovski par prišel navte na njihovih mestih v vesoljskem vozilu, ki je srečno do pravilne hrane. Za hrano se pristalo na določenem kraju na zemlji, — mrtve. Kaj naj bi je orlovski par brigal sam, kot povzročilo njihovo smrt, ni bilo objavljeno in bo verjetno se je pokazalo, še preveč vneto.|treba počakati, da bo izvedena preiskava. Zahodni pozna-Varuhi so namreč opazili, da or-^valci vesoljskih poletov ogibljejo, da bi mogla smrt povzro-lovski par ne prizanaša tudi ma- čiti nagla sprememba pri povratku, ko je težnost izredno lim domačim živalim. Ob neki močna, telo pa na njo ni bilo več po 24 dneh bivanja v ve-priliki se je spravil celo na ma- solju navajeno, lega plemenskega psa in ga ho- Vsa Sovjetska zveza žaluje
tel odnesti.
Varuh je hitro oddal par slepih strelov in orel je svojo žrtev izpustil. Seveda je bila že tako ranjena, da je kmalu poginila.
Sedaj je prišel kmet in hoče (trupla bodo prepeljana v Mosk-tožiti društvo za varstvo živali, .vo, kjer bodo imeli svečan dr-ker mu je povzročilo škodo. |žavni pogreb.
Pravda bo potekala, kdo ve ka- j Kozmonavti G. Dobrovolski,
zveza
ob izgubi kozmonavtov, ki jin je hotela spiejeti kot “junake Sovjetske zveze” ob povratku iz vesolja, kjer so bili dlje kot kdorkoli pred njimi. Njihova
ko, vedo pa vsi v okolici, da bo končno društvo rajše plačalo kazen, kot pa nosilo druge posledice.
so tudi tehnično izpopolnjeni in njihove “oči” so boljše in natančnejše.
Agnew bi obiskal Kitajsko
GUAM. — Ko se je podpredsednik Agnew ustavil na poti v Korejo na otoku Guam, je rekel časnikarjem, da bi tudi rad o-biskal Kitajsko, kajti vsak osebni stik s tako veliko deželo lahko koristi pospeševanju miru v Aziji.
odklonil.
Delež premoga pada
Kozmonavti še vedno plovejo okoli Zemlje
V. Volkov in V. Pasajev so po leteli v vesolje 6. junija v vesoljskem vozilu Sojuz 11. Približali so se vesoljski postaji Saljut, ki kroži okoli Zemlje od 19. aprila, se z njo povezali, nato pa prešli vanjo. V njej so se lotili nalog, ki so bile za nje MOSKVA, ZSSR. — Kozmo- določene. Vse so srečno opra PARIZ, Fr. — Pred 10 leti je navti v vesoljski postaji Saljut vili in zadnji pregled njihovega predstavljal premog 56% vira e- so zdravi in pri polni moči, ko zdravstvenega stanja predvče-nergije v zahodni Evropi, zdaj so preživeli že 23 dni v vesolju, rajšnjim je pokazal, da so vsi je njegov delež padel na 27'7 , je objavil TASS. Poročilo ne po- pri moči in zdravi. Včeraj sc zato pa se je delež olja v istem Ve, kako dolgo bodo Dobrovo!- dobili naročilo, naj se pripravijo razdobju dvignil od 32% na ski, Volkbv in Pasajev ostali še na povratek na Zemljo. Prešli
60'%.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
v vesoljski ladji.	j so v vesoljsko vozilo Sojuz 11
Poročila trdijo, da sestavljajo to pregledali in dognali, da de program za komuptor v vesolj- luje v redu. Nato so spravili iz ski postaji, da bo po njihovem' Saljuta v Sojuz vse, kar so ho odhodu avtomatično nadaljeval teli vzeti s seboj na Zemljo, naloge, ki jih zdaj vrše sami. I Danes zjutraj ob 1.35 so pog-
Naši črnci iščejo pot do svoje politične in socialne taktike
CLEVELAND, O. — Za položaj črnske rase je velik interes posebno v našem mestu, V Clevelandu živi namreč izredno močna črnska manjšina, ki po številu prekaša vse narodnostne s k u pine. Njen pomen je prišel do izraza posebno zadnja 4 leta, ko je mesto imelo črnega župana. Ko je bil Carl Stokes izvoljen drugič, so opazovalci mislili, da se mora naša mestna javnost sprijazniti z dejstvom, da bo imela do nadaljnega črnega župana. Nad tem dejstvom se ni nihče posebno razburjal, saj je Stokes kar dobro plaval med obema rasama.
Zato javnost ni pripisovala prepirom črnih in belih demokratov posebnega pomena. Demokratje so pač znani, da se radi prepirajo med seboj in se v ihti ne ozirajo dosti na vprašanje, ali to koristi stranki in mestu ali ne. Prepir je postajal zmeraj ostrejši, dokler niso črni demokratje pod vodstvom bratov Stokesov odšli iz stranke in šli na svoje.
Tistemu, ki je hladno presojal Stokesov korak, se je ta-
koj zdelo, da sta brata šla na tvegano pot. Tvegani značaj obstoji v tem, da so sicer črni volivci v našem mestu vodilna manjši na, pa vendarle manjšina, ki mora v naši mestni, državni in narodni politiki iskati zaveznike, ako se hoče kje uveljaviti. Stoke-sova skupina je najbrže mislila, da vse skupaj ni tako tvegano, pa je vendarle, kar je pokazal zadnji sestanek ohajske demokratske stranke v Columbusu, kjer je večina belih delegatov ostala na svojem stališču, da Stokesovi demokratje niso več za njo pravi demokratje.
Upajmo, da se bo spor polegel in da bodo vsi demokrati brez razlike polti glasovali za iste kandidate. Pribito to še ni. Če do sporazuma ne pride, potem je vprašanje, za koga bodo ohajski črni demokrati glasovali in kaj bodo naredili beli demokratje, ker ni izključeno, da bodo pri volitvah p o d 1 e gli republikancem.
Ko bomo v avgustu zvedeli za županske kandidate, bomo morda lahko kaj več prero-
kovali, kdo bo novi župan. Vsekakor Carl Stokes ne bo kandidiral, ako je mogoče kaj verjeti njegovim izjavam, da se clevelandske politike aktivno ne bo udeleževal, seveda pa tudi nanjo ne bo pozabil. Imamo vtis, da se je Stokes prezgodaj odločil za razkol z belimi demokrati. Iz o-beh demokratskih skupin v Clevelandu bi se dala pri malo dobre volje na obeh straneh zvariti volivna večina, ki bi izbrala župana.. Sedaj ta alternativa visi močno v zraku.
Tako stojimo pred dejstvom, da so sicer clevelandski črni demokratje številčno močni in menda še zmeraj disciplinirani, da pa radi stanja, ki je nastalo ž razkolom med clevelandskimi demokrati, ne pomenijo tega, kar bi drugače lahko pomenili.
Brata Stokes sta izbrala nov političen cilj. Ameriški črni volivci še nimajo skupne politične organizacije. V kolikor so demokratje, prihajajo do veljave le v posameznih demokratskih državnih strankah, na demokratskih konvencijah se pa njihova prisot-
nost ne čuti, kot bi se lahko z ozirom na število črnskih volivcev v naši deželi. Na Sto-kesovo pobudo se je združilo 13 črnskih kongresnikov, vsi so demokratje, in že premišljujejo, kakšno podobo naj bi imel politični kolektiv ameriških črnih volivcev. Prvi sestanek so imeli v Washingto-nu; je menda bil posrečena prireditev, tudi njihov “banket” je dal dobre politične in finančne rezultate.
To je šele začetek, glavna vprašanja so pa še vsa odprta. Kakšen naj bo na primer odnos med črnim demokratskim kolektivom in demokratsko stranko. To je ključno vprašanje, od odgovora nanj bo odvisna usoda sedanjega Stokesovega gibanja za novo politično udejstvovanje.
Na tem vprašanju smo zainteresirani tudi v Clevelandu. čim več uspeha bo imela Stokesova akcija, tem več miru lahko pričakujemo v našem mestu. Žal je način, kako je prišlo do razkola v Clevelandu, precej poparil tak optimizem.
LA.
nali zaviralne motorje Sojuza 11 in se začeli vračati proti Zemlji. Motorji so delali v redu ves čas. Ko je bilo njihovo delovanje ustavljeno, je prestal tudi vsak stik s kozmonavti. Vesoljsko vozilo je prešlo v ozračje in se bližalo Zemlji, kot je bilo določeno. Odprla so se padala in vesoljsko vozilo je srečno in mirno pristalo na kraju v vzhodni Rusiji, ki je bil za pristanek določen.
Skupina sodelavcev pri pristajanju vesoljske ladje je bila na mestu v helikopterju v is-.em trenutku, ko je vesoljska .adja pristala. Ko so ti odprli vesoljsko ladjo, so dobili kozmonavte privezane na njihovih sedežih — mrtve.
Agencija Tass je objavila, da so kozmonavti včeraj vse svoje naloge v vesolju končali ter pre-
Iz Clevelanda in okolice
Romanje v Lemont—
Organizatorji letošnjega romanja k Mariji Pomagaj v Lemont, 111., v dneh 3. in 4. julija sporočajo, da so vsa mesta v obeh avtobusih zasedena. Čas odhoda bo objavljen jutri.
Seja—
Društvo Sv. Rešnjega telesa iare sv. Lovrenca ima v nedeljo ob dveh popoldne uro molitve, -iato pa sejo v šoli sv. Lovrenca. Stokesovi izločeni iz demokratske stranke—
Okrajni načelnik demokratske stranke Joseph W. Bartu-nek, je včeraj izločil 21. kongresni zbor, ki ga vodita župan C. Stokes in njegov brat kong. L. Stokes, iz demokratske stranke na vseh ravneh. Ni namreč mogoče, da bi nekdo podpiral doma republikance, na državi ali narodni ravni pa hotel še vedno biti demokrat, je dejal Bartunek. Spor, ki se vleče že dolgo, se je na ta način le še bolj zaostril.
Omejitev rabe vode—
Včeraj je bila objavljena omejitev rabe vode za namakanje vrtov v predmestjih, kjer je pritisk manjši.
Rokoborba—
V četrtek zvečer bosta ob 8. pokazala svojo moč in spretnost v rokoborbi v Arena na 3717 Euclid Avenue najprej Bobo Brazil in “Sweet Daddy” Siki, nato pa Waldo Von Erich in Dick Brower.
Kopanje v jezeru Erie prepovedano—
Oblasti so zaprle vsa kopališča ob jezeru Erie vse do Erie, Pa., na vzhodno stran, dokler ne bo mogoče poskrbeti za očiščenje jezerske vode, v katero se od preteklega petka steka glavni kanal odplake Clevelanda brez predhodnega čiščenja.
Farne šole utegnejo ostati zaprte—
Škofijske šolske oblasti so
nesli vse zapiske o svojem bivanju in delu v vesoljski postaji I včeraj izjavile, da utegne ostati v vesoljsko ladjo Sojuz 11, pre-! jeseni 35 farnih šol zaprtih, če
dno so se v njej podali na povratek na Zemljo. Ker je vesoljska ladja, kot trdi poročilo, pristala v redu fn varno, so tako vsi dragoceni zapiski ohranjeni, četudi je kozmonavte iz-nenadila smrt.
ne bodo dobile kake javne pomoči za vzdrževanje.
Za galon mleka
MADISON, Wis. — Poznavalci trdijo, da je treba za galon mleka nekako 340 do 350 cur-
To je druga znana nesreča kov iz kravjih sescev. To so do-Sovjetske zveze pri prodiranju'gnali tedaj, ko so krave molzli v vesolje. Aprila 1967 padala |še z rokami, zdaj opravljajo to Sojuza 1 pri pristajanju niso v delo povsod le stroji, redu delovala in kozmonavt Vladimir Komarov se je pri pristajanju ubil. Nekatere vesti govore o smrti več drugih sovjetskih kozmonavtov in navajajo za to različne dokaze, ki pa jih svet ni sprejel kot trdne in prepričljive.
Proti povišanju vzdrževalnine dvora
LONDON, Vel. Brit. — Pregled javnega mnenja v Veliki Britaniji je pokazal, da je zdaj okoli 54% ljudi proti povišanju vzdrževalnine za dvor, ki je na splošno v Britaniji še vedno spoštovan in upoštevan. Je del slavne in mogočne britanske preteklosti, četudi se preneka-terim zdi le zastareli preostanek preteklosti.
Za vzdrževanje dvora je določenih že nad eno desetletje po $1,140,000 letno. Kraljica je zaprosila za povišanje, ker da ta vsota ne zadošča več za vse potrebe.
— Okoli 8 milijonov otrok v ZDA se uči glasbe.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je vetiral zakon, ki je določal preko 5 bilijonov za javna dela s ciljem, da se ustvari nova delovna mesta v času večje brezposelnosti. Predsednik je dejal, da bi zakon deloval prepočasi in bi bila na razpolago prva delovna mesta v njegovem okviru šele čez eno leto. On hoče učinkovitejše sredstvo za boj proti brezposelnosti.
WASHINGTON, D.C. — Demokratska stranka je izbrala Miami Beach za svojo predsedniško konvencijo prihodnje leto v juliju.
WASHINGTON, D.C. — Sedaj je prišlo v javnost, da je Komunistična partija Severnega Vietnama že v decembru 1963, po odstranitvi Diema v Sai-gonu, odločila povečati svoj napor za zmago v Južnem Vietnamu neoziraje se na možni ameriški neposredni poseg v vojskovanje.
Ameriška Domovina
/1' W I 1/ I <- V— 11 < » Al I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
f’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.aQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
žo. ZDA sporazuma v Ženevi niso podpisale, pa izjavile, da ga bodo spoštovale.
Južni Vietnam je ljudsko glasovanje o združitvi, ki je bilo določeno v Ženevi, odklonil z izjavo, da glasovanje v Severnem Vietnamu pod komunistično diktaturo ne more biti svobodno in nepristransko. Če ni tako, je vseeno, če ga ni. Dokler ne bo možno svobodno glasovanje v Severnem Vietnamu, tako dolgo nima smisla takega glasovanja izvajati v Južnem. Washington je to stališče podprl. V Hanoiu se Južnemu Vietnamu niso marali odreči in so začeli “narodno-osvobodilno vojno”.
ZDA so priskočile na pomoč napadenim in končno poslale v Južni Vietnam svoje lastne oborožene sile, ko je bilo očitno, da domače sovražniku niso več kos.
Ta dva članka nam nudita primerno priliko, da za boljše razumevanje sedanjih razmer na Koroškem spregovorimo besedo o nekaterih pomembnejših dogodkih preteklih let, ki jih Ca-rantanus in R.D. ne omenjata, o katerih pa smo prepričani, da je sedaj že čas, da jih Slovenci ob mejah in po svetu zvedo. Deloma smo jih slišali in skusili še kot begunci v taboriščih, deloma pa zvedeli zanje kasneje.
Da je dr. Tischler prva leta
To je ozadje vietnamske vojne. Ali so ZDA naredile prav ali ne, ko so hotele rdeče osvajanje v Jugovzhodni po vojski odklanjal stike s proti-Aziji ustaviti, in kakšna bi bila škoda, če bi tega ne storile, komunističnimi begunci, ki so to so vprašanja, o katerih velja razpravljati. To, kar zdaj počno, je iskanje dlake v jajcu, ki nikomur ne koristi, deželi pa prinaša škodo.
lini; 'celo do Lipalje vasi so prišli. (Glede koroških partizanov med vojsko, zlasti proti njenemu koncu, bi rekli da so bile njihove akcije precej neznatna reč in med njimi je bilo vsaj toliko Gorenjcev kot' Koroščev, kar je precej razvidno iz nekaterih komunističnih opisov. Pa redni partizanski odredi z Gorenjske so prihajali čez Karavanke.)
Navzočnost partizanskih čet iz Slovenije je vsekakor napravila močen vtis na koroške Slovence, čeprav so partizani na angleško zahtevo morali oditi že 22. ma-preživeli tragedijo vetrinjskega ja. (Tista dva, tri dni smo zato
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
KTJ jfco 83
No. 127 Weds., June 30, 1971
BESEDA IZ NARODA
Torontu celo več kot v Cleve- naše zaskrbljenosti v tej zvezi ni
landu — smo z izrednim zanimanjem brali oba članka o slovenski Koroški: “Tudi v politiki je
treba biti načelen”, ki ga je A- prepričljivo, pa nič razveseljivo meriška Domovina priobčila l.1 razložil, zakaj dr. Tischler v junija tl, po goriškem Kat. Gla- sporu med Mohorjevo družbo in su, pa originalni članek “Koro- študenti ni posredoval. Tudi po ški Slovenci in njih starejša ge-[ demonstracijah ne! Kot znano, ne.racija”. (7. jun.)	'so bile te demonstracije pred
Oba članka nam mohorjanom1 Mohorjevo družbo kake tri ted-rr.zkrivata neveselo sliko polo-'ne po pariških demonstracijah, ž ja, v katerem so sedaj krčan- ki so v Franciji povzročile vlad-sko misleči in hoteči Slovenci na no krizo in pretres. Seveda so Koroškem in s tem tudi Mohor-j bile za študenti tam druge pojeva družba. Odkrito rečeno, sli-jlitične sile, kot smo kmalu slika nam povzroča bolest in za- šali. Tudi za demonstracijami v skrbljenost. Zlasti še zato, ker je Celovcu so bile v ozadju druge večina mohorjanov, živečih v glave. Naiven pa je bil vsakdo, Kanadi in sosednjih Združenih ki je bil po teh demonstracijah državah, šla skozi vetrinjsko ta- še prepričan, da je Klub sloven-
borišče in nato živela na Koroškem štiri, pet let nekateri celo
več. Moramo pa ob tej priliki tralen. Demonstracije pred Ko-
Vsako dogajanje je treba postaviti v prostor in čas
Časnikarski posel je odgovoren, časnikarjeva naloga je zbirati novice, jih poročati, pa spraviti tudi v sklad s časom, prostorom in razmerami, da jih povprečen čitatelj more pravilno razumeti. Pri svojem poslu se mora vsak časnikar, vsak poročevalec in vsak razlagalec novic in razmer držati resnice in se truditi za nepristrano sodbo.
Pri tem je mnogo stvarnih, pa tudi osebnih težav. Do resnice ni vedno lahko priti. Tako v politiki kot v gospodarstvu in včasih celo v kulturi resnico namerno skrivajo, ker to koristi odgovornim in njihovim ciljem. Te stvarne težave je mogoče premagati in se le prebiti ali prevrtati do dejstev. Težje se je zavarovati pred pristranostjo sodbe, presoje položaja in poročanja o njem. Vsak človek je nagnjen k temu, da rad položaj, razmere in dogodke presoja po “svoje”. Čim bolj je nekdo izvežban v presoji, tem lažje bo ostal pri tem stvaren in nepristranski. Polna nepristra-nost je komaj dosegljiva.
Znani nemški zgodovinar Leopold Ranke je svetoval •svojim učencem, naj preskušajo svojo zgodovinsko metodo nepristranosti na narodih in dobah, do katerih nimajo nobenega osebnega odnosa v pogledu naklonjenosti. Šele, ko se bodo tam navadili soditi nepristransko, naj se lotijo proučevanja preteklosti lastnega naroda, če seveda hočejo, da bo njihova sodba pri tem stvarna in res nepristranska.
Med ameriškimi poročevalci, v listih, na radiu in televiziji, je veliko takih, ki se res trudijo, da bi bili strogo stvarni, nepristranski, da bi podali celotno resnico, ne le en njen del. Nekaterim to uspeva boljše, drugim slabše.
Med njimi je žal tudi veliko takih, ki jim ni toliko do podajanja vse in čiste resnice, ampak za ustvarjanje javnega mnenja v določeno smer. Ti povzročajo deželi veliko škodo, odgovornim pa hude težave, če pridejo z njimi navzkriž.
Ameriška javna občila rada hlastajo po izrednih dogodkih, jih napeto iščejo in včasih tudi kar sama ustvarijo.
Treba je pritegniti nove čitatelje, nove poslušalce, če naj listi, radio in televizija uspevajo! Tehnika oglaševanja se da včasih precej jasno opaziti tydi pri poročevalcih, novičar-jih, zlasti pa pri razlagalcih dogodkov in položajev.
Pred par tedni je The New York Times začel objavljati izvlečke in dokumente iz posebne študije, ki jo je po naročilu nekdanjega obrambnega tajnika R. McNamare pripravila skupina strokovnjakov v obrambnem tajništvu. Ta študija razlaga na temelju dokumentov, ki so v obrambnem tajništvu, vplet ZDA v Vietnam. Vodja sestavljalcev obsežne študije sam je opozoril, da je ta pristranska, ker je se-stavljalcem manjkalo dokumentov in drugih virov, ki v o-brabnem tajništvu njim niso bili na razpolago.
Študija je bila objavljena v obliki, kot je bila sestavljena, brez dopolnil in ozadja. Ker ni bila postavljena v čas in prostor, je bila nujno omejena in pristranska. Ker naj bi bilo v njej večje število tajnih dokumentov, je vlada zahtevala ustavitev njenega objavljanja. Prizadeti so zagnali krik, da je to uničevanje svobode besede, ki jo jamči ustava.
Zvezna vlada je poudarjala pravico ohranjevanja tajnosti določenih dokumentov, ker je sicer nemogoče voditi uspešno redne vladne posle tako v domači kot v mednarodni politiki. Zagovorniki tiskovne svobode trdijo, da vlada in njene ustanove označijo za “tajno” in “strogo tajno” vse,kar bi jim utegnilo delati težave, pa naj je to za državno in narodno varnost res potrebno ali ne.
Ta spor so končno potisnili Vrhovnemu zveznemu sodišču v reševanje in rešitev.
Za povprečnega človeka- v naši deželi je med tem važno, da ima stvarno, nepristransko sliko o ameriški politiki v letih po drugi svetovni vojni in kot enem njenih delov o posegu ZDA v Južni Vietnam. Za trezno in stvarno presojo je treba poznati in raziskavati ne le politiko ZDA, ampak prav tako skrbno tudi politiko drugih prizadetih sil v tem delu sveta.
Temeljna misel ameriške politike je bila v letih po drugi svetovni vojni zadržati komunistično osvajanje, varovati
še svobodni svet pred poplavo komunizma, ko je ta s po- nističnega režima s Cerkvijo.) močjo Rdeče armade pridrl v Evropi do črte Ščečin-Trst, Naše skušnje iz nekdanjega živ skušal skozi Bospor in Dardanele v Sredozemsko morje, preko Irana v Indijski ocean in potem, ko je zagospodaril na Kitajskem, segal od tam po Južni Koreji, Japonski, posebno pa po Indokini in Indoneziji.
V Evropi so ZDA ustvarile pregrado z . NATO, na Srednjem vzhodu z Bagdadskim paktom, ki se je po prevratu v Iraku omejil v CENTO, v jugovzhodni Aziji pa s
SEATO. V Koreji se je posrečilo po hudem naporu vreči |v»dati se svojim ideološkim o-rdeče napadalce nazaj, v Indokini so uspeli osvojiti Severni snovam in političnim ciljem. Vietnam in upali na temelju dogovora v Ženevi leta 1954 Zal> da uvodnik “Več lastne kul-dobiti tudi Južni Vietnam in s časom tudi Laos in Kambod-!turne dejavnosti”, ki smo ga
taborišča, sta doživela X. in Y., ki sta ga v njegovem uradu obiskala kmalu potem, ko je kot zastopnik koroških Slovencev postal član koroške deželne vlade. (Seveda pod angleško zasedbo.) Obzirno, da jasno jima je
NEKAJ PRIPOMB K SLOVENSKI KOROŠKI' bilžorŽiŽžiŽŽje '.Tk otek
-----------—	bil kaj malo pomemben dogo-
TORONTO, OnL — številni brali v Našem Tedniku 11. mar-j^g]^ vsekakor pa značilen. (Y. torontski naročniki Mohorjeve ca tl. in ki ga je napisal noviUe vsa ieta p0 vojski deluje v družbe v Celovcu — saj nas je v predsednik KKZ župnik Kašelj, |sj0Venskih šolah na Primor-

zmanjšal.
Članek o slovenski starejši generaciji na Koroškem nam je
skih študentov (KSŠ) bil sploh kdaj ideološko in politično nev-
priznati tudi svojo krivdo, ker se kot slovenska skupnost vse premalo zanimamo za razvoj dogodkov ob obeh mejah materne Slovenije, tako na Koroškem kot na Tržaškem in Goriškem.
Nemalo nas preseneča poziv koroške K r š č a n ske kulturne zveze (KKZ), da naj se koroška prosvetna društva in kulturne skupine farne mladine včlanijo v “Združenje gledaliških Skupin Slovenije”, s sedežem v Ljubljani. Če bo do včlanjenj prišlo, bo nastopila resna nevarnost, da KKZ zgubi svojo samostojnost. Razvoj v tej smeri je bil opazen že pretekli Božič, ko smo brali y “Našem Tedniku” vabilo na “Koroške kulturne dneve”, ki jih je KKZ priredila skupaj s koroško levičarsko prosvetno zvezo ter z zastopniki iz Ljubljane. Ta nenavadna skupnost nam je dala misliti. Jasno je — o tem naj ne bo dvoma — da so skupni nastopi različnih ideoloških organizacij, tako narodno političnih kot kulturnih, nujno potrebni vselej, kadar gre za splošne in skupne narodno politične ali kulturne pravice ter zahteve pri Avstrijcih ali Italijanih. A vsak tak nastop naj bi bil dogovorjen ah hoc. Sicer pa naj vlada potrebna strpnost, za katero pa je včasih treba precej premagovanja. Za skupne študijske tečaje z levičarsko usmerjenimi organizacijami pa ni nobene prave potrebe. Taki skupni študijski tečaji so kočljive narave in dvomljive vrednosti, zlasti gledano na daljšo dobo. Iz razloga, ker se komunisti tudi pri skupnih kulturnih tečajih ne odrečejo svojim političnim računom. (Isto velja tudi za stike komu-
Ijenja doma nam še vedno živo govore in po svetu opazimo marsikakšen dokaz za to, da levičarji vseh branž v isti sapi, ko vpijejo:	“Proč z ideološkimi
pregradami med nami,” niso sami prav nič pripravljeni odpo-
v vetrinjskem taborišču občutili neko olajšanje.) .Manj znano pa je, da so tudi po tem datumu mnogi partizani prihajali na Koroško v civilu, zlasti partizanski oficirji, poslani v raznih misijah. Ti so izvajali hud pritisk na posamezne k o r o š ke Slovence.
rotanom na Dunaju in pred Mohorjevo v Celovcu (ob koncu maja 1968) so levičarski študentje tega kluba izpeljali čisto po komunistični taktiki. Pri tem so namerno “pozabili” na zasluge, ki si jih je pridobil p. Tomažič z zgraditvijo doma in zavestno pretiravali svoje pritožbe zoper njega ter jih prikazovali kot pereč narodno politični problem. (V Kanadi in Ameriki bi takole pretiravanje politični analisti kaj hitro osmešili.) Prav tako so namerno “pozabili”, da je Mohorjeva prevzela “Korotan” in si s tem naprtila strahotno finančno breme. Hvaležnost je levičarskim koroškim študentom nepoznana čednost. Tudi v primeru, ko je Mohorjeva pokazala s prevzemom doma narodno zavednost do najvišje mere, prav za prav čez pametno mero. Na kratko povzeto:	marksistično-
komunistično usmerjeni koroški študenti so hoteli postati absolutni gospodarji “Korotana”, vzdrževala naj bi ga Mohorjeva, pri tem pa naj bi se odrekla vsaki besedi v njem.
Nam, ki smo šli med zadnjo vojsko skozi komunistično revolucijo, pred tem pa smo bili priča komunističnih nastopov na srednjih šolah, predvsem pa na ljubljanski univerzi (cf. 3. poglavje knjige “Petdeset let slovenske univerze”) ter imeli skušnje s krščanskimi socialisti, smo celo na daleč slutili, da je ideološka nevtralnost pri KS?.: le navidezna, da v njej marksistični študentje lažje ribarijo v kalnem. To so kasneje sami potrdili s pisanjem v “Mladju”, se bolj pa v “Kladivu”. Krščansko misleči koroški Slovenci pa teh skušenj s komunisti dotlej niso imeli, zato niso spoznali nevarnosti te navidezne ideološke
skem.)
Psihološko je bilo tedaj razumljivo, da je bil dr. Tischler hladen do protikomunističnih beguncev, saj se je s svojo družino in z drugimi koroškimi družinami pravkar vrnil iz nacističnega taborišča. Zato poteka dogodkov v Sloveni j med vojsko ni poznal, kakor tudi ne položaja ob koncu vojske. In podoba je bila, da tudi ni čutil potrebe, da bi se poučil o tem poteku in položaju. V tem nepoznanju so skoro vsi koroški Slovenci gledali v nas beguncih garjeve ovce, z izjemo nekaj duhovnikov, kot prelat Blueml, msgr. Podgorec, žihpoljski župnik Košir in še nekateri. Ti so vedeli vsaj nekaj o slovenskem komunizmu v praksi iz poročil nemških duhovnikov, ki jih je škof Rohra-cher poslal kot dušne pastirje na Gorenjsko.
Za čimbolj pravično oceno tistih let koroškega življenja, ki smo ga bili po svoje deležni tudi mi protikomunistični begunci, je treba vedno imeti pred očmi, da je nacizem brezobzirno uničil vse, kar so koroški Slovenci dotlej imeli in zgradili. Razdejanje je bilo popolno; zavedni Slovenci so bili streljani, npr. skupina s Sel; vse zavedne slovenske družine pa so bile izseljene in poslane v nacistična taborišča in na prisilno delo. To razdejanje smo begunci zaslutili in opazili takoj, ko smo prišli na koroško stran. Ze v Podgori smo brali napise kot “Kaernten nur deutsch und ungeteilt” ali pa “Hier spricht man nur deutsch”.
Tolikšno prestano trpljenje zaradi nacističnega terorja seveda ne zgine čez noč iz človekove duševnosti. To je vsekakor treba priznati. Popolno razdejanje in prestano trpljenje sta bila naj-brže glavni vzrok, da so tedaj skoro vsi koroški Slovenci pričakovali pomoči od režima v Ljubljani, pri tem pa nič pomislili, da je novi slovenski režim prišel na oblast z nasiljem in terorjem in da je identičen s Komunistično partijo, (še posebej grenka ironija ob spominu na tista leta po vojski je za koroške 'Slovence v tem — prav za prav za vse Slovence — da je že ob koncu maja 1945 Stalin priznal slovensko Koroško Avstriji, za kar pa tedaj niti komunisti v Ljubljani niso vedeli.)
Posebno vlogo je takoj po končani vojski odigral pri koroških Slovencih še drug dogodek. V dneh po 7. maju 1945 so prišle na Koroško partizanske čete iz Slovenije. Z vsakim dnem jih je bilo več. Celovec jih je bil poln in nekateri protikomunistični
nevtralnosti. Sicer pa še danes j begunci so bili ugrabljeni v me-premalo računajo s tem, kako * stu samem, drugi pa na poti tja, znajo komunisti spretno izrab-J med njimi domobranski zdrav-Ijati narodno zavednost in jo,nik dr. Grapar z ambulanto, vpregati v svoje načrte. Zdi se Par^zam so bili ob Vrbskem je-pa, da sedaj vsaj nekateri koro- zeru ter v Beljaku in pri vseh
ški Slovenci prihajajo do tega spoznanja, kot nam dokazujeta
Nek partizanski major je zagrozil: Ali boš delal tako, kot smo si mi zamislili, ali pa bo tale pel — in pri tem položil revolver na mizo. (Upajmo, da bo zgodovinar zapisal tudi imena v tej zvezi.)
Še tretjo značilnost iz tistega časa si prikličimo v spomin. Kot v Trstu in Gorici, tako je tudi na Koroškem 1. 1945 in 1946 obstajala nevarnost ugrabitve, ki je vplivala na vsakogar, na domačine in na nas begunce. Nek slovenski begunec se je rešil iz vlaka s tem, da je potegnil zasilno zavoro in skočil skozi okno tam med Vrbo in Beljakom.
V	tistem času, v jeseni 1945, je komunističen režim v Ljubljani šel za tem, da dobi vse slovenske institucije na Koroškem v svoje roke. Predvsem je hotel dobiti Mohorjevo družbo in njeno hišo v Celovcu. Zato je poslal na Koroško posebno komisijo, da prevzame Mohorjevo od msgr. Podgorca, ki ga je angleška zasedbena oblast priznavala za družbenega predstavnika. Prisebnosti in spoznanju begunskega duhovnika, ki se je z msgr. Podgorcem in Bluemlom seznanil še pred vojsko, se moramo predvsem zahvaliti, da se je msgr. Podgorec uprl predaji in izročitvi. (Slovenski zgodovinar bo v prihodnje zapisal potek razgovora s Podgorcem in pritisk nanj, pa imena emisarjev.)
Pač pa je tedaj, še pred prihodom omenjene k o m i s ije iz Ljubljane, msgr. Podgorec izročil vodstvo slovenskih hranilnic in posojilnic Mirtu in Franciju Zwitterju, ki sta oba šla na levo. Kot bivša lemenatarja sta pritiskala na starega monsignora, dokler jima ni izročil te slovenske denarne ustanove. Kot koroška domačina sta to še lažje dosegla. Tako so prišle v levičarske roke slovenske hranilnice s posestvom v Podravljah in Sekiri, dasi je bilo vse to sad požrtvovalnega dela slovenskih koroških duhovnikov.
V	tistem času po vojski se je tudi dogodilo, da je prešla gospodinjska šola slovenskih šolskih sester pri Št. Jakobu v last levičarskega ‘šolskega društva’. Kasneje so morale šolske sestre svojo lastno šolo, ki jo je zanje pred prvo svetovno vojno zgradil župnik Ražun, odkupiti od tega društva. Podoben je bil primer z gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Ivan Cankar bi z gnevom pljunil na takele primere narodne zavednosti koroških levičarjev. (Pred nedavnim smo ujeli vest, da imajo sedaj slovenski jezuiti podobno priliko, da od komunističnega režima odkupijo svojo lastno cerkev sv. Jožefa v Ljubljani.)
Omenjeni dogodki — ki pa niso vsi — so pripomogli, da je praznino, ki je po končanem nacističnem nasilju strahotno zazijala na slovenskem Koroškem tedaj napolnila predvsem OF, z drugo besedo Komunistična par-tija. Ta je za vsako ceno hotela
•krščanski temelj v koroškem narodnopolitičnem ž i v 1 j e nju. Najbrž nismo v zmoti, če ob pogledu nazaj rečemo:	v tistem
času ni bil pod vplivom OF in KP le mali krog sodelavcev angleškega majorja Sharpa, ki je izdajal tednik Koroško Kroniko; pa tisti koroški duhovniki in laiki, ki so verjeli svojemu rojaku škofu Rožmanu. In če po skoro 25 letih smemo izreči nekaj primerjave in sodbe, bi rekli: medtem ko so krščansko misleči Slovenci na Tržaškem in Goriškem zdržali pritisk komunističnega režima v Ljubljani (pri čemer so jim bili v znatno pomoč begunski učitelji in drugi izobraženci), se krščansko misleči Slovenci na Koroškem tedaj po vojni niso znašli, položaja ne pravilno ocenili in zato politično podlegli. Do neke mere pa tudi ideološko.
Po treh letih so končno uvideli, kam OF vodi koroško politično in kulturno življenje. Kot o-menja R.D. v svojem članku, je 1. 1948 dr. Tischler, skrajno razočaran nad metodami in cilji OF, ustanovil Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). S tem je dokončno prišlo tudi pri koroških Slovencih do idejne diferenciacije, ki je poslej dejstvo: dve poltični in dve kulturni organizaciji, dvojni dijaški domovi za srednješolce, slovenske nranilnice v levičarskih rokah, edino Mohorjeva je ves čas ostala zvesta načelom svojega ustanovitelja Slomška. Le na Dunaju naj pa bi bil kljub diferenciaciji na terenu možen idejno neopredeljeni KSŠ?
(Konec jutri)
dravskih mostovih. Njihove pa- biti edini politični dejavnik med
trole so prihajale do št. Vida na
članka, ki smo ju pred kratkim Glini, do Spittala ob Dravi in do brali.	jžabnic ter Ukev v Kanalski do-
koroškimi Slovenci. In v tem je do znatne mere uspela. Takore-koč čez noč je bil spodmaknjen!
IZ NAŠIH VRŠI
St. Boniface, Man. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za nadaljno enoletno naročnino in dvo dolarja za tiskovni sklad A-meriške Domovine. Z velikim veseljem jo vsaki dan pričakujemo in beremo.
Vam želimo veliko nadaljnega uspeha. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni!
Anton Fonda
V
Euclid, O. — Spoštovani! Tukaj Vam predčasno pošiljam naročnino za prihodnje leto. Ameriško Domovino vedno težko pričakujem.
Oprostite moji pisavi, jih bom kmalu 85!
Vas naj lepše pozdravlja Vaš naročnik
Mike Udovich
m
Chicago, 111.	— Spoštovana
uprava! V prilogi Vam pošiljam ček za obnovo enoletne naročnine in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, poštna dostava pa res ne zasluži pohvale.
Listu želim še veliko uspeha, vse njegove sodelavce in bravce pa prisrčno pozdravljam!
Frank Debevc
<*
Geneva, O. — Draga upravnica! Zelo ste mi ustregli, ko ste me obvestili, da mi poteče naročnina. Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto in en dolar za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadoyoljni. Od začetka do konca vso preberemo, včasih tudi po dvakrat. Jaz pogledam najprej žalostne novice “Nove grobove”, potem pride na vrsto povest, nato dopisi iz raznih krajev, zatem pa smešnice. K® se ob njih nasmehnem, me mož vpraša, kaj je, da sem dobre volje. Pa pravim, če sem bila do sedaj žalostna, so me smešnice spet naredile veselo. Le še kak-1 šno okroglo nam povejte, da se bomo bolj veselo držali.
Uredništvo, upravo in vse oa" ročnike prav lepo pozdravljam, listu pa želim veliko nadaljnega
uspeha!
Margaret Baron
STEFAN ZWEIG:

Skrivnost, ki žge
Tiho je odprla vrata v'sobo. A že v naslednjem trenutku je prestrašena odstopila. V sobi, čisto zadaj v temi se je nekaj zganilo. Njeni živci so močno vztrepetali, že je hotela zaklicati na pomoč, ko je tedaj iz notranjosti sobe zaslišala tih, povsem zaspan glas; “Ali si ti, mama?”
“Za božjo voljo, kaj pa delaš tu?” Planila je k divanu, na katerem je zvit v klobčič ležal Edgar in pravkar planil iz spanja. Najprej je mislila, da je. otrok bolan ali da potrebuje pomoči.
Toda Edgar ji je, še ves zaspan in z rahlim očitkom dejal: “Tako dolgo sem te čakal, potem pa sem zaspal.”
“Čemu neki?”
“Zaradi slonov.”
“Kakšnih slonov?’
Zdaj šele je razumela. Obljubila je vendar otroku, da mu bo še danes povedala vse o lovu in drugih dogodivščinah. In to fante se je splazilo v njeno sobo, ta neumni, otročji fant, in je s polnim zaupanjem čakal nanjo, da se vrne, pri tem pa zaspal. Ta svojevoljnost jo je razsrdila. Ali pa se je mogoče jezila nad samo seboj in hotela prekričati zavest krivde in sramu, ki sta se začela v njej rahlo oglašati. “Pojdi takoj v posteljo, ti neotesani paglavec,” je zavpila nad njim. Edgar jo je začudeno pogledal. Zakaj se je tako razjezila nad njim, saj vendar ni ničesar zakrivil? Toda to začudenje je že razdraženo mater še bolj vnelo. “Pojdi takoj v svojo sobo,” je divje vpila, ker je čutila, da mu dela krivico. Edgar je odšel brez besede. Bil je prav za prav strašno utrujen in je v mučni, megleni zaspanosti le topo čutil, da njegova mati ni držala obljube in da so nekako slabo ravnali z njim. A upiral se ni. V njem je bilo vse topo zaradi utrujenosti; sploh pa se je jezil nad samim seboj, ker je tu zgoraj zaspal, namesto da bi buden pričakal mater. “Prav kakor majhen otrok,” si je ogorčeno dejal, preden ga je zopet premagal spanec.
Zakaj od včerajšnjega dne je sovražil svoje lastno detinstvo.
PRESTRELICA
Baron je slabo spal. Vedno je nevarno po prekinjeni pustolovščini leči v postelj. Kaj kmalu je v nemirni noči, polni tesnobnih sanj, obžaloval, da ni trdo zagrabil prilike, ki se mu je nudila. Ko je prišel zjutraj, še nejevoljen zaradi slabega spanja iz svoje sobe, mu je iz skrivališča skočil nasproti deček, ga navdušeno objel in ga začel mu čiti s tisoč vprašanji. Srečen je bil, da je za trenutek mogel biti zopet sam s svojim velikim pri jateljem in mu ga ni bilo treba deliti z materjo. Le njemu samemu naj pripoveduje, nič več mami, je moledoval deček, kajti ona mu kljub obljubi ni povedala in ponovila ničesar o vseh teh čudovitih stvareh. S stote rim otroškim sitnarjenjem obsipaval barona, ki je bil ne prijetno presenečen in je svojo nejevoljo le slabo prikrival. V to vpraševanje je otrok poleg tega mešal še viharne dokaze svoje ljubezni in bil ves blažen da je mogel biti zopet sam njim, ki ga je dolgo iskal in že od ranega jutra pričakoval.
Baron je nejevoljno odgovarjal. To večno otrokovo nadlegovanje, bedasto izpraševanje in sploh ta nezaželena strast, vse to ga je pričelo dolgočasiti. Naveličal se je pohajati z dvanajstletnim dečkom iz dneva v dan in blebetati same neumnosti. Zdaj mu je šlo le za to, da prekuje železo, dokler je še vroče, in da ujame mater samo; toda to je postalo baš spričo otrokove nezaželene navzočnosti pravi problem. Prvič je občutil neza-
dovoljstvo nad to nežnostjo, ki je tako neprevidno vzbudil, zakaj trenutno ni videl nobene možnosti, da bi se rešil preveč vdanega prijatelja.
Vsekakor pa bo napravil poizkus. Do desete ure, ko je bil zmenjen z materjo za sprehod, brezbrižno poslušal vneto pripovedovanje dečkovo in mu sem ter tja vrgel kako besedico, da bi ga ne žalil, a je obenem listal po časniku. Ko pa je kazalec naposled stal že skoro navpično, je prosil Edgarja, kakor da se je pravkar spomnil, naj stopi samo za trenutek tja drugi hotel in vpraša, če je grof Grundheim, njegov stric, že dospel.
Ubogi otrok, srečen, da more vendarle enkrat svojemu prijatelju napraviti uslugo in pono-
sen na svojo čast kot poslanec, naši stručnjaki, kateri se res ra-
Stajerski piknik na Slovenski pristavi
CLEVELAND, O. — Štajerski klub pripravlja 4. julija svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
Spet nas kliče zelena narava, da se združujemo s preprosto domačnostjo, s prijaznimi besedami. Združila se bodo srca vseh navzočih. Veseli pogledi med ljudmi bodo iskali znance in prijatelje od vseh strani. Vsak po svoje si bo našel zabave. Nekateri bodo kramljali čez Škerbčev most, drugi v hladni točilnici, tretji pri hišici Hinka Lobeta.
Štajerske kuharice bodo pripravile dobre jedi, za opoldne bo kompletno kosilo. Tudi domače gibanice, potice in še razne dobrote bodo pripravile, katere bodo privabile naše obiskovalce, da si vsak vzame košček ali več. Po stari navadi, kakor že to naši mojstri znajo izvrstno pripraviti. Popoldne bodo prašiči na ražnju. Pripravili jih bodo
ske strani, kjer se pripovedujejo odkritju teh prostorov, da so po poslale v ta del Južnega Vietna-
je takoj skočil pokonci in vihral tako divje tja po poti, da so ljudje začudeno gledali za njim. Pokazati je hotel, kako uren je, če se mu zaupa kaka pot. Grof še ni dospel, tako so mu tam rekli, da trenutno še sploh ni najavljen. Prav tako divje je pritekel nazaj, da bi prinesel to vest. A barona ni bilo več v veži. Potrkal je na vrata njegove sobe — zaman! Vznemirjen je predirjal vse prostore, glasbeno sobo in kavarno, vihral razburjen' k svoji mami, da bi poizvedel zanj: tudi nje ni bilo. Vratar, do katerega se je naposled ves obupan obrnil, mu je v njegovo začudenje rekel, da sta pred nekaj minutami skupno odšla!
Edgar je potrpežljivo čakal.
V svoji nedolžnosti ni slutil nič hudega. Saj moreta izostati le kratek čas, o tem je bil prepričan, kajti baron je vendar čakal na njegov odgovor. Toda čas se je nemilo raztegnil in polaščati se ga je pričel nemir. Sploh je bil od dneva, ko je ta tuji, zapeljivi človek vstopil v njegovo majhno, nedolžno življenje, ta otrok ves dan kakor napet, razdražen in zmeden. V tako nežen organizem, kakor je otroški, vtisne vsaka strast svoje sledove kakor v mehki vosek. Zopet so se mu jele nervozno tresti veke in bolj bled je bil videti. Edgar je čakal in čakal, najprej potrpežljivo, nato divje razburjen in naposled je skoro jokal. Toda sumil še vedno ni ničesar. Njegovo slepo zaupanje v tega čudovitega prijatelja je slutilo nesporazum in mučil ga je tajni strah, da ni morda naročila napačno razumel.
Toda kako izredno je bilo šele to, da sta zdaj, ko sta se nazadnje le vrnila, še naprej vedro kramljala in se sploh nista nič čudila. Bilo je videti, kakor bi ga sploh bog ve kaj ne pogrešata: “Šla sva ti nasproti, ker sva mislila, da te srečava na poti, Edi,” je rekel baron, ne da bi povprašal po naročilu. In ko je otrok, ves preplašen, da bi ga mogli zaman iskati, pričel zatrjevati, da je tekel le naravnost po veliki cesti in hotel vedeti, katero smer sta izbrala onadva, je mama na kratko prekinila pogovor. “Že dobro, že dobro, otroci naj manj govore.”
Edgar je zardel od jeze. To je bil zdaj že drugi tako nizkotni poizkus, ponižati ga pred njego vim prijateljem. Zakaj je storila, zakaj ga je vedno sku šala predstaviti kot otroka, kar vendar — o tem je bil. prepričan — ni več bil? Očividno mu je zavidala prijatelja in ga hotela pridobiti zase. Da, in gotovo je bila tudi ona, ki je barona namenoma zapeljala po napačni poti. Toda on ne pusti, da bi z njim. grdo ravnala, to bo že videla. Ji bo že kljuboval. In Edgar je sklenil, da danes pri mizi
zumejo. Če že samo gledate, kako se vrtijo in lepo rumenijo, dobite takoj dober apetit. V slast bo starim in mladim.
Odbor Štajerskega kluba je precej številen. V razumevanju in slogi je tudi moč!
Natakarji bodo pridno na delu, za otroke pa bo tudi kaj. Kuharice, p o s t r ežnice, kakor vsako leto, prijazne in postrež-Ijive. Blagajnik bo pridno prodajal listke, da ne bo treba čakati. Predsednik in vsi ostali odborniki, odbornice in njihove familije poskrbijo za naše goste, da bo vse v dobrem redu.
Godba ‘Veseli vandrovci’ nas bo razveseljevala s svojim lepim slovenskim petjem, zabavnimi polkami in valčki. Vsi, kateri radi plešejo, se bodo lahko zabavali na našem pikniku.
Pridite na Slovensko pristavo 4. julija!
Lep pozdrav!	-
Štajerski klub
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
prizori Pretorija, dobivajo relief, točnost in intenzivnost življenja, ki daje tresoč občutek resničnosti.
Sedaj so razvaline resnično odkrile svojo skrivnost. Bog je izročil te kraje, ta tlak pobarvan z Jezusovo krvjo in ta prestol, kjer je bil On proglašen za Kralja, v češčenje kristjanom. Zopet se bo čitalo z velikim ginjenjem strani Evangelija s klicanjem v spomin na čudovite kraje, ki so služili kot okvir trpljenja Boga-Človeka.
Kratka beležka tam bo samo stremela za tem, da se spozna bistvo in pregled celote dragocenega kaj a. Srečni oni, ki bodo lahko prišli gledat podrobnosti in se bodo vtopili zamišljeni v hodnik, ki ga je nekoč poplavila kri našega odrešenika Jezusa. Kristusa.
Tukaj smo hoteli podati samo sklad, podrobnost odkritij in a-nalizo različnih elementov, s pomočjo katerih se je lahko napravilo rekonstrukcijo, tajm točno, kakor je le mogoče. Ogli in meje Litostrotosa in galerij so bili najdeni tu in tam s pomočjo delov zidov ali kamnov zgradbe, še vedno na istem mestu. Plan iz 1. 1947 bo mogoče smatrati ko dokončen.”
Jeruzalem, 25. marca 1947.
m
Tako piše rev. Vincent, ki se je dolga leta trudil, da so pod njegovim spretnim vodstvom odkrili zgodovinsko stavbo gradu Antonija, kjer je bil pretorij Poncija Pilata in so se v njem godili evangeljski dogodki Gospodovega trpljenja, ki ga opisujejo vsi štirje evangelisti, med njimi sv. Janez, ki je bil osebno navzoč, ki je videl in slišal vse, kar se je godilo z Jezusom. Ta znameniti kraj sem si oglelal tudi jaz, zlasti 1. 1953. Sionska sestra, ki je govorila angleško, me je vodila po vseh teh odkritih prostorih, kakor to opisuje rev. Vincent. Dosti časa sem porabil za to ogledovanje in povem vam, da sem bil zelo vesel tega, kar sem videl. Z veliko pazljivostjo sem poslušal sestro, ki mi je pripovedovala in tolmačila; vmes, med pripovedovanjem, pa sem (Nadaljevanje)	Itudi jaz vprašal sestro za kako
Neumorna izkopavanja pod iz- pojasnilo. Tako sem jo vprašal,
res temeljiti preiskavi odkrili, da lok, ki se ga vidi nad cesto, ni original Antonije, kot so ga smatrali do tedaj, ampak iz drugega stoletja.
(Dalje)
Zgodovinarji bi se radi prikupili Peipingu
WASHINGTON, D.C. — Pokojni državni tajnik J. F. Dulles je po drugi svetovni vojni naročil trem zgodovinarjem, naj razpišejo po uradnih aktih zgodovino kitajske državljanske vojne med 1. 1946 in 1949. Študija je pokazala korupcijo Čang-kajškovega režima v vsej goloti. Zato jo je državni tajnik Dulles lepo zaklenil in razprava je o-stala uradna tajnost do današnjega dne. Zdaj so sestavljale! te študije predložili državnemu tajništvu, naj razpravo objavi, saj so bile podobne razprave, ki opisujejo podobne dogodke po drugi svetovni vojni, že davno objavljene..
Državno tajništvo je doslej odklanjalo objavo študije, ker bi njena vsebina pomenila veliko politično škodo za Čangkajškov režim. Ali bo sedaj prešlo ta zadržek ali ne, ni še mogoče reči.
Državno tajništvo je zmeraj naročalo in še naroča podobne študije o problemih, ki so še na dnevnem redu, pa bodo kmalu odšli v zgodovino. Vsi taki spisi romajo v tajne arhive za 25 let, tako pravi zakon. Ako bi sedaj začeli lomiti to načelo, bi se mednarodni diplomatski svet hudo razburjal.
Kako naj Ameriki kdo zaupa še to ali ono tajnost, ako bo v nevarnosti, da bo Amerika vse skupaj objavila, kadar se ji bo zdelo primerno in se pri tem nič ne ozirala na interese tistih, ki so zamešani v take diplomatske posle? Sedanja objava pentagon-ske študije je zgovoren dokaz za to.
rednimi težkočami, ki so jih pogumno podvzeli v letih 1932 do 1942 v svojih zavodih Ecce Homo, so nam omogočila upodobiti splošni red Antonije, zlasti pa, da se obnovi z nepričakovano točnostjo posebna slika misteri-oznega pločnika Litostrotos; o-gromno dvorišče je tvorilo srce palače — trdnjave in spravilo v soglasje nekdanji svet. To je zaenkrat naj večji rezultat znanstvenega raziskovanja na krščanskem svetu v Jeruzalemu v naši generaciji. Ob svitu teh neprecenljivih odkritij evangelij-
ma v zadnjih dneh svoje topni ške in tankovske enote, da pomagajo obvladati in pregnati rdeče.
Rdeči pritisk v severozahodnem kotu Južnega Vietnama postaja močnejši prav v času, ko se pripravljajo zadnji ameriški oddelki od tam k umiku. Ameriška peta mehanizirana divizija, ki je edina ostala v tem predelu, naj bi odšla pred koncem julija.
Obsežno področje vode
Hudsonov zaliv v Kanadi obsega okoli 472,000 kv. milj površine in je največji na zahodni poluti.
MALI OGLASI
Spor radi Pakistana
WASHINGTON, D.C. — Podpiranje Pakistana je posel posebnega mednarodnega 11-član-skega konzorcija, ki so njegova članica tudi ZDA. Ta konzorcij je imel pretekli ponedeljek sestanek v Parizu, kjer je večina članov potrdila stališč^, da je treba s podpiranjem Pakistana počakati, dokler se ne vidi, kako bo tam končana sedanja državljanska vojna. Takega mnenja so bile med drugimi tudi Kanada, Belgija in Anglija, pridružil se jim je tudi predsednik Mednarodne banke McNamara. Vlada ZDA je sklenila, Pakistan še dalje podpirati.
S tem ni bila zadovoljna cela vrsta senatorjev, ki so začeli takoj debato z voditelji državnega tajništva. Poročila o teh razgovorih še manjkajo. Nekateri senatorji so izjavili, da protestirajo proti taki ameriški politiki napram Pakistanu.
Med tem je iz New Yorka prišla novica, da je tja priplula že četrta pakistanska ladja, ki bo naložila blago za Pakistan. To je ladja Kaptai, ki bo odplula proti Pakistanu v začetku julija. Iz uradnih krogov se je tudi zvedelo, da bo še nekaj pakistanskih ladij prišlo po blago za Pakistan v ZDA.
Hiša naprodaj
Bungalow, 3 spalnice v fari sv. Lovrenca. Nova kuhinja. $14,900. Kličite 883-1049.
-(127)
Hiša naprodaj
Naprodaj je dobra enodružinska hiša s 3 spalnicami na 1034 E. 61 St. Oglasite se osebno po dvanajsti uri — opoldne.
-(128)
V najem
5-sobno prebarvano stanovanje, kopalnica, pokrita veranda, zgoraj, se odda odraslim, novo-poročenim ali z odraslimi otroci, na 6815 Edna Ave. 391-7329
-(128)
če je lok Ecce Homo, ki se vidi zunaj nad ulico, res del nekdanjega gradu Antonija. Sestra mi odgovori: Ne, ni od tedaj, pač pa iz časov rimskega cesarja Hadrijana, ki je v drugem stoletju po Kristusu dvignil Jeruzalem iz razvalin, ko je bil 1. 70 porušen. Hadrijan je tedaj dvignil Jeruzalem iz razvalin, da ga napravi za rimsko provinco Ae-liae Capitolinae. Tedaj je bil pozidan ta lok. V dokaz temu mi
HELP WANTED
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje v bližini sv. Vida oddajo s 1. julijem starejšim, mirnim ljudem.
Kličite 881-9947
(127)
Naprodaj
4-družinska hiša v izvrstnem stanju, aluminijasta obloga, tri 4-sobna stanovanja, in lastnikovo 6-sobno stanovanje in kopalnica. Dohodek $7,000 letno, blizu West Side pri 1-71. Cena $28,500. Kličite lastnika 281-7375 od 6. do 8. zvečer.
-(129)
Barvanje vseh vrst
Za barvanje hiš, znotraj in zunaj, po ugodnih cenah, kličite po 6.30 zvečer do 8. zvečer tel. 391-6582.
-(129)
z njo ne bo izpregovoril niti besedice, le s svojim prijateljem samim bo govoril.
(Dalje prihodnjič)
Rdeči pritisk južno c d Demilitarizirane
cone nevarno raste
SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske enote so napadle z raketami ameriške postojanke južno od Demilitarizirane cone, Rdeči so tam sestrelili ameriško Phantom jet letalo, ki je spremljalo B-52 bombnike pri napadu na Hočiminhova pota. Letalcema se je posrečilo prileteti do morja, kjer je letalo treščilo v vodo, letalca pa sta se rešila z odskokom iz letala in srečno pristala na morju. To je bilo od 11. februarja prvo sestreljeno Phantom letalo.
Vojaška poročila trdijo, da so Severni Vietnamci prešli preko Demilitarizirane cone v zadnjih
HELP WANTED
Overseas jeli opportunities
High pay - Travel - Adventure
861-1886
19 Offices Nationally
WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC.
2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115
(134)
pokaže sestra, do kje je segal o- tednih v velikem številu in da riginalni zid gradu Antonija, in je vsaj 10,000 rdečih v kotu med od kje so potem nadaljevali z Demilitarizirano cono in laoško lokom Ecce Homo. Na prvi po- mejo, kjer skušajo uničiti vlad-
gled se vidi, kot da bi bil to originalni zid Antonije; če pa do-
ne postojanke, da bi lahko varnejše udarili nato proti obalni
jbro pogledaš, pa opaziš, da je nižini v okolici Da Nanga in prizidan. Tako točni so bili pri j Hue. Vojaške sile ZDA so zato
Lastnik prodaja
dvodružinsko hišo, 5-5, vsa podkletena, plinski furnez, v dobrem stanju in po ugodni ceni, Medina Avenue. Kličite 261-1667
-(130)
Euclid, Ohio
$20,500 — 2 spalnici, polna klet, v prvovrstnem stanju, pri E. 222 St.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(129)
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
ZOBE KAŽETA — Fotograf je ujel ameriškega filmskega igralca Ryan O’Neala in italijansko igralko Florindo Balkan v Cannesu v južni Franciji tekom filmskega festivala v takemle razpoloženju.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA ŽENA, MAMA IN STARA MAMA, TAŠČA IN SVAKINJA,
Ivana Staniša
Njeno dobro srce je za vedno prenehalo biti dne 5. julija 1970.
Leto dni je že minilo, odkar si zatisrila svoje mile oči. Vse okrog je žalostno in prazno, ko Tebe več med nami ni.
Ti, draga, v hladnem grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
Spomin na Te, Tvojo ljubezen in dobroto, nam je svetla zvezda vodnica!
V tihi žalosti:
Mož: F RR ANK hčerki: MARIJA in JOŽI Sinovi: FRANCE. IVAN, LOJZE in SILVO Vnukinje in vnuki, snahe, zet, svakinja in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio 30. junija 1971.
Pozor!
Kadar kupujete ali prodajate Vašo hišo, farmo ali lot, kličite Knific Realty za dobro in zanesljivo postrežbo.
J. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(24,30 jun)
Apartment v najem
na 1176 Norwood Rd. pet sob za eno žensko ali dvojico zgoraj, brez otrok. Kličite HE 2-2976.
-(129)
Hiša naprodaj
Blizu cerkve Marije Vnebov-zete pri Holmes Ave., 722 E. 160 St., 6 sob zgoraj, 4 spodaj, garaža za 2 kare, lep lot. Se lahko takoj vselite. $13,500.
STREKAL REALTY 731-0932	481-1100
(128)
Naprodaj
Radi selitve ugodno prodam eno leto star airconditioner za 4 sobe in razno drugo pohištvo. Kličite po 4. uri: tel. 431-6749.
-(129)
V SVETOVIDSKI OKOLICI
je naprodaj krasno stanovanjsko poslopje, 4 stanovanja, 2 trgovska prostora. V zelo dobrem stanju. Vprašajo za $28.000
UNITED BROKERS INC. 631-8500
(129)
Stanovanje v najem
Oddamo 4 lepe sobe blizu fare sv. Vida Slovencem, nič otrok. Kličite 361-5887 —(30,1,2,14,15,16,21,22,33 jul)
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
V starčevih očeh se bliskajo znano, da nisem nikdar računila strele, kažoče, da pozna hinav- na tvoje premoženje, sičer bo-ščino gospe Villefortove.	I dem pa bogata, da, celo prebo-
“Ali je torej gospica Ville-fort ona, kateri zapustite svojih devetsto tisoč frankov?” vpraša notar, misle, da je treba samo zapisati to in bode gotov, ali je vendar hotel, da potrdi to gospod Noirtier in podpišejo priče.
Valentina zajoka ter stopi s povešenimi očmi za korak nazaj; starec jo gleda trenotek z izrazom ‘najiskrenejše ljubezni, se obrne nato k notarju in kar najodločnejše zamežikne z očmi.
“Ne?” pravi notar. “Kako, gospica Villefort ni ona, ki ima podedovati vse vaše premoženje?”
Noirtier ponovi svoje znamenje.
“Ali ni to zmota?” vsklikne notar začudeno. “Ali res pravite, da ne?”
“Ne,” ponovi Noirtier. “Ne!”
Valentina dvigne oči; bila je potrta, ne morda, k^r ji je ded odrekel dedščino, ampak ker je menila, da je ona predmet čuta, ki navadno provzroči tako dejanje. Toda Noirtier jo pogleda z jasnim izrazom najiskrenejše ljubeznivosti, da deklica vsklikne:
“O, moj dobri oče, jasno vidim, da mi jemlješ svoje premoženje, a mi puščaš svoje srce!”
“Da, da, gotovo,” pravijo starčeve oči, zaprši se na način, ki ne more pustiti v Valentini nobenega dvoma več.
“Hvala! Hvala!” zajeclja mlada deklica.
Ta izjava pa vzbudi v srcu gospe Villefortove nepričakovano upanje. Približa se starcu.
“Potem je torej vaš unuk Edvard Villefort. oni, kateremu hočete zapustiti svoje premoženje, ljubi gospod Noirtier?” vpraša starca.
Noirtier na to vprašanje za-mežika strašno, izražuje pri tem skoro sovraštvo.
“Ne,” pravi notar; “torej ]e vaš dedič vaš prisotni sin?”
“Ne!” je zopeten odgovor.
Notarja se poparjeno spogledata; Villefort in njegova žena čutita, kako zarudita, on sramote, ona jeze.
“Toda kaj smo ti vendar sto rili, oče, da nas več ne ljubiš?”
Starčev pogled se z bliskovo hitrostjo dotakne svojega sina in njegove žene ter obstane nato z neskončno ljubeznivostjo na Valentini.
“Torej,” pravi ona, “če me ljubiš, dobri oče, kako se potem strinja to, kar si pravkar izjavil s tvojo ljubeznijo? Saj ti jej
gata po svoji materi; torej povej!”
Žareči Noirtierjev pogled se opre na Valentinino roko.
“Moja roka?” pravi ona.
“Da, odvrne Noirtier.
“Njena roka!” ponove vsi prisotni.
“Ah, gospoda, zdaj vidita, da razum mojega očeta ni v redu in je vse zastonj,” pravi Villefort.
“O,” reče naenkrat Valentina, “razumem te! Moja možitev je Kriva tega, ni res, dobri oče?” “Da, da, da,” ponovi starec zaporedoma, in vselej kadar odpre oči, se mu posveti v njih olisk.
“Zaradi te možitve si hud, ali ni res?”
“Da.”
“Toda to je nezmisel!” pravi Villefort.
“Oprostite, gospod,” pravi notar, “vse to je baš nasprotno zelo logično, in zdi se, da v jako čisto pravi zvezi.” ,
“Ti nočeš, da bi bil moj mož gospod Franc d’Epinay, ali ni res?”
“Ne, tega jaz nočem,” pravi starčevo oko.
“In svoji unukinji odrekate dediščino,” pravi notar, “ker hoče skleniti zakon, katerega vi ne odobravate!”
Noirtier potrdi.
“Ali bi ji zapustiti svoje premoženje, če bi tega zakona ne sklenila?”
‘“Da.”
Globok molk nastane okoli starca. Notarja se posvetujeta; Valentina gleda svojega deda hvaležno smehljaje; gospod Villefort se grize v svoje drobne ustnice; gospa Villefort ne more zatreti nekega čustva, ki se nehote izraža na njenem obrazu.
“Toda,” prekine Villefort prvi molk, “zdi se mi, da sem jedini, ki ima odločati, če je ta zakon primeren ali ne. Kot jedini, ki imam' odločati o roki svoje hčerke, hočem, da vzame gospoda d’Epinay, in ga tudi vzame.”
Valentina zajoka in omahne na stol.
“Gospod,” pravi notar, obrniv-ši se k starcu, “kaj nameravate
'K'
storiti s svojim premoženjem, če vzame gospica Valentina gospoda d’Epinay?”
Starčeve oči se ne zganejo.
“Torej hočete vendar določiti dediča?”
“Da,” odvrne Noirtier.
“Katerega iz vaše rodbine?”
“Ne.”
“Torej ubožce?”
“Da.”
“Toda,” pravi notar, “znano vam mora biti, da postava ne dopušča, da bi odtegnili svojemu sinu vse.”
“Da.”
“Torej odločite samo o onem delu svojega premoženja, katerega po postavi lahko odtegnete svojemu sinu?”
Nič odgovora.
“Torej hočete odločiti o celem?”
“Da.”
“Toda po vaši smrti razglase oporoko za neveljavno.”
“Ne.”
“Moj oče me pozna, gospod notar,” pravi Villefort, “in ve, da mi bode njegova volja sveta; sicer pa tudi ve, da kot kraljev prokurator ne morem nastopiti kot tožnik proti ubogim.” Noirtirjeve oči izražajo triumf.
“In kaj pravite vi, gospod prokurator?” vpraša notar.
“Nič, gospod, to je sklep mo-
jega očeta, in vem, da moj oče nobenega svojega sklepa ne iz-premeni. Zato se uklanjam. Moja rodbina izgubi sicer teh devetsto tisoč frankov, da obo-gate bolnišnice; toda starčevi svojeglavnosti se ne uklonim in ravnati hočem po svoji vesti.”
< In Villefort odide s svojo ženo, pustivši starca, naj testira, kakor se mu zdi prav. Isti dan je bila oporoka gotova; poklicali so priče, starec je vse potrdil, oporoko so v prisotnosti vseh zapečatili ter jo dali spravit gospodu Deschampsu, rodbinskemu notarju.
III.
Telegraf.
Ko prideta gospod in gospa Villefort od gospoda Noirtierja, jima povedo, da ju pričakuje v
salonu gospod grof Monte Cristo. Gospa Villefort, prerazbur-jena, da bi lahko takoj koga sprejela, gre najprej v svojo spalnico, da si oddahne, dočim gre gospod Villefort, bolj svest si samozatajevanja, naravnost v salon.
Toda dasi je znal gospod Villefort jako brzdati svoje čute, dasi je lahko zapovedal potezam svojega obraza, se mu vendar ne posreči, da bi popolnoma pregnal s svojega čela oblak, tako da ga grof, ki mu pride danes naproti z najveselejšim smehljajem, takoj vpraša, kaj je napravilo njegov obraz tako temen in zamišljen.
“Moj Bog,” pravi Monte Cristo po prvem pozdravu, “kaj pa imate, gospod Villefort? Ali vas
motim morda baš v hipu, ko imate sestaviti kako jako težko obtožnico?”
Villefort se poskusi smehljati.
“Ne, gospod grof,” pravi, “to pot sem žrtev jaz sam. Jaz sem oni, ki sem izgubil proces; in | slučaj; trmoglavost in blaznosti sta mi pisali obsodbo.”	'
“Kaj hočete s tem reči?” vpraša Monte-Cristo z dobro hlinjenim sočutjem. “Ali se vam je pripetila res kaka večja nesreča?”
t_ j«
(Dalje prihodnjič) t
'UDIMKa.; i r jiDOVENSK* TRGOVCE
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu iulija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 5. do 11. julija. Urad bo zaprt od 3. do 11. julija.
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
PRINTING BUSINESS with equipment. Loop location. Compl. stock, bus. etc. $17,000. Owner will help finance.	263-7237
(128)
REAL ESTATE FOR SALE
KEENEYVILLE —	1 Ac. Fruit
trees, grape vines, big area for garden. IVz Sty., 3 bdrm. home,- completely remodeled. Full bsmt., IVz car gar. Upper $20’s. Owner 529-7933
(127)
MOBILE HOME
GARDNER 1960 — 3 bdrms., two baths, bi-level. Furn. A.C., new elec, furnace. $3,000 or best offer. Must relocate. By Owner.
297-3895
>	■	•	(127)
V BLAG SPOMIN
28. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Joseph F. Pozelnik
ki je mlad umrl v boju za domovino dne 2. julija 1943. leta.
Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč nam svetijo v srce. A v naših srcih nosimo ljubeče, glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi. pridemo za Teboj!
Žalujoči: /
ANGELA — mati EDWARD — brat NEČAKI, SVAKINJA, SVAK Cleveland, O. 30. junija 1971.
1880
1971
JSaznanilo in ^ah-Oala.
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena mati, stara in prastara mati, tašča in sestra,
THERESA TROHA
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči na dan 7. junija 1971. leta.
Rojena je bilav vasi Babino polje na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1929.
Pogreb se je vršil 10. junija 1971 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je F. Victor Tomc daroval sv. mašo zadušnico. Potem pa smo pokojno prepeljali na pokopališče Kalvarija in jo tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojna je bila članica Oltarnega društva in Marijine legije fare Marije Vnebovzete, podružnice št. 10 SŽZ, in društva Združenih Slovenk št. 23 ADZ.
S tem se iskreno zahvalimo F. Victor Tomcu za darovano sv. mašo zadušnico, za molitve v pogrebnem zavodu, za spremstvo na pokopališče, posebno pa še za globoko občuten govor po sv. maši v cerkvi. Srčna hvala čč. gg. duhovnikom, ki so pokojno prišli kropit in so se udeležili sv. maše zadušnice. Prav toplo se zahvalimo F. Pavlu Krajniku, ki je često obiskoval našo drago pokojno, jo često previ-del s sv. zakramenti in končno podelil tudi sv. Olje. Prišel je tudi molit v pogrebni zavod.
Lepa hvala Miss Josephine Terček, ki je med sv. mašo pela lepe žalostinke pokojni v slovo.
Posebej se pa še zahvalimo članicam Oltarnega društva in Marijine legije, ki so pri izhodu iz cerkve pele prekrasno Angeljsko čcščenje pokojni v slovo.
Srčna hvala vsem, ki so v tako velikem številu prišli kropit pokojno in ob njeno krsto položili krasne vence cvetja. Vsem, ki so darovali za sv. maše in razne dobrodelne namene ter za Dom ostarelih na Neff Rd.
Hvala članicam Marijine legije in društva št. 10 SŽZ za molitve rožnega venca v pogrebnem zavodu.
Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ki so pokojno spremili na pokopališče, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo vnukom pokojne, ki so nosili njeno krsto.
Iskrena hvala zastopnikom in zastopnicam društev, ki jim je pokojnica pripadala za lepo slovo od svoje umrle sosestre.
Prav prisrčno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. — Srčno se zahvalimo vsem, ki so toliko pripravili in darovali ter posluževali, tako da je pogrebščina potekla v najlepšem redu in zadovoljstvu.
Hvala dr. Maksu Raku, ki je vedno skrbel za pokojno in zahajal k njej, da ji je olajšal njeno trpljenje, in to bodisi po dnevu ali ponoči!
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za odlično urejen pogreb in za vsestransko postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo hvaležnost.
Ljuba mama, stara in prastara mama, tašča, svakinja in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Veliko ljubezni si nam dala, draga naša in BOG Te bo obilno poplačal za vso ljubezen do nas in za vsa dobra dela, ki si jih obilo storila na tem svetu. — Sedaj si združena s svojim možem, ki je pred Teboj zapustil to solzno dolino. Bodita oba naša priprošnjika pri BOGU, da se enkrat vsi združimo in skupaj uživamo radosti večnega življenja.
žalujoči:
sinovi: JACK, TONY, FRANK in JOHN hčerka: MARY por. GIBBONS snahe: HELEN, ROSE, ELLEN, DORIS zet: JOHN
15 vnukov in vnukinj — 7 pravnukov in pravnukinj V starem kraju žalujeta za njo brat Alojzij Troha in sestra ALOJZIJA MLAKAR.
OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 30. junija 1971.
^y4nclre ot^uval
Naj bo Vaš izgled čim ljubkejši Začnite z eno naših čudovitih splošno znanih
<&!
Potrebna popolna osnova za vse današnje privlačne pričeske

Vključno
krasno
m STRIŽENJE UMIVANJE in POLAGANJE
$C95
Vsako $15 kod ran jo iz na5e velike zaloge svežih potrebščin
Napravili bomo, da bodo celo tanki, suhi, sivi in težavni lasje ohranili naj-spretnejšo pričesko.
Kodranje z L’OREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER. BRECK, RAYETTE, WELLA in s 30 let naše skušnje jamči odličnost.
Kličite za pojasnila ali za Vaš obisk za enega naših naj večjih kodranj (če ni, ne bo treba nič plačati).
UMIVANJE in POLAGANJE
Vse v tej dobi najbolj občudovane pričeske, spretno zamišljene ali sproščene in slučaj-nostne. Naši nadarjeni stilisti jih napravijo vse do popolnosti.
2
45
redno $3.50 do $5 v večini Balonov
Striženje 1.95 • Barvanje in polaganje 5.95 • Urejanje lasulj $3 SLOVITA $20 VITA-CREME TRAJNA ......................... $7.95
Na vse gornje cene samo 60c več v petek, soboto in pred prazniki
HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA
NOBENIH NAVIJAČEV, NOBENEGA TOPIRANJA, NOBENIH VLASNIC.
Osvežljiva s potegljajem vlažnega glavnika Videli ste jo oglaševano v Glamour in v Cosmopolitan. Zdaj jo imejte.___
$10
NA VZHODU
•	406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161
•	Southgate 5399 Warrensville 663-6346 e Opposite Eastgate, 449-3435
•	Severance Center 382-2600, 382.2569
•	Shoregate, 944-6700, Lake Shore Blvd
•	Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s
NA ZAHODU
•	Oppos;te Snuth’and, 845-3400
•	Opposite Westgate, 333-6646
•	North Olmsted, 777-8686
•	Parmatown, 884-6300
•	Elyria Midway Mall, Elyria 324-5742, Lcraii. 233-8020
VEČERNA NAROČILA
F BLAG SPOMIN
OB PRVIH OBLETNICAH SMRTI MOJE LJUBLJENE MATERE IN DRAGEGA OČETA,
LUCIJE RGHIH
MARTINA ROMIH
ki je umrla 2. julija 1970
Ura slovesa je kruto odbila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen, do Vaju vedno je živa, v mojem življenju kot lučka gori. Žalujoča:
LUCILLE
Cleveland, Ohio, 30. junija 1971
ki je umrl 10. januarja 1970
Počijta se od težkih let, preblago Vajino srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet!
- hčerka

Kako so prazni dnevi,
v domu prazno vse,
odkar odšel si v dvore srečne.
A v srcu vedno še gori
ljubeč spomin, na Te,
kot živ plamenček luči večne.
V blag spomin
14. OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
John F. Jalovec
ki je odšel k Gospodu 8. julija 1957. leta.
Prinesli smo na grob Ti rdečih rož — še srca krvavijo.
A v voljo božjo vdani vsi plačilo večno, večni mir pri Bogu Ti želimo!
Žalujoči:
ANNA — Mati JOHN — oče ANNA por. KRETIC in JENNIE por. STERLE — sestri OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 30. junija 1971.