koristi dalav-JJudetva. Dolav- opr»vl¿*nl do kar product ra|o. Ig papar la davotad tha intaraata of tho jlnl claaa. Work-^ ara ontitlod to all what thov produco. taurod a« »«ooadm»ll*r, IHo. 6, 1907, »t tU« p«at offtr« atCblo*fo 111. uudat lb* Aci oft ui.gr«» of March »rd, 1H79. Office: 2146 Blue Ialand Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! na itavilko v oklapa)u<-ki aa naha|a poleg vašega naalova. prilepl|e-naga apoda|all na ovitku. Ako <2o4) |o «tevilka tadal vam • prihodnjo itavilko našega lista po (•¿9 narodnina. Prosimo ponovilo |o tako|. Stev. (No.) 263. Chicago, tli., 24. septembra (September) 1912. upliv cerkve. ¿VO, da upliv vseh verskih jiiscij, tako tudi katoliške /e rapidno pada, je postalo očitno, da ga zastopniki teh lcij več ne morejo skrivati, ihu, da se zrušijo majajoča pod nogami, se poslužuje-„jga, kar bi jim utegnilo o1> .Ji tedanjo moč in upliv. Celo loliška cerkev, ki samo sebe itra za nezmagljivo, svoje boli ne more več skrivati. Najmočnejši dokaz za naso trditev nam nudi milwauški nad-ikof Messner, ki prepoveduje ka-sm starišem pošiljati njiho-otroke v javne šole mesto v e. Vsak prestopek zoper to oved proglaša škof Messner smrtni ¿reh, ki se kaznuje s i, da se tem "grešnikom" pre-ive prejemanje zakramentov. To naznanilo je bilo poslano vsem duhovnikom milwauške nadškofije. i Po Messnerjevem mnenju se otroei ne seznanijo dovolj z nauki katoliške vere, ako zapuste farno šolo pred osmim razredom ter gredo v javno. I V svojem pismu na duhovščino liessner odkrito pripoznava, da je število katoliških starišev, ki svojih otrok ne pošiljajo v cerkvene šole, ki v svoji "lahkomi-osti" ne upoštevajo zakonov •matere" cerkve, neverjetno ve-o. Pretirana trditev nadškofa snerja pa je, da more samo itoliška vera in naziranje na-iviti dobre državljane. Nadškof Messner kakor vsi vr višji in nišji kolege, bo-morali prej ali slej uvideti, a še tako stroge zapovedi in epovedi ne morejo rešiti njiho-rih naukov zgodovinskega pogi-U. GROZNE POSLEDICE ITALIJANSKO TUKÖKE VOJNE. Z najlepšimi besedami in z naj-jujnejšimi opisi je italijansko šovinistično Časopisje v začetku rojne opevalo rodovitnost in bogastvo oaz v Tripolitaniji. Naci-»nalistiono časopisje je kaj kmalu »ren^halo s pretiranimi slavospe-i o sedanjem stanju plodne zem-je, zaradi katere uprizarja itali-anska vlada toliko grozodejstev, e zemlje je 15 kilom. dolg in tri ;ilometre širok pas. "Avantijev" onočevalec pretresljivo slika, ka o izgleda seda i ta košček zem-e, ki e še pred kratkim bil ta- 0 bujen in ploden. Tam, kjer so 1 prej sirila lepo obdelana polja, I senci visokih palm in ograjena ttsidovjem in smokvino mejo, stoji danes posušeno drevje, tla so pek rit a s peskom kakor v puščavi, v zrak štrle razvaline. Mali kmetje, ki so prej obdelavali oazo, so deloma pobiti, deloma so ihežali. Kakor hitro «o razdrli Italijami namakalne naprave v oazi. so palme ovenele, zel en j ad-ni nasadi in žitna polja so se po-HpUa. Živino so •odfimali. streli iz nov so zrušili hiše. Italjanska i hoče sedaj ustanoviti na novo naselbino, da ne pride liroma v nič zemljo, katero prebivalstvo v potu svojega o-izzvilo pustim tlem puščale. Cvetočo oazo so res v nekaj 'TOh spremenili v puščobno pokrajino. Ali kakor hitro mislijo, d* se bo izvršil obratni proces T O&i, ki so zbežali, se nečejo vrni-H Italijanom ne preostaja nie ^Bgega, kakor da naselijo silo-Arnbee, ki žive v pregnanstvu itnlijan«»kih otokih. Ali tudi ti bodo nič opravili, če jih vlada bo preskrbela z orodjem in ži-Nenasitna italijanska vlada strahoto vojne uničila cveto-k**aiino, a italjinasko Ijud-bo moralo plačevati, da se Arvlpče zopet obljndi. Volilna pravica na Ogerskem. Iz Budapeste zopet prihajajo vesti o veliki anarhiji v ogerskem parlamentu. Politični nasprotniki se psujejo, napadajo, pretepajo, pobijajo in Btreljajo med seboj. Predsednik poslanske zbornice in trgovski minister sta bila od poslancev napadena. V zbornici sami se dogajajo najbolj divje scene. Poslanci, ki zagovarjajo splošno in enako volilno pravico, prihajajo v zbornico v spremstvu policajev. Ti policijski spremljevalci imajo od vlade ukaz, da svoje spremljevalce takoj iztira-jo iz zbornice, ako bi ti napade na vlado in zahteve za splošno in euako volilno pravico ponovili. Iz vsega tega je razvidno, da hoče ogerska vlada v svojem kozaškem terorizmu vstrajati pri odrekanju splošne in enake volilne pravice za ogersko ljudstvo. V tej pravici je zlasti delavstvo zainteresirano, kajti splošna in enaka volilna pravica pomeni nov stadij delavskega gibanja. Vse to meščansko kapitalistična vlada prav dobro ve in vsled tega deluje z vsemi silami na to, da delavci ne pridejo do svojih pravic, na podlagi katerih bi delavci takoj postali važen in.upoštevan faktor v državi. Kakor pa danes vsa znamenja kažejo, ogrsko delavstvo za enkrat še ne bo doseglo splošne in enake volilne pravice in to zato, ker so se svojega najuspešnejšega sredstva — generalne stavke — takoj v začetku tega boja, ko razmere še niso bile dovolj zrele, poslužili*, mesto da bi to sredstvo hranili za nazadnje ter se ga poslužili tedaj, ko bi prišel ugoden čas za to." Sicer ni izključeno, da bi ogrsko delavstvo ne dobilo gotovih pravic v volilni pravici, toda splošne in enake volilne pravice pa za enkrat ogrsko delavstvo ne sme pričakovati. Prvi slučaj. Mesto Fargo, N.D., je pravkar naznanilo, da bo svojim davkoplačevalcem plačalo dividende 1. marca 1913. Fargo je torej prva občina v Ameriki, ki je bilo kedaj v stanu plačati dividendo svojim davkoplačevalcem. To mesto je namreč prihranilo $10.000, a ne od davkov, ampak od občinskih podjetij. Davkoplačevalci bodo dobili denar v gotovini. Poleg tega, da je to prvi slučaj svoje vrste ima isti za nas socialiste še drug pomen in sicer, ta, da opravičuje in podpira socialistične zahteve, da naj mesta in države prevzamejo razna koristna podjetja, ki so danes v privatnih rokah. Nasprotniki socializma vedno trdijo, da mesto ne more voditi z uspehom podjetja, kakor: železnice, elektrarne, plinarne itd. Mesto Fargo pa dokazuje, da so trditve naših nasprotnikov neutemeljene. Sicer socialisti ne zahtevajo, da naj mesta prevzamejo ta podjetja .zato, da bodo davkoplačevalci vlekli dividende, marveč zato, da bodo delavci dobivali popolno vrednost za svoje delo in, da bodo odjemalci dobili dobro delo za najnižjo možno ceno. ČITATELJEM NA ZNANJE. S prihodnjo izdajo "Proletar-ca" bo izpolnjena obljuba glede povečanja "Proletarea" na osem strani. Vzrok, da se je to povečanje tako daleč zavleklo tiči v tem, ker je bil nastavljeni upravnik Frank Podboj prvič delegat S. N. P. J. in se je kot tak moral udeležiti konvencije, drugič je bil pa določen za spremljevalca sodr. E. Kristanu po zapadu. Toliko na znanje in v upoštevanje. Direktorij. Za mir v West Virginiji. Konvencija S. N. P. J Posledice dolgotrajnega boja med premogarji in premogovnimi podjetniki je začela sedaj skoro vsa Virginija čutiti. Radi ali neradi prihajajo zlasti trgovci do prepričanja, da so vendar le delavci tisti, od katerih so vsi drugi stanovi odvisni. Kakor povsod, so bili tudi v W. Virginiji v začetku trgovci proti štrajkarjem, ako že ne direktno, pa vsaj nenaklonjeni so jim bili. Začeli pa so spoznavati svojo zmoto in zato so pred kratkem potom svoje organizacije poslali na guvernerja Glasscock-a peticijo, da guverner stori vse v njegovih močeh, da se usodepolni štrajk čim prej konča. Na podlagi zahtev od vseh strani je bila zadnjo soboto sklicana konferenca v glavno mesto Char-leston. Tega posvetovanja se je udeležilo več sto zastopnikov trgovskih, humanitarnih in indu« atrialnih organizacij z namenom, da se izdelajo načrti za omejitev štrajka v distriktu Kana\vka, nad katerim je proglašeno obsedno stanje. Pred otvoritvijo te konference je guverner Olasscock naznanil, da imajo samo državljani iz W. Virginije pravico prisostvovati temu posvetovanju. Zaradi tega predsedniku John P. White-u in podpredsedniku U. M. W, of A. Frank J. IIayes-u ni bilo dovoljeno vdeležiti se te seje. Ta dva delavska voditelja sta hotela na zborovanju zagovarjati štrajkar-je. Svojo odločitev je guverner opravičil z zahtevo premogovnih podjetnikov, ki nočejo, da bi kdo izven države posredoval. Ako pomislimo, da bo na tej mirovni konferenci dosti pristašev in zagovornikov premogovnih oderuhov, tedaj nam mora biti jasno, da so delavci z izklučitvijo omenjenih delavskih voditeljev od posvetovanja zelo prikrajšani. Celo zastopnike W. k Virgijnskega organiziranega delavstva so hoteli od seje izključiti. Tzid tega posvetovanja Še ni znan. V kolikor se pa da sklepati, se bo sklicalo posebno zasedanje državne zakonodaje, ki ima napraviti mir in red, ako ne drugače, bo pogoje diktirala zakonodaja. Med vojaštvom in štrajkarji pride tnintam do prepira vsled česar je bilo že več štrajkarjev ubitih in ranjenih. Orožne žrtve jetike. Naravnost grozne so številke, katere je podal zdravnik S. A. Knopf na mednarodnem zdravstvenem kongresu v Washingtonu, D. C. Po njegovi izjavi zahteva jeti-ka vsako leto 50,000 otrok v Zdru ženih državah kot žrtev jetike. Te žrtve dožive povprečno starost 7 let, Hujše obsodbe naša družba ne more doživeti. Ali ne pomeni toliko mladih žrtev najsramotnejši in najbrezobzimejši direkten zločin zvršen nad nedolžnimi mladimi bitji. Vsi v to poklicani faktorji obstajajo še naprej hladnokrvni in niti z mazinccm ne ganejo, da bi se kaj storilo za izboljšanje teh mladi proletarski otroci umirajo komaj začnejo zavedati življenja. 4 Tesna, nezdrava, zaduhla in vlažna stanovanja, v katerih ti mladi prouletaraki otroci umirajo v največji bedi« in pomanjkanju obtožujejo kapitalistični sistem, ki v svojem izkoriščevanjn ne poznajo usmiljenja. Pametna odredba. Občinski svet v Saarbrficknu na Nemškem je sklenil, da naroča svoje tiskovine le v tiskarnah, ki priznavajo popodbo med de lavstvom in podietniVi. To so zahtevali tndi podjetniki. Milwaukee, Wis., 23. sept. Prvi teden zborovanja delegatov S. N. P. J. v Milwaukee, Wis., so sd volili posamezni odseki za podrobno delo, so se slišale razne pritožbe in zagovori posameznikov in celih društev ter so se vzela na znanje poročila glavnih odbornikov, ki dokazujejo nepričakovano povoljen napredek cele te podporne organizacije. Skratka prvi teden svojega zborovanja je konvencija pregledala in prerešeta-la svoje delo od zadnje konvencije. Pričela je tudi že s preustro-jem pravil. Kolikor se da iz dosedanjih določb in sprememb sklepati, bodo bodoča pravila S. N. P. J. pravi uzor demokratizma med našimi podpornimi organizacijami in ta organizacija se bo nedvomno pokazala, da gredo njeni člani vsporedno z duhom časa naprej. Sodeč po raznih izvajanih in drugih okoliščinah z opravičenostjo trdimo, da je velika večina zborujočih delegatov socialističnega mišljenja. To trditev tudi potrjuje dejstvo, da je bilo so« drugu E. Kristanu soglasno dovoljeno narediti daiši nagovor na delegate, ki so tega neustrašenega borilca za delavske koristi in napredek pozdravili z burnim nav* dušenjem, z veliko poznostjo ter ob vsaki priliki dali duška svojim čutilom z burnim aplavzom. Kristanov govor je bil mojster-ski. Jedro istega je bilo, da človek ni tak, kakeršen je, po svoji volji, marveč da so ga razmere takega naredila; zato pa je treba naprvo spremeniti razmere in razmere bodo ljudij spremenile. Pojasnjeval je kako se da vse to doseči potom združenja zatiranih v močne politične, to je, socialistične organizacije, ter gospodarske organizacije, to so, strokovne organizacije ali unije. Kristanov nagovor na konvenciji je trajal skoro eno uro in pol. Da pa ne bo nobenega očitanja, da so delegatje zgubljali s tem dragocen čas, je konvencija podaljšala tri svoja zborovanja od iz osem ur na osem ur in pol. V počast delegatom je priredilo društvo št. 16. S. N. P. J. včeraj lepo veselico, pri kateri so sodelovala vsa tukajšnja slov. društva. Poleg lepih koncertnih pevskih in tamburaških točk, je priredil dramatični klub "Adrija" tridejanjsko igro "Moč unifor-ne." Z uspehom igre so bili gledalci, kakor tudi igralci popolnoma zadovoljni. Minimalna plača in kandidat Wilson. Wilsonovo naziranje o minimal ni delavski plači je popolnoma tako, kakoršna je v jedru demokratska stranka sama, ki je postavila Wilsona za svojega predsedniškega kandidata. Ta odlični demokratski naprednjak zastopa mnenje, da bi bila zakonita določitev minimalne plače največje zlo za delavce, češ, da bi potem večina delodajalcev znižala plače svojih delavcev na to zakonito višino, na podlagi katere bi marsikateri delavec manj dobival plače, kakor jo pa danes dobiva. Wilson je s to svojo izjavo pokazal, da nima najmanjšega pojma o delavstvu, kajti vsak delavec ve, da je danes na stotisoče delavcev tako sramotno nizko plačanih, da njihove plače niti od daleč ne zadostujejo za primerno in dostojno življenje. Vzrok teh nizkih plač je preveliko število brezposelnih delavcev, ki med seboj konkurirajo za delo. Ker so delavci v stiskah, so prisiljeni prijeti tudi za slabo plačano delo. Ta medsebojna konkurenca med delavci omogočuje delodajalcem vzdržati plače na najnižji stopni. Danes so plače urejene po sposobnosti. Ako na podlagi tega delodajalec poviša plača najmanj sposobnemu delavcu, potem mora tudi vsem sposobnejšim. In ako bi ta zakon določeval najmanjšo plačo ijva dolarja, potem bi najmanj sposobni delavec, ki danes morda dobiva $1.25 ali $1.50, dobival po zakonu dva dol. na dan in sposobnejši delavec, ki sedaj dobiva $1.75, bi potem dobival $2.50 itd. Iz tega je jasno, da je Wilson pravi "grinar" z ozirom na delavske plače. Nikomur, razVen profesorju Wilsonu ne prihaja na um, , ko se o delavstvu in njegovih potrebah sploh ni govorilo v politiki, ne gre dandanes več. Zakaj delavsko gibanje fe vendar postalo premočno, da bi se preziralo. Delavstvo je dobilo v javnosti preveč vpliva, da bi se »šlo kar preko njegovih glav. Kdor hoče biti pravičen, mora priznati, da je to zasluga socialne demokracije. Dokler ni bilo nje kot čisto delavske stranke, se živ k rs*, ni zmenil za potrebe in zahteve delavstva. Potem, ko je socialna demokracija zdravila delavstvo in ga naučila samostojno nastopiti, ne moledovati, temveč zahtevati, ne klečeplaziti, temveč bojevati se, potem ko je delavstvo pod zastavo socialne demokracije stopilo na plan, se je to pač izpre. menilo. Danes govore in pišejo vse meščanske stranke o delavstvu. Njih agitatorji se mešajo med delavce in jih hočejo organizirati, ta na "narodni", oni na "verski" podlagi. Le na delavski podlagi ne. Odkod naenkrat ta ljubezen do delavstva, katere ni bilo prej nikdar T Da ni bilo socialne demokracije, ne bi bilo danes nobenih narodnih in nobenih verskih socialnih "delavskih" organizacij, v parlamentih ne bi bilo nobenih socialnih zakonov in delavstvu prijaznih govoranc, v občinskih svetih ne bi noben župan vpletal socialnih nalog v svoje programe. Vse, kar uganjajo meščanske stranke z delavskim vprašanjem, je hinavščina, edini namen vsega delavskega prijateljstva je ta, da bi se delavstvo odvrnilo od socialne demokracije in priklenilo meščanskim strankam za stafažo. Večlje neumnosti pa ne more delavec storiti, kakor če se da zapeljati s tem farizejstvom. Vstopajoč v meščansko stranko zapušča svoj razred in slabo razredno politiko delavstva, pa gre pomagat svojim nasprotnikom. Tudi politika meščanskih strank je razredna in ne more biti drugačna. Delavec, ki se pridruži meščanski stranki, ki glasuje za njene kandidate, kupuje njene Časopise ali .jo podpira na kakršen koli način, krepča razredno politiko svojih nasprotnikov na škodo svoje lastne. On škoduje svojemu razredu in sebi več kakor kapitalist; zakaj ta spada v svoj razred in na njegovo sodelovanje ni delavstvo nikdar mislilo. Proletarec, ki se vdinia nasprotnikom, pa odteguje svojo moč svojemu lastnemu razredu in jo daje sovražniku na razpolago. Delavec, ki dela kaj takega ix neznanja in nerazumevanja, je vreden pomilovanja. Do njega moramo iskati pot, do njega moramo prodreti, da mu odpremo oči, da ga dovedemo do spoznanja njegovega pravega položaja. Njega moiramo poučiti, da je član svojega posebnega razreda in da nI in je v svojo lastno skledo, če onravlis lakafrko službo za svsje nasprotnike. iPROLKTARKC UST ZA IMTEKZSZ DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laatnik ia i*d*j*telj Moslovaatka delavska tiskevoa draiba v Cbkafo, III. Naročala«! Za Americo $1.» «a calo lato. Tic aa »•i lata. Za E« topo $3 ia calo teto.ll aa pol teta. ■ w ^ — ■ Ww - — • • - —r-—— -----^ « MHfi MIMMU lad* d TA MI »cul 01. PROLETARIAN Owaad and published Evaat Tuisoat by iMtb Slavic Workmen's Publubinf Coropaay Chicafo, iilinoU. Glasilo 81ovenske organizacije Jugosl. socialistična Zveza v Ameriki. _ luascaimoN ha Tits i United State« and Canada. SO a year, 75c lor half year. Foreign countries $2 a year. |1 for half year. mivaansino hates on agreement. NASLOV iADDRE.c«*)i "RROLETARkiC" 214H Blue Ialand ave. Chicago, DI Pokopališča prihodnsti. Pokopališko vprašanje je za modeme mestne uprave eno izmed najaktualnejših. Za velika mesta, ki 84» širijo na vse strani, je to vprašanje velikega pomena. J*red kratkim je profesor Gloister iz Glasgowa pokazal, kako velikega pomeua so pokopališča aa gospodarski razvoj velikih mest. V Glasgowu se pokoplje vsako leto 18.000 mrliče v. Mesto, ki ima cn miljon prebivalcev, pokoplje v tridesetih letih 1 miljon mrli-čev. Da se vsi ti ljudje spravijo pod zemljo, je treba dva miljona kvadratnih metrov prostora, ako je izkopan tesno grob ob grobu. Ako se prišteje poleg tega še prostor za pota in rezervni teren, je treba mil jonskemu mestu |>oko-pališče, ki meri pet kvadratnih kilometrov. Takega velikanskega prostora ni nikjer dobiti v mestu, ali vSaj v bližini mesta. Vrednost takega ozemlja bi znašala nad 50 \ miljonov mark. Naravno je, tla se zato pokopališča pomikajo vedno bolj iz mesta, in v katerih velikih mestih so že zda j oddaljena po več milj. Problem bi se za enkrat najbolje rešil s sežiganjem mrličev. Al-breeht Haupt je izdelal po naročilu hanoveran^kega društva za sežiganje mrličev načrt, kako bi se najbolj umestno gradila pokopališča. Ako potrebuje sedaj mi-1 jonsko mesto 500 hektarov ozemlja za svoje pokopališče, bi v slučaju sežiganja potrebovalo le pet hektarov. Tako pokopališče bi bilo lahko tudi v sredini mesta. Pri pokopovanju mrličev pa mora biti zaradi higijeničnih zahtev neka varnostna zona med mestom in pokopališčem. Haupt imenuje pokopališče prihodnjoati, nekro-|K)lo, in je dokazal v svojem delu, kako bi »e pokopališko vprašanje bodočnosti rešilo tudi v umetniškem oziru. Nastala bi velikanska poslopja, širne nekropole, ki bi bile v okras vsakemu mestu. Na kolikor mogoče majhnem prostoru bi ife postavila nekropola za en miljon žar, v katerih bi bil shranjen pepel pokojnih. Najpri-kladnejša oblika bi bila piramida s topnjicami. Osnovna ploskev bi merila kakih 200 metrov, visoka bi bila od 100 metrov. Deset nadstropij. s prostranimi dvoranami, dolgimi hodniki, lepimi stenami in stebri hi bilo pripravljeno za postavljanje žar. Spodnji prostor ki bi bil visok pet metrov, hi imel 13.000 metrov stene. Ako hi se u-porabljali "trije metri višine, bi obsegal ta prostor 39.000 kvadrat, nih metrov. Na vsak kvadratni meter hi se postavilo 10 žar. Torej že v spodnjem prostoru bi stala tretjina miljon žar. Čim višje bi se vzdigovalo poslopje, tem manjši bi bili seveda prostori, ali sprejemali bi vendar še nkrat toliko /ar kakor spoti lji, temeljni prostor. Svetloba bi prihajalo za celo poslopje odzgor. Seveda bi morala biti napeljana v ceh stavbi tudi električna razsvetljava. Velika stopnjišča hi vodila od spodnjega prostora do najvišje terase, kjer bi bil mogočen tempelj za pepel slavnih ljudi. V poslopju bi bili tudi štirje veliki vzdi-gslniki za one, ki ne bi hoteli prehoditi vseh stopnjic. Ns spodnjih štirih oglih bi stali štirje okrogli krematorji, ki bi se vzdigovali čez dve nadstropij in bi imeli tudi dve kapeli. V krematorjih bi neprenehoma gorele štiri velike peči aa sežiganje mrličev. V ne-kropoli bi imele prostor cerkve za vsa muogoštevna veroizpo^e-danja, dalje hodniki z visokimi stebri, svetišča, bal ust rade, da bi s« lahko postavljali umetniški izdelki Nekropolo bi obdajali tihi logi, mirne vode in najlepše cvetlice. Haupt je napravil tudi pro račun: 42.800.000 mark bi velja la nekropola. Vsota bi bila porav nana z obrestmi vred. kadar bi sežgali en miljon mrličev. Socialistična misel. Kdo je potraten? V Času socialistične mestne u-prave v Milwaukee je kapitali stično časopisje ob vsaki priliki očitalo socialistom potratnost, ekstravagantnost, slabo gospo darstvo, nesposobnost itd. Da so bili vsi ti očitki neutemeljeni in neopravičeni, ve vsakdo, ki je pa zno zosledoval veliko delo soeiali? stične administracije. Najboljši dokaz za dobro gospodarstvo Sei-delo-ve uprave pa je bil prebitek v mestni blagajni ob koncu lanskega leta. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bil dotlej pre-bitek v mestni blagajni docela nepoznan. Poleg tega pa naj pripomnimo, da se pod nobeno upra vo ni izdalo za potrebne javne naprave toliko kakor pol socialistično. Ni še preteklo pol leta, od kar je prešla milwauska mestna u-prava v roke "nestrankarjev " pa je že mestna blagajna prazna in mesto bo moralo najeti najmanj milion posojila, da bo moglo pokrivati obveznosti do časa, ko se bodo plačevali novi davki. Nestrankarska uprava je vsled svoje brezobzirne potrat nosti po nepotrebnem nakopala mestu nov milion dolga. Kapitalistično časopisje pa o vsem tem potuhnjeno molči ali pa poroča tako, ka kor da je bilo to novo breme neizogibno. A ne samo v mestni upravi so .se socialisti izkazali kot skrbne in vestne gospodarje, marveč tudi pri okrajni upravi, kateri na-čelujejo zadnje dve leti. Na eni strani so se izdatki soc. uprave znižali od prejšnjih demokratskih in republikanskih uprav, na drugi strani so se pa dohodki znatno zvišali,,'kar dokazuje poštenost in vestnost v vsakem ožini, kajti dejstva in številke ne lažejo. Ta splošni uspeh milwauških socialistov je najgorkejša klofuta za vse one. ki so ob priliki zadnjega poraza imeli toliko povedati o veliki razsipnosti socialistične uprave in o kateri so tudi nekateri slov. časopisi poročali cele kolone gorostasniii lažij in izmišljotin. Draginja mesa in izvoz živine v Avstriji. Pomanjkanje mesa postaja na Avstrijskem vedno občutnejše in cene so tako visoke, da si delavec komaj vsake kvatre enkrat lehko privošči mcao. Ker prihaja premalo živine na trg. zato so cene mesa tako visoke. Tirolski deželni odbornik Habicher je napisal članek v "Tiroler Anzeiger", ki jasno priča, kako brezvestno ae igrajo agrarci s širokimi ljudskimi masami. V članku pravi, da je letos nenavadno veliko število goveje živjne izborne inodolske pasme na prodaj. Za to živino so z Bavarskega, Ogrskega itd. Člo-došla že mnogobrojna vprašanja vek bi mislil, da je vendar najbolj enostavno, da se ta živina proda v domačih deželah in da bodo pristojne oblasti vse potrebno ukrenile, da pride ta živina po zmernih cenah na domače trge. Ali kaj še! Tirolski deželni odbor nima večje skrbi, nego to, kako bo spravil to živino na Bavarsko, Iz dveh okrajev, Ims in Feut, ki sta tik ob državni meji, izvažajo živino lehko brez vseh zaprek. Iz okraja Landeck jc pa uvoz prepovedan, ker je tukaj razširjena živinska kuga. In sedaj pripoveduje Habicher, kako berači tirolski deželni odbor v Monakovcm, da priberači dovoljenje za uvoz avstrijske živine na Bavarsko. Zraven pa še pristavlja: "... ne le na Bavarskem, temveč tudi na Moravskem, Ogrskem, v Šleziji itd. močno povprašujejo po naši živini." Tn s teškimi miljoni so ustanovili na Avstrijskem centralo za razpečavanje živine, na Dunaju imajo veleklavnico in mestni urad za sprejemanje živine, ali noben od teh uradov sc ne gane, da bi ohranil avstrijsko Živino avstrijskim konzumentom l Kadar nanese med iudiferent-ni mi ljudmi beaeda na socializem, se navadno od te ali one atrani pojavi vprašanje: Kaj pravzaprav hočejo socialisti! In če nalete taki ljudje na pravega socialista, zahtevajo od njega odgovor, ja>en iu točen odgovor z vsemi po«amezuostiini, o katerih se le more poroditi radovednost v razgretih glavah. Ali vprašanje je zgrešeno, in kdor pričakuje odgovor nanj, dokazuje, da res nima pojma o socializmu. Zakaj v tistem pomenu, v katerem »e besede navadno rabijo, sc sploh ne more reči, da socializem nekaj hoče. Socializem ni terjatev, temveč raziskavanje in nauk. Socializem ne zahteva, da se imajo delovna sredstva izročiti človeški družbi v skupno last, teme več uči, da je drugačen izhod z pekla, ki ga ustvarja kapitalizem, nemogoč 111 da se bo kolektivna, skupna last delovnih sredstev neizogibno uresničila. To pa pre ust vari vso podlago družbe, ki se mora na izpremenje" ui podlagi povsem drugače orga nizirati kakor doslej. V glavnih potezah se tudi lahko dožene, kakšna bo nova organizacija. podrobnosti ¿0 pa vprašanje bodočih časov. Ljudem, ki poznajo današnji dan in katerih spomin sega le v kratko dobo njihove mladosti, se zdi taka preuredim gorostasna. nemogoča, in zato menijo, tla je izmišljena na papirju, zasanjana v lenih urah brez tlela. Če bi bilo res tako, tedaj bi bila politična ideja mrtvorojeno dete. Zakaj gospodarske sile si ne dajo predpisovati potov, ker so močnejše od predpisov, in najlepše utopije so ostale praktično brez uspeha, ker niso bile zgrajene na trdnih tleh dejstev, ampak so izhajale iz pobožnih želja in vroče fantazije. Z nekaterimi so napravili praktične pizkim»; posamezniki st> doprinašali v ta namen velikanske žrtve. Nekaj časa so take falinstere, kolonije, komunistične občine, životarile, pa so propadle. Kar ni sp. sobno za živ Ijenje, nemore živeti. Tudi taki (Kiizkusi so >ocializ-mu le snov za raziskavanje. za študij, kakor sploh vsi družabni pojavi. Niso mu pa cilj in namen. Steializein lioce predvsem vedeti, kaj je človeška družba in kakšna je. kakšno je razmerje meti njo in posameznikom, pa med njenimi posameznimi deli. Nadalje hoče dognati, na kakšen način je družba taka postala, kakršna je. iz če>a se je razvila in kako se je razvila. Tukaj je glavno vprašanje, kateri činitelji določajo družabni razvoj. (V se znanstvenemu raziskavanju |>o-sreči, tla najde pravi odgovor na ta vprašanja, tedaj je mogoče dognati, kam votli nadaljni razvoj. Proučevanje rezultata družabnih in razvojnih činiteljev pa je glavna naloga socializma. Človeška družba je jako pisana. in pojavov njenega življenja je tako ogromno število, tla se po-satnezniku lahko zmede pogled, hoče ujeti njeno celotno sliko. Kamor človek pogleda, povsod je boj: Tu so l>oji narodov, plemen, pasem, tam boj verskih družb; če se pogleda tnalo drugače, se zasačita moški in ženski spol v boju, državna oblika je predmet boja tukaj, okrog kulturnih posebnosti sc -sučejo boji tam. I11 raznim u-enjakoni je to zadostovalo, pa so izrekli svoje nauke: "Zgodovina človeštva je večen boj nasprotnih plemen". Drugi pa so ličili: "Namen človeške družbe je zedinjenje človeške družbe, je ze-linjenje v eni cerkvi". In tretji so zatrdili: "Spolno vprašanje je vpraša nje človeštva' \ Za vsako tako trditev »&e lahko najde toliko primerov, tla jc naposled videti, kakor tla bi bila dokazana. Pa vendar je tako označevanje zgodovine preveč površno. V vseh teh teorijah ni najti splošnega, i/a vse slučaje veljavna načela. Če kje dvoje narodov v boju, ima vendar vsak zase v svojem okvirju notranje boje, in borbe posameznih delov prvega naroda »o v bistvu povsem enaka borbam, ki se vrše v domačiji drugega Neka nasprotja se opažajo povsod, nasprotja, ki so v svojem naj gl obok ejšem značaju po vsem svetu enaka. To so nasprotja med gospodu j oči m i in podjarmljenimi, med vladajoči" mi in alužečimi, nasprotja med posameznimi razredi Človeške družbe. Zgodilo *e jo včasi, da je bil cel narod podložen drugemu, ki ga je zasužnjil; zlasti v starih dobah, ko so bile selitve plemen še nekaj navadnega, se je večkrat zgodilo, da je zmagovit rod poti snil premaganega v sužnost. Te tla j je med obema nastalo razred 110 /razmerje, in bistveno je bilo razredno, ne pa narodno nasprotje. Zakaj zgodilo se je tudi, da je zmagovito pleme sprejelo narod nost premaganega, ali si je prila stilo gospodstvo nad poraženim, kateremu je postalo po jeziku brat. Važno pa je vprašanje, kaj jt odločevalo v boiih, ki so od prvih Začetkov človeške zgodovine vedno razsajali na zemlji, kjerkoli so prebivali ljudje. Tudi v tem s«» je včasi izkušala čudna filozofija, pripisujoča zmagovit ost zdaj višji kulturi, zdaj prirojeni hrabrosti, zdaj zopet dragoscenejši veri. K nostavna resnica pa je ta, da je vedno zmagovala in še dandanes zmaguje višja sila. Ta je pač lahko raznovrstna, (V se spopade dvoje golorokih ljudi, odločuje tista moč, ki jo orinaša borilec sam s seboj v svo jih mišicah, v svpjem tilniku, v svoj spretnosti in v svoii zvijač nosti. Osebne prednosti pa se 1110 rajo takoj «Udoma umakniti. Čim imata nasprotnika bojna sredist-stva v rokah. Mali David je premagal velikana Golijata. ker je bilo njegovo orožje uspešnejše od hrustove telesne moči. Ali Inj ni samo pretep na kr vavem polju. V vsakdanjem ta kozvanem mirnem življenju je veliko več bojev kakor na vojnah, in ravno oni, navidezno mirni bo ii so naznansko bolj vplivali na razvv j človeške družbe, kakor vse krvave bitke. Tudi v teli bojih je odločevalo boljše sredstvo. Že v najstarejših lobah so bili na boljšem oni, ki so znali kamen izpremeniti v 0-rodja; človek pa se je povzpel še višje, ko je upreg«l paro in živalstvo, nad surovo pri rod no življenje. In razvoj delovnih sred stev označuje in spremlja razvoj človeške družbe. Ljudstvo, ki se je naučilo uporabljati bron, je bilo na boljšem kakor ono. ki se je posluževalo samo kamenitega o-rodja; železo pa se je povzpelo življenje, ko je upreglo par in |k>znejc elektriko v svojo službo. Popolnost delovnega sredstva je močan razvojni činitelj. Odločilno pa je v socialnem oziru, kdo ie lastnik delovnega sredstva. Zakaj on je tudi gospodar dela in izdelkov, toTej lastnik vseh onih sredstev, s katerimi lahko gospoduje. Stroji in tovarne, jame in polja, železnice in narobrodi, delovna sredstva v najširšem zmislu, so dandanes * kapitalistična, last. Po vseh zakonih razvoja ni moglo priti drugače. Tako kakor*je nujno moralo postati. Vzporedno z razvojem tlela in njegovih načinov. so korakali vsi drugi razvojni elementi, duševni in gmotni; to je provzročilo. da ne bi bil mogel nihče drugi kakor kapitalist v gotovih razmerah prevzeti modernih tlelavnih sredstev v svojo last; -v tem pa jim je moralo nujno pripasti gospodstvo. Kapitalist je neizogibna stopnja v razvoju človeške družbe. Ali samo stopnja ie; kakor vsaka druga, se bo morala tudi kapitalistična organizacija družbe u-makniti novi. Odločil pa bo njen neizogibni jmraz tisti boj, ki vihra, od kar je mogoče govoriti o družbi sploh: Odločil ho razredni boj, ki še nikdar ni bil tako jasen. tako nezakrinkan kakor .v naših časih. Interesi delavstva, ki se bojuje za svojo osvoboditev, so pravzaprav interesi človeštva. Boj pro letarijata je zgodovinska nologa in njegov cilj ne more bili nobena utopija, nobena fantazija, ampak le to, kar izhaja nujno iz raz. voja samega, Proletarijat jc na vse zadnje le orodje zgodovine, ki koraka po potih nujnosti. Socializem ne predpisuje delavstvu ciljev, temveč mu jih le razodeva, socialzem ne modruje, kakšni smotri bi se dali izumiti, da bi bili čim lepši, temveč le označuje pota. po katerih se najbolje pride do ciljev^ ki so neizogibni, ker jih določajo neizpremenljivi zakoni razvoja. Socialistična misel je strogs. neizprosna misel, ki se poraja Iz trdih dejstev. Zato ne more pogi niti, ne izginiti, ampak se mora nujno krepčati, čimbolj se bistri jo razmere, čimbolj se ječi spoznavanje dejstev in pravih naspro ti j v družbi. Nekdaj je bila to mi-«el posameznikov, ki so razumeli razvoj, njegove pogoje in njegovo pot. Ciuiatlalje bolj pa postaja to misel delavskih množic, ogromne večine človeštva, nekdaj tako slabe, tla je morala trpeti vsako su-/11 j ost, danes že toliko okrepčane da se lahki» bojuje, iu vsak dan pridobivajoče toliko moči, da mo ra priti dan, ko zmaga. Iz naselbin. Cleveland, 0. — Vkljub temu, tla je bilo slabo vreme ae je Kri stanov shod jako dobro obnesel. Obžalovati hi bilo le, tla je bila lvorana premala. Po številu pro danih vstopnic sodeč, je bilo navzočih kakih 600 ljudi. Lepo števi lo jih je odšlo videvši, da ne mo rejo v dvorano. Sodrug Kristan je izvrsten go vornik. Kdor bi prišel s pričako vanjem. da bode slišal govornika, kateri l»otle z raznimi učenimi frazami razkladal kako dolgočas no teorijo, bi se bil jako motil. Njegov govor je bil zanimiv in prepričevalen. Njegove besede, s katerimi je obsojal kapitalistični sistem v. njegovimi posledicami, so padale kakor težki udarci, kateri st> odmevali v srcih poslušal cev. Občinstvo ga je pazljivo j>o slušalo in kazalo svojo zadovolj-nost z burnim ploskanjem in pri t rje vanjem. l'imm, da bodemo imeli priliko ga še enkrat slišati nredno se poda nazaj v domovino. Mestni centralni odbor je na zadnji redni seji dne 16. septembra »sprejel resolucijo v kateri se zahteva, da naj socialistična stranka v državi Oliio izvoli poseben odbor, katerega naloga bi >i!a izdelati iwstrvo, katera (bi omejila delavni čas na osem ur na dan in drugo, katero bi določila mnimalno plačo tri dolarje na dan. Sklep naše organizacije bode gotovo potrjen od vseh drugih v državi Ohio in tako bodetno v teku nekaj mesecev začeli z velikim bojem, kate»ri bode imel za socialiste velikanski pomen. Vprašanje takrat ne l>o namreč, kdo je republikanec in kdo demokrat, kdo je progresiven in kdo je konservativen ; vprašanje bode: kdo je za osem urno delo in kdo jc nasproti ; kdo je zA minimalno plačo tri lolarje na dan in kdo ne; kdo je za delavce in kdo je za kapitaliste. Kapitalisti bodo gotovo napeli vse moči in sile, da preprečijo tak zakon, t-oda, ako se jim tudi posreči to bodemo mi socialisti nekaj dosegli in to je, da bodemo hI trgal i krinko z obraza raznim Wilsonom in Rooseveltom. O tej stvari poročam enkrat pozneje, ko zvem izid glasovanja »ociali-stičnih organizacij 1*0 državi Ohio. M, Petrovčič. Youngstown, 0, — V soboto večer, dne 14. t. m. smo imeli v tukajšni naselbini javni ljudski shod. na katerem je govoril »mir. K. Kristan iz Ljubljane. Shod je bil jako dobro obiskan. Ljudstva je bilo polno obojega spola, kateri so zastopali vse Jugoslovane. Takoj pri vstopu sodruga K. Kristana, je ljudstvo z navdušenimi kli-i in radostjo pozdravilo apostelj-na socializma. Za tem je zapel pevski zbor soc. skupine, štev. 18. iz E. Youngstown Marseljczo. Predgovor je držal sodr. Sušnjar, spremljevalec sodr. Kristana. Za t0in je govoril sodr. Kristan v br. vaščrni zbrani množici. Da je govoril v hrvaščini, mu je dalo jx>-vot}. ker je bilo več tlruzega jugoslovanskega naroda zastopanega, kakor Slovencev. Slovenci so >ili percentualno jako dobro zastopani. Množica je pazno poslušala govornika. Na obrazih se ji je pokazala zadovoljnost in navdušenje za revolucionarni boj, Govornik je vzdramil marsikaterega zakrknenega in zaspanegli sotrpina. Po shodu so se čule besede: — Take fajraoštre bi mi mogli imeti. Celo svoje življenje nisem čul od nobenega pridigarja toliko resničnega in dobrega nas delavce, kakor danes. Težko smo se ločili od njega končanem shodu. Vsak je želel, tla bi ostal med nami. Edin0 nas je potolažilo to, ker vemo. da potrebuje Jugoslovanski narod po za po Združenih državah Utega podu-ka kakor mi. ŽeJimo ti obilo vspehal Živeli Sodrug Kristan, živela svoboda I Z njim jugoslovanski proletariat v Združenih državah! S soc, pozdravom. ____John Petrieh. N. S. Pittsburg, Pa. - Kakor ste že poročali se je vršil Kristanov shod na Buttler St, za Slovence. Poročano je bilo tudi glede udeležbe in drugo. Poročano pa ni bilo o zadevi slovenske dvorane, katero smo hoteli zarenta-j ti za omenjeni shod. Ko sta prvi večer dva naša ao- i druga prišla vprašat za dvorano, se odbor ni mogel odločiti, Čel tla ni popolen. Drugi večer sta zopet prišla in tudi odbor je bil popolen. Na vprašanje, če oddajo svojo dvorano v najem za Kristanov shod, so se eden za drugim izgovarjali: "Jaz nimam ničesar] proti, ampak--Naposlad je eden izmed njih imel toliko poguma ter rekel, da oni sicer I nimajo ničesar proti, toda zgubili bi prijateljstvo republikancev, s katerimi žive v prijateljstvu, ako bi zvedeli, tla so socialistom oddali dvorano. V svoji strankarski mržnji so ti "diČni" jugoslovanski rodo-ljubje prezrli vso narodnost, na kajero se ob vsaki priliki sklicujejo in na katero često s ponosom kažejo. Tako smo bili odbiti pri naših "rojakih" ter bili vsled tega prisiljeni iskati dvorano drugod. Oni so sicer mislili, da nam bodo preprečili shod, a nečastna nakana se ni uresničila in poleg tega so sami sebe pokazali v pravi luči. Toliko se mi zdi potrebno povedati, da se bomo v bodoče po bližje spoznali. — B. Ž. Conemaugh, Pa. — V listu "Glas Svobode", štev. 34 — 23. avg. smo čitali naznanilo, tla potrebuje Valley Smokeless Coal Co., Johnstown, Pa. 150 premo-garjev. Obljubil je se dobro delo; premog visok 4—5—6 čevljev in sicer čist. Dela se vsaki dan itd. Vse je tako ugodno, da bi človek kar "eroplan" vzel ter se popeljal tja. Ta oglas jc podla predrznost dotičnika, ki hoče s tem oglasom zapeljati slovenske delavce v kapitalistično past. Omenjena kompanija je pravi vzor ameriškega izkorišeevanja. Kdor pozna tamkajšne razmeraJ ta mora vedeti, da je v Johnstow-n-u veliko delavcev brez dela, kljub temu pa hoče omenjena družba še od d m god dobiti delavcev. Da pa ti brezposelni delavci ne gredo delat, obstoji vzrok v tem, ker kompanja hoče, da bi delavci delali po 10—14 ui na dan za borih $1.35—1.75. T lopovi hočejo privabiti sem brez poselne delavce iz drugih krajev ter tako že itak slab delavski po-Iožaj še znatno poslabšati in delavce prisiliti, da sprejmejo tc naravnost škandalozne pogoje. Naravnost ostudna laž je, di je premog čist, kajti med premo gom je dosti "clay-a" (neke vr ste kamen), katerega je zelo te žko prebiti; poleg tega se pa tM delo šteje za mrtvo delt (des work.) Velike kare tehtajo kakor I jim poljubi ter plačujejo po 5 —55 c. Dela se po 3—5 dai v t^ dnu, nekatere tedne pa selo mil Premogarji pri tej družbi ss »< organizirani. Kompanija ima d< volj stavkokazov na razpolago i vsled tega je težko misliti as n boljšanje teh razmer potosi fitraj ka. Toliko v pojasnilo onim. ki d brali v začetku omenjeni oglat Tudi jaz lahko poročars, da ; v Johnstownu lahko delt dobit dobite ga kjer hočete. Cambr Steel Co. potrebuje 2000 3CXJ delavcev po $1.35 za 10 ir dne nega dela. Ponekod plačajt $1.6 za enajst ur na dan. To pa še ni vse. Treba je, d| delavci vedo, da stane tn k ran] in stanovanje mesečno $2*-[\dor si upa z omen jeno plačo t dobro izhajati, naj le pride sen jaz mu pa garantiram delo. Kd< rad dela zastonj, naj kar sei pride! — _Fr, Pavlovjfič. Glasilo hrvatskih socialistov I Radnička Straža", 1830 Sou| Centre Ave., srbskih sodrugov j Narodni Olai", 231C Clyboii Ava,, Chicago. Prvi stane $2.Q drugi pa $1,00 za celo leta. javska predsedniška kandidata •ta lugene V. Debs s« predsednika Emil Seidel mm podpredsednik« SOCIALNA DEMOKRACIJA -STRNITEV DELAVSKEGA GIBANJA IN SOCIALIZMA. Karl Kautsky. | Cm t« s« hoteli socialistično in delav. gibanje med sabo spraviti ia spojiti v enotno gibanje, potem se je moral dvigniti socializem nad naziranje utopizma. To svetovaozgodovinsko delo sta izvršila Marx in Engels, ki sta položila leta 1847 v svojem "Komunističnem manifestu" znanstvene temelja novemu modernemu socializmu, ali kakor pravimo danes, tsocialai demokraciji. S tem sta podelila socializmu hrbtenico, napravila sta ga, ki je bil do tlej lepa sanja nekaterih dobro mislečih saajačev, za resen bojni pred met, pokazala sta ga za naravno nujna posledic*» gospodarskega razvoja. Hojujočemu se proleta-riatu p« sta podala jasno zavest njega zgodovinskih nalog in sta ga usposobila, da hiti kar najhitreje ia s kar najmanjšimi žrtvami svojemu velikemu cilju na-.sproti. Socialisti zdaj nimajo več naloge, da izumijo novo družbo, ampak lalogo imajo, da odkrije io njene elemente v obstoječi dru-ižbi. Nimajo naloge, da od zgoraj rarineao piroletariatu odrešenje iz I njegove bede, temveč podpirati imajo njega razredni boj s poglob ljenjeis njegovega vpogleda in s pospeševanjem njegovih gospo darskih in političnih organizacij da hitreje in z manjšimi bolečina mi dozoreva tistemu času naspro ti, ko se bo mogel sam odrešiti Dati razrednemu boju proletaria-tu čem smotrenejšo in primernejšo obliko, to je naloga socialne demokracije. Nadaljna razlaga miselnega sporeda Marxovega in Engekovt ga nauka ni potrebna, ker temelj na njem vsa ta knjiga in ni nič druzega kakor njena razlaga in razpredenje. S tem naukom dobi razredni t>oj proletariata nov značaj. Do der ta boj ni imel socialistične produkcije za smo tre ni cilj, do der teženja boju joče ga se proleta riata niso segala čez okvir obsto ečih produkcijskih razmer, se riblje razredni boj navidezno ve Jno v krogu, ne da bi se premak il z mesta, borba proletariata o zadovoljujoči eksistenci se zdi Šisifovo delo. Kajti razredni boj n njega uspehi ne odoravijo ni sdel potiskajočih tendenc kapita istienega proizvajanja, ampak ih v najboljšem slučaju samo ne oliko potisnejo nazaj. Neprene pma se vrši nroletariziranje njih plasti družbe, neprene a padajo posamezni člani in plasti delovnih razredov inski Proletariat, nepreneho ogroža kapitalistična gonja dobičku vse pridobitve boljše jeeik plasti delavstva. Vsako jšanje delovnega časa, pri rjeao bodisi z gospodarskim isi a političnim bojem, daje vod f4t uvedbo delo prihranju čih strojev, za hujše priganjan delavcev; na vsako izboljšanje letarske organizacije odgovo z iiiboljšanjem kapitalistične ganizacije itd. In pri tem raste ezposelnost, krize so vedno ob žne(jše in globlje, negotovost sisteaee je vedno večja in inuč jša. Povzdiga delavskega raz da, ki je posledica rr ¿rednega ja, je manj gospodarska kakor alna. V teku razrednega boja njega pridobitev se gospodars razmere proletariata v celoti maK> in počasi izboljšajo — če sploh izboljšajo. Toda spošto-je proletarcev, do samega se-ra.it* in tudi spoštovanje, ki ga izkazujejo drugi razredi žbe; začenjajo ae čutiti cna-edae više stoječim razredom primerjati začenjajo njih nso-s svojo; staviti začenjajo več-zahteve nase, na svoje stano-je io obleko, na svoje znanje, jo otrok itd., zahtevajo, da eloini vseh pridobitev kultu-Ta vedno občutnejši so proti vaakemu zapostavi jen ju in zatiranju. Ta moralna povzdiga proletariata je euakega pomena s prebujenjem in neprestanim naraščan-em proletarake "požel ji voati", ki raste mnogo hitreje kakor morejo rasti z današnjim izkorišče-valuim sistemom skladna izboljšanja, njegovega gospodarskega >oložaja. Vsa izboljšanja, od katerih marsikateri upajo, drugi pa se zopet boje, da bodo napravila delavce zadovoljne, nujno morajo ostajati za tistimi delavskimi za-itevaiui, ki so naravna nujna posledica njih moralne povzdige. 'o&lcdica razrednega boja mora )iti tedaj le neprestano naraščanje nezadovoljnosti proletariata s svojo usodo. Ta nezadovoljnost se seveda najmočnejše pojavlja tam, kjer zaostaja gospodarska jovzdiga proletariata najdalje za njegovo moralno povzdigo, katere naraščanje pa se trajno nikjer ne more zabraniti. Tako se nam slednjič pokaže razredni boj za ne-smatren in neploden, če ne teži ^reko obstoječih produkcijskih razmer. Čim više dviga proletari-at, tem bolj se ta vidi oddaljen od cilja svojega teženja, od zado voljnega, svojim nazorom o človeškem dostojanstvu nrimernega življenja. Sele socialistična produkcija more napraviti konec nerazmer nosti med zahtevami delavcev ia sredstvi, ¿i jih imajo zadovoljiti, z odpravo izkoriščanja in razrednih razločkov; socialistična produkcija odpravi s tem tisti mogo čni povod za nezadovoljnost delavca s.svojo usodo, ki ga rodi lanes zgled razkošja izkorišča valeev. Če se ta povod odpravi, potem se delavci sami od sebe o-meje na tisto mero, ki je skladna s pričujočimi sredstvi za zadovoljitev njih ¡potrebščin. Kako zelo socialistična produkcija sama po-množuje ta sredstva, smo že videli. (ilodajoča nezadovoljnost, 14 požel ji vost", je nepoznana v komunističnih družbah. Pač pa v z raste z naravno nujnostjo iz razrednega nasprotstva in izkoriščanja tam, kjer se čutijo izkoriščanci izkoriščevalcem moralno enakovredni ali celo več vredni. Če je prišel izkoriščan razred enkrat tako daleč, potem se njega "po željivost" ne uteši preje, dokler ni napravil konec svojemu izkoriščanju. Dokler je torej razredni bo, proletariata v nasprotju s socia lizmom, dokler ni nameraval nič druzega, kakor s koncesijami pri boriti proletariatu zadovoljivo stališče v okvirju sedanje družbe tako dolgo je bilo neinožno, da bi dosegel svoj cilj. Podoben je bi vijaku brez konca. Vse drugače pa je, odkar se je strnik> soeiali stično gibanje z delavskim: seda. ima delavsko gibanje cilj, katere mil se vidno bliža, sedaj dobivajo vse strani boja večji pomen, tudi tiste, ki nimajo neposredno prak tičnih posledic, če le pospešujejo samozavest in ugled proletariata njega zadružno skupnost in disci plino. Sedaj se tudi marsikatera navidezno izgubljena bitka izpre meni v zmago, sedaj pomeni tudi vsaka izgubljena stavka, vsak od klonjen zakonski načrt, ki bi ime služiti interesom proletariata. ko rak naprej do cilja, do osvojitve človeka vrednega življenja. 0< sedaj naprej se kaže, da se vse gospodarske in politične odredbe ki se ukrenejo z ozirom na prole tariat nagnejo v njega korist, pa naj imajo njemu sovražna ali pri jazna teženja, samo da prispeva jo k njega prebuji in moralni pov zdigi. Odslej ni bojujoči proleta riat nič več podoben armadi, ki ne pride naprej in le trudoma največjimi izgubami ohrani dob Ijene postojanke; polagoma se naj zaslepi jene j«emu očes u jasni, da je bojujoči se proletaria ne premagljiv osvojevalee, ki mu nič ne more ustaviti zmagoslavnega pohoti«. Razrnedna justica. Dva zaupnika organizacije les nih delavcev v Hamburgu sta v inseratu svarila pred stavkokazi Ko sta bila tožena zaradi žalenja časti in nasilstva, sta bila obso jena na 10, oziroma 14 dni zapo ra. Pomagalo jima ni nič, čeprav sta opravičevala svoje dejanje s tem, da sta hotela opozoriti svoje tovariSe, da jih puste pri miru ker utegnejo drugače priti v ne priliko s sodnijo. Kristan v Milwaukee. Kakor napovedano, se je vršil Kristanov shod v petek večer (20. sept.) Slovenski in drugi jugo-slov. delavci so ob tej priliki pokazali, da vedo ceniti vrednost iristanovega shoda v polni ineri, kajti udeležba tega shoda je bila nepričakovano velika. Prodalo se je za okrog $20 brošur in kolekcija je »našala okrog $40. A ne samo gmoten uspeh, tudi moral-ui uspeh tega slov. shoda je bil vsakem oziru popolen. V nedeljo dopoludne je sodr. iristan govoril hrvatsko. Tudi ta shod znači velik korak naprej v gibanjn tukajšnjega jugoslovanskega proletariata. V ponedeljek popoludne se je sodr. Kristan odpeljal v Kansas v spremstvu sodr. Frank Podboja. stavo cunjo in močno razžalila sodnike. Oba dva sindikalista so po zaslišanju zopet izpustili. Dobiček od brsojava. MESTO, KI IMA SVOJ PREMOGOVNIK. Mesto Grand Juction, Colo., je edino mesto v Ameriki, ki ima svoj premogovnik in ima socia-iatično mestno upravo. Prebivalci te^a mesta dobivajo premog za $1.50 tono. Na vprašanje kako more mesto prodavati premog tako poceni, je mayor Fodd dejal: pri privatnih družbah dobi rudar samo 54 centov za kopanje; mi pa lahko zvišamo plačo na unijsko višino in kljub temu prodajamo premog za polovico ceneje. Leta in leta se je moralo mesto bojevati, da je dobilo od vlade dovoljenje za premogavnik. Mesto lastuje tudi zalogo lesa za kurjavo, kjer dobivajo delo brezposelni delavci. Gonja zoper socialističnega čast nika v Italiji. Ko je še Ferri urejeval "Avan. ti", centralno glasilo italijanske ♦ocialne demokracije, je pisV vanj vojaškovvtehnički sodelavec, znan pod psevdonimom Silva Vi viani. Dasi se je policija na vs»o iiioč trudna, da bi zvedela za pi atelja — ki je bil nedvomno višji častnik — resnično ime, sc ji to ni posrečilo. Za Vivianijev rokopis je "Arantijevim" stavcem ponujala 100 lir, seveda b rezu sne no. Te dni ^e pisatelj, vpokoje-ni topničarski polkovnik Martini i/ficielno vstopil v socialistični stranko in se organiziral v ;vn ski skupini. Ker je hkrati začei spet sodelavati pri "Avantiju je nacionalistični "Giornale d' Itaiia" ves iz sebe in poziva voj nega ministra, da polkovniku odtegne pokojnino. Značilno je, oa imajo vsi Martinevi spisi statističen značaj in da se naslanjajo na ofrcialne dokumente; če u5'n kujejo antimilitaristično, je t ire.i krivda — militarizma. Martini je bil del j časa učitelj na vojn« šo li v Modeni. Radovedni smo. če mu 'm meščanska hujskarija od jedla penzijo. Države imajo od svojih brzojavnih naprav lepe dobičke. Izračunali so, da ima Anglija 80 mi-ljonov frankov na leto dobička pri brzojavnih napravah; Rusija 73 in tri četrtine miljonov frankov, Nemčija 48 miljonov, Francoska 44 in eno četrtino miljonov. Kitajska 25 miljonov, angleška Indija 21 in pol miljonov, Japonska 19 in pol miljonov, Avstralija 17 in pol miljonov, Avstrija 16 in pol miljonov, Nova Zelandija 11 miljonov, ftpanska 10 in pol miljonov. Manj kakor 10 miljonov prinaša brzojav v naslednjih deželah: Egipt, Alžir, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bulgarija, Čile, Danska, Grško, Nizozemska, nizozesmska Indija, Rumunija, Švica, Turčija, Ogrska. V Združenih ameriških državah so vse brzojavne proge last privatnih družb. Spomenik delavcev. V Tolpudllu na Angleškem so postavili šestim kmetiskim delavcem spomenik. Ti delavci so po-iskušali leta 1835. ustanoviti organizacijo in so morali zaradi tega sedem let v pregnanstvo. Spomenik so jim postavile strokovne organizacije. Delavci kot tovarniški nadzor, niki v Švediji. Preden je sel švedski državni zbor na počitnice, je sklenil še važen zakon o tovarniškem nadzorstvu. Na novo bo nastavljenih 18 podnadzornikov -delavcev. Ti bodo predvsem nadzorovali manjše tovarne in obrate, kjer dela manj kakor deset delavcev. Približno 5000 obratov bodo morali .. nadzorovati. Vsak mesec enkrat bodo morali poslati poročila tovarniškemu nadzorstvu. <>d |K>dnadzornikov zahtevajo temeljito praktično izobrazbo in tudi nekoliko teoretičnega znanja. Začetna plača znaša let no 2200 K., ki se bo stopnjevala do 3100 K. vsakih pet let za 300 kron. »ooooosoosooooooooooooooot i ► ¡I Stran Kja Strah pred sindikalismom. Vlada je pozvala francoske učitelje, da razpuste svoja sindikali-stična društva. Francoski sindi-kal i stični učitelji so na to izjavili, da se bodo razpustu energično uprli. Nančno ministrstvo širi sedaj potom časopisja vesti, da je določeno storiti skrajne korake proti sindikalistienemu gibanju v učiteljskih vrstah. Če se sindika-listična učiteljska (^nistva do 10. septembra ne razpuste, bodo naj-preje postavili učitelje pred sodišča, ki jih bodo obsodila na stroge kazni. Če pa se učitelji še ne uklonijo, namerava jih vlada povabiti pred disciplinarni svet, ki ima v rokah orožje, da hipoma zastavi pot vsem njihovim težnjam. Ampak francoska vlada se ne namerava lotiti le sindikali-stičnih učiteljev, ampak svojo roko polaga na delavsko sindika-listično gibanje sploh. Pred kratkem je bil v Dreuxu drugi kongres Stavbne sindikatske Zbornice, ki se je pridružila splošni delavski zvezi. Na shodu ni prišlo do nobenega konflikta. Zvečer pa je imel pojrosto imenovani zaupnik zveze železničarjev Vidamant govor, v katerem je napadel policijo in oficirje. Po shodu pa so aretirali Vidamanta in Sordo, tajnika zveze pariških obratov za živila, češ, da sta hujskala proti armadi in jo žalila. Baje ata po Hervejem zgledu imenovala za- ♦oooosooooooooooooooooooo» ZA JOHNSTOWN, PA., IN OKOLICO. Slovenski socialistični klub, št 65. J. S. Z. priredi prvi piknik 29. septembra na slovenskem vrtu v Morali ville. Ob tej priliki se bode točilo sveže pivo, na razpolago bodo iz borne smodke ter raznovrstna gorka in mrzla jedila. Za vse to bo točno skrbel odbor kluba. Vsakdo dobrodošel! "NATURALIZACIJSKI ZA KONM se imenuje knjižica, ki je namenjena za tista rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence io čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte ri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr, Patri-ču, 111 N. Market St. (S. Slavic Sec ), Chicago, 111. STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar jo treba znati vsakemu, ki so šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", Id jo jo založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE lBc ENA S POŠTNINO in ia jo naroča pri upravništvn Proletarca, 2146 Bine Island Ave, Chicago, m. Trgovci knjig doba popust. Razširita svoje znanje! Poučita so o socializmu 1 Razvedrit^ si duha! — "Proletaroc" ima v svoji književni zalogi sledeče knjiga in brošura. Pošljite naročilo šo danes: LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI: Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba.............................80 "Pad Spevednem pečatom", I. zvezek................................ l.Ofl II. zvezek.................................80 Uptoa Binclair (poslov. Joa. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". Pa- vest is ehicaških klavnie.........................................$1.00 Etbin Kristani "Francka ln drugo"..................................86 Pavel Mihalek: "Ia nižin življenja"..................................50 "Tajnosti španske inkvizicije". (Dosedaj izšli samo štirje snopiči). — Snopič po .......................................................f BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflič: "Socialiaem"..................................... 1.60 Enrice Ferri: Socializem in moderna veda.............................60 "»ršava prlkodnjosti" ..............................................80 "Freletariat".......................................................io Etbin Kristan: "Navarni socializem"................. • ................16 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................15 "Komunistični manifest"............................................80 "Zakaj smo socialisti"...............................................10 "Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15 "Socializem"....................................................... .10 "Kapitalistični raared"..............................................16 "Socljalna demokracija ln kmetako ljudstvo"..........................6 "Vojna ln socialna demokracija".*.....................................16 "Občinski socializem'' ...............................................35 "Moderni socialiaem" ..............................................10 "Naša bogatatva" ..................................................5 Po C. Clinne ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 "Krst sv. VladimirJa." (V verzih. Priporočljivo.) .................... "V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.).............................. DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konsumnlh društvih"............................................ "Narodno vprašanje in Slovenci"..................................... "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." ...................................................... "fitiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopi«.) 1. Nekaj ia življenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedeš za * * nebeško kraljevstvo"............................................. "Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .85 JO .10 .1« .10 .lt .M Vso te knjigo ln brošure pošljemo poštnine prosto. Kakor mati. Ni samo šala, ako reče kdo, spominjajoč se srečnih dni svoje mladosti: "Želel bi si ono hrano, kakor jo je znala moja mati pripraviti". Dobra domača kuhinja je bila radost, vsaka hrana je bila dobro skuhana in v takih raznovrstnostih, da je najbolj dopa-dala in bila najbolj zdrava. V teh dnevih nujnosti, si spridimo želodec ker jemo slabo hrano, kateri ne prežvečimo dovolj. To pa nam provzroča mnogo bolezni in mi bi morali znati za sredstvo, katero nas takoj ozdravi. Tako zdravilo je dobro znano Triner-jevo zdravilno grenko vino, ker spodbuja prebavne žleze k energičnemu delovanju in vsled tega provzroča zdravo . slast. Ojača drobovne mišice ter prepreči za-basanost. Rabi naj se v boleznih želodca in Čreves. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Ccihago, m. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa m mh sodiióih. Št. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Talefon: Main 3989 ANGLEŠČINA. Mi poučujemo angleščino in lepopisje že peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila Se danes. Slovenska Korespondenčna dola, 1380 R 40th St., Cleveland, Ohio. (Prejinji naslov: 6119 St. Clair Ave. 8. B. 10). MILWAUKEE, WIS. IN OKO-- LICA. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muskega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugih bljižnih mest, naj vzamejo „"transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja FRANK HRŽIČ-A. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA ŠIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojav- no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. Vsa oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako ae naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropol i taki časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delav«kim interesom. Naročnina za celo leto znaža $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. Dolžnost vsakega socialista ja^ podpirati svojoN časopisja. Afiti-rajto za "Proletarca". Pridobilo mn nova naročnika. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač m da s« bo lahko in hitro brez učitelja priučil slov. angl. slovnice, slov. angl. angleščine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako m> postane amerikanski državljan. Vr-butaga ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. Kn|lga, trdo In okusno v platnu ve/sns (nad 330 strani) stane 82 -in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Edino In na|vc«|c saloftntitvo slov. angl- In raznih slovenskih kn|lg. Plftlte po cenik. 4 PROLETA HEC Avstr, Slovensko Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedet: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STAR&C,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. do plačali delavci ves jubilejui Irumel. Zaradi tega nečuvenegft iz' Bol, Pod. naraka zveza. Na shodu »o sprejeli delavci oatro resolucijo, v kateri pravijo, da med delavstvom in Kruppovim ne vladu prav ni kakršno prijateljsko razmerje, kakor so to naglaaali različni govorniki — gostje ob jubileju. Le organizacija bo pomagala delavstvu pri Kruppu do boljših gospo' darskih razmer, ne pa dobrodelue ustanove, ki jih morajo delavci vami plačevati. POROČILA IZ DELAV8KE IN TERN ACION ALE. Angleška: Londonsko meščansko časopisje se silno vznemirja vsled preteče stavke pekov. Med peki vlada splošna nezadovoljnost, ker so razmere v njihovi o-brti skrajno slabe in nazadnjaške. Voditelji pekovske organizacije svare pred stavko, ker organizacija ni še dovolj močna, da bi prenesla dolgotrajno stavko. — 150 strokovnih kartelov je sklenilo bojkot zoper mesto Blackpool, ker je mestna uprava kaznovala neutemeljeno večje število občin«* kih delavcev. Rudarska zveza je vzlic temu sklicala svoje glavno zborovanje v to mesto, kar je zbu" dilo pri ostalih organizacijah veliko ogorčenje. — Zveza trgovskih sotrudnikov ima lasten bančni oddelek, ki centralizira ves denar zveze in tudi. njenih sekcij. Banka posluje izborno. Sekcij je 600 in ravno toliko agentur, potom katerih posluje bančni oddelek a iajvečjimi bankami. — Organizacija strojnih delavcev in kotlarjev, ki sta izmed najstarejših in največjih strokovnih organizacij na Angleškem, se bosta v kratkem strnili v eno organizacijo. Nova .organizacija bo imela skoraj 500.000 članov. Avstralija: Strokovne organizacijo v Novem južnem Walesu so predlagale vladi, naj ustanovi državne pekarije kot sredstvo zoper vodno naraščajočo ceno kruha. Ista država je imela v preteče-nem letu od svojega rudnika 24 procentov čistega dobička. Država Zipadna Avstralija ima v la-) srtni oskrbi hotel, žago, več ka-saeaolomov, rudnikov in drugih obratov. Belgija: Belgijski delavci so u-stanovili 1. 1907 zavarovalno družbo "Ljudska oskrba" na ¿zadružni podlagi. Pri zavarovalnici je bilo uvedeno zavarovanje za življenje in zoper ogenj. 1. julija 19-12 je bilo v oddelku za življensko zavarovanje 112.637 članov. Mesečni prejemki so znašali povprečno 100.000 frankov, zavarovalna svota je znašala nad 21 miljonov. V zavarovalnici zoper ogenj je bi-lo 11,819 polic. Finska: Pretčeno leto je bilo na Finskem 51 stavk. 1. 1910 pa 54. Pri stavkah je bilo udeleženih 277 (prejene leto 183) podjetnikov in 2084 ( 3095) delavcev. Od teh je bilo 1292 (1846) organiziranih. V 17 (14) slučajih je prišlo do sprave za 3859 (1979) delavcev, v 25 (31) slučajih je doseglo 1370 (2106) delavcev popoln uspeh, v 9 (9) slučajih pa 593 (276) delavcev nobenega u-speha. — Pri sedmih mestnih posredovalnicah je 1. 1911 iskalo dela 15.233 (1. 1910 pa 16.032) delavcev, izpraznjenih mest je bilo 6798 (7059.) Od teh je bilo oddanih 5832 (5744) mest. Za vsakih sto praznih mest se je o-glasilo 1. 1908 181 oseb, iSčočih delo, v naslednjih letih pa 218 199, 194. Japonska: Na Japonskem silno narašča žensko delo, zlasti v tekstilni industriji in v industriji za svilo. 66 procentov vseh v industriji zaposlenih oseb je ženskih delavk. Delovni ¿as za žene je do. ločen na 12 ur, a ker ni prestroge kontrole. *e ta čas dostikrat prekorači. Ob koncu 1. 1908 je bilo zaposlenih s tkanjem sirove svile, s predelavanjem bombofca, s preio ?M. 373 284 n*Ph. od teh je bilo 40 787 moikih delavcev nad 14 lotom. 2475 dečkov pod 14. le- tom in pa 296.424 delavk čez 14 let in 33,596 delavk pod 14 letom. Mezda odraalih delavcev je znašala 30 do 51 seno v (1 sen je približno dva in pol vinarja), dečki dobivajo 12 do 20 senov, odrasle delavke 20 do 28 senov, dekleta 10 do 18 senov. Ob teh nesramnih izkoriščevalnih plačah ni prav nič čudnega, če se je zvišal izvoz Japonske od 1. 1891 do 1910 od 70 na 450 miljonov dolarjev in da ameriški tovarnarji silijo na Ja ponsko, kjer dobivajo cene delov ne moči. Pri mnogih izdelkih je vsled izkoriščanja delavcev dobi ček tako velik, da uvažajo tovarnarji sirovine iz Amerike na Ja ponsko, tukaj plačajo uvozno ca rino, in ko jih na Japonskem pre delajo, jih z novo carino obložene zppet pošljejo v Ameriko. In v Ameriki jih še vedno ceneje prodajajo, kakor pa če bi sirovine predelali doma znajmodernej-šimi stroji in z najboljšimi delavci. Kanada: 9. septembra se bo pričel v Kanadi strokovni kon gres, ki ga poseča velika večina kanadskih strokovnih organizacij, vse t. zv. mednarodne zveze "American Federation of Labor" Glavne razprave na tem kongresu bodo: kanadska zakonodaja, v kolikor se tiče delavstva, osem urni delovnik, zakoni o zavaro vanju Zoper nezgode v poedinih provincah in razlaganje teh zako nov pris odiščih4 dopolnili predlogi k zakonu o obrtnih sporih, stališče strkovnih organizacij na sproti nameravanemu zakonu o starostnih rentah, preosnova vo lilnega zakona. Kitajska: Največji rudniki za premog na Kitajskem v Kajpin-gu in Lanhovu, ki obsegajo 220.-000 kvadratnih milj ozemlja so prešli v času bokserske vstaje iz državne posesti v last angleškega konzorcija; konzorcij je zvišal prejšnjo letno produkcijo premo ga 80,000 ton na 2 miljona ton. Ci sti dobiček je znašal na leto 6 miljonov mark. Kakšne so delavske razmere, o tem previdno molči poročilo ameriškega konzula. ZASTOPNICI PROLETAROA. Adamsburg, Pa.: Jo«. Montar, box 120. Aurora, III.: John Blamhitz, H. F. D. 4, box 63 A. Aurora, Minn.: John. P. Novljan, b. 78. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton, Iowa: John Kraftevee. Canomburg in Meadow Lands, Pa.: John Koklick," box 276, Canonsburg, Pa. Chicopee, Kans.: Anton Solar, box 209. Chisholm, Minn.: Jos. Drobnieh, box 152. Claridge, Pa.: John Mlakar, boi 68. Cleveland, O.: Antou Gradisher, 1158 E. 61st 8t. Clinton, Ind.: Viktor Zupančič, box 17, K. It. CoUinwood, O.: Dominik Blummel. Columbus, Kaiui.: Martin JureČko, R. R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrieh, box 523; Frank Pavlovi«. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank K audi*. Ely, Minn.: John Teran, J. ftkerjanec. Franklin k Oirard, $ana.: Fr. Wegel. Frontenac, Kans.: Anton Katzmau. John Bedene. Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Olencoe, O.: Nace Zlemberger. Oreensburg, Pa.: Frank Matko, Key stone Hotel. Herminle, Pa.: Jos. Brie. Hibbing, Minn.: Frank Uitti ia Henry Delles. Gilbert and McKlnley, Minn.: Anton Sterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Indianapolis, Ind.: Filip G od i na in J. Markich. Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Kansas City, Kana.: Frank Alei. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, IU.: John Rogelj, 1216—3d St. Martin Novlan, Jakob Brej. Livingston, ni.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okolica: Anton Stra-tišar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuftljan, 229 — 1st Av.; John Krainc, 317 Florida St. Morgan, Pa.: Louis Glaier. Mulberry, Kans.: John LekAe. Oregon City, Ore.: John K urnik. Panama, 111.: Jos. Ferjančič. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec. Pullman, IU.: John Levstek, 11262 Stephenson Ave. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, box 47 Call. Rock Springs in Reliance, Wyo.: Jernej Vertit, box l£2, Reliance. Roalyn, Wash.; John Zobee, box 19. Roundup, Mont.: Martin Melnariit. Springfield, I1L: Frank Bregar. S teuton, IU.: Anton Ausec. Stone City, Kana.: John Gorsek. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Struthera, O.: Math Urbae. Sublet Wyo.: John Ostrožnik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Waukegan k North Chicago: John Gantar. Youngstown, O.: John Petrii. Potovalni zastopnik za Pennsylva- nijo, W. Virginijo, New York in sploh za celi East: Frank Podboj. Sodruge v tistih naselbinah kjer fte nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglaaijo za zastopništvo. Prijavijo naj se kar potom dopisnice na upravniitvo 4 4 Proletarca'na kar jim pošljemo vse potrebno. Upravniitvo. SODRUOI1 Vsak socialist bi moral naroči ti PROLETARCA,'' kajti list ži-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral kíriü "PROLETARCA", kajti to js prva naloga naše itranke. Vsak socialist bi moral točns plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način ss zamore osigurati napredek našemu listu. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. 11. Ime veijo halogo er, vertiis, près» aov ia drugi k drmgvtin. Isvrtujs ta* raakorretue popravila v tej Stroki f niski eeauL MUwaukee, Wis Sodrug LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrv.ttom s vej dobro zaloieni SALOON. Najboljše obleke AVSTRO-AMERI KANS ČRTA. NI2CWK GENS. Velike ugodno«II: električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine ttetjifa razgreda na parniku Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovu se govorijo vsi Avstrooierski jeziki. Izdeluje po meri sodrug J. Krainc 317 Florida St. Milwaukee, Wis. popravlja, čisti, pela m barva stare. Družbeno ladjevje parnikov ua dva vijaka: Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARN1K1 V DELU. g Na|bol|*e delo In na|nlž|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 108 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. POZOR! SLOVENCU POZOftl SALOON s modernim kerljiUea SveSs pivo v eudikik la haiat^^ ia drugs rwurieM pijaSe ter eeij*» •modkr Potniki dobe éeda» iiiče ae ni ako eeae " Poetresbe točna la laborea. Vsem Bloveaeeoi ta «trugt« es toplo priporoéa MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicaf» Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & C0. fiio'1 Agt s. 2 Wishlngtoi SI., Ni« Yort. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoča ANDREJ MAKAROVIČ! svoj premog, drva i a ekspres. 427 VIRGINIA ST Naroča se tudi pri Ig. Kuiljanu —229 1st Ave. — Telefonska zveza. Obuvala «• RwAk«: «I 11.10 s« ímiím uri i M «trak*: ud S«.SD dO «Mi lus^KS ** 4mWM Mi vaa hočemo vaelej zadovoljiti 1 AHRENS &VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wia Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojač nica, zaloga oblek in dri^p moške oprave. 347—349 GROVE STREET. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj salooa, vsem skupaj pa vse. IG. K U ŠL JAN 229—1st Av«. MILWAUKEE, WIS. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc, mineralni vode in raznih necpojnfh pijač. 1337 So. Fisk 8t Tel. Canal 140* ROJAKI T W-»keoanut ■ Ce kočete piti dobre ' ^sjf^F pijače in se sabaviti po domače pojdite k B. Maluiich-u, 709 Markel Street, Haukeflan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. : POZOR BRATJE SLOVENCI! !• » Ali te veste kje je dobiti najboljle mes po najnlijl ceni? — Gotove < ► v novi prvi 81ovenaki moderno urejeni meeaiei 4 ► Ferko Bros., 270—1st Ave. ii Ptrlt St. ;; • Tu se dobijo najokusnejie sveže in prekajene KRANJSKE KLO- * * BASE, kakor tudi jetrne in krvave domaieea izdelka ter n*ioku*neiSo a PREKAJENO MESO; vse pe najnižjih cenah ! Pridite is prepričajte se sami e nažih cenah kakor tudi o kxkovoeti T našega blaga. * NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naže geslo. Ne pozabite nas torej obiskati v naži nori mesnici v Joe. Trataike- ' vem poslopju. ] MILWAUKEE. WIS. Tele/on: South 3511 \ ^10 (hHH^ft»teeo jooseeae LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 460 6RAID ATE., . KENOSHA. VIS Telefon 1199. Marshall & Ilsley Banka Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša baaka v MUwaukee. Plačuje 3% na hrauUae vlofe Kruppove dobrodelne nstano ve plačujejo delavci Buržvazni listi so se komaj oddehnili od o-motične radosti čez "blagosrčno" miljonsko ustanovo Kruppove tvrdke, a že čutijo delavci zle posledice 4'dobrodelne" ustanove, ki so jo meščanski listi po bar-numeko razglasili. Že dan ' po slabosti so dclavcem prikrajšali v posameznih obratih akordno mezdo. Pri prvem izplačilu po slavnosti, so zapazili delavci v iz-delovalnici kotlov, katerih je približno 1000, da je njihova mezda za 3 marke manjša, kakor «o jo pričakovali. Poizvedbe so dognale, da bodo mo^li delavci utrpeti trajno odtejrovanje akordne mezde, kar bo znašalo na leto 78.000 mark v prid tvrdke, to je mno^o več, kakor pa je tvrdka o priliki jubileja "podarila" delavcem. Nekaterim delavcem so odtegnili čezumo delo. kar bi bilo samo na sebi seveda dobro, če bi jim obenem povijali navadno mezdo; torej tudi ti bodo grenko občutili jubilejno leto. Delavci, ki delajo v livarni, so dobili za 12 sihtov ono mezdo, ki jim prre za enjast Sihtov. In velikodušno so 5e povedali tem delavcem, da so dobili plačan tudi *iht, ko niao delali o priliki cesarjevega obiska. Tem delavcem so odtegnili 3 do 10 msrk. Krupnnvi hočejo menda delavcem toliko odtesrniti, da bo CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOC. KNJIŽNICE. lixtás------$0.05 10 iztisov------.40 25 iztisov------.85 50 istisov------1.50 200 iztisov------4.25 500 istisov---t----10.00 Ali že imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej ju. tri ponjl Ako g* imate, vzemite kakor hi^ro mogoče druzega. Delavec br« volilne pravice, je čolnar bres vesla. Kdor bi lahko volil in nt« voli, je zločinec, ker je kriv, da drugi trpe zaradi njega. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolesnl In ranocelnik. tsdravnižka preiskava bresplaiae—pla &ati je le zdravila, 1924 Blue Ialanrf Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pel.; od 7 do 9 svečer. Izven Chieag« Živeči bolniki naj pižejo slovensko. M. A, Weisskopf, M. D. Iakuis* sáravnik. Urad oje od 8—11 predpoldnt in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Avs. Tel. Canal 476 Chicago, ni STORITE SEDAJ t NaJi vložniki prejemajo 9% obresti, ki ee pripleujeje kapitalu dni Januarja in Julija. Vee denar, vložen na ali pred 10. v mesecu, vleie obresti od 1. istesa Zrinil« promet z nami i« daniš, magari tudi aano i esim dolirjta. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island A ve., Chlcago, 111. Poslujemo za 22 lat, ! sobotah odprta od 6. da 8. zvačer. 6awi«o vsa jezika. 1 » ■ w ' Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- JAVNI NOTAR J. KAKER 2201/2 Grove St. Milwaukee^ Wis. izvršuje vse notarske posle za tu in stari kraj. M. Poldruga* 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE Varicocele B> d rócele i RRE/ so; a I IN BoLB^IN It doesitt pay to your Health Ce pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov T Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas refii bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotn. 25o. in 50o. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nafto ime. neglect r. AD. RICHTER ö CO.. tli Pearl St.. New York. If. Y. Dr. ai«hUr)*T« Congo PtlnU •Ujfttjo. (»«. all 50s.} naledlfvo ^ÏÏJSh^ ^t'* DÄ daíji ZSŠSl is mXl trUp,jenje' l,vino »«»o^ost, vodeniee ia belüai tifaîik Ta prilika ie dan» r.U.t; i.1__i^.u >___i>L . iTiK L J? daia tiitiln' ki io Mpl že velike svete adraval-, » ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem^i zdravljeni po tucatih «¿ravnikov,^^ brezuspeiij da «JSitoi ? iS edine sredstvo, s katerim sdravim v.pairo P««I«jeai le )aa| Popravite Va6e zdravle v moj urad in irovorite uunn« n^^ST ZJtL be.ti>ífÍ^iV.m0J Ur!dín «°vorit« «"P"® Oovoriaio" vsé jéti ke Debili TAJNE r-- ^ -—, moSke bolezni ^^^ Zastrupllen|e zgul>s nagona heleznl ? j E ll krvi heftaák ia vseh drugih besani, kak er Ineija, onetaegleet it4. lediesh is jetrih sdravim hitre aa stalne ie tajne, tivžene one-»•fl«sti, slaboet, napor, zastrupljen je ia »guba veda j PLJUČA naduhe, Bronekitis, sr«-»• bolezni ia pljuftae rk»Tsa^ m- sdrsvim p« mejiVaj.e avežsr nedeljeh »d S tJlltr Ženske bolesnl I beli tok, beleéiae v m+\ »wie, otekline, p^ dju in druge orgeaaka belesai sdravim aa Hinavcu ZSSIOM) Chicago! •4 • ajatr «s4see