Ukaz učnega ministerstva od 6. maja 1874 o risanji v Ijudski šoli. > 1. Ves poduk v risanji v ljudski šoli naj bode skupen poduk t. j. vse učence enega razreda je istočasno s taisto nalogo baviti. 2. Vse oblike naj torej učitelj pred vsem razredom s primernim razlaganjem pravilno in kolikor mogoče veliko na šolsko tablo riše, in sicer tako, da morejo učenci učitelju slediti. 3. Pri podučevanji naj se zmerno dalej postopa, da je učencem mogoče primerno napredovati. 4. Vse risanje v ljudski šoli je risanje s prosto roko, in to izključuje rabo ravnila, krožila itd. Ali se je učitelju na nižji stopinji stigmografijskih tabel ali zvezkov posluževati, ali pa že kar perve vaje brez teh začeti, to se daje vsakeinu na prosto voljo. Vsakako naj se pa pri rabi stigmogralijskih tabel itd. na to gleda, da se pike podaljujejo po tem, kakor raste izurjenost v prostoročnem risanji, upeljujejo naj se pa take vaje tako, da se po malem prestopa od stigmografijskega risanja k prostem risanju. Kedar so učenci enega razreda tako izurjeni, da morejo proste geometrijske slike in njih zveze brez pomot v svoje stigmografijske zvezke risati, potem naj se prestopa k prostoročnemu risanju tako-le: a) Učitelj naj le en del proste simetrijske figure na tablo riše, druge dele naj dodajo učenci sami; b) naj povekšuje in zmanjšuje v določenem raamerji, uCitelj pa naj pove velikost risave, kojo imajo učenci po izgledu na tabli izveršiti. c) posnema naj se predrisava v kakovi drugi določeni nameri kakor je na tabli; d) rišejo naj se pioste oblike in njih zveze po ustnem narekovanji; *) Ta ukaz prinaša ,,Učit. Tov" šc le sedaj, kcr smo čakali še daljnega poduka o tem, kar se ravno sedaj verši, gl. str. 59. e) prosta podoba naj se prenese v stigmogiafijsko mrežo; /) kopirajo ali porisujejo naj se podobe v mreži tako, da učenec sam išče pike in poslednjič tako, g) da se mreža popolnem opusti. Te vaje naj se na vsak način na srednji stopinji doverše! Na prihodnji stopinji naj učenec po narekovanji in predrisanji učiteljevem prostor za svojo podobo sam na papirji določuje in riše le one pike in pomočne čerte, katere so potrebne pri določevanji namere, velikosti, oblike in skupnega razmerja ter posameznih delov podobe. Predmeti, ki se rišejo, naj so mladini znani in primerni njih zmožnosti. S tem, da so se učenci po načinu povedanem v točkah a—f, vadili risati predmete, ki so jih uže opazovali, izurjevali so se v opazovanji. 5. Proti koncu 2. polovice srednje stopinje se more pripravljati na risanje po narekovanji in sicer z lahkimi izgledi iz geometrijskega oblikoslovja. To se godi po okoliščinah primernem, počasnem, ustnem navodu, po katerem učenci rišejo. Predrisati pa pri tej priliki učitelj nima. 6. Na zgornji stopinji se začenja poleg risanja po narekovanji tudi risanje na pamet, pri katerem naj se tako-le postopa: Učitelj riše na tablo prosto podobo, o kateri se temeljito razgovarja in sicer v dialogu; posebno je treba karakteristično stran figure poudarjati; potem učitelj podobo na tabli s čim pokrije, in naloga učencev je zdaj, da jo iz spomina narišejo. Žna se, ka je pri teh risalnih vajah glede izbiranja predlog prav postopati od stopinje do stopinje in le taki predmeti naj se rišejo, katerih oblike so karakteristične in ne preveč zapletene. Risanje naravnih oblik, kakor cvetlic, deželnih prizorov, živalij itd. naj se opušča. Vaje v risanji po narekovanji in na pamet so tudi primerne za domačo nalogo. 7. Učitelj naj popravlja sam le malo, ampak učenci naj to store po učiteljevem navodu. Popravljanje vsemu razredu ima prednost pred popravljanjem poedinim. Pri popravljanju vsemu razredu je tako-le postopati: Kedar je učitelj po pregledu šolarskih izdelkov zapazil, da ima večina eno in isto pomoto, tedaj narisa on predmet z istimi napakami na tablo prav veliko, napake in vzrok napak se razlaga, ter se kaže na sličnost drugih znanih predmetov. Naposled se vsa slika na šolski tabli popravlja. 8. Na srednji stopinji se začenja risanje tudi s porabo mrež, katere učitelj načerta. Proste geometrijske figure so podlaga prostemu risanju. 9. Na zgornji stopinji je kopiranje s table nadaljevati. Kedar učenec na prejšnji stopinji dosta izurjenosti v razumevanji in risanji geometrijskih oblik dobi in tudi geometrijski ornament, po predpodobi učiteljevi posnemati more, potem se začenja risanje listovih in cvetličnih oblik in prostih omamentov in se nadaljuje tudi v zložene oblike. Na tej stopinji se lehko tudi določba v 1. točki prezre in zmožnejši učenci morejo sem ter tja tudi po predlogah risati. Na tej stopinji je tudi primerno, da učenci rišejo prešane (tiskane) rastlinske liste (verbove, deteljne, robidne, jagodne, beršljinove, javorove, hrastove liste itd.). Za dečke je primerno risanje tehniških objektov (t. s. proste duri, vrata, omare, peči, okna, monumenti, mrežasti ploti); pri tem pa je perspektivno risanje popolnem opuščati in samo sprednjo stran predmeta risati. Tu je tudi prilika, učence v razumevanji mer in razmer uriti, posebno s tem, da se predmet zdaj manjši zdaj večji nariše. Risanje pri deklicah na tej stopinji naj se posebno na ženska dela ozira. Učna tvarina je tukaj prosti in zloženi plošnati ornament, čertikaste in ravne okinčevalne oblike (rosete, zvezdnate slike, okviri, robi, meandri, okinčanje robov, plošč itd.). Natančna posnemanja natornih rastlinskih in živalskih in deželskih slik naj se popolnem opuščajo, ker preveč časa zahtevajo. 10. Na dvo- in trirazrednih šolah naj se vsaj to doseže, kar se za srednjo stopinjo zahteva; pa tudi pravilni mnogokoti in krog se mora vzeti. Materijalije (učila). Za predrisanje naj služi učitelju tabla iz lesa, černo nabarvana, in dobra bela kreda. (Platnena tabla ni v ta namen tako pripravna, ker se elastična plošča vdaja vtisku, ki se nanjo pri risanju dela.) Na eni strani table naj se z rudečo oljnato barvo stigmografijska mreža naredi. (Med pikami naj bode 3" prostora.) Druga stran table naj ostaja černa brez vsakih pik in čert. — Potrebno je torej, da je ta tabla, kolikor mogoče navpična nasproti risajočim, da morejo učenci na tabli risane oblike prav videti in posnemati. To se prav lehko naredi na stojalu, katero se na steno priterdi in ki ima late za prepahniti (luknje) in lesene kline, po katerih se tabla lahko gori in doli pomika. Treba je tu uže lukenj in klinov. Kot risalno orodje za učence gre priporočati pri pervih vajah znane elastične ali škrilnate table s čertalnikom, za nadaljne vaje pa stigmografijsko pikčaste zvezke, najpervo ozko, potem pa široko pikčaste, nazadnje pa samo sešite risalne zvezke, ali tudi posamezne listke čistega belega papirja. Risanke (sešitki) pa, v katerih so izgledi uže tiskani, naj se pri podučevanji ne rabijo. Svinčniki naj ne bodo za učence premehki, ker je ž njimi težko čisto risavo izdelati, pa tudi ne preterdi, ker se ž njimi roka ne more lehko in prosto gibati, kar pa je treba za prosto risanje. Srednji svinčniki so torej najbolje v ta namen (p. Hardtmuth št. 1. v belem lesu). Da se odpravi zamudno in sitno rezanje svinčnikov mej podukom, želeti je, da vsak učenec 3 uže poostrene svinčnike v šolo prinese. Raba barvanih olovk pri risanji na spodnji in srednji stopinji ni dovoljena, to se dovoljuje samo na zgornji stopinji pri deklicah, kedar rišejo primerne obrazce. Razumljivo je samo po sebi, da je učitelju učence v rabi risalnega orodja podučiti, in da naj bo v risalnem orodji red in enakoličje v risankah ali listih v vsakem razredu. 4* V risalnici naj pada svitloba skozi okna le na eni, in sicer na levi strani risajočih, da morejo učenci svoja dela lehko pregledovati. Strogo je tudi na to paziti, da uCenci med risanjem nimajo oči preblizo papirja ali table, ker se s tem vid slabi in kratkovidnost pospešuje.