Uredniško in upraunistyo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
naročnina listo:
Celo leto		. 12	K
Pol leta .....	. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno		. 1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ab oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
.st. 123.	Maribor, dne 23. oktobra 1912.
Letnik IV.
Dan vstajenja —Vojska križa proti polnmesecu.
(Piše prof. Anton Bezenšek.)
Zloiija, 18. oktobra..
„In hoc signo vinces.“
Banes je napočil že 'dolgo pričakovani dan, ko se začnejo odklepati okovi iz rok krščanskih I sužnjev, v Evfropi. iTHikaj, kakor Sv Bielg|ra|du in v Atenah, Čitajo vladarji pred vojaštvom in, narodom, pod milim nebom t in vi božjih hramih [ slavnostne vojne manifeste, kateri povzročajo povsolj! vjelikp navdušenost. Zdaj se gre v boj za križ sveti; in za svobodo zlato.
V Jmaniifea|lt|u bol|garfskega car|a, so posebno značilni sleŠeči staivjki:
„Z|a Rilsko planino in tam) za Rodoparui naši bratje po krvi in veri do danes — 39 let po našem osvobojenjn niso mogli živeti, kakor se spodobi za človeka..
Solze balkanskega sužnja, Mici milijonov kristjanov so dimili naša srca, srca njihovih sobratov in sovernikov, [kateri imamo zahvaliti ( svobodo in mirno življenje velikej kršćanskoj osvoboditeljici.
NiajŠe miroljubje je pri kraju. Da pomoremn potlačenemu krščanskemu ljuiMvu, ni drugega pripomočka kot orožje. Samo na tallnačin mu moremo o-hraniti življenje in last, (Anarhija 1 na (Turškem je škodljiva tudi za razvi tek naše države.
Humano krščansko j čuvstvo, sveta f dolžnost, bratu pomagati, kadar mu grozi propast, ter čast in dostojanstvo Bolgarije so mi naložili f dolžnost, poklicati sinove domovine naše pod zastalo. •
Naše delo je pravo, veliko in sveto. S pobožnim upanjem na varstvo in pomoč Visevi|šhjega nat-znanjam bolgarskemu narodu, da je vojska; za človeške pravice kristjanov na Turškem napovedana!“
T,a manifest j je tiskan z, debelimi pismenkami na velikih lepakih, ? prilepljen, po oglih prestolnice, kakor tudi po ivseh provincijalnih mestih, po vseh trgih in vaseh.
Citalo ga starci, žene in otroci — možje in pa fantje so vsi pod orožjemi na turški meji V-. čitajo s pozornostjo, kar piše car svojemu narodu o krščanskih sužnjih, o bratih, (zafihujočih pod turškim jar-
mom tam za planinami, lo njihovem osvobojenjn s pomočjo božjo in z narodnimi žrtvami. Starci se zar mišljajo, žene in otroci na tihem solze pod vtiskom teh v srce segajočih besedi. Njih možje, brati in o-četje p,a med tem že korakajo junaišjM • preko turške meje. Spremlja jih zvonenje iz vseh cerkva, kakor da bi zvonilo k procesiji v s t a j (e n j a.
Na najvišjem prostoru v Zbfiji stoji nova veličanstvena cerkev sv. Aleksandra, 'sezidana prošla leta v spomin osvobojenja Bolgarije. V njej je velikanski zvon, cegar glas se le ob posebno svečanih, prilikah razlega. [To je gotovo največji izvion n\a, celem Balkanu. Kako mogočno on dan^s zvoni, celo u-ro doni'in pritrkujejo mu drugi ubrani Zvonovi. To dirne srce človeka1, ako pomisli, ojaj' pomeni to zvonenje odkritje nove dobe za kristjane in Slovane na Balkanu.
Prekrasen dan je danes, [Zjutraj je napočila ona zona, o katerej poje hrvatski pesnik, da prinese dan Slovanom:
,„Zora puca od Balkana,
Bit’ če dana!“
'Tja dan, ta zaželjem dan je napočil. Zlato solnce sije danes iz jasnega neba ' in topli f hladno zemljo, ki leži v jesenskem počitku in ki bo poškropljena dunes ali jutri obilo s človeško krvjo.
Brez žrtev ni odrešenja! Padlo jih bo mnogo na polju časti, :a padli bodo v boju za „krst (križ) častni i slobojlu zlatnu.“ Njih imena pa bodo slovela večno v spominu onega naroda, za, čegar svobodo so se žrtvovali.
Jako lepe pridige so bile dames po vseh večjih cerkva!]].
Pri onej pridigi, katero je imel s pobožno in rodoljubno navdušenostjo metropolit'Metod v Staro-Zagorski katedrali, je bil navzoč car Ferdinand in kakor se od tam brzojavno poroča, je bil jako ganjen. [Po končani pridigi1 je pd car sam / od svojega prestolu, ki je bil zanj v cerkvi pripravljen, prečita! z visokim glasom in z veliko navdušenostjo ’ — gornji manifest.
V tukajšnji stolnej cerkvi je bila pri službi božji navzoča caricu, vsi bolgarski ministri, ’srbski polnompcni minister Spalajkovie in / grški minister Panas. Pred cerkvenim vhodom je ljudstvo živjahno pozdravljalo vse te visoke osebe.
PODLISTEK.
Narodni grbi na Murskem polju.
Zjbral in napisal Janko Verbajnščak,
(Dial j e.)
K riže |v' s k a župnij a.
Ime vasi: Banovci. Ime grba: Lampiščak. — Lampiščak je precej velik hrastov gozd na vzhodni strani vasi, obdan od vseli strani s širokim in precej globokim jarkom. Torej že lega, kakor tudi ustno izročilo nam pravi, da je stal na tem mestu nekdaj močan grad grofov „Lampe“ (Lamberg?). Že -? prastarih časih je moral biti ta kraj pomeinljiv, že zaradi tega, ker leži komaj četrt ure oddaljen od starodavnega Veržeja. Najs pa ito zanima tukaj tako zelo zgodovina vasi, kakor pa grb, katerega podoba še iz časov grajščakov hranijo na občinskem uradu. Na tej sliki je vprizorjen ,,,lampiščak“ sledeče : Na sredini je velik gozd z gradom na sredi, obdanim z grajskim jarkom, okrog pa je prav živahen sejm. Vas Banovci je imela res nekdaj pravico sejma in lahko trdim, Ida mora biti ta zanimiva slika še iz tiste 'dobe. Po tej sliki je bila naprafvljjena tudi zastava, podeljena od cesarja leta 1857.
Ime vasi: Boreči. Ime grba<:miiha.
Ime vasi: Bučečovci. Ime grba: kajerek (ta-le prvi e je odprt in zategnjen; e). — Nahrbtna torba, kakoršno še imajo dečki v šolo.
Into vasi: Bunčani. Ime grba: cvrla. — Cvrla je nekaf jjajična jed. Sosedne vasi so izmislili pri-slovico : UBunčka cvrla plot'podrla“, s Čim žalijo Bunčane na gostijah.
Ime vasi: Grabe. Ime grba: rajk. i— Tukaj pa omenim, la so tudi Grabe ( jedna izmed tistih vasi, ki so imele pred stoletji v svoji sredi močne gradove. Tukaj so po ustnem izročilu gospodovali grofje
Grabijanski, M so bili gospodarji lepega kosa Murskega polja. 'Vendar še mi dozojaj hi znan noben zgodovinsko resničen podatek, le Puff navaja v svoji knjigi na strani 74 nagrobni spomenik Andraža Gra-binskega, ki je umrl dne 14. aprila 1556, kot ziadnji tega slavnega rodu. Iz grba (v rudečem mramorju rudninska lopama) posnamemo, Ida je bil oženjen s Polixéno pl. Reichenburg, M ima v grbu kronanega tigra. Kakor sem zasledil, je bjil to tisti graibinski grof, |ki je moral > na deželne stroške prodati svoj gradič vježenskemu vojvodi Margetiču. Njegov | nar grobni spomenik) je vzidan ! na levi zunanji strani mariborske stolnice.
Ime vasi: Grlava. Ime grba: žaba (rega(. — Tudi na Gelavi, je stal naj mestu, (kjer imajo sedaj posestniki Makovec, Heric in deloma Marinič svoje sadonosnike, gra|d, takozvani .„Dvorec.“ Ne daleč od „Dvorca“ na južno-zapadni strani vasi pa je bila ob potu, ' kjer hodijo sedaj, Krištančanje f jki Sv, Križu, pristava tega gradu. O tem „Dvorcu“ vemo le malo. Nekoliko Časa so gospodarili tukajj ljutomerski grofje, i potem Gger Mihael Svetonič, ! tudi grofa Lamberga navajia ustno izročilo (zgoutovinskih podatkov o tem grofu se nam ni nič ohranilo), potem so prišli V posest tega gradu „BraneČki grofje;“' in slava tega „Dvorca“ je prenehala z neko grofico, zadnjim gospodarjiem.
Ime vasi: ( Ključarovci. jlme grba: 1 giijovina. (tudi črgovina). — Giijovina je odeja za. konje in tudi ljudi.
Ime vajsi: lljaševci. Ime grba: Čas. Na gostijah ■ imajo obešeno steklenico na sreiÜ stropa, v kateri je iz lesa izrezljanem lepo pobarvan človek, ki sedi na stolu z rokajmd navskriž.
Ime vasi: Kokoriči. Ime grba: Briinbiea. — To je godbeno orodje, podobno grški liri, ki dela posebno otrokom veliko veselje, ki bi neprenehoma i-meli briimbico v zobeh 1 ter s palcem na pero brenkali.
(Med službo božjo za srečno zmago je imel duhovnik dr. Stefan Cankov ginljiv, govor, iz katerega [posnemamo sledeče besede:
„Nastopil je trenutek viharja in pravice. Mi bomo preživeli ep veliki teden, leden postov in pokore. A naj pomnimo, da nosimo klriž na Golgoto in pričakujemo zmage križal nad polumesecem. Bože naš, Ti si hotel, da vzdignemo orožje, da gremo za svojim vojvodom ter da zmagamo s križem.“
Potem je zapelo duhovenstvo z ljudstvom vred:; „Z nami Bog“ in „Mnogaja ljeta carju Ferdinandu ter hrabrej armadi,“
Potem se je mnogobrojna množica, (ki je polnila prestolno cerkev in trg okoli nje, počasi razšla resnih obrazov,- a najdepoli^a, |da bo Vsevišnji uslišal združeno molitev, naj bi bila zmaga križa nad polumesecem sij ai n.a.
Važna socialna vprašanja.
O socijalizmu, je imel v Ljudskem domu v Krajnju zanimivo > in poučno predavanje f dr, Krek. Govornik je razložil, kaj je last, kaj zasebna in Kaj javna last, in kako naj se last rabi. / Kazal je žalostne posledice, ki pridejo, če človek rabi reči proti volji stvarnikovi in če med ljudmi ne vlada načelo pravičnosti I in bratovske ljubezni, j Mi imamo ne le pravice, ampak tudi dolžnosti do stvari, Rimljan pa teh dolžnosti ni poznal, Iker1 ni poznal krščanskega načela. Nikdar, ne sme nobeden rabiti kakšne stvari tako, da bi splošnosti ž njo škodoval, če je tudi ta stvar njegova. Liberalizmtu Sa ti pojmi tuji. Delajo se velikanske zveze podjetij, katere vodi pria roka, z namenom, da oderuhi lože obogate. Drugim ljudem se na ta, način dela krivica ( in | odtod, prihaja draginja. Posameznik bi moral imeti pravico, da bi- se uprl tej koncentraciji kapitala. Delajo se razni poizkusi, kako bi se nastopilo proti kapitalizmu. 'Socialist pravi : Javna oblast ali država naj vzame vj roko vse pridelovanje. Ta rešitev bi za pridelovanje v raznih podjetjih ne bila popolna in hobra. Dobili bi veliko četo uradnikov. Vsjak bi izkušal vleči veliko, plačo, pa malo delati. Naše železnice, ki so v državnih rokah, slabo stoje. IJavna last! pač morajo biti premogokopi in vodne sile, ker to dvoje najbolj rabi veliki obrt, to dvoje naj se podržavi. V kranj-
Ime vasi: Krišitanci. Ime grba: 1 sürotka. — Sürotka je večja mlaka v vasi. Voda je, vso leto nekako bela. Morda so sosedne vasi Kristance s tem hotele vznemiriti, češ, da imajo mesto vode šiirotko, to 'je tista voda, ki se cedi iz mehkega-sira. Na se-pero-vzhodni strani vasi je (velik gozd, obdan z globokim jarkom. iThdi tukaj Jje stal! svoje dni močan grad, ki pa se ni mogel vspešno braniti zoper navale divjih Turkov.
Ime vasi: Križevci, lime grba: jvajKajr. — Vajkar, to je štreja ali klopčič rudeče niti, s katero zaznamuje gospodinja perilo.
Ime vasi:	Logarovci. Ime grba:W hudič na
lanci.
Ime vajsi: Lukavci. Ime grba: botolenke. — Botolenjke so debela, rudeča in precej kisla jabolka. Tukaj edino je še ostal graja, I M pa je le ostanek nekdanjega močnega lukarvskega grajdu, ki je dolgo vrsto let gospodoval čez Mursko polje. Sedaj je ta gradič lastnina gospe Scheukl. pred nedavnim časom so zopet napravili stolp, ki ga je moral baje dati podreti prejšnji posestnik gradu. (Tik ob gradu je še pristava, katero imata zdaj dva posestnika.
Ime vasi: Stara nova ves. Ime grba: recak.
Ime vasi: Vucja ves. Ime grba: vuk (volk).
Ime vasi: Salinci. Ime grba: črešnje.
V e r ž e j s k a župnija.
Ime trga: Veržej, Ime grba: kukavica. — Malo je na Slovenskem krajev, ki bi bili zgodovinsko tako pomenljivi, kakor je ta kraj. In kako tudi ne, saj je imel velik grad, kjer so stolovali veržen-ski vojvodi, ki so se s svojo narodno vojsko v tolikih krvavih bitkah odlikovali po svoji hrabrosti ter so bili takorekoč ščit Murskega polja.
Ljutomer sik ;a ž u p jn i j ta.
Ime vasi: Babinci. Ime grba: riisa. — „[Vtepeni ka(k rüsa“ \ je psovka. 'Riisa 1 je štirinogata in grozna živjab Li živi pa le > v živi ljudsM domišljiji.	(Konec prih.)
ski deželi smo že storili korake, da vodnih sil razni kapitalisti ne bodo izrabljali v svojo korist* !Mi pa vemo dobro, da ima elektrika veliko bodočnost, kor se da moč prenašati. Elektrika na laž postavlja so-cialno-demokratični nauk, dai mali obrtnik in mali kmet nimata prihodnjosti. Za obrtnika in kmeta se lajhko. napelje toliko električne sile, kolikor je potrebuje. Da se vse v redu vrši, za to naj skrbi javnost, dežela ali država, Marxovia trditev o propadu obrta tedaj nima veljave,
Vjelike družbe naj ostainejo zafdruge reči lastnice podjetij, ali država naj ščiti delavno ljudstvo s tem, da družbam naklada primerno velike davke, tedaj z citavčnim vijakom razmerje regulira, in da poskrbi za dobre socialno-politične zakone. Liberalci pravijo : konkurenca in pa delaviskai pogodba naj bodeta prosti, tako se bo vse uravnalo. V teoriji je ta nauk lep, v resnici je pa ljudstvu škodljiv, ker potem delavec nima; nobene moči. ( (To je bilo zlasti taikrat, ko je liberalizem prišel jv cvet,' delavci pa niso Še poznali nobenega združevanj^. Delavstvo je bilo slabo plačano, nastal je proletarijat z žalostnimi posledicami po družinah. 'Papež Leon XIII. je V krasni delavski okrožnici opozoril na to, da ima država dolžnost, varovati delajvca nasproti delodajalcu s socialno-politiönimi zakoni. jZfa napravo takih zakonov se trudimo poslanci. Seta se sme prištevati tudi zavarovalnica1 za starost in nezmožnost. Novi zakon se bo oziral tudi na laneta, ker je tudi kmet v gotovem smislu delavec. Stroški teh zavarovalnic se bodo kolikor mogoče naložili nai kapitaliste. Država tedaj lahko mirnim potom ciioseže to, kar zahteva socialna demokracija potom revolucije.
Tudi obrtnikom liberalizem ni prinese1! sreče. Razvoj svobodne konkurence, je povzročil, da je zdaj mali obrtnik vedno bolj propadal. 'Žrebljarstvo : na Gorenjskem je propadlo popolnoma.. Danes je obrtnik po mestih največji revež, večji kot napaden delavec. Po načelu liberalizma so nastali trusti, velike zveze podjetij. Kapitalisti žanjejo, ker sami diktirajo cene tin množino izdelave, ! uničili sb pa načelo svobodne konkurence, za katero so se prej tar ko vnemali. Liberalno načelo je laž.
Državi moramo dati prjaivico nadzorstva nad podjetji. Tega nadzorstva se pa veliki kapital silno brani, ker hoče biti nemotljen pri sjvojih kartelskih špekulacijah. Nastali so fazni karteli, fa a primer: kondicijski karteli, kjer se stavijo posebni pogoji za kupce. Da se iznebe draigo plačanih agentov, so si karteli razdelili trg, določajo tudi, koliko blaga naj posamezne tovarne i izdelujejo,' da ga ne pride preveč na trg, napravili so si skupne pisarne f in vse vodi enaj, tmaijbolj vešča, roka. Da se ne bo kapital kupičil na strani kapitalistov, naj poskrbi' ! kartelni zakon. Sestavi naj se mešana komisija, ki naj v senatih razsoja o posameznih slučajih, kadar se hoče izsesavali ljudstvo. .Te komisije1 naj bi določevale cene in produkcijo in ob enem tudi nepokorneže — kaznovale.
Krščansko načelo v uravnavi družabnih razmer obstoja tedaj v tem, da naj se premoženjske zadeve regulirajo z davki ! in da naj se \ pri podjetjih skrbi za 'javno kontrolo. Napredek je potreben tudi v javnem življenju. Ce ljudstvo bolj napreduje, kbt okvir' javnosti, v katerem živi, Inastane revolucija, Revoluciji je pri nas bila odbita gUfva S splošno volilno pravico in ljudskim zastopstvom. 'Turška država ni napredovala talko, kakor so napredovali njeni narodi, zato so ondi’ ^edni upori. jCe države napredujejo vi narodnem ih gosnojartkfam smislu, potem se razvoj lahko vrši mirnim potom ( v srečo narodov.
Vojska na Balkanu.
Vojni ples je zarajal svojo krvavo igro preko celega Balkana. Iz vseh delov dežele prihajajo vesti o krvavih bojih.“ Cel polotok je že prenasičen od smodnikovega dima, povsod teče gorka človeška kri, od povsod se slišijo vzdihi ranjenih in trpečih. Bojišč je toliko, faa se človek le težko izpozna in komaj sledi vsem dogodkom. |Vojna, črta,1 katero tvori sedanja vojska), je najdaljša, kar jih1 pozna zgodovina in boj se bije z brezprimerno srditostjo in neiz-prosenòstjo.Kakor smo prerokovali, ! se je tudi zgodilo: v stoletjih nabrani srd in gnjev, ki je zdajj izbruhnil nà dan, ne pozna nobenega usmiljenja, nobenega pardona. Ženske in otroci že padajo kot žrtve razbesnelih narodov. 'Zlasti I turška krvoločnost vganja zopet prave orgij©. Ker jim je bila do 'sedaj bojna sreča nemila, se krvlavo maščujejo nad podjarmljenimi krščanskimi rodovi. Nekateri vojni poročevalci poročajo o groznih in strašnih Činih turških vojakov, ki nečloVieško morijo, plenijo, ropajo, požigajo povsod, kjer morajo zapustiti svoje ozemlje.
Specialni vojni korespondent dunajske ,,,[Reichspost“ poroča na primer iz Stare Zlagore: Ko so se turški tvojaki unitali, pred prodirajočimi Bolgari ob reki Strami j do Kresne^ so vpepelili za seboj vse bolgarske vasi in usmrtili vse prebivalce, ki šo jim prišli'v pest. Bolgarske čete so našle vf Bačevu 150, v Razloskem 100, v Jakorudi 150, v Dolnjem Drag-lištu 80 in v Razlogu 70 na grozen način umorjenih Bolgarov. Strjašen je bil pogled na gor.ečo vaš Me-kul; v vasi je bilo vse polno oskrunjenih človeških trupel, katerim so bile odsekane glave, roke In, (udi noge.
Kar se tiče bojev samih, jdozdaj fee ni prišlo cib\ nikakih odločilnejših bitk, pač pa so dosegle balkanske države že lepe vspehe. Do sekaj zmagujejo balkanske države na celi črti, dan za dnem ‘ prodirajo globokejšo v turško ozemlje. Crnogorci, Bolgari, Srbi in Grki, vsi so se že poskusili s Tfarkom in vsi so zmagali. iVsi \ ti naredi, (ki so na glasu i pogumnih in nevstrašenih bojevnikov, delajo .Čast svojemu imenu. jCeprav še le v pričetku vojnih dogodkov, vendar sp doprinesli že premnogo dokazov velike hrabrosti. Zelasti napadejo sovražnika radi od blizu, da ga potem v boju mož proti možu, iz oči v oči, zmagajo. Toda tudi Turki se branijo krepko. Pričajo o tem velike številke mrtvih in ranjenih, ki jih imajo balkanske države. 'Kakor je bilo * pričiako-vati in kakor kaže tudi dosedanja razvrstitev vojske, so Tiurki vrgli glavni del sVojih sil proti Bolgarom, ki so jim najnevarnejši. 'V bližini Ofdrina bo prišlo do bitke, ki bo odločujočega pomega zal ( potek cele vojske. Se le fee bodo Tiurki 1 zmagali Bolgare, se bodo obrnili z večjimi silami proti ostalim .držar vam, ki bodo do takrat imele lažje nalogo f in bodo gotovo dosegle še veliko vspehov. jVprašanje je samo, ali se bodo Turki posluževali pov!s,em defenzivne taktike ter skrili za odrinske utrdbe, 'ob Katerih naj bi potem Bolgari izkrvaveli, iali bodo ] prešli • v ofenzivo ter se spustili z Bolgari v bitko na odprtem polju. Verjetnejše in za Bolgare nevarnejše je prvo, Zgodilo se bo pa skoro gotovo, kar priča tudi to, da Skušajo Bolgari obiti turško pozicijo pri Odrinu, ker prodirajo na Vzhodni strani in so po zadnjih vesteh v hudem boju s Turki pri Kirlđljšsi, ki leži 50 km vzhodno od Odrina.
)	Oklic.
Na južnovshodnih mejah na(še ! državje divja
vojna.
Brez vspeha je bil upor velikih držav, preprečiti to nesrečo. Že je teklai človeška kri.
Neizrečena beda se razprostira po j bojiščih Balkana.	,
Ranjeni kličejo na pomoč, vendar zastonj, ker primanjkuje najpotrebnejših sredstev, -ida bi se o-hladile bolečine iteli nesrečnih, ki so se borili za svojo domovino.
Je torej jv prvi vrsti v dolžnost; avstrijskega „Rdečega Križa“, da na sosednem bojišču v smislu genevske konvencije izvrši svojo človekoljubno nalogo.
„Rdeči Križi“! se ne briga'' za narodnost, niti za vero ranjenega bojevnika. (Samo potreba pomoči razsoja.	,	.
.Kjerkoli bedja kliče, mora’ ! nastopiti [ 9,lRdeči Križ/ Tako.. zahteva človeška 'dolžnost.
Za prvo, najnujnejšo pomoč j je. (avstrijski „R-deči Križ“ že sklenil odposlati (zdravnike, postrežni-ke, obvozila in sanitetni maiterijaft, kakor tudi barake vpjskgjofeim se narodom brez razlike zastave.
. >. Žali bog ne dopustijo sredstva avstrijske družbe „Rdečega Kri^a“, da olajša zjadostno od dneva, do dneva naraščajočo vojno bedo, kakor to zahteva krvava Sila.,, ;	: j, .. J. , . , ,, . ,,>1
! Avstrijski „Rdeči Križ“ se obrača zlato myjvse plemenite, ljudi, da mu kolikor mogoče pomagajo, izpolniti prvo dolžnost ljubezni do bližnjega. Ohladiti bolečine ranjenih, ohraniti njihovo življenje njihovim, rodbinam	,ljr;	.....
Naroi^ Avstrije take prošnje ! Š©j nikdar niso pustili neuslišane. (Gotovo bodo. tudi tokrat storili, kar jim veleva srce,- -,.0-fo	VjnS';. .V.
Hitra pomoč je nujna.
Tudi najmanjši prispevek je dobrodošel.
Doneski še sprejemajo;
Na Ouwaju.1 ppi vodstvu Zveze ajvtstrijske družbe „Rdečega Križa“, Dunaj, I.„ Milchgasse št. 1. (Račun poštne hranilnice št. 19.215,)
V	Gradcu pri ! blagajniku ( družbe („(Rdečega
Križa“, ' gospodu Prtìriku iFritzu pl. Fritzberg, Kalchberggasse 10. . , 'Mv'.'Vwh	Vj '
V	.'.Maribora iz prijaznosti v upravriištjvu našega lista.
PredsedniŠtvo zveze :
Knez Schönburg.
Dr. vitez Uriol.
Knez Dietrichstefin,
Kneginja Montenuovo..
Fafany MeissnerrT)iemer.
A v s t r i j s k a i 'dr u ž b a ' „IR d e č i Križ“ na Balkan u.
Due 15. t. m. se je vršila na Dunaju v sejni dvorani „Rdečega Križa“ izredna) seja pod. predsedstvom princa Schönburga.
Vlade vojskujočih se držav in otomanski „R-deči Polumesee“ i so se obrnile na avstrijski „Rdeči. Križ“ s prošhjo, da jim pošlje na bojno polje zdravnike, postrežnike, sanitetni materijal in barake.
Na predlogi predsedništva se je sklenilo soglasno, odzvati se vabilu l na, podlagi konvencije iz Genia v mejah možnosti.
Tako pošljejo te dni v Crnogoro: bolnišnico s 50 posteljami in dva zdravnika, 15 postrežnikov in 6 postrežnic iz bolnišnice Ruidolifinumal ( „Rdečega Križa“ in mnogo sanitetnega materijala. .Vi (Cetinje je poslan poseben delegat, da uredi postavitev bol nišniee. Dalje ambulanco, sestoječo iz g zdravnikov, 10 postrežnikov in sanitetni materijal za Podgorico.
V	Bolgarijo: Ambulanco z 2 zdravnikoma in 10 postrežnicami ' ter mnogo sanitetnega materijala.
V	Turčijo je bilo Že (poslano predi 10 dnevi, po. torn otomanskega „Rdečega Polumeseca“ sanitetnega materijala v vrednosti 5600 K ; pošlje se še drug mar terijal.
Predsedstvo avstrijskega JRdefeega Križa“ je pooblajščeno delati v to svrho z društvenimi sredstvi do 150.000 K.
B a 1 kia n s k a v o j n a i n na Š a i np u stri ja.
Prafeke tovarne za perilo I so dobile dne 118, t. m. več velikanskih zabojev perila, (katerega so odposlale pred kratkim v Turčijo, nazaj. Blago je pp vredno več tisoč kron in imajo tonarne vsled vrnitve blaga precej občutno škodo, prepovedan je tudi eksport nja Balkan za izdelke čeških predilnic, — Škoda,, ki jo trpi vsled tega, presega že sedaj več stotisoč kron.
Srbsko-turška vojska.
(Uspe š no prodiranje S |r b o v.
Srbske čete generala Živkoviča so dne 20. t. m. zasedle Novi Varož ter prodirajo sedaj že proti Prepolju.
Srbska glavna armada pod poveljem prestolonaslednika je zajvzela v soboto nekoliko okopov pri Podujevu. Po noči je turška posadka zapustila mer sto ter se umaknila proti Prištini. ( Drugi ' (lan dn* 20, t. m. zjutraj so zato zavzel5 Srbi mesto Podüje-vo brez vsake posebne težave. Bogat plen jim je padel v roke. Dobili so eno turško zastavo, 80 šotorov,
110.000	patronov, 80 volov, 100.000 kilogramov cviba-ka in mnogo druge municije.
V	Podujcvi so Srbi posta)vili srbske civilne oblasti.
Istega dne so padle tudi Bujanovce ; v srbske
roke. trknsn i % V ftrov	os «
. Dve srbski in ena bolgarska divizija so udrle preko DjCverBakra v Macedonijo. iZJapoveduje jim srbski general Stepanovič. , 'Zasedle so okraj Krivo^ palanka.
Srbi na Kosovem.
Vi Belgrad je-došla vest, da so Srbi zavzeli že vas Gračanica, kjer se nahaja staroslavna cerkev, ustanova srbskega kralja Miljutina. 'Srbski voji so opravili v tej cerkvi svojo pobožnost ter se dali še tudi tamkaj obhajati. Uraidno ta vest pa še do sefclaj ni potrjena.	,	- i
Od ločilna bitka m e id Srbi in Turki.
Solun, d.ne 22. oktobra: Zekki pagia je odredil vse, da se postavi odločno v bran Srbom, ki prodirajo proti Kumanova. (Večjo bitko pričakujejo še la prihodnji teden, ker Srbi vsled neugodnega terena le počasi prodirajo. Zekki paša, ki je bil učenec generala Goltza, in ki ima 100,000 mož vojske in tudi, dobro artilerijo ter vpč ^trojnih .pušk, namopafva še najprej pognali nazaj prodirajoče Srbe in se bo o-brnil nato proti KjustendUn, Njemu se pridruži tuifi neki nemški. aviptik, (k,i si je pa. dal turfeko ime,-Tlurkg poročila pravijo, da, se .bodo Še nekaj čatsa širile vesti o vspehih Srbov, toda ti vspehi so ba brezpomembni. Odločitev, bo padla Še Je pri ,Kuma-
nOVll, ,i; V ) i.VrXV I-'	.!	. '	•. ' ■ fi
R u m u n s k a in b al k a n s k a vojn a.
Dne 21. t. m. so izročili bolgajrski, srbski in grški poslaniki rumunski Vladi note ,b \ napovedbi vojne. Vse vlac^e so izrekle željo, dia bi ostaja Riu muu§ka nevtralna. Ministrski predsednik, Majprescu je '	l vsake p-
n r■ «vi., n /mp-.v.iva ■ "	■ ■■ -	-i'..	■
Manifest s r h s k e g a k r a 1 j a na srbsko ljudstvo.
Manifest srbskega kralja! 1 na srbsko ljudstvo, ki je bil izdal v petek, dne 18. t. m., ob 5. popoldne, se glasi :
„.Usoda balkanskega polotoka je zopet na dnevnem redu. ’Tudi je zopet v ospredju' ! usoda Stare Srbije, te staroslavne1 in toliko preizkušene matere našega kraljestva, katera je historična zibelj srbske države. Stara Šrbijpt,stoji zopet v ospredju, ona Staira Srbija, kjer sp vladali, slavpi srpski kralji in carji in kjer se nahajajo slavne prestolnice Nemaničev, To je ona Stara Srbija, v kateri stoje bivše srbske prestolice Raška, Pribili a, Skoplje in .Prizn renj. , Ta_ Staira Srbija, kjer žive. naši bratje po kr^ vi in jeziku, Ječi, ppd - neznosnim riOtomapakim:,! režimom. že stoletja. Od berolinskega kongresa sem tvorijo temelj, turške uprave umori, uboji, nasil.stva v..p-tomanizapije Žep in mož .ter zaničevapje aafee vere, našega . jezika s ia. srbskega imena/ ; ìNoyi konstitucte jonalpi režim v, Turčiji je nadaljeval nečloveško delo y Stari Srbiji, kjer niso bili Srbi varna življenja niti svojega imetja in kjer so bili vedno do skrajnosti pgrožpni. jApajHiija je 'dosegla vrhunec | in-izato se je. Srbija odločila, da stori konec, tem neznosnim razmeram/.	•	,
Tia kraljev manifest konča s pozivom! na junaške čine. ,	, ,	,
1	Srbski p o v e 1 j n i k i.
Srbska vojska I operira v .Štirih kolonah. Vrhovno ppveljništivo ima kralj sajnj,, Sel generalnega Štaba je general Putnik, njegplv pomočnik je Zivojin Mišič. Eni koloni poveljuje general Sljepam Stepa-» novič, drugi, koloni ! prestolonafelean ik Aleksainder, tretji Boža Jankovič in četrti Mihajlo Živkovič. Kor iona generala Stepanoviča operira skupno z Bolgari. Koloni prestolonaslednika Aleksandra; in Jankoviča operirate iz Loskoveal in Vranje proti jugu, kolona generala Živkoviča pa na zajhodni strani.
Bolgarsko-turška yojska.
Bolgari pred Oidrinom. — Bolgarske
z m a| g e. — /Turki se umikajo.
Vesti, da so prodrli Bolgari pred Odrin (Adrian opel) celo turški oficijelni krogi) ne zanikajo več, Bolgari so tedaj s svojo gtejvno (armado dosegli' na turških tleh že lepe vspehe, kar vlzbuja po celi Bolgariji ne le velikansko navdušenje, temjvfeč bodri še tildi bolgarsko j vojaštvo do zmag. jSi tem je dobila bolgarska armada napram svojemu nasprotniki ono moralno pretežnost, ki so jo dosegle tudi že armade Črnogorcev, Srbov in Grkov s tem, da so udrle na sovražna tlak iTjega dejstva ne morejo spremeniti razna poročila iz Carigrada o turških zmagah. Vi vseh taikih slučajih se je pač šlo le za manjše praske, ki niso odločilnega pomena ter ne spremene prav nic na najvažnejšem vprašanju : Kdo bo zmagal pred Odrinom?
Tarn si stojite nasproti dve po številu približno enako močni armadi, 'toda Turki 1 imajo to prednost, da lahko čakajo na napak za odrinskimi utrdbami.
Zmagajo (Turki, potem gorje Bolgarom in gorje tudi ostalim državam. JCe bodo pa poraženi Tur* ki, potem je položaj Turške za delj Časa v skrajni nevarnosti.
Dne 20. t. m. proti večeru je prekoračil nek bolgarski pešpolk bolgarsko mejo I pri jBalkuhlu v smieri KirkiRisa, da krije levo kriljo glavine bolgarske armade.
V i času, jko je korakajia glavna bolgarska ajr-mada proti utrdbama, KurdŽali in Mustafa Paša ter ju vzela z naskokom, da je dobila prosto pot do O-drina, so skušali Turki udreti pri TjimbraŠu, ki je komaj 20 kilometrov oddaljen od Plovdiva, I v Bolgarijo, kar bi bilo imelo za Bolgare lahko usodepolne posledice. JCe bi' se Turkom to posrečilo, potem bi dojbili v roke železnico iz Flovdivja v Odrin, po kateri dobiva 1 bolgarska gla\vna armada j pred Odrin živila in strelivo, ter bi jo lahko razdjjali. S tem bi bila bolgarska armada odrezana ip v najjvečji nevarnosti. Do sedaj se pa to Turkom še ni posrečilo, ker bi sicer že bili dospeli pred' Plovdiv, tojcte svoje napade bodo gotovo ponovili. }Zja ! omenjeni prelaz pri Timbrašu so se vršili zelo vroči boji, ki se pa bodo gotovo še ponovili.
Bolgarske čete prodirajo pa celi črti. 'Turško vojaštvo se pomika iz strahu v velikem nerichi na» zaj in pusti ležati za seboj puške, topove in munì» cijo. Turško prebivalstvo zapušča svoja bivališča.
V nekaterih vaseh so pustili Turki svoje majhne o* troke, katere so potem bolgarski vojaki spravili na varno. Bolgarske prednje straže1 so' prodrle neposredno pred Kirkilisso in so dospele pred črto for-tov in redut trdnja(ve Odrin. Vse višinske pq'zicije so vzeli Bolgari z bajonetom v roki. N trdnjavi Mustar la Paša so zaplenili Bolgari Čez 100.000 kilogramov žita.	‘	- i :: ! ü $ ‘1 v >
T u r k i! bombardiriajo' bolgarska po-morska meist a B ur a s in V ar n m >
Dne 21. t. m. so bomb a|rdir ale turške vojne lađi je obe pomorski luki mest Varno in Burgas ob "Ornem morju. Obe luki ste precej trpeli, RajZun tega so bombardirali i tudi hejtitrjeno luko Kavarna, kar je prbti mednarodnem pravu.
P r e d O d r i n o m. r- ZJ a d n j a p o r oč i 1 a.
Pred Odri nora se niso v zadnjih urah zgodile nobene Važnejše spremembe," 'Računa se. da razpolaga turški general Abdulah paša med Kirkilisso in Oriirinom s 150.000 možmi, to je: 1., 2.. B. in 4. armadni zbor. 'Odrin obdaja 27 lortov, ki pa I imajo dve slabe lastnosti. Oboroženi so večinoma z zastarelimi topovi in so oddaljeni od mesta 3 do 4, k večjemu do 6 kilometrov. Sovražnik z modernimi topovi za obleganje lahko zajedno Z obstreljevanjem lortov strelja tudi na mesto, kajti moderni topovi iz-streljajo svoje granate preko lortov na mesto. Iz tega vzroka je general Abdulah pašta, napravih okrog teh starih lortov j š!e nove torte, ki so 8 do 10 kilometrov oddaljeni od mesta. N kratkem času, katerega je imel za napravo, mu ni bilo mogoče napraviti takšne moderne forte, kakoršne zahteva moderno obleganje trdnjave, toda napravil je iz betona in železnih plošč utrdbe in jih opremil ž modernimi topovi iz tovarne Krupp, riki, zabranjujejo sovražniku, Se jim bližati! z infänterijo \ in kavalerijo. (Le če so premagane ' te : prednje utrdbe, se še le '? zamorejo vzeti z naskokom notranji forti.
Krepka zaslomba odrinške trdnjave je pa tudi druga trdnjava Kirkkilisse, ki je oddaljena, od mesta5 Odrina 50 kilometrov. Vsaka oblegovalna armada mora torej z oblegovanjem Ogrina tudi istočasno oblegati Kirickilisso. Kirkkilisse pa‘ imàjO V okVOžju 20 kilometrov stalne forte.
Z naskokom se Odrin ne more vzeti, ker bi sicer imeli Bolgari ravno tako velike izgube, kakor so jih imeli Japonci pred Port Arturjem, Oblegovfanje obeh trdnjav bi pa trajalo več tedfnov, mogoče tudi več mesecev in bi imelo naposled Še to slabo posledico* da bi za mogli Turki' v tem času dobiti novih čet iz Azije, in bi prišli Bolgari med dva ognja). A vsekakor čaka Bolgare težavna naloga.
Bolgari prodirajo po nižinah rek Bregalenica, Strame in Mesta,< katere so že tudi zasedli. !V boju dne 18. t. m. pri Cumaji so ziaplenili Bolgari tri tö-pove z municijo. Vjeli so 140 turških vojakov. V Mehomiji site se udaii dve turški stotniji. Bolgarska .prebivalstvo, katero je tuka| prestopilo v turško (ve-
ro, pozdravlja navdušeno bolgarske [ čete > kot svoje brate in jim izroča orožje. Bolgarska četa je zasedla mesto Doulen, kjer je imela bogat plen, 1 zastavo, 265 zabojev s patroni, 80 vojaških pušk,, mnogo municije in drugih vojaških potrebščin. IVjeli so 40 turških vojakov, ostali so pobegnili. -Tudi mesto Kir-diali je pajddo» Bolgari so vjeli nekega turškega majorja z oddelkom vojaštva, kateremu je isti poveljeval.
v
Crnogorsko-turška vojska.
Prodiranje Črnogorcev.
Crnagora je bila, kakor poročajo uradno, do sedaj še povsod zmagovite. IV boj$i pri Tjuziju, in na Sipčaiaiku so vjeli Crnogorci nad *4000 mOžin60 turških častnikov. Črnogorske izgube [ so sicer res velike, dogovarjajo pa velikemu številu turških, čet. V Podgorici in drugih mestih V Crnigori je že nad 6000 turških vjetnikov.
io v ■. v p roti S k a d r u.
Črnogorska armada, ki prodira proti Skapru, obstoja iz glavne lajrmade prestolonaslednika Danila in šteje 20:000 črnogorskih vojakov, katerim se je pridružilo še nad 6000 Malisorov, Druga kolona, ki bo prodirate preko TaraboŠa proti Skadru pod po-veljnišjtvom vojnega ministra 'Martinoviča, šteje , pa 16.000 mož. Zatrjuje se, da bo še tekom bližnjih ur začela črnogorska artilerija boj proti Tfarabošu, in da se vrši kmalu odločilni naskok. Kakor jutro zavzame črnogorska armada trdnjavo TiaraboŠ, ji Je odprta pot do Skadra,
Grško-turška vojska.
Grška armada' z m a g o n ojs n o p r o -
r	d i r al.
Grška arm^jda pod poveljem priestolonaslißdni-ka Konstantina, ki se je zbrala pri Larisi, je prodrla čez grško mejo dtT turške trdnjave Masona. In boj za Blasono je trajal Stiri ure. [Grki so zavzeli ElajSono ter potisnili Turke proti SardanOpornu. fö-krog Blasone so zavzela Grki vse holme ter se pripravljajo na. odločilno bitko. Turške čete so se Utaborile v močni poziciji pri Klaholivadijoni, odkoder gospodarijo nad prelazom, jki brani vhod v dolino Vistrica.
Druga grška armada pod poveljem generala Sapunfakisa je pa odkorakala na tesalsko mejo.. In tukaj je prekoračila reko, ki loči grško provinco A-karnanijo od turškega vilajeta Planino, in je prikorakala v najjužnejši del tegja vilajeta,, v nižino ob severnem obrežju zalifva Arte, Turške pozicije se pa ne nahajajo ravno v tej dolini, ajpjpiak so dalje še proti severu v gorovju, jkatero morajo Grki prekoračiti, če hočejo priti pred ' močno turškoi trdnjavo Panino..- •“* i "** .	0
G rki zasedli o t o k a; L e mn o s in T e-n e d 0 s.
Grška fintila je zajvzela otoka Lemnos in Te-nedos. Turška posadka, ki ni bila baš mnogoštevilna, se je po kratkem boju vdala.
j S l i k a r j, i n a b o j i;fe č u.
Srbski akadfemični slikar Mejliša Glišič' je v svfrha slikanja vojnih prizorov* odpotoval | na vojno bojišče.	» m
Raznoterosti.
Iz šole. Suplentin|a v Cirkovoih Marijana Požar je imenovana stalnim učiteljicam istotam. — Stalni učitelj na Polenšaku Jožef Grup je imenovan za najdučitelja istotapi- & Provizorični učitelj v Cirkovoih Ernest Laissbacher je imenovan za stalnega učitelja istotam, i— Stalni učitelji pri Sv, Miklavžu pri Ormožu Franc Kacbas je imenovan za, učitelja v ! Hajdinu pri Ptuju. — Učiteljica pri St. Vidu niže Ptuja Ana Bezjak je imenovana, za učiteljico v Haj-*• dinu. —- Provizorična učiteljica ročnih del v Šoštanju Marija Trohej je imenovana za stalno učiteljico ročnih del za Šoštanj in Topolšico. )- Definitivna učiteljica pri 3}v, Bolfenku v Slovi, goricah Josipina Belšak je imenovana, za stalno učiteljico pri Sv. Roku ob Sotli. — Umirovljeni so: Janez Kocmut, nadučitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju Ì in (Helena Jenko, učiteljica pri Sv, Jakobu v Slov. goricah.
Nova knjiga „Nedeljski listi in evangelja“ je ravnokar dotiskana. Ko 'bo vezana, dobijo p. n. župni uradi naročilno polo po dekanijskih uradih. V tiskarni sv. Cirila se knjiga ne naročja, na kar o-petova.no opozarjanio čč. duhovščino.
Izpraznjena učiteljska mesta. Na Štirira^red-nici v La,jteršj)ergu-Krče\rini 1 (prvi plačilni razred) je oddati službo učitelja ali učiteljice; prošnjef do dne 15. novembra. — Na šestrazredniči v Pobrežju pri 'Mariboru (prvi plačilni razred) je oddati službo učitelja ;' prošnje do dne 20. novembra,
„Marburgerci“ je od sovraštva do Jugoslovanov pošla vsa razsodnost. Njeno 1 simpatiziranje a Turtó, kateri so po njenih zatrdilih najbolj kulturni ljudje, je toliko, da je pričela delati turška (zmage kar doma v uredništvu. V sobotni številki farba svoje brumne backe, da so Thirlqi zmagali Crnogorce in vfdrli na črnogorskio ozemlje. Samo da bi* zabrisala slab utis, ki so ga najpraivite na prenapete „Nemce‘f „Marburgerčiniga“ kalibra, poročila o Črnogorskih zmagah, je natvezite svojim čitateljem zgo-rajšnjo neresnično raco. Vidi se, ' da povzroča, pobratimstvo s Tjhrki pri ljiideh' okrog „IMarbiurgerce“ orijentalsko fantazijo. Priporočamo } jMarburgerci“,
naj poroča marburškim birpolitikarjem mesto o črno-gorsklih („Kopfabsehneiderjih“ o turških grozodejstvih, o katerih pišejo tudi pošteni nemški poročevalci, Hic Rhodus . . ,
Hrvaško-slovenski sabor v Ljubljani je vzbudil v. javnosti mnogo pozornosti. Slovenski liberalci, ki so tudi v tem vprašanju ( pokapali} svojo popolno nezmožnost in onemoglost, 1 po stari navadi natolcujejo in zabajvljajo. Nemci pa posvečajo dogodku vso svojo pazljivost in priznavajo, ; da smo storili v nedeljo krepak korak naprej. 'Zlasti1 iz nemško-nacio-nalnih listov se jasno bere, da postaja Nemce vsled našega smotrenega dela stijajh. JO:( nedeljski prireditvi so prinesli1 vsi nemški listi1 zelo obširna poročila, kar1 priča, da ji pripisujejo veliko važnost. „Tagespost“,■ „Tagblatt“ in 'drugi govpre tudi na 'drugih mestih o združitvi Hrvatov in Slovencev J n plavijo, ,da ne bo ostalo' breiz vpliva} na naš notranjepolitičen položaj. Nemcem i povfzroča 1 naše delo nemirno spanje, iza to vemo, da smo na pravem potu in le po tem potu naprej !
Mnogo pozdravov od raznih strani je došlo na nedeljsko slavje v Ljubljajno. Pozlöravili so, -zbor tudi med drugimi: nadškof Stadler iz Sarjeva in pa naš deželni odbornik Robič.
Prof. Bezenšek v Zofiji je nam obljubil še nav-dalnjih zanimivih poročil iz Balkana. Kdor hoče biti o vojski dobro informiran, naj zato naroči „JStra-žo.“ Sirite „Stražo“,!
Državni zbor je včeraj zopet začel z rednimi sejami. iVlafda je predložite proračun, ki | izljaizuja majhen prebitek. - Govoril je finančni minister. V razpravi je predloga o živinskih kužnih boleznih.
Štajersko.
Maribor. Slovenski katoliški rokodelski pomočniki prirede V’nedeljo; dne 27. t. m. veselico z gu-vorom in gledališko predstavo. Igrajo šaloigro „Cev: ljar.“ 'Predstava se vrši v Uvofani ‘društva katoliških rokodelskih pomočnikov, lApothekergasse 9, ob
8.	uri zvečer. Slovenci, pridite mnogoštevilno!
Maribor. Pevska gioia. J iza otroke začne letošnji redni pouk v, četrtek, jalne 24. t, m., ob 145. uri popoldne v čitalniški sobi (Narodni dom). Vpisnina znajša 40 vin. ukovina 1 K mesečno. Pouk bode pa vsak četrtek od H5. do 546. ure. — Pevski odsek.
Studenci pri 'Mariboru. Ob priliki Slomšekove slavnosti in rinsk» trgatve, jkatero smo priredili že zadnjo nedeljo, sino razobesili na veseličnem (prostoru slovensko zastavo. To vam je bil vrišč pri naših nemčitrjili. Vso vragove so klicali Skupaj, pai ni nič pomagalo, Najjbolj so1 se seveda ustili ljudje, ki jim tukaj praivhno bindišarji. Nè Samo slovenske Za* stave, 'ampak še mnogo drugega boste morali ddži-ved;; riižutnete ?
Sv. Martin pri Vurbergu. IV nedeljo, dne 27, oktobra, po rani službi božji, se vrši v gostilni go spe Anè ' Amér gospodarski shod Osrednje zadruge, naf’ katerem bdf govoril Fr. Žebot iz Maribora. Kmetje, pridite!1' f rr: ‘	‘ :
Ljutomer. Pretečeni teden ' je visela štiri dni bete zastava!i?na sodnijskem poslopju * znamenje, da so bile naše ječe prazne. ISkodä, da to vesele ni trajalo dalje. ' iV' -
Ljutomer. Prečastitemu gospödu dekanu M. Jurkoviču šo se 'v pondeljek,r dne 21, t. m, (splašili konji, ravno ko je pri župnišču sedel na voz. Besnt konji so 'dirjali proti staremu trgu, kjer se prevrže voz in vrže gospođa dekana ob cesto. Pri temi padcu so dobili gospod dekan hude (poškodbe po nogah, zlasti po glavi. K sreči I rane niso smrtnpnevarne, kakor je konštatiral gospod dr. Ohloupek. Konji so z vozom dirjali skozi trg ter so jih še le!J pri kolodvoru vlovili. belimo preblagemu f gospodu dekanu skorajšnjega okrevanja
Celje. Gospod Stibler se zadira v („Dnevu“ in „Zadrugi“ v liberalne češke banke in pravi, da iste izvršujejo zajvratni umor slovenskega zadružništva. Prej je vedno Koroško bilo povod suši v blagajnah liberalnih J .posojilnic, sedaj pa so 1 liberalne banke krive posledic političnega lahkomiselnega ' poslovanja liberalnih' posojilnic. Gospod Stibler naj mirno pove, da je bila velika napaka snoviati posojilnice s pomočjo in za Narodno stranko, ker propad stranke pomeni potem tudi propad njenih' [ gospodarskih organizacij. Ce tudi je naša stranka odločno nastopite proti bankam, temo izvedeli., da se jpri nobeni naši posojilnici ne pqzna vpliv. bagk, temveč teče v banke — liberalni denar, ker nimaljo liberalci sami zar upanja dò Stiblerjevih posojilnic. -ITo je dejstvo, o čemur javno razpravljajo liberalni kapitalisti' inf o čemur Vedo razne podružnice liberalnih bank marsikaj povedati.
Rečica v Savinjski dolini. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 27. oktobra veliko Slomšekovo slavnost pri gospodu Štiglicu (čuježu). Začetek popoldne po večernicah. Na' vsporedu je slavnostni govor, ki ga ima profesor gospod dr. i. Hohnjeo iz Maribora, petje, deklamacije in gledališka igra.
Primorsko.
Trst. Tukaj so oo. jezuitjèj v župniji sv,. Antona Pad., v Via del Ronco 4, (postavili novo f veličastno baziliko v čast presv. Srcu Jezusovemu. V. njeni južni stranski ladji stoji imčen altar sv^ fJ0Žfr*
fa, katerega je cerkvi podarila n a(d voj votlin j a, Marija 'Jožefa, in kateri je bil dne 10. oktobra t. I. posvečen po tržaškem Škofu, mil. g. dr. Andr. Karlinu. Severno ladjo krasi umetniško izdelan altar prebla-žene device Matere božje pod imenom „Marije'Snežne“ ali „'Matere prečudežne.“ Altarna slika p zvest mozaik-posnetek staročastitljive podobe Marijine, ki se pripisuje sv. evangelistu Lukežu in je v velikem češčenju pri Mariji Snežni v Rimu. l'Iran dragoceni altar so cerkvi darovali prevzvffšeni gospod knezo-škof lavantinski nekako v povrafeilo za duhovne dobrote, katere se prejemale mariborske šolske sestre v Trstu in jih prejema lavantinska škofija po sv. misijonih in duhovnih vajah, hršečih se putì vodstvom oo. jezuitov. NaproŠieni, da bi ta ajlitar sami posvetili, so prevzvišieni nadpastir dclr. Mihael Napotnik v soboto dne 19. oktobra 4912, došli iz Maribora v Trst. Prijazno in gostoljubno sprejeti od mil. škofa tržaškega, so isti večer v jezuitski cerkvi opravili zapovedane cerkvene molitve 'pried sv. ostanki, odločenimi za novi altar, V nedeljo dne 20. oktobra, na praznik posvečenja vseh cerkev, so ob asistenci dveh kanonikov tržaškega kapitelja, gg. Jiusta But-tignoni in Antonia Lupetina, oo. jezuitov in več tržaških duhovnikov ter vpričo ' mnogoštevilnega vernega ljudstva med pomenljivimi obredi posvetili novi altapr, blagoslovili imenovano Marijino sliko z 1 aliamo opravo vred ter sklenili izpodbufckto cerkveno slovesnost, ki je trajala od devetih do poldvainajstih predpoldne, z zahvalno pesmijo Te Deum, Creiz poldan so prevzvišeni vladika ostali v družbi oo. jezuitov, popoldne so z mil. škofom1 tržaškim obiskali škofijsko posestvo v župniji Skedenj zunaj tržaškega mesta ter so se po noči vrnili v Maribor. X OO. jezuitje so pri novem Marijinem altar ju osnovali za vse prihodnje čase ustanovo, vsled katere se bo pri istem vsako leto služila ena sveta maša za prevzvidenega darovatelja in za vso lavantinsko Škofijo«.
Razgled po svetu.
Prerokovanje. I Kako so pred 34 lieti sodili v tehničnih krogih o električni razsvetljavi in letanju po zraku, je razvidno iz nekega poročila' o občnem zboru Bombay Gas Companyije leta 1878, iz katerega navaja list ^Scientific American“ nekatere zanimive točke. Eden izmed udeleženčevi na tem zborovanju, ki se je malo poprej seznanil na neki razstavi z električno razsvetljavo, je pomiril delničarje plinove družbe, ki so. bili nekoliko v skrbeh {zaradi novega konkurenta, da električna luč ni sposobna; za razsvetljavo, ki bi jo lahko kdo rajbil v svoji hišii in jo prepuščal skrbi poslov. Poleg tegal se tudi «lektrič-ni tok ne more imeti V zalogi in v trenutku, kakor hitro se ustavi iz kateregakoli vzroka stroj, M proizvaja tok, ugasnejo vse luči. 'Neki udeleženec je bil zaradi električne razsvetljave ravno tako malo še v skrbeh. Ta je sicer priznaval, da zna postati v, daljni bodočnosti električna razsvetljava splošna, toda tudi ni izključeno, da bodo 'znali ljudje v daljni bodočnosti letati po zraku. Vse to je morebiti mogoče, toda do sedaj je še daleč. — Kakor je videti, pa ni bilo tako daleč, kakor, so'možakarji mislili.
Mizarskega učenca
pridnega, sprejme mizarski mojster na Dunaju. Naslov in pogoje pove Ferdo Leskovar, tajnik Spodnješt. ljudske posojilnice v Mariboru.
Službo organista
se odda pri St. Križa nad Mariborom. — Nastopi se lahko takoj.	213
SVARILO.
Svarim vsakogar, mojemu sinu Ivanu Stairkl-nu dajati denar iali kaj drugega, ker zanj nisem plačnik.	217
Ivan Starki ml.,
posestnik in mesar v Sevnici.
"■ Franc Pleteršek il
£j& » Za'«»*
cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Vsi, ki ste skrbni možie in očetje !	...-7—--------------------
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. žnpnika Haaserja o ljndBkem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
„Ljudsko zavarovanje“ na Slov. Stražo v Ljubljani.	171
nassa Ročni mlini gassa,
Zraven slike od mene iznajdeue mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva ia druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom is-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnib dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem čašu, ki kmeta stiska od vseh strani in mu ie ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanenu vplačevanju.
Spričeval«:	|OS. DfAÌfOF
Bakovnik, 13. febr. 1912. W 1 O I 11 %*■ $ Cenjeni gospod!	tovarna za poljedeljske in
fsXtotarnlr^i^ pTtac“ È kmetijske stroje in livarna za sem mogel dobiti kakor je Vaš. železo in medenino v Hočah SS	(Kötsch) pri Maribora na
mlin. Kako nebi bili zadovoljni, !" Štajerskem. ker ga vsak šolarski otrok lahko
goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Stefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
. BQE" Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. "3M
Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci I Trgovina i moko in dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Gpaška cesta, 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, :	Zaloga vseh rudniških voda. :
Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno ! Točna in solicLma, postrežba, I Na debelo !
s^simsss^ùissisaEisismss
Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistnovana zadruga se neomejeno navezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška eesta 9, I. nadstr»
obrestuje
Hranilne vlage po 472% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5l/2°/v z amortizacijo ali
brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
sl im 120/24575
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrečno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zeio se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček“ kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvora pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta
šf. 5