V ZASELKU MIZNI DOL Nov samofinancirani asfalt Složnost in delovna vnema sta še vedno živi v marsikateri KS odnosno zaselku. To so prav gotovo dokazali krajani in vikendaši v delu KS Zaplana. v zaselku na Miznem dolu. Če se peljete od brunarice na Ulovki po makadamski cesti še kakšnih 1000 m, pridete do novega asfalta, ki so ga s samofinancira-njem zgradili krajani in vikendaši v tem zaselku. Že pred dvema letoma je padla ideja o možnosti asfaltiranja dela občinske in krajevne ceste v tem zaselku. Akcijo sta peljala Rajko Mivšek in Zlatko Malavašič ter nekaj najbolj zagrizenih vikendašev, predvsem Savo Zubič. Najprej so cesto razširili ter pripeljali veliko nasipnega materiala (ca. 700 m3). V dogovoru s skoraj vsemi vikendaši in krajani so pričeli zbirati sredstva, ki so jih vsak mesec dvigovali glede na inflacijo v prejšnjem letu. Zbrali so 280.000 dinarjev od 42 vikendašev in 7 krajanov. S tem denarjem so asfaltirali 650 m krajevne ceste. Poleg tega pa so asfaltirali še 330 m občinske ceste; zato so posebej zbrali še 130 000 din od krajanov, ki stanujejo ob tej cesti. V razmisek vsem odgovornim in zainteresiranim, da je od brunarice na Ulovki do tega novega asfalta še približno 1000 m makadama, kar bi se s podobno akcijo tudi dalo asfaltirati. DOBILI GODBENI DOM 65 let selitev 65-letnico delovanja je vrhniški Pihalni orkester praznoval najbolj slovesno, saj so ob tem jubileju odprli tudi nove lastne prostore, ki so jih imenovali kar GODBENI DOM. V goste so povabili Pihalni orkester iz Goriških Brd, Cerknega in Cerknice. To je bilo njihovo že peto tradicionalno srečanje. Najprej so se predstavili godbeniki iz Goriških Brd in Cerknega, ki jih vodi Ivan Marinič, nato pa Pihalni orkester iz Cerknice, katerega prav tako vodi Ivan Matičič. Nazadnje pa smo slišali še slavljence, Pihalni orkester Vrhnika pod vodstvom Ludvika Ve-likonje. Po končanem promenadnem koncertu pred Cankarjevo knjižnico se je slovesnost prenesla čez Tržaško cesto, poleg razstavnega Salona LIKO, kjer so slovesno odprli svoje prostore - GODBENI DOM. Dom je odprl najzaslužnejši član pihalnega orkestra pri urejanju prostora Tone Rozmane. Finančno so pomagali še IUV, LIKO. Kulturna skupnost, Fenolit. Obrtno združenje in krajevna skupnost. Prav gotovo je otvoritev doma nova kullurna pridobitev za Vrhniko, predvsem pa za neumorne člane pihalnega orkestra. Obenem pa predstavlja že enajsto in verjetno dokončno selitev v 65. letnem delovanju orkestra. Ze od vsega začetka so se člani ubadali z večjimi in manjšimi težavami in ena od njih so bile tudi pogoste selitve iz enega prostora v drugega. V začetku so vadili »pri Par" na Čuži pri Jernejčičevih, potem pa so se za približno osem let preselili v enega od prostorov na dvorišču gostilne Turšič. Prostora jim sicer ni bilo treba plačevati, edina oddolžitev je bilo igranje na pustni torek in pustno nedeljo. Nesoglasje pa je žal bilo krivo, da so morali zapustiti to sobo. Naslednjih pet let so vadili v prostoru »pri Butn'k« na Tržaški cesti (na dvorišču nekdanjega Doma ostarelih). Naslednja postaja - spet za kratek čas. za dobrega pol leta - je bila soba v zidani stavbi Pollakove tovarne usnja ob Hribskem potoku. Naslednjih šest mesecev so gostovali v stari šoli na Hribu, tik pred vojno pa so bili nekaj časa tudi »pri Slikarju« v hiši družine Oblak na Tržaški cesti 26. Vojna je seveda prekinila delovanje vrhniške godbe, vendar so starejši člani inštrumente poskrili in jih maja 1945 spet prinesli na dan. Kmalu so ponovno pričeli z rednimi vajami, najprej v nekdanjem Rokodelskem domu (stavba na Tržaški cesti, kjer imata danes svoje prostore Glasbena šola in Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje). Od tu so se za kratek čas preselili v zdaj že porušeno stavbo na mestu sedanjega Doma obrtnikov - »k Nežn'k« in nato še k Markljevim. Kmalu potem pa so vendarle dobili prostore v sedanjem Cankarjevem domu. Najprej so vadili v Mali dvorani, čez čas pa so se preselili v sobo, ki je postala njihova. S finančno in materialno pomočjo vrhniških delovnih organizacij, Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij ter tudi z lastnim delom uredili »godbene prostore«. Z njim bo verjetno za vselej rešen problem, ki jih je pestil pravzaprav od ustanovitve. Prav zares lepo darilo ob 65-letnem jubileju! S. S. POGOJI ZA VPIS V STANOVANJSKO ZADRUGO VRHNIKA Članstvo v zadrugi je prostovoljno in osebno. Član "zadruge je lahko vsak delovni človek in občan, ki: - ni član druge stanovanjske zadruge - gradi ali obnavlja na področju občine Vrhnika in katastrskih občinah, ki mejijo na občino Vrhnika - plača pristopni delež, ki trenutno znaša 200 din - poda pristopno izjavo, da sprejema samoupravni I sporazum in statut Stanovanjske zadruge Vrhnika Za novogradnjo, prizidek ali za objekte, kjer se konstruktivno posega v objekt mora predložiti: - gradbeno dovoljenje (staro do 10 let) - načrt Za obnovo ali vzdrževanje objekta mora predložiti: - priglasitev del, ki ni starejša kot 6 mesecev STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA ■-. Vodstvo občinske skupščine in Izvršni svet Vrhniška občinska skupščina je na skupni seji vseh zborov 10. maja 1990 za predsednika izvolila FRANCETA KVATERNIKA, roj, 16. 12. 1933, dipl. inž. arhitekture, iz Dragomera, Mirna pot 13, za podpredsednika pa TOMAŽA MESECA, roj. 13. 12. 1946, dipl. inž. agronomije, iz Stare Vrhnike 18. Zbor krajevnih skupnosti je za predsednika zbora izvolil FRANCETA CUKJATIJA, roj. 15. 2. 1943, zdravnika z Lesnega brda 12, za namestnika predsednika pa FRANCA VOLEKA, roj. 26. 3. 1942, strugarja, iz Dola 20 pri Borovnici. Družbenopolitični zbor je za predsednika izvolil LEONA GO-STIŠO, roj. 31. 3. 1961, dipl. inž. agronomije, iz Blatne Brezovice 62, za namestnika predsednika pa CIRILA HROVATINA, roj. 7. 5. 1965, gimn. maturanta, iz Paplerjeve c. 20 v Borovnici. • Zbor združenega dela je za predsednika izvolil JANKA DROBNICA, roj. 23. 10. 1946. strojnega tehnika, zaposlenega v LIKO Vrhnika, iz Pionirske 44 v Verdu, za namestnika predsednika pa PETRA KOBALA, roj. 29. 6. 1942, dipl. inž. strojništva, zaposlenega v IU Vrhnika iz Dobovičnikove 92 na Vrhniki. Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika je postal VILI GRANDA, roj. 22. 2. 1962, dipl. inž. elektrotehnike, stanujoč iz Betajnove 23 na Vrhniki, ki je na seji 7. junija predlagal naslednji občinski izvršni svet, ki ga je potrdila občinska skupščina: I. 1. področje planiranja In povezave z Industrijo ANDREJ KOS, roj. 13. 9. 1952, stanujoč Tičnica 3, Vrhnika, po poklicu ekonomist, zaposlen v Upravnih organih občine Vrhnika. Član ZK od leta 1978 do 1988. 2. področje obrti, gostinstva In turizma VINKO TOMŠIČ, roj. 17. 10. 1939, stanujoč Idrijska 23, Vrhnika, po poklicu graver, delujoč kot samostojni obrtnik. Član SKD od leta 1990. 3. področje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva ANTON ŠKOF, roj. 24. 5. 1954, stanujoč Verd 167, po poklicu mesar, delujoč kot samostojni kmet in podjetnik. Član SKD od leta 1990. podpredsednik izvršnega sveta. 4. področje kmetijstva In gozdarstva VINKO KOŠIR, roj. 26. 6. 1957, stanujoč Zabočevo 10, Borovnica, po poklicu inž. kmetijstva, zaposlen v Kmetijski zadrugi Vrhnika. Član KZ od leta 1988. 5. področje varstva okolja, urbanizma, komunalnega In stanovanjskega gospodarstva BOJAN ZADRAVEC, roj. 1. 2. 1964, stanujoč Sinja gorica 98, po poklicu elektro tehnik, zaposlen v IUV Vrhnika. Član Zelenih Slovenije od leta 1990. 6. področje krajevnih skupnosti ALOJZ SUHADOLC, roj. 8. 4. 1943, stanujoč Ob potoku 31, Vrhnika, po poklicu inž. strojništva, zaposlen pri obrtniku Jeraju v Blatni Brezovici. Član SDZS od leta 1990. 7. področje financ In davčne politike MARINA JEREB, roj. 10. 4. 1948, stanujoča na Lesnem brdu 16, po poklicu dipl. pravnica, zaposlena v Upravnih organih občine Vrhnika. Članica ZK od leta 1976. 8. področje ljudske obrambe TONE JESENKO, roj. 2. 7. 1954, stanujoč Gradišče 18, Vrhnika, po poklicu učitelj, zaposlen pri obrtniku. Član KZ od leta 1988. 9. področje notranjih zadev CVETO MOLE, roj. 30. 10. 1950, stanujoč Na zelenici 3 a, Vrhnika, po poklicu organizator dela, zaposlen v Upravnih organih občine Vrhnika. Član ZK od leta 1976. II Skupščina občine Vrhnika je imenovala naslednje predstojnike upravnih organov občine Vrhnika: 1. načelnik oddelka za družbenoekonomski razvoj In planiranje ANDREJ KOS, roj. 13. 9. 1952, stanujoč Tičnica 3, Vrhnika, po poklicu ekonomist, zaposlen v Upravnih organih občine Vrhnika. 2. načelnica oddelka za občo upravo LILIJANA PETKOVŠEK, roj. 9. 4. 1958, stanujoča Stara Vrhnika 53 a, po poklicu dipl. pravnica, zaposlena v Upravnih organih občine Vrhnika. 3. načelnik oddelka za notranje zadeve CVETO MOLE, roj. 30. 10. 1950, stanujoč Na zelenici 3 a, Vrhnika, po poklicu organizator dela, zaposlen v Upravnih organih občine Vrhnika. 4. načelnik oddelka za ljudsko obrambo TONE JESENKO, roj. 2. 7. 1954, stanujoč Gradišče 18, Vrhnika, po poklicu učitelj, zaposlen pri obrtniku. 5. direktor uprave za družbene prihodke MARINA JEREB, roj. 10. 4. 1948, stanujoča Lesno brdo 16, po poklicu dipl. pravnica, zaposlena v Upravnih organih občine Vrhnika. 6. direktor geodetske uprave ANDREJ PEKLAJ, roj. 22. 8. 1961, stanujoč Sinja gorica 111, po poklicu geodetski tehnik, zaposlen v Upravnih organih občine Vrhnika. Član SKD od leta 1990. JUNIJ 1990 NAS ČASOPIS IZHODIŠČA PROGRAMA ZA DELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA Vsekakor se mora nadaljevati delo na doslej pripravljenih nalogah (plinovod, vrtec v Borovnici, križišče...). Dosedanje delo izvršnega sveta je dalo določene rezultate, zato moramo na teh rezultatih tudi začeti z nadaljevanjem našega dela. Planiranje Pomembni bodo srednjeročni plani 1991-95. V njih morajo biti dovolj široko prikazane bistvene smernice razvoja naše občine, kakor jih narekujejo potrebe: razvoj obrti, podjetništva, gostinstva in turizma, kmetijstva... Gospodarstvo: Je materialna osnova delovanja v vsaki občini. Naloga občinskih upravnih organov je predvsem spremljanje in analiza gospodarjenja, na tej osnovi pa omogočanje postavljanja pobud tudi na republiški ravni, tako da se pogoji gospodarjenja približajo potrebam. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: Urediti je potrebno izgled Vrhnike, poudariti staro mestno jedro, vseeno pa omogočiti tudi dovolj bogate možnosti za novogradnje, da se ne bomo več srečevali s tako velikim številom črnih gradenj. Celotna občina mora biti tudi komunalno zgrajena ali pa vsaj pripravljena, prav tako moramo narediti občino moderno (dobre ceste povezave, telefoni, urejeno odlagališče odpadkov). Varstvo okolja: Sem sodi tako urejenost kraja, kot tudi disciplinarnost podjetij, ki se ukvarjajo z ekološko vprašljivo proizvodnjo. Najprej pa bo potrebno dvigniti ekološko zavest pri vseh občanih. Družbene dejavnosti: Večina družbenih dejavnosti je postavljenih pod republiško upravo, toda vseeno ima občina še veliko možnosti delovanja. Zakaj ne bi morda Cankarjeva Vrhnika organizirala srečanja pisateljev? Lahko najmlajših, lahko tudi najstarejših. Zakaj ne bi izkoristili geološke različnosti naše občine in organizirali srečanje ali morda tabor vseh, ki jih to področje zanima? Kmetijstvo: Kmetijstvo ima znotraj kmetijske zadruge zdravo zasnovo, toda potrebnega bo še dosti dela, da bodo vsi kmetje sprejemali ideje te zadruge za svoje lastne, da pa bo to mogoče, bo potrebno več delati na terenu samem, dokončati bo potrebno tudi komasacijske projekte, urediti zemljiške spore. Obrtna dejavnost: Glede na dosedanje gospodarsko stanje ima prav ta dejavnost večje možnosti. Obrtna cona, registracija sive ekonomije, znižanje prispevkov pri obrtnikih, ki zaposlujejo dodatne delavce, to so le osnove, ki lahko v Vrhniki pripeljejo do razcveta obrti, kakršnega poznamo pri nekaterih slovenskih občinah. Turizem: Objekti, ki že obstajajo, morajo biti bolje izkoriščeni, potrebne bo več kvalitetne reklame tako znotraj občine kot v širši povezavi z ostalimi notranjskimi občinami - poskus organiziranja enote notranjske ponudbe. Krajevne skupnosti: Delovanje med ljudmi pomeni posebno umetnost, kjer je potrebno prisluhniti njihovim problemom, se v bistvu postaviti v njihovo kožo in dostikrat dati le moralno pomoč. Sredstva, ki so na voljo, se morajo razdeljevati ne le samo po največjih potrebah, ampak tudi po nekem enakomernem populacijsko-teritorialnem principu. * * * Delovanje upravnih organov občine Vrhnika, ki so tudi sestavni del izvršnega sveta, bo še naprej potekalo v skladu z dosedanjo dejavnostjo in poslovnikom ter ustreznimi odloki. Poudaril bi še enkrat osnovne cilje delovanja: ljudje se morajo v naši občini dobro počutiti, morajo biti ponosni na to, da so doma v naši občini, da pa bo to mogoče, pa mora biti naša občina skupnost, o kateri se ne bo govorilo ne v superlativih, ampak življenjsko primerno z malo tuje zavisti. Da pa bodo tukaj potrebne tudi organizacijske spremembe dosedanjih oblik delovanja, pa je verjetno povsem razumljivo. In do teh oblik bomo prišli tako, da bomo prevzeli najprimernejše, kar trenutno v Sloveniji obstaja. Nočemo eksperimentirati, ampak delati. In to bo možno le takrat, če bo za trdno občinsko vlado stala tudi trdna občinska skupščina. Prvo vodilo nam mora biti skupno prizadevanje za napredek občine, ne pa sizifovo debatiranje o drobnarijah. Odprtost za vsakršno pobudo, ki bo omogočila ustvarjanje poti do vseh teh ciljev, pa bo osnovno vodilo našega izvršnega sveta. ŠTUDENTSKI SERVIS LJUBLJANA ENOTA VRHNIKA Cankarjev trg 8, tel. 752-327 pon., petek: sreda: od 11. do 14. ure od 13. do 16. ure PODJETJA, ZASEBNIKI, ko je dela za enega preveč, za dva pa premalo, ko so vaši redno zaposleni delavci na dopustu, takrat, ko bi človeka za delo rabili, pa ga nimate POKLIČITE NAS. Naši člani (dijaki, študentje, nezaposleni do 27. leta), vam nudijo raznovrstno pomoč. Prednosti sodelovanja: - za začasno delo vam posredujemo delavca z zahtevanim znanjem ali izobrazbo (glede na vaše naročilo) - samo 10% provizija ŠS, drugih dajatev ni V imenu vseh dela in zaslužka željnih mladih, se priporočamo. PREDSEDNIK OBČINE DIPL. INŽ. ARH. FRANCE KVATERNIK Vrhnika naj postane privlačen kraj Vrhniška občina ima v novem odborniškem mandatu župana, ki sicer ni rojen v teh krajih, toda z njimi živi že več kot petnajst let. Občinska skupščina je za predsednika izvolila na predlog Demosa dipl. inž. arh. Franceta Kvater-nika„ ki živi v Dragomeru, njegovo življenje doslej pa je bilo povezano z oživljanjem in obnavljanjem naše arhitekturne dediščine, ne lev Sloveniji, saj je njegovo zanimanje tudi Istra in drugi kraji, ki jih je v svojem dolgoletnem službovanju spoznal in vanje vtisnil svoj pečat. V teh dneh, na primer, sodeluje pri obnavljanju starega jedra Logatca okoli cerkve. Doma pa je inž. Kvaternik iz Loške doline in v politiko je zašel šele zdaj kot član stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Prvo vprašanje inž. Kva-terniku je bilo, kako si zamišlja delovanje nove pluralne občinske skupščine. Življenje v politiki si predstavljam morda celo preveč idealno, da namreč vsi, ki smo od ljudstva poklicani, ne delujemo v politiki za svojo afirmacijo, temveč nas mora gnati hotenje delati dobro. Kakor pa sem opazil zdaj v začetku, gre pri nas v vseh strukturah človekove dejavnosti, pa naj gre za turistično dejavnost ali denimo za gasilstvo ali pa gostinstvo, včasih še preveč tako, da ne iščemo stičnih povezovalnih točk, ampak drug drugemu še preradi nagajamo. Spoznal pa sem tudi že zelo prijetne ljudi, s katerimi bo mogoče delati: denimo turistične delavce, pa kmetijce in druge, ki so pripravljeni pozitivno delovati v kriznih časih. Poiskati bo treba povezovalne elemente pri tistih, ki bodo pokazali interes za delo. Občina naj bi jim šla v toliko na roke, da bi prisluhnila njihovim interesom in z majhnimi stvarmi bomo lahko marsikaj premaknili. Kako gledate na to, da je vrhniška občina pravzaprav na pragu Ljubljane, kar določa tudi njen strateški gospodarski In kulturni razvoj? Gotovo je več konkretnih možnosti za povezavo. Bližina Ljubljane daje več možnosti v kmetijstvu, zaradi tega bi lahko razvijali ekološko neproblematično drobno obrt. Izredno velike so možnosti za sodelovanje z občino Vič-Rud-nik, s katero navezujemo tesnejše stike. Prav tako se moramo ozreti po Notranjski. No, poglejte: na Vrhniki bo v kratkem republiško tekmovanje mladih glasbenikov, pa ne vemo, kam bi spravili spat za avtobus ljudi. Skupaj z drugimi notranjskimi občinami (Logatec, Cerknica) bi morali poskrbeti za afirmacijo teh krajev na vseh ravneh: v kulturi na likovnem in glasbenem področju itd. Saj je tu enotno kulturno ozračje, ki lahko ustvari enoten kulturni prostor. Vrhnika je idealno izhodišče proti drugim notranjskim krajem: proti Cerknici tja do Loške doline, proti Po- stojni itd. Zanimivo bi bilo izdati skupno monografijo notranjskih krajev, utreti turistično transverzalo. Že v jeseni nameravam v skupščini sprožiti dejavnosti za zaščito arheoloških in arhitektonskih značilnosti naših krajev, kajti z različnimi posegi so se zabrisali sledovi značilne vaške aglomeracije, obravnavali so jih prevečkrat brez posluha za tradicijo. Ustrezne organe bi bilo treba usposobiti za to, da bi v našem okolju naletela na ugoden odziv vsakršna dejavnost, ki bi se vključevala v reševanje teh vprašanj. Nekaj tega že imamo: na primer Bojana Novaka s svojo razstavno dejavnostjo, ki je na Vrhniko na otvoritev Ciuhove razstave pripeljal kar tri četrtine obiskovalcev iz ne oddaljene Ljubljane. Toda glede na to, da je tu Ster-nova domačija, pa Jelovškova domačija in domovi drugih znanih Slovencev, bi bilo ponovno prav, da se teh mož zavemo. Veliko Vrhničanov se vozi na delo v LJubljano. Ali se vam ne zdi, da bi bilo treba denar, ki ga tam ustvarijo, nekako pripeljati nazaj v občino? Pravijo, da se iz naše občine na delo v Ljubljano vozi okrog 4500 ljudi. Ta korak bo treba narediti tako, da bi jeseni sklicali srečanje z vsemi odgovornimi v sosednjih občinah. Težko je namreč urejati stvari kvalitetno, če je tak odliv de- narja, radi pa bi ohranili življenjsko raven, ki smo je vajeni. Predvsem bi radi pomagali domačinom, da bi bila tudi doma tako pisana ponudba dejavnosti, ki bi se jih lahko lotili v domačem okolju, od obrti do male industrije. Seveda nameravamo vse te dejavnosti podpirati in za to mehanizmi, na primer davčne olajšave, moratorij na davke, dokler si ljudje ne opomorejo. Tu imamo tudi Industrijo usnja in LIKO; upam, da ostaneta uspešni podjetji, tako kot sta doslej, če bo seveda tudi gospodarsko ozračje bolj naklonjeno tem dejavnostim, da bodo lahko prodajale izdelke na zahtevne tuje trge. Tudi na primer taki dejavnosti pa bo treba najti domačo identiteto LIKO na primer bo kmalu proslavljal 120-letnico, kar se je tu začela lesna industrija. Pa tudi druge stvari so: razmisliti bi morali o nečem, kar bi bilo naše, avtohtono. Ali ste že pomislili, da bi lahko naredili hotel na mostišču. Tega drugod niso poznali. Pa kmečki turizem. Seveda bo treba poskrbeti za primerno infrastrukturo. V naši občini so točke, ki so primerne za izletniško enodnevno ali poldnevno ponudbo. Doseči moramo, da se ne bomo počutili kot ljudje v provinci, najti moramo svojo samozavest, kar pa ni čisto preprosto ob dejstvu, da denimo na Vrhniki živi samo 9,7 odstotka starega prebivalstva. Nekaj Je v občini tudi ekološko problematičnih objektov. Kaj z njimi? Vse, kar je ekološko problematično, bo treba počasi preusmeriti. Torej ste za dobro sodelovanje med ljudmi? V ljudeh je treba spodbuditi zavest, da je delo za svoj kraj, pa naj bo na katerem koli področju, kulturno delo. Če nam vsaj del tega uspe, in v ta začetek kaže vlagati, bomo lahko tudi Vrhniko naredili privlačno. T. J. GRADNJA Pridobivanje dokumentacije Ob obravnavi problematike nedovoljenih gradenj ugotavljamo, da tovrstni posegi niso obvezno tudi prostorsko problematični. »Črne« gradnje smo namreč razvrstili glede na lego v prostoru in ugotovili, da jih pretežen del leži v ureditvenih območjih naselij, da lokacijsko niso sporne, da pa so oblikovno neustrezne, saj so bile seveda grajene z laičnim poznavanjem arhitekture in urbanizma oz. brez upoštevanja pogojev prostorskih izvedbenih dokumentov. Če odmislimo nedovoljene gradnje, ki so zgrajene na kmetijskih zemljiščih ali spomeniško varovanih območjih, kjer je legalizacija vprašljiva, lahko ugotovimo, da prostor občine oz. naselja ne bi bil do take mere razvrednoten, če bi investitorji pravočasno zaprosili za oblikovalske usmeritve in lokacijske pogoje. Občanom in strokovnim službam v podjetjih želimo povedati, da lahko tudi s spoštovanjem urbanističnih predpisov pripomorejo h kvaliteti njihovega bivalnega in delovnega okolja, kar je tudi življenjska vrednota in spričevalo neke ustvarjalne sredine. Namera posega v prostor je prav gotovo najprej dorečena v krogu družine ali podjetja. Urbanistična stroka naj bi to željo in potrebo dorekla in jo oplemenitila s kvaliteto znanja in spoznanj s področja urejanja prostora, tako skozi svetovalno službo kot preko vsebine prostorskih izvedbenih aktov. Vsak občan ali strokovni delavec v podjetju lahko torej za dosego prej omenjenega, pri strokovni urbanistični službi, ki jo za občino Vrhnika opravlja Zavod za načrtovanje Vrhnika, dobi informacijo o možnostih in pogojih prostorskega posega, zato bomo v nadaljevanju ponovili postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja oz. način priglasitve manjših prostorskih posegov. 1. 1. Če investitor ve, da je lastništvo zemljišča, na katerem želi graditi, nesporno (zemljiškoknjižno lastništvo, soglasje ev. solastnikov), preko upravne službe za urejanje prostora ali direktno na Zavodu za načrtovanje Vrhnika, Tržaška c. 23, preveri možnost prostorskega posega. To informacijo, če lokacija ni obremenjena s predpisanimi konservatorskimi smernicami Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, investitor dobi takoj ali pismeno najkasneje v enem tednu. 2. Geodetska uprava Vrhnika, Cankarjev trg 4 izdela mapno kopijo zemljišča. 3. Z mapno kopijo mora investitor na Zavodu za načrtovanje Vrhnika naročiti lokacijsko dokumentacijo. Zaželeno je, ne pa obvezno, da stranka predloži tudi idejno rešitev gradnje. Zavod za načrtovanje opravi lokacijski ogled, kjer strokovnjak urbanist določi pogoje gradnje, pridobi vsa soglasja in izdela lokacijsko dokumentacijo. 4. Občinski upravni organ na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije in dokazila o pravici razpolaganja z aemljiščem izda lokacijsko dovoljenje. 5. K vlogi za gradbeno do- voljenje mora investitor priložiti: - lokacijsko dovoljenje, - najmanj 2 izvoda gradbenih načrtov, - soglasja na katera ga opozorimo sočasno z izdajo lokacijskega dovoljenja in dokazilo o plačanem ev. odmerjenem prispevku za spremembo namembnosti zemljišč, - potrdilo o plačilu prispevka za urejanje stavbnih zemljišč, - za koriščenje družbenih sredstev (družbena gradnja), potrdilo SDK, da so za investicijo zagotovljena finančna sredstva. 6. Po zaključeni novogradnji investitor zaprosi za uporabno dovoljenje, ki mu je dano, ko komisija na tehničnem pregledu ugotovi, da je gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem in tehnično dokumentacijo. II. Enostavne prostorske posege, pomožne objekte ob stanovanjskih hišah, tipske silose, čebelnjake Ipd., do površine 12 m2, lahko investitor priglasi upravnemu organu, tako da predloži: - opis posega, - mapno kopijo z oznako lokacije, - dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem, - idejno skico Potrdilo, ki nadomešča lokacijsko dovoljenje da upravni organ v roku enega tedna, če seveda prostorski poseg ni moteč za neposredne sosede ali če drugače prostorsko ni problematičen. III. Vzdrževalna dela na objektih investitor priglasi tako, da navede parcelno številko in k. o. in dele stavbe oz. vgrajene elemente, ki bodo prenovljeni. Upravni organ da potrdilo o priglasitvi najkasneje v roku enega tedna. S temi navodili ponovno dajemo pobudo, da investitorji pravočasno pričnejo postopke za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo, saj niso enostavni in zato zahtevajo določen čas, predvsem dokler republiška zakonodaja, ki zadeva urejanje prostora, ne bo novelirana tako, da bo vsaj pridobivanje soglasij poenostavljeno. Čimveč območij bomo skušali urediti s prostorskimi ureditvenimi načrti, v katerih bodo lokacijski pogoji že vnaprej jasno dorečeni in s tem brez dolgotrajnega postopka, osnova za lokacijsko dovoljenje. Z vključitvijo v lokacijski postopek in pridobitvijo lokacijskega dovoljenja, bodo občani in podjetja pripomogli k urejenosti naselij in proizvodnih kompleksov, odpadle pa bodo tudi vse posledice gradnje brez ustrezne dokumentacije. Stanje z nedovoljenimi gradnjami je nevzdržno in če strpno usmerjanje graditeljev v zakonite postopke ne bo pokazalo rezultatov, bomo zaradi zaustavitve stihijske pozidave, razvrednotenja prostora in preprečevanja nezakonitosti, prisiljeni poseči po radikalnih ukrepih, kar pomeni rušltev vse nedovoljene gradnje. Vrhnika, junij 1990 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1990 3 ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Nova organiziranost in polet Zveza telesnokulturnih organizacij občine Vrhnika je bila organizirana kot zveza društev in klubov na območju občine Vrhnika v smislu Zakona o društvih (Ur. list SRS št. 37/74). Zakon o društvih se od tedaj ni spremenil, čeprav smo bili priča velikih sprememb pri organiziranju samoupravnih organizacij. Kljub navedenemu pa je prišlo do vsebinskih sprememb pri delovanju podobnih zvez, predvsem na področju (inanciranja, in sicer potem, koso bili vsi SlS-i s 1. 1. 1990 ukinjeni, delavci v delovnih skupnostih pa premeščeni pod okrilje posamezne občine. V želji, da bi ZTKO na območju občine Vrhnika kvalitetneje delal, negotovost v zvezi s statusom zveze in zaposlenih delavcev pa odpravljena, smo se odločili ustanoviti Zvezo na novo, z novimi nalogami in večjo samostojnostjo pri realizaciji telesnokulturne dejavnosti v občini. Na ustanovni skupščini, ki je bila 18. 4. 1990, je bil sprejet Samoupravni sporazum o ustanovitvi Športne zveze Vrhnika, kot temeljni akt za ustanovitev zveze in Pravila Športne zveze. Na podlagi tajnega glasovanja so bili v Izvršni odbor izvoljeni: Igor Novljan - predsednik, Peter Petrovčič - podpredsednik, Savo Strmole, Vinko Žust in Helena Živkovič (predstavniki tekmovalnega športa) ter Jože Molk, Mateja Grom, Miran Kržmanc in Ciril Kra-šovec (predstavniki množičnoti). Od 1. maja 1990 ima Športna zveza Vrhnike status samostojne organizacije in združuje 28 športnih društev oz. klubov. Za izvajanje programov Športne zveze so v strokovni službi zaposleni: Miro Gruden - vodja, Irena Oblak - finančno administrativna opravila in Jože Nagode - oskrbnik objektov. Program za leto 1990 temelji na osnovah, ki so bile v preteklih petih letih pozitivno ocenjene. - samostojno delovanje strokovne službe Športne zveze - izdelava komercialnega projekta povpraševanja in ponudbe v vseh sredinah - strokovno obogaten program, povezan tudi s turistično in gostinsko ponudbo - upoštevanje sprejetih kriterijev ali njihova dopolnitev, ne pa izvajanje neke srednje poti, ki je idealna za povprečno delo - delovnim ljudem oz. organizacijam ponuditi program, ki je strokovno voden in ovrednoten z ostalimi ponudbami (tečaji, trim kabinet, savna, fitness center, zahtevni izleti z vodniki v planine - povezava z jamarji...) - vzdrževanje in obnova osnovnih sredstev (tudi avtoparka): pri tem je potrebno posodobiti že obstoječe, ne pa graditi slabo in nefunkcionalno - posebno skrb namenit objektom širšega pomena: telovadnice, bazen, atletski stadion, objekti po krajevnih skupnostih. Program obsega tudi naloge po posameznih področjih in sicer: 1. Telesnokulturno dejavnost v procesu vzgoje in izobraževanja Celoten program telesne vzgoje je zasnovan predvsem v naslednjih panogah: plavanje, smučanje in spretnosti z žogo. Zajeta ja tudi letna in zimska šola v naravi, vključno s tečaji plavanja in smučanja. Mentorjem šolskih športnih društev je potrebno omogočiti več ur dela za organizacijo in izpeljavo posameznih tekmovanj in akcij iz programa športne značke, saj bo le tako omogočen nemoten razvoj tekmovalnega in rekreativno-mno-žičnega programa. 2. Delo selekcij V vseh selekcijah (atletika, alpsko smučanje, smučarski teki, smučarski skoki, nogomet, košarka, športno-ritmična gimnastika) bo potrebno na podlagi kriterijev določiti končni cilj v posamezni disciplini, saj reprezentance v vseh športnih panogah ne bo možno ne trenirati, ne financirati, pred strokovnim svetom in Izvršnim odborom Športne zveze je težka, toda nujna odločitev, katere panoge še razvijati, katere pa prepustiti zgolj rekreaciji in šolskemu športu. 3. Delovanje društev po krajevnih skupnostih Največja obveza vseh društev po krajevnih skupnostih je nadaljnji razvoj s področja, ki obsega celotno dejavnost v vzgojnem in športno-rekreativnem življenju krajanov. Društva, ki se ukvarjajo s planinstvom, taborjenjem, jamarskim raziskovanjem in alpinizmom, naj občanom v okviru svojih možnosti omogočajo spoznavati naravo v vsej njeni lepoti in znamenitostih. Večja povezava z ostalimi dejavniki v občini (turistično društvo, raziskovalna dejavnost...) bo omogočala boljše delovne pogoje. 4. Program množičnih akcij in občinskih tekmovanj Športna zveza je skupaj s športnimi društvi oz. klubi do sedaj organizirala naslednja tekmovanja in akcije: • - Občinsko košarkarsko ligo (KK Vrhnika), - Turnir v, Šahu (Šah. društvo Borovnica), - Pohod1 na' K|juć (ŠD Drago-mer - Lukovica1)," ' - Tek po mejah KS Drenov grič (ŠD Dren), i:| M • - Balinarski turnir Notranjske (ŠD Dren), - Spomladanski turnir v ŠRG (sekcija za ŠRG), - Tek Rupe (SD Lipa), - Pohodi na stolp (Planinsko društvo Vrhnika), - Prvenstvo v tenisu (ŠD Partizan Vrhnika), - Prvenstvo v atletiki (atletska sekcija), - IV. memorial R. Trampuža (Športna zveza Vrhnika). OBČINSKI PRAZNIK Ob priznanjih tudi gasilski dom Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo na Verdu. Na proslavi so podelili občinska priznanja posameznikom in društvom. Občinsko priznanje Plaketa pisatelja Ivana Cankarja so prejeli Peter Kobal, Franc Mihelič in Olomir Pungerčič ter Ribiška družina Vrhnika. Priznanje občine Vrhnika pa je prejela še Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Ljubljana. Slavnostni govornik je bil Peter Petkovšek, bivši predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, ki je v svojem govoru orisal delovanje bivšega Izvršnega sveta in Skupščine. Vrhunec prireditve je bila otvoritev novega gasil- skega doma, ki so jo gasilci popestrili z parado gasilcev in gasilskih vozil. Dom je odprl Urban Žlrovnik. 7. TRADICIONALNI AVTORALLY ZDIS Več kot srečanje Vozniki-invalidi so se letošnjega 26. maja že 7. leto zapored zbrali na turističnem avtorallvju, ki ga prireja ZDIS. Tokrat ga je organiziralo vrhniško društvo, ki je to priložnost izkoristilo tudi za vsakoletno srečanje svojih članov. S pomočjo ZŠAM z Vrhnike, ki je prevzela tehnično izvedbo rallyja, in ob podpori sponzorja MIP iz Nove Gorice, jim je uspelo izvesti lepo tekmo in ustvariti prijetno razpoloženje na prijateljskem srečanju. Dobra volja in veselo razpoloženje se pri tem zdita še najpomemb- • nejša. Ne gre namreč samo za tekmovanje, ampak za prireditev, ki naj bi pomenila predvsem kamenček v mozaiku kulturnega, športnega in sploh družabnega življenja invalidov. Zato pisana udeležba društev z vseh koncev Slovenije ni nobeno presenečenje. Tokrat so prišli kar iz 15 društev: iz Ajdovščine, Litije, Titovega Velenja, Logatca, Pirana. Slov. Bistrice. Nove Gorice, Idrije. Ptuja. Ilirske Bistrice, Laškega, Domžal, Cerknice, Maribora in seveda z Vrhnike. Ekipe so bile lahko mešane, medtem ko so društva iz Logatca, Ilirske Bistrice in Vrhnike prijavila tudi ženske ekipe, tako da je bilo na startu kar 18 avtomobilov. Dokaj številna druščina torej, saj je vsaka ekipa štela 4 člane. Tekmovanje se je po obveznem tehničnem pregledu pričelo s spretnostno vožnjo na parkirišču pred tovarno IUV. Takoj po tem pa so se ekipe preselile h gostilni Simon, kjer je bil start najpomembnejšega dela - rallvja. Proga je potekala skozi Staro Vrhniko do spomenika v Ligojni, kjer je vsak voznik položil nagelj, čez Horjul, Podolnico, Lesno Brdo, Drenov Grič. Sinjo Gorico. Blatno Brezovico in Bevke do prehodne kontrole pred Plešivico, nato pa skozi Notranje Gorice in Podpeč do Borovnice, kjer je bila časovna kontrola in enourni postanek, ter dalje do Bistre, kjer so morale posadke DRAGI POTROŠNIKI Obveščamo KS Stara Vrhnika, bližnjo in daljno okolico Vrhnike, da je na Stari Vrhniki odprta nova trgovina. prepisati posvetilo s spomenika NOB, pa na Vrhniko do cilja v Mo-čilniku. O končnem rezultatu niso odločali samo rezultati spretnostne vožnje in rallvja, temveč so se morali člani ekipe izkazati še na športnih tekmovanjih, ki so potekala popoldne pri gostišču Močilnik ob izviru Ljubljanice na Vrhniki. Vsak od treh sovoznikov je prispeval h končnemu rezultatu s tekmovanjem v pikadu, s streljanjem z zračno puško ali s kegljanjem na ruskem kegljišču. Vse to je bilo pravzaprav že del popoldanskega družabnega srečanja ob glasbi in veselem razpoloženju. Tisti, ki niso tekmovali, so se lahko zavrteli po taktih harmonikarja ali pa. pokram-Ijali s starimi ali novimi znanci. Tekmovanje za najlepšo udeleženko rallvja je bilo sicer bolj za šalo kot zares, a k dobri volji je vseeno prispevalo. Udeleženci tekmovanja pa so seveda najbolj nestrpno pričakovali rezultate. Najboljši v vsaki panogi so prejeli medalje, ekipa, ki je zmagala v skupnem seštevku, pa prehodni pokal. Največ točk je zbrala ekipa iz Laškega, sledili pa sta ji ekipi iz Ilirske Bistrice in iz Cerknice. Ženske ekipe pa so si mesta razdelile takole: najboljše so bile Logačanke, drugo mesto je zasedla vrhniška ekipa in tretje ilir-skobistriška. Član zmagovalne ekipe iz Laškega FRANC ŽGAJNAR, ki že 18 lel vodi tamkajšnje društvo invalidov, je povedal, da so se rallvja udeležili vsako leto doslej. »Naša ekipa v tej sestavi tekmuje že peto leto zapored, kar štirikrat pa smo osvojili prvo mesto Danes smo prišli sicer z mešanimi občutki, saj smo imeli prvo štartno številko, kar se nam ni zdelo spodbudno. Kljub temu pa smo potihem upali na zmago.« Društvo iz Laškega šteje 1333 članov in je aktivno vseh svojih 18 let obstoja. »Imamo pa tudi probleme,« pove predsednik Franc Žgajnar. »Veliko naših članov je doma s Kozjanskega. To so siromašne občine in dohodki so temu primerni. Z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti pa je problem financiranja postal še posebej pereč. Vendar upam, da Plaketa Francu Miheliču. Tomaž Grom izroča občinsko plaketo Olomirju Pungerčiču To je trgovina POLNA SIRA »(tudi iz uvoza)«, kruha, mesa in vina, pa od praška do piščancev in do dobrih starih žgancev. Ponudba je tako velika, da kupca vsakega zamika. Prijaznost in postrežba hitra, ta TETA META je resnično imenitna. Vabljeni vsak dan, pa še v nedeljo. Pa nikar ne pozabite, pri TETI METI na Stari Vrhniki 51 od 28. 2. 1990 dalje vse dobite. OBVESTILO ČLANOM DRUŠTVO INVALIDOV GORNJA RADGONA NAM JE TUDI LETOS PONUDILO ORGANIZACIJO TRGATVE V VINOGRADIH KAPELE. OBLJUBLJAJO. DA BODO STVARI ŠE BOLJE UREJENE KOT PREJŠNJE LETO - BREZPLAČNA MALICA IN KOZAREC KAPELČANA. V VEČERNIH URAH PA PRIJETNA ZABAVA. KER V NAŠEM LETNEM PROGRAMU ENODNEVNE REKREACIJE IN IZLETOV NISMO PREDVIDELI TE AKCIJE, VAS VABIMO, DA SE VSI ZAINTERESIRANI OGLASITE V DRUŠTVENI PISARNI, DA BOMO VEDELI, ALI GREMO V AKCIJO ALI NE. IO Dl VRHNIKA naše aktivnosti ne bodo zamrle. Zadnje čase se povezujemo tudi z našim društvom upokojencev. Skupaj organiziramo razne prireditve, kot na primer »Teden invalidov in upokojencev«, ki ga sestavljajo športne igre, kulturni program, razstave in družabna srečanja.« Vodja zmagovalne ženske ekipe in predsednica logaškega društva invalidov KRISTINA MEZE je, kot večina drugih udeležencev, najprej pohvalila dobro organizacijo tekmovanja in srečanja. Z namestnikom PAVLOM TREVNOM sta povedala, da je njihovo društvo tokrat organizator vsakoletnega srečanja invalidov notranjske regije, ki bo 23. junija v Logatcu. »Naš odbor je popolnoma nov, zato se srečujemo še z začetnimi problemi. Društvo pred tem ni bilo posebej aktivno, zato tudi nimamo dovolj denarja. A upamo, da se bo vse srečno izteklo. Na naši strani je veliko dobre volje, želimo le, da bi za nas imeli razumevanje tudi drugi Vse prevečkrat nas pošiljajo od vrat do vrat ali pa naletimo na gluha ušesa.« Družabna srečanja takšne ali drugačne vrste so sploh zelo priljubljena med invalidi. Tako meni tudi VERONIKA FUKS iz Pirana. »V našem društvu je okrog 2000 članov. Piranska občina je dokaj obsežna in zajema tudi bolj oddaljene zaselke, kjer so ljudje precej odrezani od sveta. Zato so zelo veseli, če jih kdo obišče in z njimi poklepeta. Mislim, da glavna vloga društev ni v formalnih zadevah, ki jih vodijo, ampak predvsem v skrbi za ohranjanje človeških odnosov med ljudmi, kar je za invalide, posebno za nepokretne, zelo pomembno. Tudi sama imam rada družbo, naravo in šport, čeprav mi zdravniki marsikaj prepovedujejo. Ampak mislim, da se človek sam najbolje pozna in da sta njegovo počutje in1 dobra volja najvažnejša.« Pirančani so sicer imeli smolo; zgrešili so progo že kmalu po startu, a se zaradi tega niso kaj prida jezili. »Važno je sodelovati,« pravi naša sogovornica. Tako je menil tudi JOŽE VOLJČ, predsednik ZŠAM Vrhnika, ki je strokovno in korektno izvedla tehnični del tekmovanja. »Mislim, da so vozniki-invalidi bolj pozorni na cesti kot drugi udeleženci v prometu. Vsaj današnji tekmovalci so se izkazali kot izredno mirni. Poudariti pa moram, da je spret-nostna vožnja presegla vsa naša pričakovanja.« Sekretarka Zveze društev invalidov Slovenije VALENTINA MARKIČ je poudarila, da ne gre toliko za tekmovanje kot za množično družabno prireditev. »To ni dirka, ampak vožnja, ki jo zmore vsak voznik-invalid. Mislim, da se s tem rallvjem na svoj način vključujemo v akcijo -10%.« Kakorkoli že, vsi udeleženci so preživeli lep dan v prijetni okolici, popoldne ob veseli glasbi in družbi. Za dobro voljo, ki je pri tem najpomembnejša, je to gotovo dovolj. Če pa je tekmovanje še prispevalo k večji varnosti v prometu, potem je namen več kot dosežen Nasvidenje torej naslednje leto. DARINKA KODERMAN Parada pred gasilskim domom v Verdu Gasilke - prostovoljke. JUNIJ 1990 SREČANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV PRI SV. TROJICI Začenja se nov dan Zavele so demokratične sape, razgibale monotonijo enega sistema in formirale v skupine različno misleče Slovence. Tako se je med drugimi strankami porodila krščansko demokratska stranka, ki je, združena v DEMOS, dobila na svobodnih volitvah toliko glasov, da je po desetletjih molka dobila možnost, da lahko kaj reče in stori, da svobodno diha. Kje naj bi bilo prvo srečanje, če ne pri Sv. Trojici?! Zvonovi so pritrkovali, ko smo 20. maja proti četrti uri romali v cerkev. Srečanje smo pričeli s sveto daritvijo. Zahvale in prošnje so se menjavale v masnih molitvah. Hvala, o Bog, za svobodo. Čakali smo jo in pričakali. Daj, da jo bomo znali ohraniti. Da bomo znali razumeti drugače misleče, da ne bomo nikoli zasmehovali ljudi drugačnega prepričanja. Sami smo to ves čas dodobra občutili, in menda nam ne bo težko živeti strpno z vsemi ljudmi. Vsi Slovenci pravzaprav želimo isto: Svobodo, ohranitev slovenstva, ohranitev naše lepe domovine, delo in pošteno plačilo. To je naš skupni cilj, le pot imamo vsak nekoliko drugače označeno. Zakaj bi se potem grdo gledali ali celo sovražili? Dovolj je bilo tega. Preživeli smo eni tako, drugi drugače, včasih bolj, včasih manj pogumno. Vse bogoslužje je prevevala misel na slovenski narod. Oltarji so bili okrašeni z lipovimi šopki, družila nas je želja, da bi bilo za vse lepo. Po zadnjem blagoslovu smo se zbrali pred cerkvijo. Tam je Edo, ki je povezoval program, poklical pred mikrofon gospoda Kvaternika - vrhniškega župana. Predstavil se nam je in kratko orisal svoje delo. Je diplomiran inženir arhitekture, vnet za vse lepo. Zelo rad urejuje stare stavbe in s tem ohranja kulturno dediščino. Doma je iz Loške doline, živi v Drago-merju, ima družino, tri otroke, ki bodo vsak čas zapustili rodno gnezdo. Obljubil je, da bo posvetil svoje delo Vrhniki, njenemu gospodarstvu, kulturi in napredku. Za županom se je predstavil predednik izvršnega sveta gospod Vili Granda. Je diplomiran inženir elektrotehnike, doma iz Rač pri Maribom. Po zaslugi svoje žene se je preselil na Vrhniko, s katero ga 35 LET RIBIŠKE DRUŽINE NA VRHNIKI - Vrhniški ribiči so slovesno in delovno praznovali svojo 35. letnico. Ob starem ribiškem domu na Tojnicah so zgradili in odprli nov »RIBIŠKI DOM«. Gotovo je, da so vrhniški ribiči in njihovi prijatelji pokazali veliko delovno vnemo ter vztrajnost, da so si zgradili prekrasen dom. Veliko skupnih ur so preživeli ob njem. Tu so doživeli dosti lepih in bridkih uric, skovali so nove prijateljske vezi, vse pa je povezovala složnost In rezultat tega je - DOM. Vložili so ogromna finančna sredstva, predvsem pa svoje prostovoljne delovne ure. Nekaj pomoči so prejeli tudi od pokrovitelja IUV Vrhnika ter nekaterih obrtnikov, ki so nekoliko ceneje opravili obrtniška dela pri izgradnji doma. Tako so svoj prostor še olepšali, zato bodo tja še rajši hodili, saj je zgrajen z žulji prostovoljcev. vedno bolj vežejo otroci, ki so že ali pa bodo še prišli. Navzoče je pozdravil tudi gospod Novačan, predsednik vrhniškega-Demosa, ki nas je s svojim prijetnim govorom pridobil že na predvolilnem zborovanju. Tudi sedaj je bil prepričljiv in prijetno ga je bilo poslušati. Zelo smo se razveselili gospe Spomenke Hribar, neutrudne delavke za narodovo spravo. Pozdravila nas je z besedami: »Dober dan, vrhniški krščanski demokrati. Začenja se nov dan.« In že je ni bilo. Edo je postavil gospodu Kvaterniku in gospodu Grandi nekaj vprašanj, na katera sta kratko in jedrnato odgovarjala. Prepričala sta nas, da sta pripravljena na trdo in odgovorno delo in da imata rada to našo Vrhniko. S tem je bilo uradnega dela konec. Nadaljevali smo z medsebojnim seznanjanjem in pogovori, prepričevanjem, navdušenjem, skepso - vsega po malem. Tudi pogostili so nas: s sendviči, sokom in sladoledom. Razšli smo se zadovoljni in hvaležni vsem, ki so se res zelo potrudili in organizirali to srečanje. še nekaj mi je prišlo na misel. Lepo bi bilo, če bi spet začeli kresovati na kresni večer. Kako je lepo, ko ta večer preletavajo travnike svetle kresničke, po okoliških gričih in hribih pa gorijo kresovi. Dajmo, oživimo to lepo staro navado! A. P. MEPZ DRAGOMER OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja, društva, stranke,_ družbene organizacije, obrtnike in posameznike, da se lahko poslužujejo obveščanja na RADIO LJUBLJANA dopisništvo IDRIJA, Študentovska 2 telefon 065 - 71-062 (novinar FILIP ŠEMRL) Utrinki z gostovanja na Švedskem Mnogi vedo, mnogi pa še ne, da je mešani pevski zbor Dragomer med letošnjimi prvomajskimi prazniki gostoval pri naših rojakih na Švedskem. Ta sestavek bo poskušal nekoliko pričarati dogodke s tega dolgega, a prijetnega potovanja, ki nam bo ostalo v trajnem spominu. Na začetku nekaj besed o tem, kako je do tega gostovanja sploh prišlo. Slovensko društvo v Stockholmu že kakih 15 let na različne načine sodeluje z Vrhniko, naj gre za letovanje njihovih otrok pri nas ali pa v obliki kulturnega sodelovanja. Organizacijo teh obiskov je vsakokrat izpeljala že vpeljana skupina: Rada Pišler, Mira Šinkovec, Simon Seljak, Dragica Pelan, Marta Rijavec ter nekateri predstavniki druž-beno-političnih skupnosti. Na vsakoletnih poletnih srečanjih na Vrhniki med člani Slovenskega društva in domačini smo nekaj zadnjih let sodelovali tudi pevci MePZ Dragomer ter s pesmijo ustvarjali potrebno razpoloženje. Na lanskem gostovanju pa so prišli rojaki z željo, da jih letos obiščemo kar pri njih na Švedskem. Pevci smo bili tega vabila nadvse veseli, vendar Švedska je daleč in za pot bomo morali sami zbrati sredstva. Od takrat dalje je delo v zboru potekalo v dveh smereh - organizacijski in programski. Še sreča, da smo v naših vrstah našli človeka, ki je nadvse uspešno vodil organizacijske priprave - to je Boris Smirnov, soprog naše pevke Valerije. Preveč prostora bi porabil, če bi našteval vse poteze, ki smo jih morali narediti, da se je turneja odvijala tako, kot se je, to je v zadovoljstvo vseh. Pa vseeno. Za zbiranje sredstev smo poprosili veliko podjetij in obrtnikov ter v glavnem naleteli na razumevanje, kljub težavam, ki smo jim priča v našem gospodarstvu. V ta namen smo izdali tudi lično brošuro, v kateri se predstavljamo v sliki in besedi, večji del prostora smo namenili darovalcem sredstev, v katerem predstavljajo svojo dejavnost. Izdali in stiskali smo tudi tri koncertne liste, za vsak koncert posebej, v katerih so tudi omenjeni naši sponzorji. Naj na tem mestu povem, da je imelo vrhniško gospodarstvo izreden posluh pri zbiranju sredstev. Brez njihove pomoči bi Švedsko težko videli. Radi bi omenili vsaj nekaj imen: IUV, LIKO, ZKO, pa Kmetijsko zadrugo s popotnico in ne nazadnje Pekarno, ki nas je preskrbela s kruhom. Še pohvala z naše strani: njihov »jernej« je ostal svež vseh deset dni našega potepanja. V 2200 kilometrov oddaljeni Stockholm smo se odpravili z malim Lesnininim avtobusom (drugi šofer je bil tudi iz naših vrst). Dolgo, vendar zanimivo pot smo si lajšali s krajšimi postanki, da smo se malo preteg- nili, založili in zvrstili pri »pipci«. Kaj je teklo iz nje, vam ne bo težko uganiti. Švedska nas je pričakala z dežjem in hladom (+ 2°C), povsem drugače pa je bilo na snidenju z rojaki v Slovenskem domu ki ga uporabljajo tudi za knjiži :o in vaje njihovega pevsk. ia zbora. Prvo spoznavanj? Injžinami, ki so naše P" ■': ^vzele in že kar takoj pesem, ki nas bo družila naslednjih nekaj dni. Poseben pečat tega gostovanja so dali ravno ti stiki z družinami, pri katerih so pevci prespali (časa za spanje je bolj malo), saj bodo, kakor je videti, ostali trajni in se še dopolnjevali v bodoče. Močno nam je ostala v spominu tudi pokrajina, umirjena, lepa, z obdelanimi polji, polna zelenja, z jezeri. Da, čisto drugače smo si predstavljali mrzli sever. Pa še srečo smo imeli z vremenom, saj je razen prvega večera bilo vseskozi lepo, sončno in celo za nas z juga, precej toplo vreme. In že je bil tu prvi koncert, ki smo ga naredili skupaj z njihovim pevskim zborom. Drugi koncert je bit že naslednji dan v 150 kilometrov oddaljenem Kopingu, kjer živi mala kolonija Slovencev, tako prijetnih ljudi, da so nam postali prav zares blizu. In zopet »pouštrtanc«, »beksl«, tako, da smo šele proti jutru legli v postelje: Naslednji dan je bil zopet poln dogodkov, saj smo v organizaciji Rade Pišlerjeve, ki je tudi sicer skrbela za nas, obiskali univerzitetno mesto Upp-sala. Tu so imeli študentje ravno na ta dan svoje slavje ob zaključku šolskega leta. Tega živžava se ne da opisati, ampak ga je treba videti, pa še ogled univerze od znotraj, pa katedrale, kjer smo s pevskim vložkom zbudili pozornost prisotne množice. Na prijetnem pikniku izven mesta smo videli celo dva losa v dokaz, da smo res na Švedskem. Zvečer pa zopet koncert, tokrat za jugoslovansko publiko. Tudi program smo priredili poslušalcem primerno. Po koncertu ogled kresovanja, saj je bil to zadnji dan aprila. Pri Švedih je kresovanje bolj pozdrav poletju in slovo od zime. In zopet pesem, potem pa še razkošna večerja pri predsedniku Slovenskega društva, kjer smo še skupaj ubrano zapeli. Jože Jesenovec 20-LETNE IZKUŠNJE ŠOLE V NARAVI Prednosti življenja v druščini Težko bi govorili o »Šoli v naravi« (zimski ali poletni), ne da bi omenili takratnega svetovalca Zavoda za šolstvo - tov. Jožeta Be-sliča. V šolskem letu 1965/66 nas je prepričal o pomembnosti le-te. Pomagal nam je pri premagovanju začetnih težav. (Začeli smo z zimsko Šolo v naravi.) Več kot zaradi konkretne organizacije in realizacije priprav, je bilo pomislekov s strani staršev, kako bo šola poskrbela za udobno bivanje, za varnost, zdravstvene probleme, izpolnitev operne in še in še. Takrat sta bili na Vrhniki dve osnovni šoli in vsaki je uspelo spraviti v zimsko šolo - v Zaplano po en peti razred. V naslednjih nekaj letih nam je uspelo spraviti na sneg vse učence in do sedaj ni zimska šola nikoli izostala (razen zadnji dve leti - pomanjkanje snega). Kmalu po prvih letih se je preoblikovala v enotedenski tečaj smučanja z vsakodnevnim odhajanjem na smučišča - vendar ta problem zahteva posebno obravnavo in upam, da ga bo obdelal nekdo od mojih kolegov. Sama bom nekoliko širše opisala poletno »Šolo v naravi«. Začeli smo v vrhniškem počitniškem domu na Belem križu. Kmalu smo ugotovili, da to ni tisto pravo. Predvsem smo zgubili preveč časa na poti do morja in nazaj (2x dnevno). Otroci so bili utrujeni, zato so slabo sodelovali pri pouku. Nismo imeli niti igrišč, niti prostora za improvizacijo le-teh, pa tudi klima se nam je zdela preveč nestabilna. Spet nam je pomagal tov. Jože Beslič. Zvesto je spremljal delovanje prvih oblik »Šol v naravi«. Priporočil nam je naselje doma Zveze borcev MARIBOR v Valovinah pri Puli. Verjetno je ta izjemno ugodna lega pripomogla, da se je naša »Šola v naravi« tu konsolidirala in postala ena najbolj standardnih in organiziranih šol v Sloveniji. S podrobnejšim opisom dela v naši »Šoli v naravi« bom poskusila to trditev dokazati. Omejevala se bom na razmere, kakršne so sedaj in se le zaradi boljše pojasnitve kdaj pa kdaj ozrla nazaj na prehojeno pot. Število učencev četrtih razredov (v vsej občini) je od prvih začetkov »Šole v naravi« močno naraslo. Občinska izobraževalna skupnost je hotela izenačiti vse otroke iste generacije v občini. Kapacitet-e v oomu Zveze borcev Maribor - sedaj ARENA TURIST OOUR KAMENJAK so bile v skladu s potrebami naše občine. V nekaj letih smo spravili »pod streho« celo populacijo četrtih razredov (osnovna šola Ivan Cankar - 6-7 oddelkov, Log-Dragomer - 2 oddelka, Borovnica - 2 oddelka). Abonirani smo na turistično predsezono zaradi ugodnejše cene (10.-20. junij - 10 nočitev oziroma 11 dni s potovanjem vred). Ugotovili smo, da je v procesu učenja plavanja 10 dni dejansko minimum. To je v sklopu rednih šolskih dni. Priprave (predvsem finančne) so potekale celo leto. Razredničarke, ki imajo s »Šolo v naravi« že veliko izkušenj, že na začetku leta seznanijo učence in njihove starše s programom. (Prejšnja leta so tudi same pobirale mesečno denar in ga v Ljubljanski banki vezale na 6, oziroma 3 mesece do konca šolskega leta.) Vzporedno potekajo akcije zbiranja starega papirja. (Ves denar od prve akcije v šolskem letu je namenjen četrtim razredom za »Šolo v naravi«, od ostalih dveh akcij obdrži denar vsak razred zase.) Vrhniški učenci so znani v Sloveniji po največjih količinah zbranega papirja. Učenci so bili tudi varčevalci v šolski hranilnici. Denar, ki je v skupni razredni blagajni, porabimo za razne vstopnine (muzeji, arena), vožnjo z ladjo, piknik, ples in podobno. K pripravam spadajo tudi video posnetki »Šolo v naravi«, ki jih predvajamo staršem in učiteljem ter učencem za čim boljšo predstavitev dela v »šoli v naravi«. Prav poseben dogodek je odhod v Pulo in kasneje prihod domov. Ponavadi je organiziran poseben vlak in ker je postaja Verd 4 km oddaljena od Vrhnike, je glavno križišče na Vrhniki skoraj blokirano že kako uro pred odhodom vlaka. Na železniški postaji pa je pravi živ-žav - otroci neučakani, starši zaskrbljeni in nekateri celo solzni. Otroci šole Log-Dragomer se vkrcajo že na Brezovici, Borovni-čani v Borovnici. Vrhniški del otrok se vkrca dokaj hitro, posebno še, ker je že vse vnaprej označeno in predvideno - vagoni in pomagalci. Težko je opisati občutke, ki jih imajo tudi tovarišice ob pogledu na otroke in starše, ko se začne vlak premikati in kmalu zapusti za seboj domači kraj. Z železniške postaje v Puli nas v Valovine ' odpeljejo avtobusi mestnega prometa. Po razmestitvi v bungalove (le-ti so v prijetnem bor j-^riiču). se otroci že pripravijo na kopanje. Vsak mora pokazati svoje veščine v vodi. Do večerje jih učitelji telesne vzgoje razporedijo po skupinah ne glede na razred, vendar vsako šolo posebej. Osnovno vodilo pri sestavi skupin je to, da imajo slabše skupine (neplavalci) manjše število učencev (8 ali celo manj), skupine polplavalcev in plavalcev pa več (do 15). Naslednji dan (1. dan) že delamo po ustaljenem dnevnem redu. Po zajtrku do 2 uri pouka, nato malica in odhod na plavanje. Mesto za vadbo svoje skupine si vsak vaditelj poišče sam glede na stopnjo znanja skupšine in glede na izkušnje iz prejšnjih let na obali, ki je izredno členovita. Ta mesta so od naselja oddaljena 50 m do največ 200m. Pol ure pred kosilom odidejo učenci s plaže in se pripravijo na obrok. Vsi obroki, razen malice, so zaradi velikega števila učencev organizirani v dveh izmenah. Po kosilu je počiteh do treh, nato sledi spet delo v vodi (2 uri, vmes malica) in do večerje se ura pouka. Pri pouku obravnavamo snov, ki je vezana na morje, obalo, podnebje, favno in floro, zgodovino (arena v Puli). Vmes je veliko likovnega pouka, dopisovanja, dnevni stenski časopis, vodenje dnevnika, zbi-ranej fosilov. V času »Šole v naravi« izvedemo tudi naravoslovni dan (zdravilne rastline obmorskega sveta) in likovno kolonijo. Po večerji slede razni sprehodi v okolico in telesno-kulturna udej-stvovanja, nato umivanje in odhod na spanje. Med 21. in 22. uro se učenci umirijo in zaspijo. Dežurni skrbijo za red v naselju od 7. ure do polnoči. Za čustvene stiske otrok, ki navadno nastopijo po nekaj dneh (pri nekaterih učencih) skrbijo v glavnem razredničarke, za zdravstvene težave pa skrbi zdravnica (ali zdravnik), ki pride z nami in je že stalni član tega našega pokreta (Šole v naravi. Pri organizaciji življenja v Valovinah se držimo principa, da morajo biti vse šole vezane na osnovni dnevni red naselja, to je predvsem v skladu s prehrano, sicer pa vsaka šola po svoje organizira plavanje, pouk in ostale dejavnosti. Seveda se tudi glede kriterijev zahtevnosti znanja plavanja vnaprej dogovorimo. Ce so do sedaj določbe bronaste, srebnne in zlate značke veljale splošno za vso Slovenijo, pa tudi v naši občini čutimo, da so ti kriteriji postali preohlapni. Zakaj? število neplavalcev se je z leti občutno zmanjšalo, plavalci pa, ker v občini ni nobene telesno-vzgojne organizacije, ki bi se ukvarjala s tekmovalnim plavanjem, v bistvu ne napredujejo in se v »Soli v naravi« le informativno spoznajo z raznimi stili plavanja. Vendar so nam ponujeni kriteriji Zavoda za Alkoholizem ni v krizi Vrhniški javnosti se že kar predolgo nismo oglasili, člani Kluba zdravljenih alkoholikov. Zato se zdaj spet predstavljamo, s sporočilom, da delujemo in s poročilom o storjenem v zadnjih mesecih. Časi so novi, včasih čudni in spremenjeni. Nič spremenjen pa ni pojem alkoholizma in njegovih posledic. Ali pa, posledic namreč? Tradicija, ko je bil že preveč moteč alkoholik v službi postavljen pred izbiro, ali zdravljenje ali delovna knjižica, se ruši. V času vse-vprek odvečne delovne sile bo na izbiro samo še knjižica. Zato preberite tole o našem delu, vsi prizadeti in tisti, ki bi komu radi pomagali. Odprtih vrat smo in radi pomagamo vsem, ki to sebi želijo. Število članov našega kluba raste in zdaj smo registrirani kot Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika. Da bomo navzven laže delovali in kot taki morda privlačnejši za tiste, ki bi se nam sicer pridru- Z ODISEJEM NA POT žili, vendar... Ce število naših članov narašča, ne pomeni, da se bo problem alkoholizma zmanjšal, pomeni pa število živih ljudi, ki so se alkohola osvobodili. Ljudi, ki so ozdraveli, ne z operacijo, ne na Brezjah ali Međugorju. Pač pa tu, med nami. zaradi našega obstoja in delovanja. Marca smo imeli letni občni zbor kluba zdravljenih alkoholikov in ustanovni občni zbor sedanjega društva. Ob številni udeležbi nam je o vlogi družine, predvsem take, v katero vdre alkohol, spregovoril terapevt Sandi MOŽE iz Idrije. Vsi namreč vemo, da v premnogih družinah medsebojni odnosi močno šepajo. Tudi v takih kjer mislijo, da alkohol ni prisoten. Tudi mi se pristnejših odnosov šele učimo. Spregovoril in povedal nekaj uporabnih misli nam je tudi dr. ŠMALC iz Cerknice, eden od pionirjev pri ustanavljanju vrhni- alKonulikov Ljubljana. bezigiuU, g. LUIN, ki je govorniško in nedvoumno jasno spregovoril o ideološkem prepričanju, alkoholika v procesu zdravljenja. Pa o spoznanju posameznika, da se je osvobodil alkohola, ne le prenehal s pitjem Preprosto, da mu piti NI TREBA VEČ. Na zunaj sta si alkoholik, ki abstinira in tisti, ki uživa v spoznanju, da mu piti ni treba več, povsem podobna Vsebinska razlika pa je ogromna. Tudi med nami. Spregovorili so še predstavniki Društva zdravljenih alkoholikov Škofja Loka, Logatec, sekretar podjetja GRADNIK Logatec, socialna delavka OŠ Ivan Cankar Vrhnika s temeljno mislijo: Imamo samo eno otroštvo. Pa socialna delavka IUV Barbara PFAJFER in Marta MELE iz Centra za socialno delo. In nazadnje še najbolj naša, Vera HABETOVA. Brez nje in njenih sodelavk Barbare, Sonje in Marte naše delo sploh ne bi bilo mogoče. Kljub demokratičnim sapam je v zraku obviselo vprašanje: Odkod pričakujemo po novem plačilo za njihovo vsestransko humano delo? Saj res, čigava vest in breme uradno smo? Vzdržujemo se sami in s pomočjo posameznih delovnih organizacij, kjer izstopa IUV in Zasebnik oživlja ponudbo Staro jedro Cankarjeve Vrhnike se z odpiranjem novih lokalov in trgovinic razvija v živahno središče, ki skuša Vrhničanom in drugim obiskovalcem ponuditi čimpe-strejšo izbiro in seveda tudi zabavo. V aprilu letos se jim je na Stari cesti 46 pridružila še zasebna turistična agencija ODISEJ. Nanjo opozarjata transparent in izvesek z zaščitnim znakom v obliki trojanskega konja. Turistična agencija ODISEJ zastopa vse večje agencije v Jugoslaviji, tako v domačem kraju dobite vse programe letovanj in potovanj po enaki ceni kot pri njih neposredno! 1 Poleg tako široke ponudbe ODISEJ organizira lastna strokovna potovanja in izobraževalne izlete za sindikalne organizacije, šole ali manjše skupine. Organizirajo potovanja v Španijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko... Njegovi posebni programi pa vključujejo mojstrovine naših gostiln, obiske vinorodnih območij in vinskih kleti, izdelovalcev domače in umetne obrti, ki spadajo v sklop programov po Sloveniji z naslovom: »To ni Slovenija kakršno poznate, to je Slovenija kakršno si želite." Naslovi so zelo privlačni, programi pa kvalitetni: »Po moko in cviček na Dolenjsko, Lani smo pa prasca kCipli. Ali kralj Matjaž še spi, V deželi gibanice in žlahtnih vin.« Za tiste, ki se še niso odločili za počitnice. ODISEJ organizira 10-dnevno počitnikovanje s prehrano, v zasebnih apartmajih in zasebnih sobah v Fiesi, Portorožu, Vodicah, Kaštelih, Makarski in v raju za sur-fing - Pelješcu. Cene so zeio vab- ljive, saj boste odšteli za 10 polnih pensionov na osebo le 2.000 din. Če vas mika romantičn;, plovba ob jadranski obali, se lahko pridružite križarjenju na večjih jadrnicah ali pa najamete jahto ali jadrnico. Ljubiteljem jahanja ODISEJ po zelo ugodno ceni nudi turistično in rekreativno jahanje z zaključkom na kmečkem turizmu, za avanturiste pa pripravljajo splavarjenje in spuste s čolni po reki Tari, Soči, Savi... Pri turistični agenciji ODISEJ prodajajo letalske vozovnice in posredujejo vozila rent-a-cara. Lahko pa tudi kupite izvirne izdelke domače in umetne obrti, ki so razstavljeni v agenciji. MODELARSTVO Sodelovali štirje klubi ODISEJ pa si v zadnjem času prizadeva, da bi na Vrhniko pripeljal večje število turistov in razmišljajo o projektu, ki naj bi naš kraj s svojimi naravnimi znamenitostmi in bogato kluturno dediščino prebudil. Seveda tako obsežen projekt zahteva veliko časa. znanja in seveda zunanjo pomoč občanov, da skupaj realizirajo program. Agencija posluje vsak dan, razen ob nedeljah. Od 11. do 17, ure jo obiščite ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure dopoldne, popoldne pa od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Pokličite jih na tel. Št.: 752-347. M. P. Klub letalcev Vrhnika je 26. maja letos organiziral prvenstvo Slovenije v vezanih modelih kategorije B-2 na Vrhniki in sicer v športnem parku vojašnice Ignac Voljč-Fric. To je tekmovanje najmlajših, saj je starost tekmovalcev do 16. let. • Čeprav je ta zvrst dejavnosti šele na začetku uvajanja, so letos na tekmovanju sodelovali kar štirje aeroklubi z osmimi tekmovalci in sicer: AK Litija, AK Koper, MK Vrhnika in Klub letalcev Vrhnika. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. KOLMAN Klemen (AK Litija) 104.99 km/h, 2. JURCA Matjaž (MK Vrhnika) 85.09 km/h, 3. PO-TOČAR Erik (KL Vrhnika) 74.67 km/h, 4. ZONTA Hilarij (AK Koper) 71.60 km/h, 5. POLJAN-ŠEK Robi (MK Vrhnika) 71.40 km/ h, 6. ZONTA Matej (AK Koper) 70 27 km/h, 7. KOZLAN Matej (AK Koper) 69.39 km/h, 8. VIDAKOV Aljoša (AK Koper) 67.34 km/h. Istočasno je potekalo tudi med-društveno tekmovanje za memo-rial »Milan Borišek - KičO" v organizaciji AK Litija. Uvrstitve tekmovalcev so naslednje: 1. KOLMAN Klemen (AK Litija), 2. JURCA Matjaž (MK Vrhnika), 3. POTOČAR Erik (KL Vrhnika). Organizator, to je Klub letalcev Vrhnika in AK Litija, se zahvaljuje vodstvu in vojakom vojašnice Ignac Voljč - Fric za razumevanje in pomoč pri izvedbi tekmovanja. KLUB LETALCEV VRHNIKA šolstvo oz. plavalne zveze zdijo prezahtevni, zato so učitelji telesne vzgoje sprejeli nekakšen kompromis, po katerem naj bi za osnovno znanje plavanja oz. bron-sti znak ostalo 25 m, medtem ko naj bi srebrni in zlati znak izdatneje spodbujala nove načine plavanja in njihovo vrednost. S tem naj bi tudi vaditelji boljših vrst morali izdatneje »pljuniti v roke« in dokazati napredek od prvotnega testiranja. Naša osnovna napaka (če to lahko imenujemo napako), je bila v tem, da smo boljše vaditelje in vse učitelje telesne vzgoje usmerili v delo z neplavalci in polplavalci in se krčevito trudili odpravljati »plavalno nepismenost«. To nam je v veliki meri tudi uspevalo, zahvaljujoč tudi zboru vaditeljev. Večina teh že sodeluje s »Šolo v naravi" od samih začetkov. Z leti so opravili izpite za vaditelje in postali sestavni del naše »Sole v naravi". Vsi so dobro seznanjeni s problemi »Šole v naravi", pripravljeni so vzeti del letnega dopusta in se razdajati potrebam in včasih tudi muham otrok. S takimi ljudmi ni bilo težko odpravljati plavalno nepismenost. V našo šolo je vključen tudi oddelek otrok šole s prilagojenim programom, ki ima večji odstotek neplavalcev. Uspešnost posameznih let pa je seveda odvisna tudi od vremenskih prilik oz. tempe; atur vode. Zaradi teh tudi razmišljamo o možnosti prestavitve »Šole v naravi« v posezono - v september. Res je takrat voda toplejša in primernejša za delo z neplavalci. To pa seveda potegne za seboj mnogo pomislekov; dan je krajši, učenci so za šolsko leto mlajši, učitelji jih še ne poznajo. Znanje plavanja, ki si ga bodo pridobili, se bo s prihodom domov prekinilo do naslednjega leta... Seveda pa »Šola v naravi« ne odraža svoje vrednosti le v učnem pogledu plavanja in spoznavanju posebnosti okolja, pač pa v mnogo širšem procesu socialnega prilagajanja v razred, samostojno življenje (brez staršev), strožja pravila komuniciranja in drugem. Vsekakor razredniki ugotavljamo, da marsikateri učenec preseneti v novem okolju in se pokaže v drugačni luči, kot smo ga navajeni - večkrat v boljši, kot v slabši - tako v srčnem kot v delovnem smislu. Na vsak način je opazen pozitiven učinek te socializacije. Zato mislim, da tudi ta element ni zanemarljiv dandanes v pohodu vse večje individualizacije v šolstvu. Še nekaj besed o samem pouku. Ta se zdi včasih nepotreben, a to je šola v naravi - ne plavalni tečaj. S pripravo tega imajo razredničarke polne roke dela že v mesecu maju. Težko bi bilo z nekaj besedami izraziti vsa opravila in skrbi, ki jih imajo ob urejanju zahtev tega posebnega načina dela. V tem času morajo odigrati vlogo tako učiteljev kot staršev. Poleg pouka spremljajo učence od jutranjega vstajanja preko vseh dnevnih opravil do večera, ko se odpravijo spat. Tudi STENČAS, ki je pripravljen za vsak dan, je njihova skrb. V učni program spada tudi ogled mesta Pule in zanimivosti v njem (arena, muzej, Avgustov hram...). Prejšnja leta smo obiskali vojno luko, rušilec Split, kasarno Sergej Mašera, zadnji dve leti pa Brione. Pri vseh teh ogledih in vožnji z ladjo nas spremljajo vaditelji plavanja. Za organizacijo vsega poskrbi vodja »Šole v naravi«. On usklaja delo vseh šol; skrbi, da teče delo po določenem načrtu in ga prilagaja vremenskim razmeram. Enkrat je učencem serviran obrok v obliki piknika - meso na žaru s čebulo, ajvarjem, malinov-sem. Enkrat do dvakrat pa gredo na ples v sosednji kamp Stoja, kjer med glasbo pravega orkestra rajajo do 22. ure. Vse te dejavnosti pa vključujemo v program dela predvsem v hladnejših dneh, ko nam je onemogočeno osnovno delo v vodi, in ko otroci niso dovolj utrujeni od sonca in vode. Čeprav je težko pričakujoč odhod domov v objem svojih domačih, pa zapusti to desetdnevno bivanje v tujem okolju na popolnoma nov način toliko čustvenih vezi in spominov, da se javljajo še dolga leta. Vrhnika. Uoslej smo vedrili v dvorani Zdravstvenega doma, ki je v preteklosti znal prisluhniti našim željam. Zdaj to ni več možno in iščemo novih prostorov za delovanje. Iz Doma krajevnih skupnosti na prošnjo nismo dobili odgovora in imamo vtis, da nas obravnavajo kot nekoliko čudaško, folklorno združenje. Na posluh pa smo ponovno naleteli pri občinskih možeh, ki so nam spet pripravljeni odstopiti dvorano, enkrat tedensko za 2, 3 ure. Brezplačno. Mi namreč ne »proizvajamo« nove materialne vrednosti, za kar bi dobili gotovinsko plačilo. Proizvajamo pa vrednote, v zdravih ljudeh, srečnejših družinah in treznih delavcih za stroji. Zato so tudi naša plačilna merila drugačna. Izkoriščamo priložnost, da za prirnerjanje predstavimo delovanje Društva Ljubljana-Bežigrad. V svoji sestavi imajo 6 društev, 20. leto delovanja in za seboj impozantno število živečih, delujočih in ozdravljenih nekdanjih alkoholikov. Tesno sodelujejo z Rdečim križem, z rednim dotokom sredstev za delovanje terapevtov. Vsi imajo svoj sedež v dvoranah krajevnih skupnosti. Mi na Vrhniki hočemo ubrati podobno pot. Imamo svoj program in o storjenem imamo namen sproti obveščati v tem časopisu. Ne bomo nastopali z obljubami, le z že storjenim. Ne želimo ostati anonimni, tudi ne životariti ampak delati. Zato se ob tej priliki zahvaljujemo OŠ Ivan Cankar za vsakoletno sodelovanje ob občnih zborih, Zdravstvenemu domu za dosedanji posluh, IUV za pomoč pri izletu, Občinskim organom za finančno pomoč in pomoč v bodoče. In Rdečemu križu vabilo k sodelovanju in za začetek moralni pomoči. Čeprav smo humanitarno združenje, poznamo tržna načela: pričakuj plačilo, ko ponudiš rezultate. Pri nas se namreč še posebej potrjuje resnica: vsako nesebično delo nujno doživi žetev. V sušnih, viharnih in vsakršnih letinah. Stara cesta 2 Vrhnika Likovni kotiček Šablonski tiski Prve oblike šablonskega tiska so se pojavile že v človeški prazgodovini sočasno s prvimi odtisi rok. Avtorji teh odtisov so iskoristili roko, kot šablono, ob kateri so vtrli barvo. Dobljeni odtis je bil za razliko od odtisnjene obarvane roke tokrat v negativu. Kasneje srečamo šablonski tisk pogosto povsod tam, kjer so avtorji želeli določeno, enostavnejšo formo poljubno repetirati. Lep primer tega načina dela je bilo patroni-ranje nosilnih reber in obrob polj, kar lahko srečamo tudi v naših gotskih cerkvah. Šablone je moč izdelati iz najrazličnejših materialov, najpogosteje služijo v ta namen papirji, kartoni ali plastične folije, ker jih je moč enostavno izrezovati. Barvo se nanaša preko njih s pomočjo tiskarskega valja, tampona, širšega trdega čopiča ali celo s sprejanjem. Posebna oblika šablonskega tiska je tudi »sitotisk«. Od klasičnega šablonskega tiska se razlikuje po tem, da Je šablona (maska) fiksirana na nosilno mrežico (sito). Od tod tudi ime tehnike. Sitotisk, je prišel v Evropo iz Kitajske kot svilolisk, saj so bila v tem času dovolj lanka le sila tkana iz svile. Še pred tem so Kitajci uporabljali sita tkana iz človeških las. Danes so omenjene materiale zamenjala sita tkana iz sintetskih neskončnih filamentov. Najpogosteje se uporabljajo nvlonska in poliester-ska sita. Tudi izbira snovi za izdelavo mask se je močno povečala. Od omenjenih se je Izjemoma ohranila zgolj uporaba zelo tankih papirjev in folij za dosego posebnih efektov. Nadomestile so jih različne lepilne emulzi|e, ki so odporne na organska topila uporabljana za pripravo tiskarskih barv. Predvsem v industrijske namene se uporabljajo tudi emulzije senzibilizirane na svetlobo - takoimenovane foto emulzije in filmi, ki jih je potrebno podobno kot papirne in sorodne maske na sito prilepiti. Po končanem tisku je možno masko s sita oprati s pomočjo izbranega topila in sito ponovno uporabiti za pripravo nove šablone. Tiskarsko barvo grafik prelisne skozi odprte dele sita s pomočjo pretiskača (rakija). Seveda ni potrebno posebej poudariti, da je potrebno za vsako odtisnjeno barvo pripraviti po eno sito, zaradi česar je postopek precej zamuden. Sitotisk omogoča avtorjem zelo sproščen pristop. Na sito je moč s primernimi risali direktno risati, slikati s čopičem, slikarsko lopatico... Prav tako je možno prenesti na sito s pomočjo kontaktnega totopostopka kakršnokoli likovno kreacijo, če je le narejena s svetlobo neprepustno barvo na prosojen papir, folijo ali steklo. V kolikor to ni, je potrebno pripraviti foto: šablono (film) s pomočjo reprokamere po klasičnem fotografskem postopku. Nekateri avtorji se poslužujejo za dosego posebnih tekstur najrazličnejših materialov, kot so koruzni zdrob, pesek, rastlinje, razni drobni predmeti, razne mrežice, celo špagete. Omenjene materiale enostavno prenesejo na sito s pomočjo kontaktnega loto-postopka. Dodatne likovne efekte nudi tudi izbira grafičnega papirja različnih tekstur in kvalitet, ker tehnika sama ni zahtevna glede temeljnika na katerega se tiska. Sitotisk srečujemo v našem vsakdanu v obliki reklamnih napisov tudi na steklu, plastiki, kovini, lesu, koži... Tehnike sitotiska so zaradi vsega omenjenega močno razširjene, čeprav jim nekateri očitajo možnost izvedbe prevelikih naklad in jih po krivici izrivajo v industrijske tiske saj nekatere oblike sitotiska ne dovoljujejo niti tolikšnih naklad kot klasične grafične tehnike. Predvsem pa je velikost naklade vprašanje morelne kvalitete posameznega avtorja in nima z grafiko kot tako nobene zveze. Iz vsakdanje prakse vemo, da neskrupulozni avtorji klišeje suhe igle, ki jo je sicer moč odtisnili z bakra samo v ca, sedmih približno enako kvalitetnih odtisih, ker se robovi linije tekom liska deformirajo, galvansko jeklajo in odtisnejo v tiskarnah v enormnih nakladah. Dr. FRANC CURK d. o. elles Proizvodnja elektroinstalacijskega materiala in lesnih izdelkov, p. o. Borovnica, Obrtniška 2, 61353 Borovnica Telefon: (061) 746159, 746348 VEČNAMENSKA CAMP SVETILKA JE VSESTRANSKO PRENOSNO SVETLOBNO TELO Uporaba je neomejena glede na okolje, saj poleg svetlobe in osvetljevanja lahko v štiri vtičnice priključimo še razne gospodinjske aparate in delovne strojčke manjših moči (hobi program) Zelo primerna je kot dopolnilno svetlobno telo pri camp prikolicah, šotorih, vrtnih utah, saj je kabelski podaljšek dolg 20-25 m, tako da zlahka pridemo do vira energije Svetilko lahko postavimo v več položajev glede na vsakokratne potrebe in namen Svetilka je izdelana iz kakovostne plastike IZVEDBA JE V TREH RAZLIČICAH: podaljšek 3 x 1,5 PPJ - dolžine 20 m podaljšek 3 x 1,0 PPJ - dolžine 25 m podaljšek 3 x 0,75 PPJ - dolžine 25m Dovoljena moč žarnice = 60 W, 22 V PLESKARSKA LESTEV Pleskarske A lestve so izdelane iz najbolj kakovostnega masivnega lesa smreke ali jelke, zaščitene so z osnovnim premazom, ki je neškodljiv za zdravje ljudi. Pleskarske A lestve predvsem uporabljajo pleskarji, prav tako pa so nepogrešljiv delovni pripomoček pri opravljanju raznih montažnih del. Lestve manjših dimenzij se veliko uporabljajo za splošne namene, na primer v gospodinjstvu in sadjarstvu. Tip Višina A3 - klini 122 cm A4 - klini 156 cm A5 - klinov 190 cm A6 - klinov 224 cm A7 - klinov 258 cm A8 - klinov 291 cm A9 - klinov 327 cm A10 - klinov 360 cm Poleg pleskarskih lestev izdelujemo še prislonilne lestve (2-4 m), kombinirane lestve in patentne podstrešne stopnice. Strankam nudimo obdelavo lesa po ugodnih cenah (ladijski pod, opaž). Naše izdelke lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom in v Borovnici. POKLIČITE NAS - PREPRIČAJTE SE - NE BO VAM ŽAL 019 OSNUTEK Na podlagi 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 202. člena statuta Skupščine občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/ 86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne-sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE KS ZAPLANA 1. člen Sprejemajo se spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Zaplana (Ur. list SRS, št. 29/86). 2. člen V 5. členu, tč. 2.11 se druga alinea nadomesti s stavkom: Minimalen odmik med objekti je 15,00 m, razen pri primerih za katere strokovna komisija glede na urbanistične zakonitosti in materialne predpise ugotovi, da je lahko manjši ker ne poslabšuje bivalnih pogojev in rabe obstoječih objektov. 3. člen Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Zaplana so na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora, v KS Zaplana in v pooblaščeni organizaciji za prostorsko načrtovanje. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/6-352-05/90 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika dipl. inž. France KVATERNIK OBRAZLOŽITEV: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana je bil sprejet v letu 1986 in določa pogoje in merila za organizacijo gradnje in oblikovanja objektov. Z odlokom je v usmeritvah za položaj objektov določen minimalen odmik med objekti 25 m, z navedbo, da je lahko tudi manjši v primeru soglasja neposrednega soseda. Pri izvajanju odloka smo ugotovili, da je predpisan razmik med objekti neustrezen in da ga je na parcelah, ki so bile odmerjene pred uveljavitvijo odloka, nemogoče doseči. Kljub ugotovitvam na obstoječe gradnje, lastnikom zemljišč nismo mogli dati pozitivne lokacijske odločbe, saj so neposredni sosedje soglasje odklanjali, v primeru pritožbe pa pozitivna odločba ne bi zdržala zaradi pogoja PUP-a. Ugotavljamo, da je omenjen pogoj odloka v prid ozkim individualnim interesom in konfliktnim odnosom med sosedi, saj je bila lokacija v enem primeru izpodbijana že zaradi 1,00 m razlike v odmiku. Tudi Zavod za načrtovanje Vrhnike, kot izdelovalec lokacijske dokumentacije je na opisano problematiko večkrat opozarjal in dal pobudo za spremembo omenjenega pogoja odloka, na ustreznejši razmik med objekti, ki bi bil lahko določen tudi na podlagi strokovne presoje, z upoštevanjem materialnih predpisov, ki zadevajo urejanje prostora. Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje predlaga izvršnemu svetu, da o osnutku spremembe odloka razpravlja in sprejme sklep o javni razgrnitvi, v predloženem besedilu. Vrhnika, maj 1990 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA 012 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 24/5-1990 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMBE ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE KS ZAPLANA 1. člen Javno se razgrne osnutek spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Zaplana (Ur. list SRS, št. 29/86). 2. člen Osnutek spremembe odloka bo razgrnjen v stavbi Skupščine občine Vrhnika, od 31. maja do 30. junija 1990. Osnutek bo obravnavan na zboru krajanov KS Zaplana, ki bo organiziran v sodelovanju s Komitejem za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. O času javne obravnave bo KS Zaplana obvestila krajane na krajevno običajen način. 3. člen Pripombe k vsebini spremembe bodo lahko sporočene krajevni skupnosti, Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje ali povedane na zboru krajanov. Sklep velja takoj. 4. člen Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Številka: 3/6-352-05/90 Datum: 24/5-1990 PREDSEDNIK IS: inž. Peter PETKOVŠEK ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Dejavnosti med počitnicami: Tečaji plavanja od 9. 7. do 14. 7. od 16. 7. do 21. 7. od 10. do 12. ure prijave sprejema ZTKO VRHNIKA do 5. 7. 1990 na telefon 751-484 cena tečaja 250 din Tečaji za vaditelje plavanja pogoj: starost 17 let dobro obvladanje plavanja, najmanj 2 disciplini - kravi - prsno predvidoma od 20. do 30. avgusta prijave na ZTKO do 5. 8. 1990 POPRAVEK V Našem časopisu štev. 164, maj 1990, je pri objavi izida volitev z dne 22. 4. 1990 prišlo do dveh napak in sicer: 1. Za Zbor krajevnih skupnosti KS Ligojna - volišče št. 30 pravilen podatek glasi: Kavčič Anton 106 Japelj Marina 29 Ogrin Dušan 126 2 Za Zbor občin Skupščine Republike Slovenije KS Borovnica - volišče 16 - Breg - Pako pravilen podatek glasi: Janez Jerina 100 Stane Novačan 164 Nastale napake so bile izključno tiskovne narave, kar pomeni, da so se pri ugotavljanju izida upoštevali pravilni podatki. Za nastalo napako se opravičujemo. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Strokovna literatura Angleščina 2000 S: II. stopnja Bavdaž, M.: Drobne novice z žitnih polj Biblijski atlas Burnie, D.: Ptiči Cajnkar, S.: Oče naš Ćavič, V.: Prometni davki Cavič, V.: Republiški prometni davki Čeferin, E.: Zadružništvo... Durjava, I.: Drago Vidmar EkrutU.: Zvezde Golob, I.: Bonsaj - miniature v posodah Hastings, D.: Nega na domu Havvking, S.W.: Kratka zgodovina časa Hochleitner, R.: Dragi in okrasni kamni Horv, L.: Vse visi na popkovini IUPAC nomenklatura organskih spojin Justin, I.: Osnove civilnih sodnih postopkov Katalog rešitev in storitev, opreme in sredstev za informacijske sisteme Kovač, A.-T.: Slovenski oratar Kreft, I.: Akcija 50 poslancev Kurdakov, S.: Odpusti mi, Nataša Llppert, W.: Alpske rastline nad gozdno mejo Luxardo, H.: V času francoske revolucije Majcnov zbornik Miquel, P.: V rimskih časih Mladinsko raziskovalno delo Moravec, D.: Temelji slovenske teatrologije Miiller, H.A.: Domače živali Na kolesih in krilih Nemščina 2000 S: I. stopnja Neutrudne živali Nougier, L.-R.: V prazgodovinski dobi Od jutra do jutra Oko duha: fantazije in refleksije o jazu in duši Olshan, N.H.: Lajšanje bolečin brez zdravil Picture Dictionarv Pintar, L.: Rože na Slovenskem Predpisi o delovnih razmerjih Rapoša, K.: Slovenske planinske koče Recht, C.: Začimbne rastline Reisp, B,: Grad Kostel Reka Timav Schapiro, M.: Umetnoslno-zgodovinski spisi Slovenska bibliografija Slovenski pravopis: 1. Pravila Štele, F.: Nalivi svetlobe Štele, F.: Triglav Stritar, A.: Krajina, krajinski sistemi Svmes, R.: Minerali in kamnine šola v političnem pluralizmu Toplak, L.: Civilno pravo Thivollier, P.: Zgodovina božjega ljudstva Velika noč na Slovenskem Vprašanja kralja Milinde Vreg, F.: Demokratično komuniciranje LEPOSLOVJE Mladinsko: Brank, S.: Mala kraljestva Dahl, R.: Matilda Golob, B.: šolske razglednice Gor'kij. M.: Ivanček Bedaček Jurca, B.: 1:0 za zajce Kordiš, T.: Gore Mate, M.: Škrlatna vrtnica Rodari, G.: Pravljice po telefonu Tomažič, J.: Pohorske pravljice Za odrasle: Aškerc, A.: Zbrano delo Črnologar, L.: Tehnološki presežek, rdečelasa lisica in še kaj Finžgar, F.S.: Zbrano delo Flisar, E.: Noro življenje Gradišnik, B.: Nekaj drugega Gradišnik, B.: Nekdo drug Jezeršek, J.: Medaljoni našega časa Kozak, J.: Zbrano delo Luzar, F.: Spomini skrivača Marka Partljič, T.: Prelesti prelesti Pogelšek, P.A.: Spominčice - pravljični svet Prežihov, V.: Zbrano delo Zagorski, O: Vračanje v čas Zidar, P.: Mlaj, Ognji gotovosti Prevodi: Boissard J.: Čas sproščenosti Gray, C: Victorijin pohod Konwicki, T.: Kronika ljubezenskih pripetljajev L'Amour, L.: Jubal Sackett Patterson, H.: Primi hudiča Shaw, I.: Kruh na vodi Tyler, A.: Naključni popolnik VVells, H.G.: Vojna svetov Pesmi Angelini, N.: Mladostna spominska poezija Hribovšek, I.: Pesmi Kermauner, T.: Poezija slovenskega zahoda Košuta, M.: Odseljeni čas Kuhar, D.: Kolobarjenje Volarič, L: Četverovprega za njene sanje Vouk, E.: Anima V srbohrvaškem jeziku: Aristotel: Retorika Berger, J.: Projektivna psihologija Bern, E.: Šla kažeš posle zdravo Biro, M.: Samoubistvo Daniken, E.: Da li sam se prevario? Daniken, E.: Svi smo mi deca bogova Ferfila, B.: Jugoslovansko društvo - od utopije ka realnosti Goluža, L.: Kviskoteka Jakupovič, A.: PC/MS DOS Jakupovič, A.:, Turbo C Kohut, H.: Analiza sebstva Komatina, M.: Priručnik za ChiWriter Miloševič, N.: Psihologija znanja Pantič. D.: Word perlect Pantič, D.: Primena programa dBASE IV Pribičevič, S.: Diktatura kralja Aleksandra Razvoj aplikacija u Clipperu Sandvveiss, S.H.: Sai Baba - svetac ili psihijatar Sumen, B.: Film za dvoje Stanojević, V.: Tragedija genija Storr, A.: Ljudska agresivnost Svjetska kulturna i prirodna baština šišič, F.: Povjest Hrvata u vrijeme narodnih vladara Taylor, A.J.P.: Habsburška monarhija 1809-1918 Boli, H.: Eseji in drame Boli, H.: Kuća bez čuvara Budak, P.: Karanova sola Đilas, M.: Lov na ljude Hallahan, W.: Iranska Veza Minkovvski, A.: Zelena ljubav Vonnegut, K.: Galapagos * VEČJA KONKURENCA PRI OPRAVLJANJU DIMNIKARSKIH STORITEV Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je dne 24. 5. 1990 sprejel sklep, da se delovne organizacije s področja gospodarstva in negospodarstva lahko poslužujejo dimnikarskih storitev v naši občini med dvema organizacijama in sicer med dosedanjim Dimnikarskim podjetjem Ljubljana in novim privatnim podjetjem DIZAKO - Brežice. DIZAKO je zasebno podjetje, ki ima v svojem poslovnem predmetu dimnikarsko dejavnost in meritve dimne emisije. Ponujajo opravljanje naslednjih dimnikarskih storitev: - Čiščenje na klasičen način dimovodnih, prezračevalnih naprav v skladu z zakonom o dimnikarski službi in pravilnikom o rokih čiščenja. - Klasično ročno čiščenje, dopojnjeno s strojnim čiščenjem pri uporabi neškodljivih UVOŽENIH kemikalij. - Pranje ali kemijsko čiščenje kurilnih naprav na koncu kurilne sezone. Popolno ali delno konzerviranje grelnih površin. - Meritve dimne emisije in ostala svetovanja. NAČIN OPRAVLJANJA DELA Delo opravljajo tako, da bo zadoščeno vsem zakonskim predpisom, ki urejajo to problematiko. Upoštevajo želje in potrebe stranke. Predlagajo sklenitev pogodbe za nedoločen čas, ki bo urejala medsebojne odnose. CENE STORITEV Storitve bodo zaračunavali po priglašenem ceniku v občini. V pogodbi bodo navedena fiksna cena za stalne storitve v dinarjih vezano na DEM. Cene bodo ca. 50% nižje od Dimnikarskega podjetja Ljubljana, objavljenih v URL SRS 16/90. DODATNE STORITVE - Tesnenje dimnovodnih kurilnih naprav - Nastavitev gorilcev - Meritve dimne emisije z računalniškimi izračuni izkoristkov - Vzdrževalna dela na avtomatiki v kurilnicah in toplotnih postajah - Vodenje in vzdrževanje kurilnic tam, kjer to predstavlja večji problem - ves dan, v popoldanskem času 324-316-Ljubljana Vse stranke obveščamo, da nudimo 20% popusta vsem tistim, ki boste podpisali pogodbo o opravljanju dimnikarskih storitev (kot reklama), v roku 40 dni od izida objave v Našem časopisu. Se priporočamo DIZIAKO d. o. o. dimnikarstvo, zavarovanje, kovinarstvo, gradbeništvo in trgovina - Brežice tel. 0608-61-053 SE PRIPOROČAMO SE PRIPOROČAMO NOVO NA VRHNIKI!!! »DROGERIJA M« Voljčeva cesta 23 - HRIB -nasproti pokopališča MOŠKA IN ŽENSKA KOZMETIKA TER VSE ZA VAŠE NAJMLAJŠE Odprto vsak delavnik v soboto v nedeljo od 9. do 12. ure 15.30 do 19. ure od 8. do 12. ure od 8. do 11. ure SE PRIPOROČAMO SE PRIPOROČAMO NOVO NA BREGU PRI BOROVNICI Obveščamo vas, da je na novo odprta trgovina z alkoholnimi pijačami, cigaretami ter spominki. v Bregu pri Borovnici, Brezovšček Dimitrij, Breg 57 Trgovina je odprta vsak dan od 13. do 20. ure, v soboto, nedeljo in za praznike pa od 8. do 18. ure. Cenjene stranke pa tudi obveščamo, da naročilo preko 1000din brezplačno dostavimo na dom. Pridite in prepričajte se o konkurenčnih cenah in solidni postrežbi. Trgovina »ČMERIŠNIK« na Bregu JUNIJ 1990 1 DRAGI POTROŠNIKI! TRGOVINA »GANESH« Cankarjev trg 3 na Vrhniki Vas obvešča, da ima v prodaji mobilne volilne preproge ročno izdelane - uvoz Kitajska. Bogata je tudi ponudba izdelkov iz bambusa in riževe slame, roloji za okna, namizni seti, predpražniki in okrasni lončki za rože. Ponudbo v trgovini pa dopolnjujejo izdelki iz medenine, nakita, usnjeni izdelki in porcelan. delovni čas od 9. do 12. ure od 16. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Za obisk se priporočamo! Instruiram matematiko za osnovno in vse srednje šole. Tel. 752-396. Vojna pošta 5312 Vrhnika nudi zainteresiranim košnjo in odkup trave v kasarni v Borovnici. Cena po dogovoru. Prodam motorno kolo avto-matik, malo rabljen in otroško posteljo z jogijem. Telefon 751-476. OBVESTILO Vse politične stranke, druge organizacije in društva obveščamo, da se lahko poslužujejo sejne sobe v občinski zgradbi - kletni prostori. Vse zainteresirane naprošamo, da pošljete svoje potrebe odnosno prošnje o uporabi sejne sobe do 10. 7. 1990 na Izvršni svet občine Vrhnika. IZVRŠNI SVET OBČINE VRHNIKA KOVINARSKA VRHNIKA p. o. Vrhnika, Robova 6 objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev. Dražba bo 5. 7. 1990 ob 12. uri v prostorih Kovinarska Vrhnika, Robova 6. Na dražbi bodo naslednja sredstva: zap. inv. izklicna št. naziv kom. št. letnik cona/din 1. kleparski stroj za zvijanje pločevine t 99 1969 400,00 2. aparat za avtogeno rezan|e YCA 1 1 383 1972 600,00 3. polavtomat varllnlk Uljanik LDA 275 (neizpraven) 1 738 1978 1.500,00 4. vvebastl grelec za dogrevanje 1 1030 1981 500,00 5. webasli grelec za dogrevanje 1 1031 1981 500,00 6. osebni avto zastava 101 1 1984 14 000,00 7. ročni kolulnl brusilnik 3 150.00/1 kos 8. namizni elek. vrtalni stroj z elek. motorjem 1 1957 150,00 9. elok. motor P-0, 73 kW, 2800 min-1, 380 V 1 1956 250,00 10. elek. motor P-2, 8 kW, 1400 min-1, 380 V 1 1954 280,00 11. elek. motor P-0, 5 kW, 1400 mln-1, 380 V 1 1955 250,00 12. elek. motor P->0. 55 kW, 1400 mln-1, 220 V 1 1954 250,00 13 elek. motor P-0. 25 kW. 1400 mln-1. 380 V 1 1955 250,00 14. elek. motor P-0, 8 kW, 1400 mln-1, 380 V 1 1952 250,00 15. dinama za enosmerni tok {za polnjenje akum.) 1 1952 130,00 16. ventilalorzmolorjem0,8kW 1 1963 250,00 17. ventilator z motorjem od gorilca t ' 1964 250,00 18. ventilator z motorjem stenski 0,5 kW 1 1978 250,00 19. verižno dvigalo 3 t komplet 1 273 1966 500,00 ?0. peč Wonson za kurjenje na olje - ogrevanje na zrak 25000 U/cal. brez gorilca 1 1974 5.000,00 21. krivilni stroj za krivljenje cevi - hidravlični 1 1969 2.000,00 22. varilnik C02 VVarming 400 1 791 1976 5000,00 23 varilnik C02 VVarming 1 768 1976 5.000,00 24 plinotesne živosrebrne luči 3 100,00/1 kos 25. varilni transformator Furlan 300 A izpraven - večji 1 342 1973 1.200,00 26. varilnik C02 Iskra - neizpraven, 250 A 1 448 1973 1.500.00 27. varilne omarice za C02 EG Unimag neizpravni 7 150,00/1 kos 28 varilni transtor. Rade Končar 135 A manjši - nelzpraven 1 1970 400.00 29. električne ročne škarje - neizpravne 1 150,00 30. ročno dvigalo krokodil 1 313 1968 500,00 31 ročno dvigalo krokodil t 378 1972 500,00 32 plug za pluženje snega za tovornjak TAM 1 1981 1.300,00 33 leža| venec 0 1000 1 1966 250,00 34. aparat za točkovno varjenje Furlan, deb ploč. 3 + 3 mm 1 360 1973 2500,00 35 primež (zlomljeni) 7 1981 100,00/1 kos 36 vijačna preša (špindelj) 1 1980 800,00 37 viličar motorni 2,5 t 1 1970 18.000,00 38 el. račun, stroj Olivetti 1 429 1972 500,00 39 el. račun, stroj Canon 1 572 1974 500,00 40 el. kalkulator Olvmpia 1 954 1975 500,00 41. rač. stroj Olivetti 1 354/1 1970 400,00 42. rač. stroj Olivetti 1 354/2 1970 400,00 43 stroj za pranje s paro (neizpraven) Strahlfix 1 381 1971 500,00 44 strojna žaga 1 1979 400,00 45 varilni transfor. 160 A 1 337 1969 800.00 46 aparat za točkovno varjenje pločevine deb. 1 + 1 mm 1 1970 150,00 Vso informacije lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure po tel. 061(752-423 ali 752-411 int. 19. Kupec na izklicano ceno plača še prometni davek, pravna oseba mora predložili izjavo o oprostitvi. Ogled in vplačilo 10% varščine sta mogoča 2 uri pred licitacijo (od 10. do 12, ure). Sredstva bomo prodajali po načelu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim udeležencem pa vrnili po končani licilaciji. Vsa kupljena sredstva je treba vplačati in prevzeti v 5 dneh po dražbi, sicer prodajnloc zadrži varščino. Nova trgovina v Horjulu Približali smo se kupcem - nudimo več Obveščamo vas, da smo v Horjulu odprli novo trgovino s tehničnimi predmeti, kjer poleg lastnih izdelkov nudimo pod ugodnimi pogoji (obročno odplačevanje) tudi TV aparate, TV antene, gospodinjske aparate ter električno ročno orodje. Pri plačilu z gotovino dajemo 10% popusta. Posebna ponudba: montaža TV antene in TV aparata na željo kupca. Trgovina je odprta vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Krajani Horjula In okoliških krajev, izkoristite pestro ponudbo in bližino naše trgovine. ge Za podrobnejše informacije kličite: Iskra Iskra Merilna elektronika Iskra Merilna elektronika Horjul tel. (061) 749-080 asa POZOR! ' NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! SPOŠTOVANE GOSPODINJE! Nikar se ne trudite zaman, ker vam ne bo uspelo! Zato poiščite nas, da mi to opravimo namesto VAS! Če imate zamazane in popackane talne obloge, pa bi želeli, da bi bile očiščene, se javite na naš naslov! Strokovno vam očistimo vse vrste talnih oblog (tapi-son, itison, sintelon, preproge...) Tovrstne storitve vam opravimo z uvoženimi stroji in čistilnimi sredstvi hitro in po konkurenčnih cenah! Informacije, prevzem in naročila vsak dan od 16. do 19. ure na naslov: Vuk Marjan Čolnarska 5 Vrhnika se priporočamo! NAMESTO CVETJA NA GROB Morda je za cvetje na krsto že prepozno, ali pa se želite pokojnikovemu spominu oddolžiti na drug način? Zveza slovenskih društev za boj proti raku je v ta namen izdala posebno sožalnico v korist boja proti raku, ki jo z osebnimi izrazi sožalja položite ob krsto ali žaro, oziroma pošljete žalujočim svojcem. Sožalnico, manjšo namesto cvetja ali večjo namesto venca, dobite na vsaki postil Prispevek za boj proti raku je že vračunan v cenil Denar, zbran na ta način, gre v celoti v korist boja proti raku in za izboljšanje bivalnih pogojev bolnikov na onkološkem inštitutu. ZV£ZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in babice Bogunovič Ljudmile se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste sočustvovali z nami, prinesli cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala prijateljici Erni za vso pomoč in bodrilne besede pri njenem zdravljenju. Hvala govorniku Francu Drašlerju za ganljive besede slovesa. Zahvalo izrekamo borovniškim pevcem in gospodu župniku za opravljeni poslovilni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v času njene bolezni in ji posvetili lepo misel ali drobno pozornost Vsi njeni ZAHVALA . Ob boleči izgubi našega dragega Franca Ruparška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje na njegov prerani grob. Hvala sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izražena sožalja in za prispevke Zvezi slovenskih društev za boj proti raku. Posebna zahvala njegovim sodelavcem za denarno pomoč. Hvala osebju onkološkega inštituta in osebju vrhniškega zdravstvenega doma, posebno dr. Piršičevi, dr. Drašler-jevi in dr. Stržinarjevi in vsem, ki ste nam ob težki bolezni stali ob strani. Najlepša hvala Pečurjevim, Industriji usnja Vrhnika, pevcem in govorniku Dušanu de Glerii ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Družina Ruparšek V SPOMIN Ani in Antonu Svete iz Borovnice Hvala vsem, ki obiskujejo njen zadnji dom. Sin Tone z družino ZAHVALA ob izgubi moža, očeta in starega ata Milivoja Lončarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste bili ob težkih trenutkih slovesa z nami, mu darovali cvetje, izrazili sožalje ter ga tako številno spremili na zadnjo pot. Še posebna zahvala pevcem LIKA. Vsi njegovi Solzo, ialmt, bolečina le obudila ni, tiha nema je gomila kjer počivaš ti. V SPOMIN Antonu Juvančiču iz Borovnice Letos 9. 6. mineva pet let, odkar si odšel od nas naš dragi mož in oči. Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in prinesete cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega sina in brata Marka Pivka Se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, kolektivu Pekarne Vrhnika ter vsem drugim, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali namesto cvetja za dober namen in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo PD Vrhnika, GD Zaplana, GD Črnuče, GD Idrija, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru in gospodu dekanu za poslovilni obred. Žalujoči: starši in brata ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame Helene Demšar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, prispevke v druge namene, za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hčerka Stanka in zet Jovo r»'" t" _ ■____i 8 JUNIJ 1990 NAŠ ČASOPIS ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA Sandra Žilavec republiška prvakinja Kar nekaj tekem v športni ritmični gimnastiki so se vrhniška dekleta udeležila od januarja in na njih dosegla zelo lepe uspehe. Pa začnimo kar z množičnostjo. V soboto, 17. februarja je Partizan Narodni dom organiziral prijateljsko tekmovanje za 1. selekcijo in množičnost v B programu, kar pomeni, da so dekleta tekmovale z obveznimi vajami. V 1. selekciji nas je razveselila Tina Pajnič s 5. mestom v konkurenci 16 tekmovalk. V množičnosti pa so tekmovali v dveh kategorijah, od 1. do 4. razreda in od 5.-8. razreda, kjer je treba omeniti drugo mesto Katje Petavs in tretje Katje Stebih. Presenetili sta nas tudi Maja Pavlovčič in Tadeja Gerdina, saj sta se kot naši prvi Borovni-čanki na njunem prvem tekmovanju uvrstili na šesto oziroma deveto mesto. V torek, 10. aprila pa je bilo podobno tekmovanje v Trstu. Tudi tu je v prvi selekciji Pajničeva osvojila peto mesto. Množičnost se je pomerila v programu A - s poljubnimi vajami. V mlajši skupini je Anka Aleksič osvojila srebrno medaljo. Starejša skupina, od 5.-8. razreda je bila najštevilnejša, saj je tekmovalo kar 16 tekmovalk. Pa tudi tu nismo ostali brez medalje, bronasta je pripadla Juditi Žilavec. Za nameček je še Miša Miljkovič Vrhniki pritelovadila drugo mesto. Na osnovni šoli Veljko Vlahovič v Mariboru je bilo republiško prvenstvo v množičnosti. S tem tekmovanjem so naše telovadke več kot odlično zaključile uspešno sezono v množičnosti. Dobili smo kar dve republiški prvakinji. Anka Aleksič in Miša Miljkovič, ki letošnje leto vodi tudi skupino deklic prve selekcije sta še enkrat dokazali, da sta zelo kvalitetni tekmovalki in zasluženo osvojili zlati medalji. Uspeh je dopolnila še Katja Ciglič z drugim mestom v skupini od 5.-8. razreda. Prvenstva se je udeležilo 89 tekmovalk in med njimi je bilo kar 31 Vrhničank. Selekcijske tekmovalke pa so imele še več tekmovanj. 31. marca je bil na Vrhniki že tretji spomladanski turnir, obenem tudi uradno selekcijsko tekmovanje. Medalje za Vrhniko sta osvojili v 3. mlajši selekciji 2iva Živkovič in Katarina Duričič za drugo in tretje mesto. V prvi selekciji pa imamo še mlade tekmovalke, ki trenirajo šele prvo lelo, tako da sta bili naši najboljši Dušica Jeremič in Pajničeva uvrščeni šele na šesto mesto, kar pa je zanju odličen uspeh, saj je v tej kategoriji tekmovalo kar 20 deklic. Prav toliko tekmovalk se je predstavilo tudi v letos najkvalitetnejši kategoriji v Sloveniji - 3. selekciji. V močni konkurenci - manjkala je le Erika Rakuša - je Elvira Dreškovič dosegla 4. mesto, ostalim našim pa je trak povzročil preveč težav, da bi posegle po višjih uvrstitvah. Sarajevo nas je 7. in 8 aprila povabilo na 2. mednarodni TV turnir. V konkurenci 34 tekmovalk iz 8 tujih in 8 domačih klubov sta Sandra Žilavec in Dreškovičeva dosegli 22. in 23 mesto, po prvih dveh rekvizitih pa je kazalo še na mnoga višja mesta Naj še povem, da sta bili naši tekmovalki med najmlajšimi, saj je bil turnir le v absolutni - članski kategoriji. Se enega mednarodnega turnirja smo se udeležile v aprilu. 21. in 22. je bil v Ljubljani 3. mednarodni turnir mladih. Vrhniški klub sta zastopali Živa in Elvira. Živa je v konkurenci pionirk, ki so tekmovale le v jugoslovanskem merilu pristala na devetem mestu. Posebej pa nas je presenetila Elvira s sedmim mestom, saj je pustila za seboj vrsto tekmovalk, ki sodijo v državni vrh. Za nameček se je uvrstila še v finale s kolebnico, žogo in trakom, kar je bilo veliko več, kot smo pričakovali. Vzporedno z republiškim prvenstvom v množičnosti pa so bile naše najboljše na Majskem turnirju v Zagrebu. Udeležili so se ga vsi najboljši jugoslovanski klubi z izjemo ljubljanskih Most. tako da je bila konkurenca izjemno močna. Živa je med pionirkami zasedla peto mesto, Ana Štumberger med mlajšimi mladinkami četrto in Sandra Žilavec med članicami prav tako četrto. Največ pozornosti je bila na tem turnirju deležna Beograjčanka Marija Vuk, drugouvrš-čena mladinka z lanskega državnega prvenstva in udeleženka svetovnega prvenstva v skupinskih vajah. Krona tekem preko celega leta pa je republiško prvenstvo. Letos je potekalo deljeno za starejše in mlajše tekmovalke. Tako so se 6. maja pomerile tekmovalke 1., 2. in 3. selekcije. Medalje sta zopet osvojili Živa in Katarina v 3. mlajši selekciji. Uspešnejše je bilo republiško prvenstvo 19. maja, saj smo dobili člansko republiško prvakinjo. Lani je to mesto pripadlo Dominiki Kacin, ki je jeseni zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvnstvu. Letos jo je nasledila 14-letna Sandra Žilavec, ki je vse tekmice premagala z veliko razliko in se tako uvrstila na državno prvenstvo. S tem njenim največjim uspehom v karieri se je Sandri obrestovalo večletno vsakodnevno delo. saj se je morala zaradi ritmike odpovedati tudi prenekateremu nedeljskemu izletu. Omeniti pa je treba, da je Sandra letos opravila tudi sodniški izpit in da trenerjem že sedaj pomaga pri delu. Uspeh na republiškem prvenstvu je dopolnila še Elvira s 4. mestom v 3. selekciji. Na državnem prvenstvu bo imel Vrhniški klub letos kar 5 udeleženk. Med članicami, kot smo že omenili se je uvrstila Sandra, pri mlajših mladinkah oz. v 3. starejši selekciji Elvira, Sandra Bikar in Ana Štumberger ter v 3. mlajši selekciji Živa. Tudi v republiški ekipi se je povečalo število Vrhničank. Poleg Elvire, Ane in Sandre Bikar so od republiškega prvenstva tu še Sandra Žilavec, Živa, Katarina Duričič in Dušica Jeremič. Naša dekleta čaka konec maja še turnir na Dunaju, 8., 9. in 10. junija pa še državno prvenstvo. S tem pa se njihova sezona še ne bo končala; avgusta jih že čakajo skupne republiške priprave pod vodstvom sovjetskega trenerja. ŠPELA MOHAR VI. MEMORIAL ROBERTA TRAMPUŽA Četverna zmaga Novomeščanov Kolesarskega kriterija za VI. me-morial Roberta Trampuža, ki so ga delavci Športne zveze Vrhnika organizirali v nedeljo, 10. 6. 90, se je kljub deževnemu vremenu udeležilo 135 tekmovalcev iz 13 kolesarskih klubov (med njimi tudi iz Beljaka in Celovca). Tekmovali so v petih kategorijah in sicer: Pionirji B in pionirji A so vozili 5 krogov ali 6,825 km Mlajši mladinci so vozili 15 krogov ali 20,475 km Starejši mladinci so vozili 20 krogov ali 27,3400 km Člani pa so vozili 25 krogov ali 34,125 km Sponzor prireditvene bila INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA, praktične nagrade za prvouvrščene tekmovalce pa so prispevali še: Coming-tehnična trgovina Vrhnika, Iskra Antene Vrhnika, Elektromehanika Jelovšek Franc, Igračka Hren in trgovina Zaje iz Dolgega mostu. Članska ekipa KD Krka Novo Oče Roberta Trampuža izroča pokal zmagovalcu Erženu Start najmlajših mesto, ki je bila popolna, je slavila kar četverno zmago, ekipi KD Rog Ljubljana in KK Sava Kranj pa sta bili zaradi nastopa tekmovalcev v zamejstvu okrnjeni. Rezultati: Pionirji B: 1. Berce (Sava), 2. Macele (Krka) 3. Čeligo (Portorož), 4. Stare (Sava), 5. Lozič (Hit Ca-sino Nova Gorica) Pionirji A: 1. Klemenčič (Rog). 2. Lozej (Hit Casino Nova Gorica) 3. Mohorič (Ptuj), 4. Kristan (Sava), 5. Četrič (Ptuj) Ml. mladinci: 1. Hauptman (Rog), 2. Felc (Sloga 1902 Idrija), 3. Muren (Krka), 4. Gimpelj (Krka), 5. Domjan (Hit), Casino (Nova Gorica), 6. Suntinger (Celovec) St. mladinci: 1. Trebižan (Rog), 2. Mervar (Krka), 3. Bole (Rog), 4. Krt (Hit Casino Nova Gorica), 5. Krišelj (Sava), 6. Lovšek (Ptuj) Člani: 1. Eržen, 2. Robič, 3. Papež, 4. Šebenik (vsi Krka), 5. M. Hvastija (Rog), 6. Kalan (Sava). Za pomoč pri organizaciji prireditve se športna zveza Vrhnika zahvaljuje vsem sponzorjem, članom kolesarske sekcije SD Partizan Vrhnika, članom ZŠAM Vrhnika, Zavarovalni skupnosti Tri-glav-Enota Vrhnika, Notranjskemu zdravstvenemu domu Vrhnika. Postaji milice Vrhnika, Postaji prometne milice Ljubljana okolica, av-toprevoznikom, ki so opravili prevoze in posodili tovornjake za sodniško tribuno in tribuno častnih gostov in vsem občanom, ki so s svojim delom pripomogli k uspešni izvedbi kolesarskega kriterija po ulicah Vrhnike, katerega rezultati štejejo tudi za lovoriko kriterijev slovenskih mest. VSE BOLJ PRILJUBLJENO Gorsko kolo Ni vsako kolo z napisom mountain bike gorsko kolo Kričeče barve, veliko prestav in debelejše gume nikakor niso dovolj, da kolesu dajo ime gorsko. Za nas, navdušene privržence novih koles, pomeni izraz gorsko kolo predvsem izpopolnjen stroj za premagovanje vzpetin, nemogočih terenov, za spoznavanje in preseganje svojih zmogljivosti, torej šport, ne pa modo in sredstvo za vzbujanje pozornosti po mestu. Seveda to ne pomeni, da gorskega kolesa ne moremo odlično uporabljati tudi za prometne in luknjaste ulice in ceste, idealno je za družinske izlete v naravo. Nedvomno je to najbolj vsestransko in vzdržljivo kolo, ki navdušuje tudi s svojim atraktivnim videzom in tehničnimi rešitvami. In najbolj pomembna prednost: lahko ga uporabljamo vedno in skoraj povsod, nismo odvisni od snega, vetra ali igrišča. Danes vam bomo poskušali na kratko opisati glavne značilnosti in vrste gorskega kolesa. Tisti, ki se namerava resno ukvarjati s kolesarjenjem v gorah, naj ima v mislih, da lahko slaba oprema povzroči zelo hude in celo tragične padce in poškodbe. Zato že kar takoj opozorilo - pravi gorski kolesar nosi zaščitno čelado. Vrste gorskih koles Najbolj enostavno, ceneno in tudi najbolj razširjeno verzijo gorskih koles imenujemo »CITY BIKE«. To je nekakšna mešanica običajnega kolesa, zato ima tudi kompletno opremo za vožnjo v cestnem prometu. Namenjena je mestni vožnji, slabim cestam in izletom v naravo. Imajo od 12 do 21 prestav, so običajno atraktivnih barv in se po izgledu zelo »Irudijo-spominjati na »prava« gorska kolesa. Vendar pa način izdelave, kvaliteta materialov in opreme praviloma niso kos zahtevnejšim te-' renskim vzponom, hitrim spustom in velikim obremenitvam. Med pravimi gorskimi kolesi, ki so prednostno namenjena terenskim vzponom in spustom, ločimo dve osnovni različici, ki se uporabljata glede na različen način vožnje oziroma terena: - Gorsko kolo za zelo razgiban teren, kjer uporabljamo bolj spret-nostno in počasnejšo vožnjo med večjimi ovirami (TRIAL). So manjša in bolj okretna. Počakajte ter se počasi odpeljite in se zahvalite. - Nikoli ne divjajte v slepi ovinek z veliko hitrostjo. Zakličite v opozorilo pred zavojem in predvidevajte, da je lahko za njim skupi-nas starejših ljudi, ki se ne bo mogla pravočasno umakniti. - Nikdar ne vozite po travnatih in občutljivih terenih, kjer še živali puščajo sledi. Ne uničujte rastlin in ne lomite vej. - Poskušajte čim manj blokirati zadnje kolo, ker s tem največ poškodujete stezo in puščate sledi. - Upoštevajte živalski svet, kajti tu ima on primarno pravico živeti v miru. - Vaše dirkalne potrebe si za-dovoljujte na uradnih tekmovanjih, ki jih je tudi pri nas že kar nekaj. Za vadbo najdite tak teren, kjer ste prepričani, da ni izletnikov in da ne uničujete narave. Za danes toliko. Če ste s tem člankom dobili vsaj osnovne informacije o gorskem kolesu in osnovne napotke za prijetno vožnjo z njim, smo seveda dosegli svoj namen V naslednjih člankih v NAŠEM ČASOPISU, vas bomo informirali še o nekaterih podrobnostih o gorskem kolesu, tehniki vožnje, dodatni opremi, oblačilih in prijetnih kolesarskih poteh v okolici Vrhnike in še o čem. VIDIMO SE V HRIBOVITI OKOLICI VRHNIKEI C. M. - Gorska kolesa za manj razgibane terene (npr. makadam, gozdne poti in steze...), kjer uporabljamo bolj dinamično vožnjo. So večja, udobnejša in stabilna pri velikih hitrostih. Etika gorskega kolesarjenja Tudi ukvarjanje s takim športom kot je gorsko kolesarjenje, zahteva pravila obnašanja. Če jih bomo vsi udeleženci upoštevali, bo gorsko kolesarjenje prijetnejše, narava ostala neokrnjena, ostalo pa bo še dovolj »prostora« za druge vrste športov (planinci, izletniki...). Zato naštejmo nekaj pravil obnašanja, ki bi jih moral gorski kolesar upo-števati- - Nikoli ne divjajte po poteh in stezah, ki so priljubljene izletniške točke. Če že morate kolesariti po njih, vozite počasi in umirjeno. - Če se vam približuje skupina izletnikov, povsem zmanjšajte hitrost, če je steza ozka, pa sestopite s kolesa in se umaknite s poti. Ž nasmehom jih prijazno pozdravite, čeprav ste na smrt zadihani. - Če se skupini približate od zadaj, zmanjšajte hitrost in ko se jim približate, jih prosite za prehod. Tenis na Vrhniki NAS ČASOPIS Nas Časopis je vrhniško občinsko glasilo V d. odgovornega urednika Tone Janežic. Ureja uredniški odbor. Uredništvo Nas Časopis. Cankarjev trg 8. Vrhnika 2iro račun: 50100-678-54000. Telefon 751-325 Tiska Tiskarna Ljudske pravice Po mnenju pnslojnth organov ie časopis oproščen prometnega davka m je brezplačen PRODAJA STANOVANJ -BOROVNICA Gradbeno podjetje GRADIŠČE iz Cerknice je zgradilo v naselju Borovnica pri Vrhniki stanovanjski blok na zelo ugodni in dostopni lokaciji v bližini železniške postaje. 'iZa prodajo imamo na razpolago enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja. Stanovanja so vseljiva takoj. Cena za lm2 znaša 13.200,00 din. : Za takoj šnj e plačilo daj emo komercialni popust v višini 20%. Interesenti naj se za dodatne informacije oglasijo na Zavodu za načrtovanje Vrhnika (telefon r752-004 tovarišica Sečnik) ali na ;GP-»GRADIŠČE« Cerknica, telefon 791-004 tov. Kralj.'