pofttnlna plačana ? gotovini. Leto IX., št. 39 („jutro" xvm., u. txs») Ljubljana, ponedeljek 27. septembra Iffl ivo. Ljubljana, Knafljeva 6 — reieton St. 3122, 3123, 8124, ' 8125, 3126. iseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova al — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena t Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 In 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din mesečno. Maribor, Grajski trg fit. 7. Telefon fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Orjaška manifestacija naše voiske Mogočna in sijajna revija vseh panog naše vojske v prisotnosti kneza namestnika je včeraj svečano zaključila največje manevre, kar jih je doslej hilo v Jugoslaviji Novo mesto, 26. septembra. Veliki kolpski manevri so bil1 danes svečano zaključeni z impozantno. doslej največjo revijo jugoslovenske vojske. Temu izrednemu dogodku je prisostvovala ogromna množica ljudi, ki so prihiteli od blizu :n daleč, da vidi našo oboroženo silo ter obenem izkažejo njej in njenim voditeljem svoje priznanje in zaupanje. Vsem, ki so prsostvovali današnji reviji čet. bo ostal ta dan v neizbrisnem snominu. a vsakdo je odnesel domov prepričanje, da lahko naš narod mirno gleda v svojo bodočnost, dokler more obrambo domovine poveriti tako vzorni vojski, ki je s svojim današnjim nastopom zadivila tudi vse odlične goste ;.n tuje vojaške strokovnjake. Znova se je pri tej priliki manifestirala tudi tesna povezanost našj vojske in našega Sokolstva, ki je v iz-redn' velikem številu na častnem mestu prisostvovalo rev;ji čet. in avtomobilov Davi so že od zgodnjih jutranjih ur drvele skozi Novo mesto kolone vseh mogočih avtombilov, avtobusov, za prevoz potnikov preurejenih tovornih avtomobilov, motociklov, kolesarjev in drugih vozil, s katerimi so prihajali skoro iz vseh krajev Slovenije gledalci, da prisostvujejo reviji čet. Novega mesta v tako kratkem času gotovo ni še nikdar pas'ralo tako ogromno število vseh mogočih vozil. Iz Ljubljane so morali poslati na pomoč veliko število prometnih stražnikov, ki so imeli od ranega jutra naporno delo, da so skoz' tesne ulice, napolnjene z celimi procesijami občinstva, dirigirali brez nesreč vse te kolone, ki so se zFvale od vseh smeri, največ po cesti iz Ljubljane in iz Brežic. Enak je bil naval proti Metliki po vseh drugih cestah, zlasti še po onih s hrvatske strani. Iz vseh belokranjskih krajev pa so romale tudi brezkončne procesi ie pešcev. Izredno mnogo je bilo med udeležene' Sokolov v krojih iz vseh sokolskih postojank Bele krajine, Dolenjske in sosednih hrvatskih krajev. Vsem prihajajočim se je bralo z obrazov praznično razpoloženje, ki ga je povečalo še krasno jesensko jutro, dvakrat dobrodošlo po zadnjih deževnih dneh. Doslej največja revija naše vojske Prvotno bi se imela revija čet vršiti na velikanskem travniku pod vrhom Kučevom pri Podzemlju, kjer bi lahko nastopile de-fiiiraioče edinice v frontaln;h četnih formacijah. Poleg tega b; na tem terenu lahko nastopila konjenica v galopu, topništvo v postrojenih baterijah. Motorizirani oddelki in tanki b' lahko razvili največjo brzino. Deževje preteklega tedna pa je določeni te-rpn tako razmočilo, da se je morala revija omejiti in se je vršil mimohod v običajnih pohodnih četverostopih. Vodstvo manevrov je zaradi tega tudi odredilo, naj sodeluje le del čet, k; so sodelovale pri manevrih. V glavnem so nastopili oddelki savske in vr-baske divizije. Kljub temu pa je bila današnja revi;a še vedno največja, kar jih je bilo do sedaj v naši državi. Trajala je nad dve in pol ure. Če bi nastopile vse čete, ki so sodelovale pr; manevrih, bi trajala revija nad 6 ur. Iz sestava dravske divizije so nastopili pri reviji samo planinski polki in kolesarski bataljon, dočim so se ostale edinice dravske divizije že pripravljale na povratek v svoje garnizije. Morje ljudstva v Metliki Nad Težkimi Vodami smo imeli zopet enkrat neprilike z našim kamionom Ustavil se je kar na vse lepem in ni nam preostalo nič drugega, kakor da jo mahnemo peš v gorjanske klance. Že smo nrslili. da bo revija končana brej sodelovan-a vojnih poročevalcev, ko nas je po enournem pešačenju naposled končno dohitel šofer z zašilo popravljenim avtomobilom s katerim pa smo se vendar srečno pripeljali v slavnostno okrašeno Metliko. Tam se je kar trlo ljudstva, kakor še menda nikdar doslej. Od vseh strani so se nepretrgoma valile cele reke ljudi proti mostu preko Kolpe in čez njega dalje po cesti prot; Prihovi, kjer se je imela vršiti revija. V Metliko sta pripeljala dva posebna vlaka, iz Zagreba in iz Ljubljane, oba nabito polna Sokolov in drugega občinstva lmpoz-antno število Sokolov je prihitelo na rev'jo '-ugoslovenske vojske v slavnostnih krojih s številnimi prapori. Težko se je prebija! naš kamion skozi goste gruče po tesnih metliških ulicah. Docela pa smo propadli, ko smo zavil: iz Metlike na cesto proti Kolpi. Bilo je tako zabasano ljudi, da nam res mso nr>g!i dati j prostora. Pa smo se izkobacali tud' mi in se ; uvrstili v člove"k; veletok i PNj. Vis, kmm namestnika i Na kolpskem mostu, ki je iežal še v megli, i smo morali precej dolgo čakati, preden smo dosegli, da so nas spustili preko mostu v Brod, kjer so bili zbrani vsi generali, da s,>r i/» /d Nj. Vis. kreza namestnika Pavla. meglo smet j» abiali peš po gg nepreveč blatni cesti, ves čas ob postrojenih polkih, ki so bili določeni za sodelovanje pri reviji. Naenkrat se je začulo sviranje državne himne in iz megle se ie ;zvil odprt avtomobil Nj. Ves. kneza Pavla, ki je vozil počasi mimo čet postrojenih, ob obeh straneh ceste. Na njegov pozdrav »Pomozi Bog, Junaci« so čete gromko odgovarjale »Bog Ti pomogao«. Klici čet so valovili vse bližje prot: tribuni, kjer so se med tem že zbrali visoki domači in tuji gostje. Na tribuni Med sviranjem državne himne in navdušenim pozdravljanjem zbranega občinstva se je knez namestnik povzpel na tribuno. Med inozemskimi vojaškimi predstavniki se je posebno odražala markantna postava načelnika francoskega generalnega štaba Gamelina, ki se je živahno razgovarjal s češkoslovaškim vojnim ministrom dr. Mah-nikom. Na tribuni so bili tudi predsednik vlade dr. Sto.adinovič, predsednik senata in narodne skupščine, minister dr. Korošec in dr. Spaho, bana dr. Natlačen in dr. Ru-žič iz Zagreba :td Med gledalci na tribuni je bilo veliko Število naših generalov in visokih generalštabnih oficirjev, poleg njih mo:na delegacija Sokola s prvim saveznim podstareš;no Ganglom in starešino zagrebške župe dr. Gavrančičem na čelu. Med ostalimi odličniki na tribuni je bilo tudi več senatorjev in narodnih poslancev. Sokoli v slavnostnih krojih so bili v moč-n:h četah s prapori postrojenj pred tribuno, več sto Sokolov pa je zavzemalo prostor onstran ceste nasproti tribune. Poleg Sokolstva je bilo tudi dobro zastopano gasilstvo, dalje so bile velike skupine rezervnih oficirjev iz savske in dravske banovine ter številne delegacije raznih nac:onal-nih organizacij. Reviji so prisostvovale nepričakovano velike množice prebivalstva, zlasti kmečkega iz bližnje in daljne okol:ce na obeh straneh Kolpe. Vsi so z napetostjo sledili poteku revije ter pozdravljali nastopajoče oddelke z navdušenimi ovacijami. ozanten mimohod čet Ob 11.15 se je začul iz daljave zvok prihaja oče godbe. Solnce je med tem razpršilo meglo in na bližnjem klancu so se pojavile prve silhuete prihajajoče vojske. Na čelu prve kolone je jahal komandant sarajevske armije general Bogoljub I lic s svojim štabom. Pred njimi je nosil konjenik ogromno državno zastavo, ki je ponosno vihrala v sončn: jesenski dan. Gledalci, ki so se bili mnogo kilometrov daleč razvrstili ob obeh straneh ceste, so nastop vojske navdušeno pozdravljali. Ko je prijezdil general Ilič pred tribuno in s sabljo pozdravil kneza namestnika in druge najvišje predstavnike, je iz tisočev in ti-sočev grl zaoril en sam klic, zlivajoč se v en sam gromki pozdrav jugoslovenski vojski. Za štabom je sledila godba, k: je pred tribuno izstopila iz kolone ter spremljala s sviranjem pohod prihajajočih kolon do prihoda naslednje godbe. Konjenica in kolesarji V defileju je prva nastopila konjeniška brigada z brgadnim generalom Isakovičem na čelu. Za konjeniki je privozul v naglem tempu kolesarski bataljon s svoj;m popularnim poveljnikom, polkovnikom Jakličem na čelu/ Fantje so bili res postrojeni v nadvse vzornem redu. Kljub dolgi poti, ki so jo prevoz:Ii iz Ljubljane, in kljub naporom in težavam, ki so jih prestali med manevrskimi operacijami, so tako brezhibno in v naglem tempu vozili mimo gledalcev, da se je vseh polastilo silno navdušenje ter ni bilo pozdravljanja in vzkkkanja ne konca ne kraja. Defile kolesarjev je bil res v vsakem pogledu sijajen. Kolo se je držalo kolesa, kakor da bi bili navezani na nevidno vrv. Za kolesarskim bataljonom je sledila konjeniška brigada 11. armije pod vodstvom generala Velebita. Tudi njim so doneF v pozdrav navdušeni vzkliki gledalcev, ki so mahali s klobuki in robci. Konjenica je bila razdeljena po eskadronih, vsak eskadron pa je imel konje iste barve. Kljub naporom zadnjih dn: je bilo vse čisto vzorno ter je bil mimohod konjenice nad vse efekten. Konjenik; so nastopili v polni bojni opremi z jeklenimi šlemi, suknjami, karabinkam5. preko ramen ter z golimi sabljami v rokah. Zemlia se je tresla pod kopiti konj, ko je eskadron za eskadronom drvel mimo tribune. Prišlo je nato konjeniško topništvo z la-hk;mi topovi, ki jih nosijo konji, za njimi pa kolone težkih in lahkih konjeniških strojnic, natovorjenih na konjih, ki jih vodijo jezdeci. Pehota Pa kratkem odmoru, med katerim je občinstvo prirejalo neprestane ovacije vrhovnemu poveljniku naše vojske Nj. Vel. kralju Petru, Nej. Vel. kraljici, Nj Vis. knezu namestniku, vojski in Jugoslaviji, se je v daljavi pojavil štab savske divizije. Na čelu je jezd;l s šlemom na glavi komandant savske divizije general Kostič, nato pa je sledil štab pehotne brigade savske divizije z brigadirjem generalom Iličem na čelu. Orkan navdušenja je izbruhnil, ko so se pojavile jirve kolone pehote z nasajenimi bajonet4. Prvi je prikorakal 85. pešpolk, ter s svojim odločnim in strumnim nastopom zadivil vse gledalce, tako da pozdravljanja in vzkli-kanja n bilo ne konca ne kraja. Vsakdo je moral priznati, da je nastop pehote še vedno eden najbolj impozantnih. Vrstil se je bata! oi za bataljonom :n kakor siva reka so se po cesti vile vedno nove čete ter izginjale v daljavi mea neprestanimi ovacijami množice gledalcev Z drugim bataljonom 35. pešpoika ie dtfilirala tudi polkovna zastava, ki so jo g!ecii'ci pozdrav- i ljap odkritih giav Od vseh strani so urili klici: Živela ; a'a voska' Živela ,ugos!o venska /aviva! Ko!o:te pi.-::'.; ? so bile brez ko*:ca 35 peš- > polku j? s'ed:l pe'pnlk k: :<.• n glavno težo operacij pri teh run. . :h. ' Kl;ub temu pa so vojaki korakal tako. - j kor da defilirajo na polkovm slav. . r- pj po desetdnevnih napornih marših Pr tem , je treba še pomisliti, da so bili v vseh pol- j kjfe S Xftliki lečmi rezervisti. _ 1 t ■ ■ F* m tanki Kev a ?p traiala že nad dve :r a ie iz?'«1'!" /irj ^ šp ni i-o ip<\ V daljavi -/•r.ii ro^o* f»vSnninh'!ev novofor-ir'". n^era h-'vir nu loull v v ? i i a1fi;if'<-'i'••- od hm j je ''.-rini ran ju in 'i< uekaierr> *-cl»>t e •V t>!.!:'fmi>>'»£ 7 naii)«o«i*rne.Ho oj>r.»nio. Za -:{;i! oni k> i r ronota! eskadron motoeik'ov. N.-v-rn'. .i •«* 'm»w»»"!pn v!»s. Sa vsaki pri- Planinska brigada Po novem presledku se je pojavila elitna edinica na,še vojske, planinska brigada. Oči vseh gledalcev so bile z vidno napetostjo uprte v nje. Zanimivo je bilo opazovati zlasti tuje vojaške strokovnjake, s koliko pozornostjo so motrili p-ihod in ves mimohod planinskih odredov, o katerih gre že sedaj glas, da po ena najix>ljših edinic jugoslovenske vojske. Na čelu planinske brigade je šel brigad-ni štab, nato pa godba 1. planinskega polka, ki je udarjala krepek ritern^ pohodne koračnice, Če je otc nstvo bilo že poprej navdušeno, se lahko reče, da so bili naši planinci sprejeti in pozdravljeni z naravnost orkanskimi ovacijami. Med fanti in možmi, ki so skoraj pol ure defilirali mimo tribune, je bila cela vrsta znanih obrazov, tako med oficirji in vojaki, ki so bili v velikem delu rezervisti, fantje in možje iz vseh slovenskih pokrajin. Nas>to{f in mimohod planincev sta bila tako veličastna, da ju je nemogoče opisati. Gledalcem je zastajala sapa, ko so gledali moč in zanos, ki sta dihala iz železno strnjenih vrst planincev. Prvi je defiliral škofjeloški polk, sami čvrsti fantje, katerim se ne pozna, da eo med manevri prebili največje napore in prevalili najdaljšo pot. Saj so posamezni bataljoni napravili nad 162 km dolgo pot in to po velikem delu skozi viharje in na-iive, ki bi marsikatero drugo edinico morda ustaviii. Flaninci pa se niso dali zlomiti ter so v vsakem pogledu- do kraja izvršili svojo nalogo. VsaVo posamezno četo planincev je po-zdravlj ilo občinstvo z na dušenimi ovacijami. Planinci pa so tudi od najvišjega komandanta do poslednjega redova storili vse, da so čim lepše dokumentirali polno upravičenost svoje mlade edinice. Mirne duše se lahko reče, da so s svojim nastopom pred najodličnejšimi vojaškimi strokovnjaki velikega dela Evrope pokazali, kaj so. Sledil je le drugi planinski polk, enako navdušeno aplavdiran in v enako vzornem železnem redu. Za vsakim bataljonom obeh polkov so bili uvrščeni oddelki strojnic in lahkih topičev, ki so jih nosili mezgi. Vso revijo planincev pa je zaključila še posebna formacija planinske artiljerije. Dolge kolone mezgov z razstavljenimi topovi na hrbtih so napolnile vso cesto. Planinska arti-ljerija je najmodernejše orožje, kar ga je na tem področju ustvarila moderna oboroževalna te-huika. Artiljerija Za planinci je nastopilo topništvo. Naj-prvo so defilirali poljski topovi, tudi najmodernejše konstrukcije. S svojo dolgo elegantno linijo eo zadivili gledalce, izmed katerih so nnogi prvič imeli priliko spoznati ta rod naše vojske. Tudi topničarji so se odlično izkazali. Vse 6e je sveti.o kakor novo. Oddelku najmodernejših poljskih topov je sledil oddelek poljskih topov starejšega modela. Ti topovi so manjšega kalibra ;n ne streljajo tako daleč, kakor najnovejši, a naredijo kljub temu mogočen vtis. Zamolklo je zabobnelo, ko so nastopile divizi.e havbic. Vsako havbico so vlekli po štirn pari težkih konj, ki so v labnem diru hiteli mimo gledalcev. Topničarji so no-kazali, da so vredni tradicij svojih prednikov v srbski vojski, kjer je bilo ravno topništvo na glasu kot eno najboljših. Nj. Vis. knez namestnik o naši jugoslovenski vojski Govori na svečanem obedu, prirejenem v Dolenjskih Toplicah na čast inozemskim vojaškim predstavnikom Toplice, 26. septembra. AA. V zdraviliški dvorani v Dolenjskih Toplicah je bil danes prirejen svečan banket na čast inozemskim vojnim odposlancem, ki so prisostvovali kolpskim manevrom. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je prispel ob 13.20. Pričakali so ga župani vseh sosednih občin s toploškim županom na čelu. Zbrale so se sokolske edinice, šolska mladina, gasilska čete in velika množica ostalega prebivalstva, ki so priredile Nj. Vis. knezu namestniku navdušene ovacije. Govor ministra vojske Na banketu je prvi spregovoril vojni minister armijski general Ljubomir Marič. Rekel Je: Vaše Visočanstvo! V posebno čast si Štejem, da lahko ob tej priliki in s tega mesta v imenu vojske in mornarice kraljevine Jugoslavije pozdravim Vaše Visočanstvo, člana vzvišenega doma Karadjor-djevičev in da Vašemu Visočanstvu izrazim našo globoko zahvalo ne le za visoko pozornost, ki ste jo tudi ob tej prilild izvolili pokazati za našo vojsko, nego tudi za vse neumorno prizadevanje, da se naša vojska postavi na viš:no, ki odgovarja njenim vzvišenim nalogam. Hkratu porabljam to priliko, da izrazim svojo prisrčno zahvalo predsedniku kraljeske vlade, predsedniku senata, predsedniku skupščine, notranjemu ministru, prometnemu ministru kakor tudi banoma dravske in savske banovine za pozornost in podporo, ki so nam jo dali na teh manevrih. Posebno zahvalo izražam šefom in članom misij priiate^j-skih in zavezniških vojsk, kakor tudi prisotnim odposlancem, ki so se izvolili odzvati našemu vabilu in nam s svojo prisotnostjo na teh naših manevrih izkazati čast. Vaše Visočanstvo! Neumrli visoki karij Aleksander I. Zečinitelj je ustvaril naši vojski in mornarici solidne csnove, a v času njunega nai.ačjega r^zvo a je tragična smrt pretrgala nit njegovega življenja. Vaše Visočanstvo je z modrostjo velikega državnika in vojaka sprejelo njegovo idejo in niegovo narečilo. Z ljubeznijo in udanostjo, ki sta d^oini v?š h vzvišenih prednikov ste sprejeli in nadaljevali veliko delo kralja mučenika, da bi ga dovršenega izroč;U v de^ščino n°šemu mlademu in priljubljenemu kari ju Petru n. Tri leta neumornega in napornega dela Nj. Visočanstva so sedaj kronana 7 vidnim uspehom. Velika in močna jugodovenska vojska je že kos svojim dolžnostim in z vsakim ^nem postaja zmerom bolj moderno urejena in opremliena. Te dni je napravila resen izpit. Iti Vaše Visočanstvo je imelo priliko, da je na teh manevrih, ki po bilj največji od osvobojenja dalje, videlo in ocenilo dosežene Tezultate, kakor fcudf uspeh svojih osebnih naporov in prizadevanj. Verujem, da je Vaše Visočanstvo opazilo poleg dobrih 6tvarj tudi neke nedo-etatke in c-elo napake, toda Vaše Visočanstvo prosim, da v svoji oceni ne bo preveč strogo. To so naši prvi veliki manevri. Če eo in kolikor &o nastale napake, so bile storjene največ zaradi potrebe, da 6e oču-va privatna imovina sleherne škode, kj bi jo lahko povzročile čete in se prizanese četam in vojnim potrebščinam, posebno pa zaradi tega, ker pri manevrih ni onega suverenega regulatorja, ki vsiljuje vojski, da se bolje prilagodi situaciji, to 6e pravi, da ni onega stalnega občutka smrtne nevarnosti in težkih izgub. Kar se tiče materialne pripravljenosti, proeirn Vaše Visočanstvo, da veruje, da sva vlada in jaz storila že vse, kar je potrebno in da se že približujemo zaključni fazi naših naporov. Kot odgovorni minii-ter vojske in mornarice smatram ob tej priliki za svojo posebno prijetno dolžnost, da opozorim in posebej nagJaflim. da eo starešine od najvišjega do najnižjega, prav tako pa tudi vojaki storili in žrtvovali vse, da bi se na teh manevrih dosegle največje koristi in naukov. Obenem prosim Vaše Visočanstvo, da verujete in da prepričate Nj. Vel. kralja Petra II.. našega vrhovnega poveljnika, da so vojaške starešine, oficirji, vojaški uradniki, podofic.irji ni vojaki, kakor tudi oetali vojaški ljudje naše vojske prežeti z eno samo željo, da bi bili vredni zaupanja, ki jim ga izkazujeta Nj. Vel. kralj in domovina. Zvesti obljubi, ki so jo dali s svojo prisego, brezpogojno zastavijo vse svoje sile, prepričani, da bodo le tako popolnoma izpolnili svoje svete dolžnosti napram kralju in domovini ter f=e oddolžili kralju vitezu Aleksandru I. Ze-dinitelju, in vtsem onim, ki so svoja življenja darovali na oltar domovine. Ko zaključujem ta svoj govor, prosim Vaše Visočanstvo, da Nj. Vel. kralju Petru, našemu vrhovnemu poveljniku, tolmačite naša enodušna čuvstva, ljubezni, uda-nosti in zvestobe do njegove vzvišene osebe in do vsega vzvišenega kraljevskega doma. S to prošnjo dvigam to čašo za dolgo življenje, krepko zdravje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja Petra II. za zdravje in srečo Vašega V:sočanstva te celokupnega vzvišenega kraljevskega doma in vzklikam: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi Vaše Visočanstvo! Naj živi vzvišeni kraljevski dom!« Govor čsl. obrambnega ministra Za vojnim ministrom Maričem je spregovoril češkoslovaški vojni minister Mahnik. Dejal je: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Čast mi je, da se vam zahvalim v imenu vseh vojaških delegacij za ljubeznivo povabilo na manevre. Še se spominjamo sijajnih vojaških vrlin, ki jih je srbska vojska pokazala v teku zgodovine. Spremljajoč sedanje manevre smo imeli priliko, da ponovno ugotovimo te sijajne lastnost pri jugoslovenski vojski in da se divimo navdušenju, s katerim služi svoji državi. Ognjen patriotizem je vod'l jugoslovenski narod v teku zgodovine. N egove vojaške lastnosti in talent organizatorjev so pripravile njegovo vojno silo in tvorijo z njo enega izmed močnih nosilcev evropskega miru. Divim se vzdržljivosti jugoslovensk;h čet v teku vojaških manevrov. Mi vsi želimo kraljevini Jugoslaviji kakor tudi njeni silni vojski največjo veličino in moč. Nap:jam na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kraljevskega Visočanstva kneza Pavla ter napredku hrabre jugoslovenske vojske! Živeli!« Nagovor Nj. Vis. kneza namestnika (Dalfe na z* strani j Zadnji ie izpregovoril Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je dejal: »Gospodje! Zadovoljen z uspehom, ki ga je naša vojska pokazala ob tej priliki, se čutim prisiljenega, da izrečem dolžno priznanje vsem vojaškim starešinam in vojakom, ki so zastavili ves svoj trud, da bi bili ti veliki manevri kronani z uspehom. Raduicm se, ker sem se mogel osebno prepričati, da je nsša vojska v stalnem nanrodku in da je ostala zvesta vsem tradicijam preteklo- sti. Zato je liubezen narod* do nfše vojske brezmejna, zato n?rod ne ot»žaluje žrtev, k»dar gre za ni^o^n vo?,-ko. va-ša vojska je ju»»os'ovenska. kor zbira vsako Jp*o krepke »cn^Tije nr?o mladine. t»j>š un in našo bc !)')»*r»v*:ia i- r' v-' ; > v * V» naro^ ~.voTa ?iv?K,- • ir. r.v ^rv^h <*no-halnifc ber1* posvečala nzjv''« skrb in največjo pozornost v».«*»?i:. I J-iJ-f/; r. • zvestoba vojsk« do dinastije sta moč ponos naše domovine. V tesnem sodelovanju med kraljem in vojsko so padle premnoge dragocene žrtve in na njihovih grobovih je vznikla veličastna tvorba: naša močna in nerazdružna današnja domovina. Ljubezni, zvestobe in sodelovanja, te moške lastnosti naše vojske, tragična smrt mojega nepozabnega bratranca kralja Aleksandra ni niti najmanj zmanjšala, o čemer sem čvrsto prepričan, temveč bodo še ojača-ne do njegovega vzvišenega sina in mojega nečaka Nj. Vel. kralja Petra II. Taka vojska, ki je močan element miru, more vedno računati z mojim sodelovanjem in vsestransko podporo v svoi*m prizadevanju po izpopolnitvi, da '■>5 b5]?> vs?3'; trenutek pripravljena za-ralogi. Pozdravljam ugled-;'» zavezniških in ostalih tu- jH' vo;5s't, ^o-dravljam vse gospode ofi-"irj"". r-r>čr>f'r'r*0 in vojake, hrabre ju-,'V-t^ - v^ Icp *Ve! Nj. Vel. kralj V-H "ovo. -im so prvotni oficirji in tuji d^'cKat? Nj Vis. kneza namestnika ponovno prekinili z burivmi aplavzi Pred pri-njegovega govora, ob zaključku 'n . ». „•>»<. m odhodu z banketa je godba I ka»vu nikov. Vzorno ja bilo poslovanje tehničnih čimiteljev. Vod Zlatorog, ki mu pripadajo, je narasel na 20 članov. Tajnik Je navedel še razne prireditve, ki so jih imeli skavti, ali na katerih so sodelovali. V tehničnem programu je bila novost vodne vež-be v zimskem bazenu Ilirije, kjer je sodelovalo 20 članov. Važen kader v stegu tvorijo poleg izvidnikov in vodstvenega korpusa volčiči, ki so letos sodelovali pri vseh stegovih prireditvah ter priredili božično dobrodelno akcijo in lastno letovanje v Kamniški Bistrici z rekordno udeležbo. Člani so letos taborili na Žagani peči in na župnem taboru. Na vseh tatorih Je bilo 84 udeležencev. O stanju blagajne je poročal Danilo Tavčar. Dohodki so znašali 96% din, izdatki pa 8932 din. Sledila so poročila posameznih činiteljev in vodij krdel in čet. Za krdelo kraljeviča Marka je poročal H. Kunaver, za triglavsko četo Peier Peterlin, isti tudi za knjižnico, a Lovro Verečki je podal zanimivo statistiko Zmajevega stega in gibanja pripadnikov. Pregledno gospodarsko poročilo je še podal gospodar Ivan Cvahte, o stegovi trgovini pa je poročal Karel Pre-log. Sledile so volitve in je bil z navdušenjem izvoljen za starešino Pavel Kunaver, za namestnika Ludvik Stih, za načelnika stega Danilo Tavčar, za namestnika inž. Švigelj, v odbor pa tudi večinoma preizkušeni skavti in nekaj novih moči. Občni zbor je bil zaključen v najlepšem soglasju. Sokolska počastitev T. G. Masaryka Beograd, 26. septembra, p. Na Kolarčevi univerzi j,e priredil dane? Savez SKJ t>ve-čanost v počastitev spomina pokojnega pre-zidenta dr. Masarvka. Ob otvoritvi je kraljeva garda odsvirala pogrebno koračnico Cajkovskega, nakar je sledila simbolična slika e praporom Saveza SKJ. ki je bil ovit v črno kopreno. PodistaTešina F a vez a Juro Paunkovič je imel spominski govor, nakar je član izvršnega odbora Saveza SKJ dr. Dragic predaval o dr. Masarvku in So-kolstvu. Zemunsko pevsko društvo je odpelo »Ave veram«, godba kraljeve garde pa je odsvirala uverturo iz Libuše, nato pa češkoslovaško in našo himno. Kralja je pri tej svečanostj zastopal polkovnik Cesarič, navzoči pa so bili tudi zastopniki narodne skupščine, senata, vojske in raznih narodnih društev. Nova uprava Matice Srbske Novi Sad, 26. septembra, o. Danes je bila letna skupščina Matice Srbske, na kateri je bil izvoljen z 265 glasovi proti 7 novi odbor z odvetnikom dr. Aleksandrom Močem na čelu. Stoletnica šabaške gimnazije Šabac, 26. septembra, p. Danes so slovesno proslavili stoletnico obstoja tukajšnje gimnazije. Kralja je pri svečanostih zastopal brigadni general Milan Kostič. ki je sporočil, da je Nj .Vel. kralj odlikoval šabaško gimnazijo z redom sv. Save I. stopnje. Vodstvo gimnazije je prejelo celo vrsto brzojavnih pozdravov, med njimi tudi od univerze in Trgovske akademije iz Ljubljane ter od raznih drugih ustanov. Kalfus postane zopet finančni minister Praga, 26. septem. b. Malo pred Masa-rykovo smrtjo je bila v Pragi javna tajnost, da se v zvezi z razpravami o vladnem finančnem programu pogajajo z bivšim finančnim ministrom Kalfusom, ki je odstopil preii meseci zaradi neodobravanja vladne agrarne politike, da bi zopet prevzel finančni resor. Sedaj se doznava. da se bo prihodnja seja vlade pečala predvsem s tem vprašanjem in bo verjetno dr. Hodža takoj po seji predložil predsedniku republike imenovanje dr. Kalfusa za finančnega ministra. Začasno je finančno ministrstvo vodil prosvetni minister dr. Franke. Zopetna pritegnitev dr. Kalfusa se pričakuje v najkrajšem času. Finančni program še ni izdelan, ker želi vlada prepustiti njegovo dokončno izdelavo dr. Kalfusu, da bi se s tem že v naprej onemogočili taki spori kakršen je bil zadnji. Od svoje demisije v juliju je bil dr. Kalfus sekcije ki šef finančnega ministititva. Isto funkcijo je opravljal tudi pred svojim prvim imenovanjem za češkoslovaškega finančnega ministra po demisiji dr. Trapla v marou 1936. Vojvoda Windsorski na Dunaju Pariz, 26. septembra. AA. Davi ob pol 11. sta prispela z Dunaja v Pariz vojvoda Windsonski in njegova soproga. Lahkoatletski miting železničarja Maribor, 26. septembra Na stadionu železničarja se je danes dopoldne vršil medklubski lahkoatletski miting železničarja, ki je bil prav za prav v znamenju jubileja atleta Frana Podpe-čana, ki je slavil svoj 100-ti nastop za barve svojega kluba. Pred pričetkom tekmovanja so se zbrali atleti vseh nastopajočih klubov, in sicer Železničarja, Ra-pida, Maratona in Mure pred tribuno, kjer je čestital jubilantu v imenu Železničarja predsednik inž. Uran ter mu izročil krasno spominsko darilo. Nato so čestitali Pod-pečanu zastopniki ostalih klubov. Tehnični rezultati so bili: 100 m: 1. Miihleisen (Rapid) 11.7, 2. Stropnik (Zel) 11.9, 3. Starešina (Zel) 12. 3000 m: 1. Grmovšek (Maraton) 9:57, 2. Podpečan (žel) 9:58, 3. Zupan (Žel) 10:05. Skok v višino: 1. Oroszy (Ilirija) 1.65, 2. Kranjčič (2el) 1.60, 3. Jeglič (Rapid 1.60. Štafeta 4X200 m: 1. Rapid 1:40.4, 2. Železničar 1:41, 3. Mura 1:53.2. Met krogle: 1. Vidic (Maraton) 11.90, 2. Radič (Rapid) 10.41, 3. Jeglič (Rapid) 10.41. Štafeta 4 X 1500 m: 1. Rapid 19, 2. železničar I 19:05, 3. železničar II 20:25. Najboljši rezultat dneva je dosegla štafeta Maratona 18:56, bila pa je diskvalificirana. Skok v daljino: 1: Skok (Žel) 5.95. 2. Rat-ko (Maraton) 5.79, 3. Joža (žel) 5.74. Met diska: 1. Radič (Rapid) 37.98, (nov mariborski rekord), 2. Vidic (Maraton) 31.33, 3. Jeglič (Rapid) 80.67. Kongres internirancev, Impozanten zbor žrtev denunciantov in avstrijskih pri' ganjačev izza svetovne vojne Beograd, 36. septembra, p. Danes Je bilo ▼ Beogradu zborovanje internirancev in političnih preganjancev izza svetovne vojne. Udeležilo se ga je več sto oeelb, ki so bile med svetovno vojno v Avstroognski internirane v raznih koncentracijskih taboriščih ali drugače preganjane. Sestali so se, da bi obudili spomine na one težke Ča*e v borbi za osvobojenje naše domovine. Zborovanje je bilo v poslopja nov« univerz© in mu je prisostvovalo mnogo uglednih osebnosti, med njimi minister pravde dr. Subotič, vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič, več senatorjev, med njimi dr. Andjelinovič, bra-nitelj oHožencev v hanjaluškem procesu ter dolgoletni predsednik bosanske vlade, Danilo Dimovič. večje število narodnih poslancev, četnikov, aktivnih in rezervnih oficirjev, univerzitetnih profesorjev ter mnogo drugih. Zborovanje fe otvoril profesor beograjske univerze dr. Corovič, ki je pozdravil vse Erisotne, nato pa izročil predsedstvo upo-ojenemu gimnazijskemu ravnatelju Steve-nu Žakuli. ki se je v svojem govoru spominjal težkih vojnih časov ter suženjstva pod avstro-ogrskim jarmom, kakor tudi 6vetlih trenutkov iz naše narodne zgodovi- ne ter pomembnih dogodkov sedanjega časa tostran in onstran Save in Drine, kakor tudi bojev za osvobojenje naše domovine. Soglasno in z velikim odobravanjem je bila odobrena pozdravna brzovajka Nj. Vel. kralju Petru, v kateri mu izražajo bivši in-terniranci vdanost in željo, delati tudi v bodoče zanj in za skupno jugoslovensko domovino. Zatem sta govorila prof. Tomlč ln Stanislav Popovič ter mnogi drugi, ki &o vsi poudarjali potrebo, da se osnuje 6kupna organizacija političnih preganjancev izza svetovne vojne. V tem 6mifclu je bila sprejeta tudi resolucija. Namen t« organizacije bi bil med drugim, da se naraščaj sistematsko seznanja z velikimi žrtvami in težkimi borbami za osvobojenje domovine in zedinjenje Jugoslovenov v skupno državo. S tem je bilo danaSnje zborovanje ra- ključeno. nakar je sledil skupen banket vseh bivših političnih preganjancev. Jutri ibodo odpotovali na Oplenac. kjer bodo položili venec na grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Iz nedeljske kronike Lepa jesenska nedelja Ljubljana, 26. septembra Po dolgotrajnih nalivih je bila današnja prva jesenska nedelja zlata, da še dolgo ne pomnimo tako vedrega dne. Zjutraj je še ležala nad Ljubljano in okolico gosta megla, ki nam pa navadno zmeraj obeta dobro vreme, proti poldnevu se je iz megle izluščil krasen dan, kč. je bil tudi poletno topel. Mnogi so že zarana pohiteli goram naproti, a prav dobro je bil zaseden tudi prvi Dolenjec, ki je potegnili mnogo ljudi k vojaški paradi v Metliki. ' Opoldne so izpod oktogona na Ljubljanski kreditni banki udarili, veseli zvoki že-lezničarske godbe Sloge, ki je priredila pro-menadni koncert; že snoči pa je bil pro-menadni koncert tudi v Rožni dolini pod okriljem Tujskoprometnega društva. Prav živahna in razgibana je b:la Ljubljana popoldne. Tivoli pa lepo urejeni Rožnik z novimi, širokimi cestami že dolgo nista imela takega obiska. Veselo so Ljubljančani tud:. odzdravljali vojakom, ki so se vračali z manevrov; natrpano polni vlaki so vozili drug za drugim iz dolenjske metropole proti Ljubljani iai naprej. Veseli so bili tudi vojaki; konec dober, vse dobro! Na poliorji in reševalni postaji pa tudi v bolnišnici so hneli mir, da tudi tem ni bila kaljena harmonija lepega praznika. Otvoritev drame Ob izredno živahnem zanimanju občinstva se je snoči v dramskem gledališču pričela nova sezona z uprizoritvijo Shake-spearjevega »Julija Cezarja« v prevodu Otona Zupančiča in v režiji prof. O. šesta. Hiša je bila zvrhano polna, med občinstvom je bilo zlasti razveseljivo mnogo mladine. Naša gledališka publika ee od sezone do sezone obnavlja a zmerom širšimi vrstami mladega rodu, kar odpira razvoju naše Tali je pač najlepše perspektive. Uprava se je potrudila, da je dala hodnike prekriti z novimi preprogami, ki poživljajo intimno občutenje, "kakršnega je treba gledališkim večerom tudi na zunaj. Predstava je bila zlasti v pogledu scene, ki jo je po načrtih inž. arh. Franza izdelala gledališka slikama pod vodstvom mojstra Skružnega, prav skrbno pripravljena, prav tako pa so tudi posamezne kreacije zapustile v obiskovalcih najlepši vtis. Glavne vloge so bile v rokah Levarja (Julij Cezar), Jana (Maric Brut), Grego-rina (Mark Antonij) in Skrbinška (Kasij), po dolgi odsotnosti, ki jo je zakrivila težka bolezen, pa je prvič nastopil Lipah v vlogi Cicerona. O uspehu uprizoritve bo »Jutro« še poročalo. Na razstavi neodvisnih Mladi likovni umetniki, ki prvikrat skup no razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, so danes — po lepo uspelem koncertnem nastopu člana Narodne opere Kolacia — pripravili svojim stalnim obiskovalcem novo prijetno presenečenje. Režiser Ciril De-bevec je ob 11. pred občinstvom, ki je s svojo številno navzočnostjo potrdilo vero, da je v naši javnosti dovolj smisla za lepe umetniške .prireditve, čital nekaj izbranih odlomkov iz Cankarjevih del, ki se nanašajo na umetnikovo pojmovanje poslanstva in na odnos občinstva do njega. Najprej je prečital globoko občuteno študen-tovo pesem iz »Lepe Vide«, nato pa nekaj težkih, s krvjo pisanih odstavkov iz »Bele krizanteme«. Občinstvo je njegovo dovršeno recitacijo sprejelo z iskrenim aplavzom. Nato je eden izmed predstavnikov mladih, akad. slikar prof. Stane Kregar, zbrani množici tolmačil razstavljene umetnine, V uvodu je poudaril pomen vodstev po razstavah za zbliževanje med umetniškimi ustvarjalci in publiko, nato pa je po vrsti predstavil svoje tovariše, predvsem najmlajša dva, Omerso in Preglja, nato pa še Zdenka Kalina, Pirnata, Putricha in slikarje Didka, Mušiča in Sedeja. Na koncu je raztolmačil še svoja dela in razloži' pomen surrealizma v razvoju umetnoer Občinstvo je njegovim izvajanjem z zanimanjem sledilo do konca. Danes zvečer V RESTAVRACIJI »ZVEZDA« Prvovrsten ričet ■ ražniči -čevapčiči - pečettise z zeljem itd. - NOVA PORTUGALKA - Abonentje se sprejemajo. Maribor preko nedelje Maribor, 26. septembra Krasna Jesenska nedelja, solnčna in prijetna. Po dneh neprestanega deževja se je Mariborčanom kar imenitno prilegla. Mariborčani so konjunkturo temeljito izkoristili in preplavili bližnjo in daljno okolico. Od onstran meje pa je prispelo danes že v ranih urah rekordno število avtobusov s stotinami tujcev, ki so prišli v naš Meran, da prebijejo tukaj krasno jesensko toplo nedeljo v zabavi In razvedrilu. V Mariboru samem pa ni bilo danes veliko dogodkov, če izvzamemo veličastno uspelo proslavo 10-letnice obstoja in delovanja Tujskopromet-ne zveze, o čemer poročamo na drugem mestu. RAZBURLJIV DOGODEK PRED FRANČIŠKANSKO CERKVIJO Davi ob 6. se je pripetil pred tukajšnjo frančiškansko cerkvijo dogodek, ki je vzbujal veliko ogorčenje in komentarje. V navedenem času bi se moral poročiti neki tovarniški delavec. Ko je s svojo nevesto nameraval stopiti v omenjeno cerkev, je priskočila neka ženska ter z nožem v rokah zagrozila ženinu, da ga bo usmrtila, če se bo poročil. V naslednjem trenutku so priskočili svatbeniki, ki se jim je posrečilo, da 6o žensko ukrotili. Poklicali so stražnika, ki je remintentno žensko odpeljal na stražnico, kjer so jo pomirili. Na stražnici je povedala, da J 3 z ženinom živela 9 let v skupnem gospodinjstvu in ker jo je zapustil in vzel drugo žensko, s katero se danes poroči, jo je to tako razburilo, da je nameravala poroko na vsak način preprečiti. To se ji pa seveda ni posrečilo, ker se je poroka kljub temu vršila, SMRTNI PADEC Z DREVESA V Breznem vrhu je 11 letni posestniški sin Ivan Škurnik splezal na orehovo drevo da nabere nekaj orehov. Nenadno pa mu ie spodrsnilo in je nesrečni fantek padel 12 m globoko na zemljo, kjer je obležal nezavest an in v mlaki krvi ter kmalu zatem izdihnil. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je deček umrl zaradi tega, ker se je med padcem nabodel na neko suho vejo, ki mu je prebodla prsni koš in ranila srca. MLADINA V SVET V zadnjem času se v Mariboru silno množijo slučaji, da mladoletni faotje fe dekleta pobegnejo od doma. Včeraj sta zopet dva fanta pobegnila od doma, in sicer 171etni Josip Filipič, stanujoč v Vinarski ulici 10 in 151etni Josip Ožir, stanujoč na Meljski cesti 87. Starši obeh pobeglih mladeničev so nestanek prijavili tukajšnji policiji, ki sedaj poizveduje za njima. V RAZVAN.TU JE ZOPET GORELO V gospodarskem poslopju posestnika D*e-gariča Štefana iz Razvanja 24 je v noči^od sobote na nedeljo nenadno izbruhnil požar, ki bi lahko postal usodepolen za vso vas, če bi domači in sosednji gasilci ne bili tako hitro priskočili na pomoč in pričeli z gašenjem. Okrog 3. zjutraj je zažarelo nad Razvanjem neto in so ognjeni zublji na mah objeli gospodarsko poslopje in hleve. Vrlim gasilcem iz Razvanja, Maribora. Bohove, Radvanja, Pobrežja in Peker se je po enournem gašenju posrečilo ogenj lokali-zirati, medtem ko je gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem, 60 kokošmi in 3 svinjami z mladiči postalo žrtev ognja. Škodo cenijo na 20.000 din in sumijo, da j« bil ogenj podtaknjen. ROKOMAVHI NA POHODU Doslej še neznani in neizsledeni storilci so se splazili skozi podstrešje v stanovanje posestnika Miha Zabeva v Vrhah, kjer so pretaknili vse omare ter odnesli vse, kar jim je prišlo pod roko. Odnesli so razne obleke, čevlje, posteljnino in 6000 dinarjev gotovine, ki jih je imel Zabev shranjene v nekem predalu. Orožniki so storilcem že za petami. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Zaradi visokega pritiska nad evropskim kontinentom je bilo vreme pretežno vedro in toplo. ^ jutranjih urah megleno. Oblačno in nekoliko deževno je bilo le nad angleškimi otoki. V Jugoslaviji je vedro in toplo vreme, zjutraj dokaj megleno, nekoliko oblačno 1® na skrajnem severovzhodu in v planinskih predelih. V večernih urah*ponekod manjše nevihte, predvsem v dunavski banovini. Zemunska vremenska napoved: Vreme bo še nadalje vedro po vsej državi. V jutranjih urah to po dolinah megla. Ponekod je pričakovati lokalnih neviht s kratkimi nalivi. Temperatura se bo znatno spreme- ati* »JUTRO« ponedeljek* izdaja 3 FooedeiJeK. U, Di. ms l Zlata vredna tecGa Uspešen nastop Ljubljane v Beogradu, Iti fe igrala neodločeno -Tudi tekmav Splitu je prinesla delitev točk - Točke so še dobili Concordia, Slavija in BSK Po 14 dnevnem odmoru smo včeraj zopet imeli ligaške tekme in živci naših športnikov so bili zopet napeti. V četrtem kolu so nastopili vsi ligaši. Včerajšnji rezultati so precej spremenili prvenstveno tablico. Nas Slovence je seveda najbolj zanimal nastop Ljubljane v Beogradu. Kes je sicer, da je moralo naše moštvo nastopiti proti novopečenemu ligašu Je-dinstvu, toda že dejstvo samo, da so morali Ljubljančani igrati na tujem terenu, je zadostovalo, da smo s precejšnjo skepso pričakovali beograjski rezultat. Ko nam pa je telefon javil, da je tekma med Ljubljano in Jedinstvom ostala brez gola in da je Ljubljana rešila v Beogradu eno točko, smo se vendarle nekoliko oddahnili. Točke, ki jih prinašajo fantje od zunaj, so namreč skoraj dvakrat toliko vredne, kakor točke, priborjene doma. Ljubljana je precej popravila svoj položaj ter se nahaja sedaj na sedmem mestu. Druga tekma v Beogradu je prinesla Hašku prvi, in to precej izdaten poraz. BSK je po včerajšnji tekmi skočil za eno mesto naprej in je sedaj drugi v tablici, Hašk pa je padel z drugega na Četrto mesto. Največje zanimanje v splošnem pa je vladalo za srečanje v Splitu med državnim prvakom Gradjanskim in Hajdukom. Prišlo je do delitve točk. Gradjanski je z enakim številom točk kakor BSK ostal na prvem mestu, ker je njegova goldiferenca boljša. Hajduk je pro fitiral eno mesto in je sedaj tretji. Dejstvo, da beograjska Jugoslavija v Zagrebu še nikoli ni mogla poraziti Concordio, se tudi včeraj ni izpremeni-lo. Tesno je zmagala Concordia ter se usidrala na šesto mesto, aspirant za državno prvenstvo Jugoslavije pa čepi na koncu tabele. Ima dve točki kakor Bask, vendar pa je Baskova goldiferenca za spoznanje boljša. Sarajevska tla so težka, to je moral včeraj občutiti tudi Bask, ki je pustil v Sarajevu obe točki ter je zaradi tega padel s petega kar na predzadnje, to je deveto mesto. Slavija pa je baš obratno s predzadnjega prišla na peto mesto. Ne smemo pa pozabiti včerajšnjega nasprotnika naše Ljubljane, ki je bil do sedaj na zadnjem mestu. Točka, pribor-jena proti Ljubljani, ga je sedaj spravila na osmo mesto. Tablica je sedaj naslednja: Gradjanski 4 2 2 0 14:4 6 BSK 4 3 0 1 10:4 6 Hajduk 4 2 1 1 9:6 5 Hašk 4 2 1 1 9:7 5 Slavija 4 2 0 2 4:5 4 Concordia 4 2 0 2 8:11 4 Ljubljana 4 1 1 2 4:8 3 Jedinstvo 4 1 1 2 1:8 3 Bask 4 1 0 3 2:4 2 Jugoslavija 4 1 0 3 2:5 2 Jedinstvo: Ljubljana 0:0 Beograd, 26. septembra Igrišče Jedinstva, kjer se je vršila danes popoldne ligaška tekma med Jedinstvom in Ljubljano, je bilo zelo slabo zasedeno, kar je znak, da Jedinstvo v Beogradu nima preveč simpatizerjev. Pa tudi tistih par sto gledalcev, ki so prisostvovali tekmi, niso pokazali posebne ljubezni do domačinov. Burno so odobravali krasne kombinacije Ljubljane, ki je danes Beogradu pokazala, da je treba z njo računati ravno tako, kakor 2 onimi iz »gornje hiše«. Moštvi sta nastopili v naslednjih po stavah: Jedinstvo: Novak — Popovič, Vujo-vič — Poljvaš, Lončarevič, Zve-kan — Dragičevič, Kečkeš, Seku-lič, Zivkovič, Pašanski. Ljubljana: Pogačnik — Hasl, Bertoncelj — Slapar, Pupo, Boncelj — Janežič, Lah, Pepček, Žitnik, Tičar. Čeprav je Ljubljana dominirala skoraj skozi vso igro, ni mogla doseči zmage, ker je Jedinstvo pokazalo, da igra dostikrat kot celota zelo ostro, a večkrat so bili tudi posamezniki zelo surovi. Ta njihova surovost je prizadela danes Ljubljani precejšnjo izgubo. Že v 2. min. igre je bil Slapar pod kolenom težje poškodovan, da je moral takoj zapustiti igrišče in se ni več vrnil. Ljubljana je torej 88 minut igrala samo z 10 igralci. Že to dejstvo je zadostovalo, da je Ljublj ani ušla zmaga. Žitnik, ki je začetkoma igral v zvezi, je moral stopiti na mesto desnega krilca. S tem pa je bil napad razbit. Kljub temu, da je igralec Jedinstva, ki je poškodoval Slaparja, dosegel svoj cilj, ni bil zadovoljen temveč je tudi udaril Hasla, ki je igral absolutno fair. V odmoru je Hasl poiskal tajnika Jedinstva g. Vasiljevi-ča ter ga prosil, naj vpliva na svoje igrače, naj bi se nekoliko brzdali. Kljub temu pa je bil v 40. min. nekoliko poškodovan Bertoncelj II, vendar pa je ostal na igrišču. V zadnji minuti igre je imela Ljubljana lepo šanso za zmago. Janežič je prišel na 16 metrov pred gol. Mesto da bi streljal, pa je po nepotrebnem oddal Tičarju, ki pa je bil v of si-deu. S tem se je razblinila zadnja šansa. Neodločeni rezultat ne odgovarja poteku igre in bi bila zmaga Ljubljane, čeprav tesna, zaslužena. Kot celota je Ljubljana igrala prav dobro. Razumeti pa ne moremo, da igra Tičar, ki je fizično dobro razvit precej s strahom. Tudi v tehničnem oziru je zaostajal. Treba priznati, da je po poškodbi Slaparja Tičar izgubil Žitnika v levi zvezi, vendar pa bi se moral sam malo bolj žrtvovati. Pepček na centru je bil v tehničnem oziru dober ter je igral pametno, vendar pa mu je igra z gla vo delala precej preglavic. Kot vodja napada je bil premalo energičen. Od njega smo pričakovali kako solo akcijo, ki bi danes gotovo imela uspeh. V napadu sta dominirala Lah in Janežič. Njuna igra je bila prvovrstna. Vendar pa zaradi nemogoče leve strani njun trud ni prišel do izraza. Pepček je v drugem polčasu igral levo zvezo, Tičar pa je šel na mesto vodje napada. Tičar pa se zaradi nerazumljive bojazljivosti ni obnesel, čeprav sta ga Pepček in Lah večkrat pošiljala z lepimi predložki naprej. Krilska vrsta je dobro opravila svoj posel. Boncelj je imel mnogo dela z desnim krilom, ki ga je lepo držal. Pupo je zasenčil svojega nasprotnika. Pokazal mu je, kako mora igrati srednji krilec. Njegovi predložki so bili točni in precizni. Venomer je pošiljal napad na- , prej.. Tudi Žitnik je na Slaparjevem me- stu dobro izvršil svojo nalogo. Posebno se je odlikoval v drugem polčasu. Ima pa to napako, da preveč napada nasprot nika od zadaj. Obramba je bila pravi zid. Tu ni bilo kruha za Jedinstvo. Odločna igra branilcev je bila večkrat predmet burnega odobravanja od strani občinstva. Reči pa je treba, da kljub odločnosti in ostrosti niti Hasl, niti Stane nista zagrešila nobenega foula. Pogačnik v golu je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. Pogačnik je vratar, ki dobro dirigira svoja branilca, kar se do sedaj ni videlo še pri nobenem ljubljanskem vratarju. Slapar je svoji dve minuti dobro igral, vendar pa preveč dribla. Absolutno objektivno in dobro je sodil g. Neverkla. BSK: Hašk 4:1 (1:1) Za današnjo prvenstveno tekmo je vladalo veliko zanimanje in je bilo na igrišču nad 7000 gledalcev. Prvih 20 minut se BSK ni mogel znajti in je igral zalo slabo, nasprotno pa Hašk odlično. V 5. min. je Fink zabil prvi gol za Hašk, a od 20. min. dalje se je BSK znatno popravil m prešel v ofenzivo. Pokazal je dobro igro in je zmago popolnoma zaslužil. Gole so zabili za Hašk Fink. za BSK Valjarevič 2, Moša 1, Vujadinovič 1. Sodil je g. Barna iz Budimpešte odlično. Hajduk: Gradjanski 1:1 (1:1) Split, 26. septembra Gradjanski je 2e v 7. min. po Lešniku, ki je plasiral oster in efekten strel, prišel v vodstvo, a v 10. min. je Hajduk po Kra-giču izenačil. Krivda za gol zadene branilca, ki sta pokrivala Glaserja, da ni videl žoge. Moštvo Gradnjanskega je igralo W sistem in je precej ugajalo zaradi svoje precizne in povezane igre. Tudi je bil Gradjanski tehnično boljše moštvo, Hajduk borben, a njegova obramba slaba. Sodil je g. Scarpi iz Benetk. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, gledalcev nad 5000, Concordia: Jugoslavija 1:0 (1:0) Zagreb, 26. septembra V 13. min. Je Aibel iz opasne situacije pred golom Jugoslavije zabil edini in zma-gonosni gol. To je bila najslabša letošnja prvenstvena tekma. Slaba je bila Concordia, a še slabša Jugoslavija. 3000 gledalcev je razočarano zapustilo igrišče. Sodil je g. Bažant Slavija: Bask 1:0(1:0) Sarajevo, 26. septembra Zmaga Je bila odločena že v 10. min. prvega polčasa po jnagli akciji napada Slavije. Bask je nastopil brez dr. Ivkoviča in Molinoviča, Slavija brez centerfora Raj-liča. Bask je bil tehnično boljše moštvo, Slavija pa je bila boljša v startu in bolj požrtvovalna. Sodil je g. Podupski iz Zagreba. Prvenstvo LNP Včerajšnje IV. podsavezno kolo je dalo nekaj prav presenetljivih rezultatov Včerajšnja srečanja za prvenstvo pod-saveza so prinesla nekaj prav nepričakovanih rezultatov. Zlasti je treba omeniti visoko zmago Mure nad železničarjem, zmago Jadrana nad Hermesom in hud poraz Bratstva od strani ljubljanske Svobode. V naslednjem poročila: Ljubljanska skupina Jadran: Hermes 1:0 (0:0) Ljubljana, 26. septembra V dosedanjem tekmovanju ni niti Hermes niti Jadran izgubil nobene točke, pa se je pričakovala ostra in napeta borba, ki tudi ni izostala. Na lastnem igrišču je po odprti igri bil nepričakovano premagan kljub temu, da je veljal za favorita. Trnov-čani so z neprimerno voljo, elanom in mladostnim poletom nadvladali tehnično bolj izvežbane Siškarje in si tako popolnoma zasluženo priborili dve točke, ki bosta v nadaljnjem prvenstvu igrali še zelo važno vlogo. Hermes je sicer v prvem polčasu prevladoval, toda zaradi neodločnega napada ni mogel izkoristiti niti najbolj zrelih šans. V golu Hermesa je po daljšem času zopet nastopil golman Malič, ki je svoje delo opravil prav dobro. Za dobljeni gol ga ne zadene nobena krivda. V krilski vrsti je manjkal srednji krilec Košenina, čigar odsotnost se je močno poznala. Tudi napad ni bil kompleten. Jadran je taktično zadovoljil. V prvem polčasu se je krepko branil in je obrambe-na linija s krilsko vrsto opravila svoje delo prav dobro in sigurno. V drugem polčasu pa je po zmagovalnem golu, ki je padel v 5. min. popolnoma prevladoval in je bilo od časa do časa videti na terenu samo plave. Tekmo je prav dobro vodil g. Vrhovnik. Reka : Kranj 3 s 2 (2: 2) Kanj, 26. septembra Pred precejšnjem številom občinstva je danes ljubljanski Reki uspelo, da je na tujem igrišču odvzelo Kranju dve točki. Zmaga Rečanov je zaslužena. Kranj je nastopil v pomlajeni postava, ki pa se ni obnesla. Kranj je prišel v vodstvo v 15. min. po desni zvezi, izenačil pa je Zoreč v 30. min. v 34. Kranj zopet vodi, toda štiri minute kasneje je Prijatelj izenačil. Zmagonosni gol je 10 minut pred koncem zabil Zoreč. Sodil je zelo dobro g. Mrdjen. Svoboda : Bratstvo 7 :1 Jesenice. 26. septembra Danes popoldne se je vršila na igrišču Bratstva podsavezna prvenstvena tekma med ljubljansko Svobodo in Bratstvom, ki se je končala z visoko zmago gostov 7:1. Borha je bila zelo neenaka, ker po bili nekateri najboljši igralci Bratstva odsotni in je jeseniška enajetorica zaradi tega nastopila v precej oslabljeni po-stavi. Mariborska skupina Maribor : čakovec 3:1 (2:0) Maribor, 26. septembra Ta igra je spričo uspešnega nastopa CSK proti Železničarju prejšnji nedeljo v Ca-kovcu vzbudila precejšnje zanimanje. Na igrišče je prišlo več sto gledalcev v nadi, da bodo priča pričakovane napete igre. Toda moštvo CSK ni izpolnilo pričakovanja. V moštvu, ki je danes nastopilo proti Mariboru, je bilo marsikaj narobe. Pri napadalcih je bilo mnogo slabosti, krili pa sta bili zelo šibki, a ko sta dobili več posla, se je izkazalo, da nista prav pri stvari. Srednja vrsta je igrala taktično slabo. Vsi trije krilci so bili stalno v obrambi. Pri vsem tem je bila leva stran mariborskega napada stalno prosta. Od tod je prišlo tudi največ nesreče. Ožja obramba je bila najboljša formacija, bila je dobra, toda ne preveč zanesljiva. Maribor je ponovil dobro igro pretekle nedelje in je bil nedvomno boljši partner. Vse formacije so bile izenačene in ni bilo v moštvu slabe točke. Posebno se je odlikovala napadalna vrsta, ki je pokazala res vzorno kombinacijsko igro. Pri tem se je izkazalo, da Maribor nima nobenega strelca, ki bi znal številne zrele situacije izkoristiti. V splošnem je današnja tekma nudila le nekaj zanimivih momentov, zlasti v prvem polčasu, ko je Maribor prevladoval tako očitno, da se je pričakovala visoka zmaga. Toda v drugem polčasu so se pri domačem moštvu pokazali znaki utrujenosti, tako da je prišel tudi nasprotnik do sape. Ofenziva gostov je trajala vse do konca in efekt je bil ta, da so zabili častni gol, ki so ga tudi pošteno zaslužili. Gole so zabili v 27. min. Vele, v 34. pa Priveršek, a v 16. min. drugega polčasa je Podkubovšek zvišal na 3:0, v 35. je pa Ta-kacs znižal na 3:1. Sodil je g. Pečar iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven glede of sidov in foulov, pa ni bil preveč siguren. Mura: železničar 5:0(1:0) Murska Sobota, 26. septembra V Murski Soboti se je danes odigrala pred rekordnim številom gledalcev 600, prvenstvena tekma med prvakom LNP že lezničarjem in novopečeno prvorazredno Muro. Železničarji so sicer v polju pred-vedli povsem zadovoljivo igro, pred nasprotnim golom pa se niso izkazali. Nasprotno je Mura s svežo in enostavno igro prisilila Zelezničarjevo obrambo h kapitulaciji in je petkrat potresla mrežo gostov. Pri Železničarju je bila še najboljša sred nja vrsta, ki je smiselno razdeljevala žogo, dočim je bila ožja obramba izpod vsake kritike. Tudi napad se ni izkazal, čeprav se je zelo potrudil. Pri Muri je bil najboljši napad, ki je z enostavno in efektno igro zasluženo zmagal. GoD so padli: V 25. min. po Hojerju, * drugem polčasu v 14. min. po Jožetu, v 27. min. isti, v 30. min. Stare, v 40 min. pa Serec. Zaradi lepe zmage je v Murski Soboti zavladalo veliko veselje in je bil današnji dan pravi narodni praznik. Sodil je dobro in objektivno g. Berglez iz Zagreba. Rapid: Gradjanski 2 :1 (l s o) Cakovec, 26. septembra Rapid je danes odigral svojo prvenstveno tekmo v Cakovcu in si priboril dve dragoceni točki. Borba je bila zelo ogorčena, a na koncu koncev je le zmagalo moštvo, ki ima večjo rutino in vzdržnost. Gradjanski je igral zelo požrtvovalno, toda proti Ra-pidovi solidni obrambi njegov napad ni uspel. Gole so dali v 14. min. Sinkovič in v 20. min. drugega polčasa je isti zvišal na 2:0. V 32. min. je Banek znižal na 2:1. Tekmo je dobro vodil g. Kopič iz Maribora. Celjsko-trboveljsk a skupina Celje: Trbovlje 6: o (2: o) Celje, 26. septembra Danes se je na Glaziji pred 300 gledalci odigrala podsavezna tekma med Celjem in Trbovljami. Celjani so bili tehnično in kombinatorno za dober razred boljši. Krilska vrsta in ožja obramba Celja sta igrali smiselno in požrtvovalno, napad pa je bil preveč ležeren. Gostje so pokazali zelo primitivno igro. Svoje neznanje pa so hoteli nadoknaditi z ostrostjo in nesportskim vedenjem. Ce- lje Je bUo ves 888 T absolutni premoči, teb da dober dei prvega poltena ni moglo spra viti žoge v mrežo. Največ prilik je pokvaril napad sam, veliko žog Je pa postalo plen izvrstnega vratarja gostov, šele v 37. min. je potresel Brunšek po lepi kombinaciji mrežo, Iv zadnji minuti prvega polčasa Je povišal Dobrajc po enajstmetrovki na 2 :0. V drugem polčasu je v 7. min. Slamič po enajstmetrovki zvišal na 3 :0, v 13. min. pa je spet Brunšek na mestu in je znova poslal žogo mimo vratarja v gol. že minuto pozneje Je Dobrajc zvišal rezultat, v 21. min. pa Je Ahtik spet potisnil žogo v mrežo in postavfl končni rezultat. Celje je igralo do konca na polovici Trbovelj ča nov, vendar so pa napadalci Igrali zelo ležerno pred golom. Tri minute pred koncem je sodnik izključil enega Trbo-veljčana. Sodil je g. Reinprecht objektivno, le premalo energično. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Mladika : Korotan 4:3. Drugorazredna prvenstvena. Juniorsko prvenstvo: Korotan : Jadran 2:1, Mars : Mladika 2:1, Ljubljana : Hermes 5:1. DOMŽALE: Disk : Javornik 6:3 (5:0) CELJE: Jugoslavija : Laško 5:1. PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Kladno 4:2 Slavija : Viktorija Žižkov 1:0, Prostejov : Slezka Ostrova 2:2, Pardubice : Viktorija Plzen 2:1, Plzen : Zidenice 2:1, Bratislava : Nachod 3:2. DUNAJ: Prvenstvo. Vienna : FC Wien 3:3, Austria : FAC 2:0, Admira : Simme-ring 4:2, Rapid : Favoritner AC 3:0, Wac-ker : Sportklub 2:1. RIM: Prvenstvo. Torino : Milano 1:0, Roma : Napoli 2:1, Luchese : Lazio 0:0, Triestina : Ambrosiana 1:1. Juventus : Bari 3:1, Genova : Fiorentina 1:0, Bologna 1 Atalanta 2:1, Liguria i Livorno 3:2. Lahkoatleti na delu Gostovanje celovških lahkoatletov v Ljubljani — rekord v balkanski štafeti Nov Stadion je bil včeraj popoldne pozorišče gostovanja celovških lahkoatletov. Naš sta ri znanec KAC je poslal svoje juniorsko in seniorsko moštvo, ki sta se pomerili z dvema našima kluboma. Obakrat so morali gostje priznati premoč domačih. V dvoboju juniorjev SK Planine in KAC je zmagala Planina s 50:38 točkami, odpadel je pa dvoboj seniorjev Primorja in KAC, ker sta bila oba kluba zaradi odsotnosti nekaterih odličnih atletov handica-pirana in je bila namesto dvoboja le prijateljsko srečanje. Višek današnjega dne je bila balkanska štafeta 800x400x200x100, v kateri je Primorje, četudi ni nastopilo v najmočnejši sestavi, za 4 desetinke sekunde zboljšalo svoj lastni jugoslovenski rekord in postavilo novo znamko 3:27. Zelo je ugajal tudi Zgur, ki Je skoraj igraje preskočil vse višine do 180 in bi prav gotovo postavil nov rekord, da ni bil odskok premehak. Zgur je zato poizkusil le dva skoka, a je zaradi bolečin v členku odstopil od nadaljnjih poizkusov. Odličen čas je dosegel Skušek v teku na 400 m z 51.7. Primorje ima zdaj poleg Pleterška in Gabrška že tri tekače s časom pod 52 sekund. Celovčani so prav po nepotrebnem prišli do dveh zmag in sicer na 800 m zaradi slabe taktike Pogačnika, v štafeti 4x100 pa zaradi popolnoma neuspele prve predaje med Gradišnikom in Zgurom. Od gostov bi bilo v prvi vrsti omeniti srednjeprogaša Glanzinga in odličnega sprinterja Erlacherja. Organizacija prireditve je bila prav dobra in je sodniški zbor v polni meri zadostil svoji nalogi. Občinstvo, v glavnem mla dina, bi bilo lahko bolj disciplinirano. Tehnični rezultati so bili: Balkanska štafeta 800x400x200x100 mt 1. Primorje (Goršek, Pleteršek, Skušek, Zgur) 3:27, nov jugoslov. rekord! (stari 3:27.4), 2. KAC (Kunschitz, Novak, Egger, Haderer) 3:37. Do 400 m je vodil Kunschitz nato pa je Goršek potegnil in predal s 50 m naskoka. Ostali trije so do cilja naskok povečali na 70 m. Skok v višino: 1. Zgur (P) 180, 2. Eber-wein (KAC) 165, 3. Kreuzbauer (KAC) 165. Zgur je do 170 skakal v trenirkah in je vse višine do 180 preskočil že pri prvem poizkusu. Celovčana nista bila nevarna. 800 m: 1. Glanzing (KAC) 2:05,6, 2. Pogačnik (P) 2:05.8. Primorjaš je taktično nepravilno prehiteval nasprotnika na zavoju in se je pri tem tako izčrpal, da ni bil dorasel v ravnici ponovnemu spurtu Celovčana. 100 m: 1. Erlacher (KAC) 11.5, 2. Pleteršek (P) 11.5 za prsa, 3. Egger (KAC) 12.1, 4. Gradišnik (P) 12.6. Pleteršek Je slabo startal, a je izgubo do cilja skoraj nadoknadil. Zmagovalec je ves čas vodil. 3000 m: 1. Goršek (P) 9:20.4, 2. Weber (KAC) 9:22.2, 3. Srakar I., (P) 9:56.1. Ce-lovčan Je vodil do 300 m pred ciljem, r končnem spurtu pa je Goršek zmagal z 10 m. 4x100 mt 1. KAC (Novak, Egger, Haderer, Erlacher) 45.6, 2. Primorje (Gradišnik, Zgur, Skušek, Pleteršek) 46. Zmago je odločila slaba prva predaja, kjer je Primorje izgubil 10 m, ki jih ni bilo mogoče več nadoknaditi. 400 m: 1. Skušek (P) 51.7, 2. Erlacher (KAC) 51.8, 8. Nabernik (P) 54.4. Skušek je vodil z nekaj metri naskoka, v silnem spurtu je pa Celovčan zmanjšal z razliko za prsa. Trst:Ljubijana 4:2 Zanimiv teniški dvoboj — Izvrstna igra Ljubljančana Šivi ca Ljubljana, 26. septembra Včeraj dopoldne se je na igriščih Ilirije pred približno 200 gledalci nadaljeval teniški dvoboj med reprezentancama Trsta in Ljubljane. Tržačani so že po sobotnih igrah prišli v vodstvo z 2:1 in so tudi v včerajšnjih igrah postavili isti rezultat ter zmagali v prvem srečanju z Ljubljano s končnim uspehom 4:2. Po zmagi Sivica nad Italijanom dr. Cattaneom se je zdelo, da bo Ljubljana izbojevala vsaj neodločen rezultat, ki bi bil v ostalem tudi bolj realen. Te račune je prekrižal izredno slabo razpoloženi Gogala. Tržaška četvorica se Je predstavila ki.t odličen nasprotnik, ki ga odlikuje predvsem večja izenačenost, rutina in v ne mali meri tudi borbenost. Pri Ljub^ančanih sta se odlikovala le Sivic in Smerdu, dočim sta dr. Bleiweis in Banko nastopila slabo pripravljena, a Gogala je imel izrazit črn dan. Revanžna tekma se bo vršila 17. oktobra v Trstu, poslej pa se bo vsako leto vršilo srečanje med Trstom in Ljubljano v tenisu. V prvi partiji včerajšnjega sporeda je zmagal Šivic nad Tržač. dr. Cattaneom gladko v dveh setih 6:0, 6:3. Sivic, ki se nahaja v izbomi formi je svojega dobrega nasprotnika dobesedno pregazil. Odlični Sivic je imel včeraj brez dvoma svoj najboljši dan in je posebno prvih šest gemov odigral v mojstrskem stilu. Cattanea Je vidno zbegal diktirani tempo in ko se je znašel, ni uteenil groziti razigranemu nasprotniku. S Sivičevo zmago je Ljubljano ponovno izenačila stanje dvoboja. V napetem pričakovanju je sledila druga partija med dr. Aro in ljubljanskim zastopnikom Gogalo. Po prvih udarcih je dajal Gogala mnogo upanja na osvojitev točke, saj je pričel Tržačan defenzivno, kar je za Gogalo vedno ugodno. Dasi je Gogala zelo neodločno napadal in mnogokrat brez upno grešil na mreži, je zadržal ves prvi set z-.*2tni naskok in zmagal v pr /em setu z rezultatom 6:2. V naslednjem ie prišel hitro v vodstvo s 3:0, od tu dalje pa je mnogo popustil, po nepotrebnem spremenil taktiko in se povsem umaknil v obrambo. Premoč je zato kmalu prešla na dr. Aro, ki je v rahlem napadu počasi pričel zbirati točko za točko. Gogala je vedno bolj popuščal, dobil samo še en gem, set pa je moral prepustiti nasprotniku, ki je 8 tem stanje Izenačil. Potreben ja bil torej še tretji ln odločilni set, v katerem pa Gogala ni imel več besede. Dr. Ara je zmagal s skupnim rezultatom 2:6, 6:4, 6:3 in priboril Trstu važno tretjo točko. Pri stanju dvoboja 3:2 za Trst je sledila zadnja partija, in sicer double igra med Sivicem z Gogalo in Banfieldom s Sadar-jem. Banfield prične. Gogala, ki je vidno deprimiran po izgubljeni single partiji, zapored greši na mreži in prvi gem gre v korist gostov 1:0. Servis dobi Sivic in ga z bombnimi udarci kmalu dobi. 1:1. Igra je takoj v začetku odlična, posebno se odlikuje Sivic, ki je enako razpoložen kot v singlu, rešuje za Gogalo, kar se le da. 3:1 za Ljubljančane. Gosta po mnogih izenačenjih znižata na 3:2 in zopet servira Sivic naravnost idealno! Toda radi partnerjevih pogrešk izgubi servis in stanje je izenačeno 3:3. Gogala je povsem odpadel, zaradi česar dobita tudi sedmi važni gem nasprotnika in vodita 4:3. Vedno bolj prihaja do izraza koristna igra Banfieldova na mreži. Po njegovi zaslugi gresta tudi naslednja gema v njihovo korist in s tem tudi prvi set z rezultatom 6:3. V drugem setu pa se slika temeljito izpremeni. Sivic je pričel diktirati svoj običajni tempo, potegne Gogalo s seboj in Ljubljančana gresta na Sivicev servis v vodstvo 1:0. Tudi v nadaljevanju je inicijativa na naši strani, igra postaja razburljiva in živahna Krasne parade izvaja Sivic, ki igra in teka za dva. Ljubljančana dobivata gem za ge-mom in v osmih minutah jih imata šest, gosta pa le enega. Gladek 6:1 uspeh v drugem setu je dal misliti na zmago Ljubljančanov. Toda v tretjem so moči igralcev pri kraju. Ljubljana vodi 1:0, potem dobi servis Gogala ter ga izgubi kakor vse doslej! Gogala mora svoj servis temeljito izboljšati pa se mu drugič kaj takega ne bo pripetilo. Igra postaja vedno bolj mlačna. Tržačani vodijo 2:1 in Sivic komaj še reši svoj srevis 2:2. Zaradi odlične Banfieldo-ve igre na mreži so Tržačani ponovno v vodstvu 3:2. Prvič dobita naša na Gogalov servis gem in stanje je zopet enako 3:3. Odločilni sedmi gem gre v izgubo na ro-vaš Gogale, ki dela velike napake pri mreži. 4:3 za goste. Na naslednji Sivičev servis ne dobita Ljubljančana niti točke, 3:0, s čemer je dateh odločen! V devetem gemu Ljubljančana sicer odbijeta dve odločilni žogi, toda tretjo Italijana izrabita ln zaključita z rezultatom 6:3. Tržačani so na ta način postavili končni rezultat na 4:2. »JUTRO« ponedeJjsk* Izdaj« Ponedeljek. 27. IX. 1937. čez drn in stm ZRAČNI NAPAD Opazovalnica na mestnem stolpu je včeraj nekoliko minut pred 10. uro prejela te-lefonično poročilo, da se bližajo Mariboru letala. Takoj je obvestila o tem industrijske obrate, ki so s sirenami dali znak bližajoče se nevarnosti. Letal sicer ni bilo... (»Jutro«, 18. IX.) Letal sicer ni bilo... Če bodo imeli napadalci iz zraka v zaresni vojni vsaj malo tiste obzirnosti, ki jo kažejo v teh naših protiplinskih vajah, lahko pač mirno zremo v nemirne čase pred seboj. GROZEN SAMOMOR Na cesti blizu Slovenjgradca so ljudje našli truplo neznanega moškega, ki je bilo brez glave. Kmalu so v parku našli še strahotno razmesarjeno glavo. V ustih je tičala dinamitna patrona. (»Slovenski narod«, 18. IX.) Dinamitna patrona v ustih razmesarjene, odsekane glave. Dvoje skrivnosti, ki jih bodo naši kriminalisti najbrž izlahka razložili občinstvu. Prvič: Kakšna je bila ta dinamitna patrona, da je po eksploziji še v ustih cela ostala, In drugič: Kakšna je bila glava nesrečnega neznanca, da ji je še po eksploziji lahko patrona v ustih ostala? MASARYK IN NAŠA MLADINA Vendar je treba pri tej priliki mimogrede omeniti, da bi naša mladina morala nekoliko bolje poznati človečanske in demokratične ideje T. G. Masaryka, kakor jih pozna češkoslovaška mladina. (»Slovenski narod«, 21. IX.) Nič ne rečemo — Masaryk je po svojem življenjskem delu velik, občudovanja vreden duh, da bi bilo prav, če bi vsi narodi v čim večji meri zajemali iz njegovih •studencev. Želja, naj bi naša mladina njegove človečanske in demokratične ideje bolje poznala kakor češkoslovaška, pa se nam zdi v danih razmerah skoraj zaman. Z MASARYKOVEGA POGREBA Njim so sledili odposlanci francoske, angleške, italijanske, jugoslovenske, rumunske in turške vojske s šefom češkoslovaškega generalnega štaba Krejčijem na čelu. Francosko vojsko je zastopal maršal Foch. (»Jutro«, 22. IX.) Tolikšne pozornosti od Francije pač nihče ne bi bil pričakoval. Na pogreb prezidenta - Osvoboditelja je poslala sivolasega maršala Focha, ki na takšno častno pa težavno poslanstvo najbrž ni bil pripravljen. Slavni zmagovalec z Mame je namreč pod rušo že nekaj let. OD NANKINGA DO EVROPE Nanking 21. septembra. Snoči ob 10. (davi ob 5. po srednjeevrodskem času) se je nad mestom pojavilo 300 japonskih letal, ki so pričela bombardirati severne okraje. (»Jutro«, 22. IX.) Tako je v teh zmedenih časih še čas prestopil v nasprotno smer. Ko imajo na Daljnjem vzhodu večer, je pri nas na za-padu že zdavnaj naslednji dan. RAZMERE NA FRANCOSKEM Škof ga je krstil. Pa ne kakega princa, ampak trinajstega sinčka preproste 34-letne kmečke matere v Franciji. Za botra pa mu je šel sam predsednik francoske republike. Sama hinavščina na strani državel (Slovenski dom«, 22. IX.) Glejte, to je pač edina sreča za Francijo, da ima svoje škofe. Od kod naj bi ta zavržena framazonska dežela sicer vzela poslednjo iskrico iskrenosti? Z MANEVROV Tako smo torej pol ure čakali, da je mimo nas šla dobrih osem kilometrov dolga kača vojaštva. (»Slovenski dom«, 23. IX.) Te dni, ko smo v listih vsak dan brali poročila z manevrov, smo o naši vojski izvedeli zvrhano mero novih odlik. Tejle iz »Slovenskega doma« pa se najbrž ne bo dalo verjeti: da bi naša vrla pehota v polni bojni opremi v pol ure zmogla dobrih osem kilometrov. NOV TIP NEMŠKEGA LETALA Njegova maksimalna hitrost znaša komaj 45 km na uro. Ako piha ugoden veter, pa se ta hitrost lahko zmanjša tako rekoč do ničle, tako da more letalo ostati povsem nepremično v zraku tudi v najbolj razburkanem ozračju. (»Slovenski narod«, 24. IX.) Za vojno je bilo menda v resnici najbolje iznajti takšno letalo, da mu bo najbolj razburkano ozračje najugodnejši veter. OB JULIJU CEZARJU Tristo in več let je minilo, odkar je Shakespeare skalil usodne dogodke v večno dramo in danes so učinkoviti še prav tako. (»Slovenski narod«, 25. IX.) Shakespeare da je usodne dogodke v nekakšno dramo skalil? Včasih se morajo na pisateljevo kožo potruditi prav vsi, režiserji, igralci in recenzent je, da se kakšna dobra reč skali pred obličjem sveta. POGLAVJE O POLITIČNI MORALI O priliki proščenja v Vinski, srez Der-venta, je v torek popoldne skupina 40 do 50 ljudi i z vosi Višnjika začela pod vodstvom Pere Oreča brez naloga napadati posameznike, ki so se s proščenja vračali na svoje domove. (»Jutro«, 25. IX.) Tako daleč smo torej v medsebojni strpnosti prišli: ljudje začenjajo drug drugega napadati, ne da bi jim bil kdo takšen nalog dal. KARAMBOL Avtomobil je mogel šele zadnji hip videti pred seboj puntajočega se konja, zato je avto zavozil v stran. Pri tem se je avtomobil zaril s prednjim delom v obcestni kamen, ki ga je okobalil ter se tam ustavil... Avtomobil je bil zaradi trčenja spredaj čisto razbit ter so morali iz Ljubljane pripeljati poseben avtomobil z žerjavom, ki je s težavo dvignil v kamen zariti avtomobil. (»Slovenski dom«, 24. IX.) Vsakdanja, pa vendarle žalostna zgodba z naših cest. A kar je najbolj žalostnega na vsej zadevi, je dejstvo, da je avtomobil opazil konja šele zadnji hip. PRETEP Ko so se jima pa glave razgrele, sta si bila kmalu v laseh. Nikola je naredil konec prepira na ta način, da je potegnil iz žepa nož in ga Josipu zasadil v desno stran glave za ušesi. (»Slovenski dom«, 24. IX.) V desno stran glave za ušesi? To bi se najbrž reklo po naše: za desno uho. POVODENJ Tudi Ljubljanloa je sedaj močno narasla. Njeno vodno stanje pri hidrocentrali na Fužinah je bilo davi 200 m nad normalo, voda pa je bila davi tam globoka ' m. (»Slovenski dom«, 23. IX.) Takole zanese včasih tiskarski škrat nezaslišane reči na kup. Vodno stanje mu pride 200 m nad normalo, pa je voda še zmerom globoka le 5.20 m. POPRAVEK Delavci in kuhinja Delavskega doma. Na notico, ki smo jo priobčili pod tem naslovom v svoji četrtkovi številki, nas naproša uprava Delavskega doma za objavo naslednjega pojasnila: Stalnih abonentov iz vrst delavstva kuhinja Delavskega doma sploh nima. (»Jutro«, 26. IX.) Tako je po uradnem pojasnilu prišlo za čas in razmere značilno dejstvo na dan, da med abonenti kuhinje Delavskega doma delavcev sploh ni. Teden dni filma V spomin na slavno plesalko Faniko Elsslerjevo je bil pravkar dovršen film z njenim imenom. Faniko igra Lilian Harvey, dvornega svetnika Gentza pa Willy Birgel. Film je prepleten s številnimi lepimi nastopi plesalk Dobra komedija se nam obeta. Te dni bodo kazali v Matici film »Cirkus Saran«, eno najbolj posrečenih komedij pretekle sezone. V filmu bomo lahko videli vse glavne igralce, ki med komiki kaj veljajo. Hans Moser bo igral dvojno vlogo kava-lirja in klovna. Pevec Leo Slezak, naš stari znanec, bo zbujal burjo smeha. Adela Sandrockova, ki je žal ne bomo mogli več dolgo občudovati, ker je zadnje leto pred smrtjo le malo fi'mala. bo pokazala eno svojih naboljših vlog. Razen njih sodelujeta še Pat in Patachon, ki ju angažirajo v cirkusa za krotitelja, pa se boji t a zveri in bežita pred njimi. V filmu bo imel tudi večjo vlogo mladi Ceh Rolf Vanka, ki ga štejejo Cehi med svoje najbolj nadarjene igralce. Film režira E. W. Brno. glasbo pa je napisal Robert Stolz. ki ima še tako dobro ime iz prvih časov zvočnega filma. »Cirkusa Sarana« nikari ne zamudite! Film »Princesa korald«, v katerem igrata Ita Rina in Svet »slav Petrovič, so nedavno dovršili v Berlinu, kjer bo v kratkem velika premiera. Prisostvoval bo tudi diplomatski zbor. Prav radovedni smo na kritiko. Zelo verjetno pa je, da bo film lepo predstavil lepote in zanimivosti otoka Zla-rina. Najbolje je menda od vseh sodelavcev pri tem filmu odrezal skladatelj Ivo Tijardovič, ki so ga kar obdržali v Berlinu, da piše glasbo za nekatere nove nemške filme. V Zagrebu so Imeli te dni premiero filma »Potepuhi«, napravljenega z našo mariborsko divo Eriko Druzovičevo po Jel-lerjevi opereti. Poročila pravijo, da 6o režiserji Eriko zaenkrat, še štedili in da se šele proti koncu prav razmahne. Toda začetek je zadovoljiv in bo Erika gotovo v nadaljnjih filmih pokazala svoje pevske in igralske sposobnosti. Lida Baarova igra mlado plesalko v zvočnem filmu »Patrioti«, ki ga postavlja nemška produkcija na trg kot eno svojih najboljših letošnjih del FILATELIJA Nove znamke po vsem svetu Angleška Indija: Izšla sta dve novi znam ki s sliko kralja Jurija VI. v kronanjskem ornatu. Vrednota po 9 piesov je temno zelena, po 1 ana pa temno rdeča. Češkoslovaška: Za 150 letnico rojstva Jana Purkyna sta izšli dve znamki, in sicer 50 vinarjev zelena in po 1 krono rdeča. — Pripravljajo se posebne žalne spominske znamke za smrt predsednika Masaryka. Dominicana: Za prve narodne olimpijske igre v Ciudad Fruillu so izšle posebne spominske znamke. Na zeleni, rdeči in sinji znamki po 1 cent je metalec diska, na vijoličasti, rdeči in sinji po 3 cente ter tem no sinji rdeči in sinji po 7 centov pa športnik pred državno zastavo. Ekuador: Portovna znamka po 10 centov v sinji barvi je dobila pretisk »POSTAL« in služi zdaj za frankovno znamko. Filipini: Portovna znamka po 4 centa-ve je dobila pretisk »3 evos«. Francija: Izšla je prva frankovna znamka po 65 centimov v sinji barvi. — Za podpiranje muzejev sta izšli dve posebni priložnostni znamki s pribitkom, in sicer po 30+70 centimov v zeleni barvi in po 55+70 centimov v rdeči barvi. Na obeh znamkah je slika Nike Samotraške. Znamki se prodajata samo na posebnih dopisnicah v Louvru. Fontainebleauju in Versail-lesu. — izšla je tudi posebna dobrodelna znamka po 65+25 centimov v vijoličasto rjavi barvi z napisom »Pour sauver la race«. Jhind: Znamki Angleške Indije po 3 ane 6 piesov v svetlo sinji barvi in po 6 an olivno rumena sta dobili zdaj pretisk »JHIND STATE«. Letonska: Za fond »Nagrada domovine«, ki so ga ustanovili, da bodo z njim podpirali zaslužne umetnike, je izšla posebna priložnostna serija znamk s sliko predsednika Ulmanisa. Naklada znaša 100.000 serij. Znamke po 3 santime je rdeče oranžna rumena, po 5 centov svetlo zelena in zelena po 10 santimov črnozelena in temno zelena, po 20 santimov lilasto rdeča in vijoličasta, po 30 santimov sinja in temno sinja, po 40 santimov rjava in temno rjava, po 50 santimov olivno zelena in temno zelena. Libanon: Izšla je nova frankovna znamka po 0.50 piastra v lilasti barvi. Mehika: Izdana je bila nova frankovna znamka po 10 centov v vijoličasti barvi. Nabha: Frankovna znamka Angleške Indije po 9 piesov v temno zeleni barvi, li-lasta po 1K ane in sivo zelena po 4 ane so dobile pretisk »NABHA STATE«. Norveška: Izšle so frankovne znamke po 5 oerov rdeče vijoličasta, po 10 oerov zelena in po 20 oerov rdeča. Razen tega ie bila izdana tudi znamka za letalsko pošto po 45 oe^ov v svetlo sinji barvi. Novi Zeland: Frankovna znamka po 2 šilinga v olivno zeleni barvi je bila s kurzivnim pretiskom »Oficial« izpremenjena v uradno. Peru: Spet je izšlo nekai novih znamk in sicer zelena po 2 centa, črna po 4 centa, temno rjava po 20 centov, sivo sinja no 50 centov in ultramarinasta po 1 sol. — Ra zen tega letalske znamke: rumeno zelena po 5 centov, lilasto rdečkasta po 20 centov, lilasto rjava po 50 centov, zelena po 70 centov in temno zelena po 90 centov. »Na Soči 1917«. Burni dogodki ofenziv na Soči eo ovekovečeni v filmu »Na Soči 1917«. Strahote velike vojne so prikazane na pretresljiv način. Film izdeluje tvrdka »Tobis«. Zaključna snemanja se pravkar do-vršujejo in bo film najbrž že oktobra prišel v Jugoslavijo. Prav verjetno je. da bo v naših krajih, ki so bili tako usodno priklenjeni k dogajanjem na soški fronti, zbudil še posebno veliko pozornost. »Razbiti vrč« se imenuje film po znani Kleistovi komediji. V glavni vlogi je Emil Janninge, režira Gustav Uoicky. Mlada Deana Durbinova, ki igra glavno vlogo v filmu »Tri zlate devojčice«, j« v Ameriki močno priljubljena. Od vseh strani ji stavijo ponudbe, da bi služila za reklamo. Toda mlada, nadarjena lepotica se ne da premakniti od filma. V koliko je njen sloves upravičen, bomo videli v filmu »Tri zlate devojčiče«. ki je baje prav ljubka veseloigra. Jeanetta Macdonaldova ee je sicer poročila, toda ostala je zvesta filmu in svojemu partnerju Nelsonu Eddvju. Po velikih uspehih v »Veseli vdovi«, in »Rosemarie« doživlja zdaj triumfe v filmu »Valček strasti«, ki ga že predvajajo v Beogradu. Jeanetta poje celo vrsto izbranih opernih arij Sodelujejo donski kozaki in veliki operni zbori. . Mcž iz »Eden-bara« Francoski filmi 60 postali v zadnjem Ča6u zelo priljubljeni To nam najbolje izpričuje obisk »Kitar«, ki jih zdaj daje Matica. Obeta nam pa prav v kratkem še en prvovrsten film francoske produkcije. »Moža iz Eden-bara«. Ta film oo resne vsebine. Glavni vlogi v njem bosta imela slavni igralec Harrv Baur ln Inkišinov. Razen njiju nastopa tudi obvezna igralka Gina Manes. Film se odigrava v Parizu, na Montparnasseu. To njegovo privlačnost še bolj povečava. Harrv Baur ima pač tudi v Ljubljani velik krog spoštoval-cev svoje izredno močne umetnosti. Mariborska Zveza za tujski promet je svečano proslavila svojo desetletnico Portugalska: Za 400 letnico smrti pesnika in igralca Gila Vincentea je izšla posebna priložnostna znamka po 1 eseudo v rdeči barvi. Romunija: Za osmo balkanijado so izšle posebne spominske znamke s pribitkom. Na njih so slike raznih lahkoatletskih panog. Znamka po 1 + 1 lej je vijoličasta, po 2 + 1 lej zelena, 4+1 lej rdeča, 6+1 lej rjava, in 10+1 lej svetlo sinja. Saurath: Izšla je nova frankovna znamka po 1 ana karminasta in črna z napisom »Postage & Revenue«. Španska pošta v Maroku: S pretiskom »TANGER« je izdala valencijska vlada na slednje frankovne znamke: temno zeleno po 1 centimo, svetlo rjavo po 2 centima, črno zeleno po 15 centimov, rdečo po 30 centimov, in sivo črno po 1 peseto. Švica: Poročali smo že, da je uvedla Švica posebne premične poštne urade na avtomobilih za razne prireditve. Za take avtomobile je izdala tudi posebno znamko po 10 centimov v rdeči in črni barvi. Tunis: Izdan je bil frankovni provizorij. Na svetlo sinji znamki po 50 cent. je pretisk »0.65«. Venezuela: Izšla je nova frankovna znamka po 5 bolivarjev v rjavi barvi. Novi bloki Naš blok, ki je izšel za razstavo v Beogradu, smo že opisali. Naj navedemo kot dopolnilo še to, da je znašala celotna naklada 130.000 kosov. Od tega so dobili filatelisti direktno 90.000 kosov po društvih, v katerih so včlanjeni, 40.000 pa so jih prodali an razstavi. V Nemčiji notira naš blok povprečno 6 mark. Nemčija se s svojima zadnjima blokoma ni izkazala. »Rjavi trak« je s svojim pretiskom v primeri s prejšnjimi vse prej kakor okusen. Koliko je znašala njegova naklada ni znano, baje pa okoli pol milijona kosov. Bloka se je polastila špekulacija in ga Maribor, 26. septembra Staroelavni mariborski grad. kamor se je Tujskoprometna zveza e Putnikom preselila ob današnji proslavi, je bil danes ves v državnih zastavah. Od vseh strani so prihajali g06tje, ki so se zbirali v veliki ka-zinski dvorani, da prisostvujejo jubilejnemu zboru Tujskoprometne zveze. V okrašeni in razsvetljeni Kazini, g katere je plapolala državna zastava, je otvorii jubilejni zbor v odsotnosti obolelega predsednika inž. V. Šlajmerja podpredsednik ravnatelj Šubic iz Celja. Nad predse 1-stveno mizo, okoli katere eo se zbrali člani odbora, je bila z državno trobojnieo slika Nj. Vel. kralja Petra II. Svoja uvodna izvajanja je posvetil g. Subic pozdravu navzočih odličnikov, zastopnika kr. banske uprave dr. Rateja, generalnega inšpektorja Blagojeviča kot zastopnika trgovinskega ministra, inž. Hinterlehnerja kot predstavnika naših železnic, g. Sedlarja kot zastopnika ljubljanske finančne direkcije, stolnega prošta dr. Vraberja kot škofovega zastopnika, nadalje mestnega načelnika dr. Juvana, sreska načelnika Popoviča in dr. Šiško, narodnega poslanca dr. Jančiča, častnega člana in bivšega podbana dr. Pirkmajerja, dr. Brauna kot zastopnika avstrijskega zveznega ministrstva za trgovino in promet, g. Schmelza kot predstavnika avstrijskih tujskoprometnih organ:zae-iij. zastopnika zagrebškega Putnika g. Dragom a-noviča ter vse navzoče predstavnike korpo-racij in organizacij, ki so prispeli k tej slovesni proslavitvi Putnikove lOletnice. Zatem je g. Šubic prečital pozdravna pisma, ki so jih razni odličniki poslali Tujskopro-metni zvezi v Maribor ob njenem jubileju. Stoje je zbor sprejel udanostno brzojavko, ki so jo potem odposlali Nj. Vel. kralju Petru U. Nato so prečitali pozdravne brzojavke predsedniku vlade, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, banu, šefu turističnega odseka v trgovinskem ministrstvu ter zvezinemu predsedniku. Sledilo je izčrpno poročilo predsedstva, ki ga je prebral g. Šubic. Poročilo podaja pregledno zgodovino razvoja Tujskoprometne zveze v Mariboru. V poročilu se zla-sti navajajo zasluge bivšega velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmajerja, ki je uistanovil Tujskoprometno zvezo in ki je je s svojim delom postavil temelje in osnove, ki so omogočile nadaljnji razmah tuj-skopropagandnega dela ob naši meji. Pod naslednjimi zvezinimi predsedniki dr. Rata-jem, dr. Jančičem ter inž. Slajmerjem se je to delo spretno, sistematično nadaljevalo, tako da je Maribor po tem delu zaslovel onstran državnih meja. V tej kratki dobi je Zveza razširila svoj delokrog s sodelovanjem Putnika, ki je dejansko zraščen z zvezo v delu in službi za tujski promet. Otvorila se je biljetarnica, sledila je menjalnica, zrasle so številne nove postojanke iz matičnega področja Tujskoprometne zveze v Mariboru in Putnika. Osem postojank deluje danes v tem okviru, od katerih so one v št. Dju, Maribor gl. kol. Dravogradu, Gornji Radgoni, Ptuju nastale v zadnjem času. Nešteto intervencij v vseh problemih tujskoprometne stroke je bilo izvršenih v desetih letih. Brez števila po>-bud, prospektov in drugih propagandnih publikacij je izšlo na iniciativno prizadevnost Tujskoprometne zveze v Mariboru. Za to uspešnost so dali Tujskoprometni zvezi v Mariboru ob lOletndci tega zaslužnega dela javnega in toplega priznanja navzoči odlični predstavniki, ki so se P° kon-čanem predsedstvenem poročilu oglasili k besedi. Dr. Ratej je izrekel čestitke Zvezi in opozoril na nekatere momente zvezineea dela, ki eo uspešnost tega dela zajamčili. V imenu narolne skupščine je pooblaščen po skupščinskem predsedniku S. Ciriču spregovoril narodni poslanec dr. Veble ter takisto izrekel Tujskoprometni zvezi čestitke in toplo priznanje. Mestni načelnik dr. Juvan je zagotavljal Zvezo nadaljnje podpore, ki je prišla ob jubileju do izraza z odstopom prostorov v gradu, kamor se je Tujskoprometna zveza danes preselila. Priznanje in čestitke je izrazil v imenu avstrijskega zveznega ministrstva za pTomet in trgovino g. dr. Braun. Izvajanja, ki jih je pričel v srbohrvaščini, nadaljeval v nemščini in zaključil zopet v srbohrvaščini, je ob toplem aplavzu zbora zaključil z vzklikom »Živela Jugoslavija! Čestitke Pta izrekla tudi inšpektor Blagojevič, ki je pohvalil vzorno delo .mariborske postojanke, ter vodja zagrebškega Putnika in predstavnik zagrebških turističnih organizacij go*p. Dragomanič. Zbor je pozdravil in Zvezi čestital tudi ravnatelj dr. Tomdnšek v imenu SPD. Današnji jubilejni zbor je bil slavnostna manifestacija dela in tvornosti v službi narodnega gospolarstva s po-ebnim ozirom na naše obmejno ozemje. Bil je izkaz hvaležnosti in priznanja, ki ga takšno delo zasluži. Navzoči so si zatem ogledali nove zvezine reprezentančne prostore v mariibor-skem gradu. Sledil je svečan obed. potem pa izlet. Naj bi bila Tujskoprometna zveza, ki so ji g preselitvijo dane nove možnosti najtesnejšega poslovnega stika z Mariborom, tudi v drugem desetletju deležna tako lepih uspehov, kakršne je žela doslej. Dokležovje pod vodo M. Sobota, 26. septembra Dokleržovje je pod vodo. Nalivi v petek ponoči je naglo sledila poplava. Mura se razliva po vsej dolžini. S štajerske stran je dohod do lesenega mosta mogoč sam še s čolnom. Spodnji del Dokležovja je že ves pod vodo in voda še vedno narašča. Ljudje rešujejo svinje in živino. Voda teče čez dvorišča, skozi hleve, svinjake, skozi vrtove in ograde. Ponekod sili že tudi v hiše. Mnogo družin se je moralo izseliti. Cepe na cesti, ob vodi, deca joka. žene tarnajo, ali ravnodušno čakajo kaj bo. ba) jih letos tepejo nadloga za nadlogo m so ljudje postali že skoraj neobčutljivi. Z velikimi čolni prevažajo na suho, kar se pač ^Tudi mnogo njiv je pod vodo Z največjo naglico rešujejo ljudje bnte, da ne odplavajo koruzo in snopje ajde m prosa. A voda narašča. Preteče ee vali temno, umazano valovje in povsod ob vodi stoje ljudje, ▼ svesti si svoje nemoči pred njo. > če-raj na gimnaziji v Murski Soboti ni moglo biti pouka, ker zaradi velike vode polovica učencev ni mogla do šole._ Pogreb gospe Josipine Vončinove, ki je bil v nedeljskem >Jutru< napovedan za ponedeljek ob 16, bo šele v torek. Srečke Prodajale« u fcreik« m*- redne loterije, lžfteroo proti ngodnim pogojem. Ponudbe na ogl. od d. Jutra pod »Srečke«. $70-1« Kupol domače blago! Objavljamo slike naSIh letalskih znamk. Podroben opis smo prinesli že v četrtkovi številki »Jutra«. Na znamki po 50 par in 5 dinarjev je slika samostana sv. Nauma na Ohridskem jezeru, na znamki po 1 ln 10 dinarjev Rab, na 2 ln 20 dinarski znamki Sarajevo, na 2.50 in 30 dinarski pa Ljubljana prodajajo že po 10 mark in dražja. Tudi novi Hitlerjev blok je moral biiti izdan v zelo veliki nakladi, ker se že zmerom lahko dobi toliko kosov, kolikor jih kdo hoče. Belgija pripravlja še en blok v korist letalskega fonda, drugega, pa baje zr. »dan znamke«, ki bo v novembru. Blok San Marina, o katerem smo že pisali, je izšel v nakladi 100.000 kosov. Francov blok s sliko Toleda je izdal po-seten konzorcij, in sicer 50.000 kosov v sivo oranžni barvi, prav toliko pa v sinje zeleni barvi. Po 5000 blokov vsake vrste je ostalo nezobčanih. Bloke prodajajo iz Belgije. Na pošti v Burgosu jih je bilo uporabljenih prav malo. Baje ima isti konzorcij pooblastilo, da izda še štiri druge blo- ke. Za blok občine v Vinebri prihajajo glasovi, da je čisla špekulacija. Valencijska vlada je namreč izdala pojasnilo, da lokalne znamke me6t, odborov in raznih organizacij nimajo frankaturne veljave in da ona z izdajo teh znamk nima nikakšnih zvez. Zato je potrebna vsa opreznost pri novih španskih znamkah! Novi katalogi za leto 1938 Poleg Michela in Senfa, ki smo ju že opisali, so izšli tudi že Zuinsteinov, Froed*-jev in Yvertov katalog. O njih bomo napisali nekaj več v prihodnjih številkah. Zaenkrat lahko rečemo samo to, da so P° svojih cenah vsi dosti realnejši kakor prva dva. Urejuje D^orin Ravljen* Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Eibnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak, Vsi 7. LJubljani