z obrazomv svojega casa abonmajska aDonmaisKa sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S vpisujemo abonma novost 07/08 skupinski abonma brezplačna tel. št. 800 214 302 Primorski ČETRTEK, 25. OKTOBRA 2007 Št. 252 (19.035) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Vojna kot nauk o miru Dušan Udovič Na včerajšnji dan, točno pred devetdesetimi leti so avstroogrske in nemške enote sprožile na Soški fronti ofenzivo, ki je bila v zgodovinske anale zapisana kot preboj pri Kobaridu. Štab italijanske vojne fronte je popolnoma odpovedal, številčno in po oborožitvi veliko močnejše italijanske enote so se panično umikale vse do reke Piave, kjer se je avstrijsko-nemški napad naposled ustavil. Brez tistega dogodka bi bil danes Kobarid nepomemben kraj ob Soči, vsekakor znan po izjemnih naravnih lepotah, priljubljen cilj furlanskih izletnikov planincev, zma-jarjev, rafterjev in ribičev od vsepovsod, kaj več pa verjetno tudi ne. Tako pa sta Kobarid in gornje Posočje ob vseh lepotah, ki jih premore-ta, postala tudi simbolni kraj trpljenja mnogih narodov, nekdanje prizorišče ekstremne brutalnosti in nesmislov, ki jih prinaša vojna. Minilo je devetdeset let in spomin na vojne grozote se je pretvoril v sporočilo miru, ki so ga znali posoški javni delavci na zgleden način postaviti na noge s Kobariškim muzejem in številnimi drugimi pobudami. Od teh predstavlja bistveno pridobitev Pot miru, ki preko muzejev na prostem poteka v več odsekih po liniji nekdanje frontne črte. Pripravljali so jo več let in obiskuje jo vse več ljudi. Tako postaja vojna s svojimi ostanki razvojni resurs, nekdanja sovraštva so pokopana, od napadalcevinbranilcevje še peščica preživelih. Ko bo v kratkem dokončno padla meja, bo katarza nekdaj tako krvavega Posočja popolna. Vojna pa bo ostala v muzejih, kjer je edino sprejemljiva, pa še tam kot nauk o miru, tako kot se dogaja na Kobariškem. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Apel predsednika republike Napolitano spet poziva k dogovarjanju o reformah Prodi soglaša s predsednikom, Berlusconi pa zapira vrata DOBERDOB - Pomembna pridobitev za vaško skupnost Dobili telovadnico Župan Paolo Vizintin napoveduje začetek postopka za širitev nižje srednje šole Doberdobska občina je izpeljala dela na novi telovadnici, ki jo danes predajajo namenu, ob učencih in dijakih Večstopenjske šole pa jo bodo uporabljala vaška društva; vse naokrog so uredili občinski park, napovedujejo pa še širitev nižje srednje šole bumbaca RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je spet pozval politične stranke k dogovarjanju o reformah, v sklopu katerih ima prednost nova volilna zakonodaja. Predsednik vlade Romano Prodi je izrazil pripravljenost za dialog, Silvio Berlusconi pa je zaprl vrata z utemeljitvijo, da je Pro-dijeva vlada itak pred padcem. V levi sredini pozdravljajo Napo-litanov apel, kije naletel na rodovitna tla tudi pri opozicijski stranki UDC. Tudi njeni voditelji so mnenja, da je Prodi tik pred krizo, zavračajo pa možnost predčasnih parlamentarnih vo li tev. Na 13. strani Odmevi na odobritev deželnega zakona za Slovence Na 3. strani V tržaškem Kulturnem domu žalna seja v spomin na Maria Magajno Na 5. strani Goriški vinogradniki v samem vrhu lestvic z najboljšimi proizvajalci vin Na 17. strani Iz Gorice z Discoveryjem na vesoljsko postajo Na 17. strani jeZikoVNe skuPNosti - Deželni svet Precej strma pot zakona za Furlane TRST - Z zakonom za zaščito furlanskega jezika, ki je začel pot v deželnem parlamentu, se v marsičem ponavlja zgodba, ki jo je doživel za kon za za šči to Slo ven cev. Desnica zakonu ostro nasprotuje, o njem pa imajo različna mnenja v Il-lyjevem zavezništvu, kjer pa bodo, kot kaže, na koncu našli skupen jezik. Svetniki Nacionalnega zavezništva in Forza Italia so skupaj žolčno napadali zaščito Slovencev in Furlanov. Bruno Di Natale (NZ) je pre pri čan, da za za kon o Fur la nih stojijo Slovenci, ki si hočejo prisvo- jiti del videmske pokrajine. Piero Camber (Forza Italia) pa je predlagal zaščito tržaškega in drugih na-re čij, ki za razliko od manjšinskih jezikov nekaj pomenijo v deželni stvar nos ti... Glavnina predstavnikov leve sredine je prepričana, da predstavlja zakon za furlanščino - podobno kot zakon za Slovence - civilizacij -sko pri do bi tev za vse in ne sa mo za pri pad ni ke je zi kov nih skup nos ti. Tega mnenja sta tudi deželni odbornik Roberto Antonaz in predsednik Dežele Riccardo Illy. Na 3. strani trst - Več pobud v okviru Dneva OZN Cilja Združenih narodov družbeni in gospodarski razvoj TRST - V trstu j e bilo včeraj več pobud v okviru dneva Organizacije združenih narodov. Popoldne je bil posvet na ekonomski fakulteti, sledila sta delavnica na liceju Oberdan in srečanje v dvorani občinskega sveta. Vrhunec je bil pozno popoldne v dvorani Tripcovich, kjer so se srečanja, ki ga je povezoval Andro Merku, udeležili zastopniki mednarodnih znanstvenih ustanov. Na prireditvi so podelili nagrado petim dijakom, odličnjakom na področju fizike. Med njimi je tudi Lara Devetak iz Liceja Franceta Prešerna v Trstu. Na 6. strani 2 Četrtek, 25. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Številni poskusi revidiranja zgodovine Jo2e Pirjevec_ V soboto 13. oktobra smo imeli v Postojni veliko slovesnost ob združitvi Primorske z matično domovino. Na vabilo občinske uprave in lokalne Zveze borcev sem imel na prireditvi govor, nato pa je nastopil še Partizanski zbor, ki ga je ustanovil Oskar Kjuder. Bili smo nekoliko čudna družba, saj sem bil jaz - poleg skoraj sedmih križev, ki jih imam na grbi - po operaciji še ves povezan, pevci pa tudi niso bili rosno mladi. Solist, ki je sicer čudovito zapel rusko narodno v Bratuževi priredbi »Monotono pojo mi kraguljčki«, se je moral naslanjati na stol, daje lahko vzdržal pred mikrofonom. Kljub tej nič kaj heroični sestavi smo po mojem ustvarili dokaj borbeno vzdušje, pri čemer moram reči, da so bili pevci bolj uspešni od mene. Kdo more pač tekmovati z melodijami kot so »Hej bigade«, ali »Vstala Primorska...«? V svojem govoru sem opozoril, da se je v Nemčiji, Avstriji in Italiji pojavila militantna desnica, ki skuša po padcu berlinskega zidu revidirati zgodovino in spremeniti poraz nacifašizma v zmago (nad boljševizmom). Ta trend je opazen tudi v Sloveniji, pri čemer prednjači katoliška Cerkev z rehabilitacijo domobranstva in ljubljanskega škofa Rožmana. Kako primerno je bilo, da sem ožigosal ta pojav, sem ugotavljal samo nekaj dni pozneje, ko je prišla novica, da je slovensko vrhovno sodišče razveljavilo povojni proces proti Rožmanu zaradi proceduralnih razlogov. V svojem govoru sem opozoril predvsem na dejstvo, da se je v Nemčiji, Avstriji in Italiji pojavila militantna desnica, ki skuša po padcu berlinskega zidu revidirati zgodovino in spremeniti poraz nacifašizma v zmago (nad boljševizmom). Ta trend je opazen tudi v Sloveniji, pri čemer prednjači katoliška Cerkev z rehabilitacijo domobranstva in ljubljanskega škofa Rožmana. Kako primerno je bilo, da sem ožigosal ta pojav, sem ugotavljal samo nekaj dni pozneje, ko je prišla novica, daje slovensko vrhovno sodišče razveljavilo povojni proces proti Rožmanu zaradi proceduralnih razlogov. Pri tem je svojo odločitev utemeljevalo z zakonom, ki ga je parla- ment izglasoval tako rekoč ad hoc. Teoretično bi bilo treba sedaj proces obnoviti, kar pa ni mogoče, ker škofa ni več med živimi. Tako ga Cerkev lahko proglaša za nedolžnega in ga celo poveličuje kot veliko zgodovinsko osebnost. Kako naj si sicer razlagamo njegov portret v naravni velikosti, ki je bil pred kratkim predstavljen javnosti in je bil očitno naročen za to priložnost? Na njem je videti kolaboraci-onističnega dostojanstvenika v škrlatu in hermeli-nu, kakor da bi šlo za kakšnega fevdalnega kneza iz preteklih stoletij. Bojim se, da to platno verno predstavlja duha in miselnost naše Cerkve, ki se pač te-okratičnim skušnjavam ne more in ne zna upreti. Ko sem ondan brskal med svojimi papirji, sem slučajno našel zapis o škofu Rožmanu, ki mi ga je pred nekaj leti poslala starejša gospa. V njem poroča o pridigi, ki jo je imel omenjeni gospod v ljubljanski stolnici med velikonočno mašo leta 1944. Takole piše: »Na prižnici se je pojavil škof Rožman. Bil je visok človek, da se j e z glavo skoraj dotikal stropa knjižnice. Na glavi s čelno plešo je imel majhno okroglo kapico, okrog vratu pa štolo. Zaradi vehementnosti med govorjenjem je ta večkrat zabingljala preko ograje. Imel je živo rdeča lica, o čemer so ljudje marsikaj govorili. Uvoda pridige se ne spominjam. Kmalu je pričel ostro govoriti, nato pa celo z večnim pogubljenjem groziti upornim Ljubljančanom. Govoril je, daje krščanska dolžnost, da vsakdo, ki samo sluti za soseda, sošolca, prijatelja, daje oefar, naj takoj javi pristojnim organom. Izjeme niso niti družine, ker moraš opozoriti tudi na očeta, mater, brate, sestre in druge sorodnike. S tem jih mogoče rešiš večnega pogubljenja. Tako se je razvnel, da je kričal med pridigo, dobesedno pozival na denunciacijo in ves posinel v obraz. Niti na pro-tikomunističnih predavanjih dvakrat tedensko v šoli nisem slišala takšnih izrazov in tolikšnega sovraštva, kot ga je sejal božji namestnik«. VREME OB KONCU TEDNA Nad Sredozemljem se polni ciklonsko območje Darko Bradassi_ Vdor severnega zraka ob koncu preteklega tedna je bil po pričakovanju občuten in je pustil za sabo vidne in dolgotrajne posledice. Prišlo je do izrazite ohladitve, občasno je zapihala močna burja, v gorah pa močan severovzhodni veter. Temperature so padle za več stopinj pod dolgoletno povprečje. Hladen višinski zrak se je zaustavil nad Sredozemljem, kjer je ves teden krojil vremensko sliko. Nastalo je obsežno ciklonsko območje. Proti nam se je od vzhoda ali severovzhoda občasno vračal vlažen in nestanoviten višinski zrak, tako da so se kar pogosto pojavljale padavine, sicer povečini rahle ali kvečjemu občasno zmerne. V gorah je snežilo, sneg je prehodno pobelil tudi Trbiž in višje predele v Reziji. Meja sneženja pa je bila za ta čas kar nizka. Severna zračna masa, ki je v preteklih dneh dosegla naše kraje, je bila predvsem v višjih plasteh za ta čas zelo mrzla. Temperature so na višini okrog 1500 m padle do 10°C pod dolgoletno povprečje, na višini okrog 3000 m do preko 15°C, na višini okrog 5500 m pa do preko 17°C. Iz teh podatkov je razvidno, kako je bil višinski zrak mrzel, pravzaprav kar zimski. Ničta izoterma se je prehodno spustila do 1200 m, torej preko 1500 m pod dolgoletno povprečje. Ohladitev je bila izrazita tudi v prizemlju, toda razmeroma manjša. Občutek mraza pa je bil občasno zelo izrazit, ker je pihala zmerna do močna burja s sunki, ki so občasno presegali 120 km/h. Po podatkih Deželne meteorološke opazovalnice ARPA-Osmer so povprečne temperature v zadnjih desetih dneh padle v Zgoniku za 9,3°C, v Trstu za 8,2°C, v Koprivnem za 8,8°-C, na Trbižu za 9,1°C, na Višarjah pa kar za 15,9°C. Padec najvišjih temperatur je bil še izrazitejši, dnevne temperature so bile za kakih 12 do 14°C nižje od preteklih dni. Nočne vrednosti pa so se v nižinah le ponekod dotaknile ledišča, tako je, denimo, Deželna meteorološka opazovalnica v nedeljo v Koprivnem namerila -0,1°C, v Gradišču ob Soči pa -1.1°C. Kakorkoli že, letošnji oktober je bil doslej, predvsem kar se tiče najnižjih nočnih temperatur, med najhladnejšimi v zadnjih desetih letih. Mrzla sta bila tudi oktober 2005 in 2003. Količine padavin pa, četudi bi lahko kazalo obratno, doslej v letošnjem oktobru niso bile posebno velike. Zlasti v zadnjem tednu so se, kot rečeno, povečini pojavljale rahle padavine ali občasno rosenje z le prehodnimi kratkotrajnimi izjemami. Globoka vrzel v zračnem pritisku, ki je nastala nad Sredozemljem, se bo le postopno zapolnila. Nad Sredozemljem bo še vztrajal hladen zrak, jutri pa bo nastala nova vremenska fronta. V soboto in nedeljo se bo nad Sredozemljem delno in postopno okrepil anticiklon. Danes bo zmerno oblačno, čez dan se bo oblačnost povečala. Zvečer se bodo ponekod že začele pojavljati prve padavine. Jutri bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi, ponekod obilnimi padavinami. Ponekod v gorah bodo padavine lahko zelo obilne. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, še se bodo pojavljale občasne krajevne padavine. Predvsem v nedeljo bo predvidoma več spremenljivosti in bodo možne razjasnitve. Na sliki: v preteklem tednu so se temperature pri nas in vzhodno od nas zadrževale za 1 do 3°C pod dolgoletnim povprečjem. kobarid Tolminski muzej z novo knjigo o Soški fronti KOBARID - Po obsežnih knjigah Tolminsko mostišče I in II, ki sta izšli leta 2005, so v Tolminskem muzeju Soški fronti posvetili tudi najnovejšo publikacijo. Knjigo Od Krna do Rombona 1915-1917, ki opisuje dogajanje med boji ob Soči na območju bovške in kobariške občine, so izdali skupaj s Fundacijo Poti miru v Posočju. Prav v prostorih fundacije v Kobaridu bodo knjigo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri tudi predstavili, so sporočil iz Tolminskega muzeja. Avtorja Lovro Galic in Darja Pirih sta knjigo Od Krna do Rombona razdelila na tri večje vsebinske sklope. V prvem Galic obravnava dogodke med letoma 1915 in 1917 ter natančno pojasni vojni ustroj na obravnavanem območju vojaškega delovanja. Drugi sklop prinaša seznam padlih avstro-ogrskih in drugih vojakov na odseku med Krnom in Predelom, v tretjem delu z naslovom Dan pojutrišnjem pa je Pi-rihova pozornost posvetila domačinom, ki so morali na bojišča daleč proč od doma. Izdelala je sezname padlih in pogrešanih ljudi, v katerih je zajeto 644 oseb iz občin Kobarid in Bovec, so pojasnili v Tolminskem muzeju. Sicer pa knjiga prinaša tudi bogato slikovno gradivo. Tako so prvič objavljeni posnetki iz albuma neznanega častnika ljubljanskega domobranskega polka LIR27 oz. drugega polka gorskih strelcev, ko je polk med jesenjo in zimo na prehodu v leto 1916 branil položaje med Šmohorjem in Lemežem, ki jih sicer hrani Vojni arhiv na Dunaju. Ob teh so objavljeni še posnetki iz arhiva dunajskega Vojno-zgodovinskega muzeja in fotografije iz zbirke Mirka Ku-rinčiča, dodane pa so tudi kartografske priloge, ki bralcu pomagajo pri razumevanju vojaških dogodkov izpred 90 let, so še sporočili iz Tolminskega muzeja. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Zahvala Čeprav z določeno zamudo pa vendar želim javno izraziti posebno pohvalo gostilni Devetak iz Vrha Sv. Mihaela, ki je zabeležila visoko uvrstitev na posebni lestvici za najbolj kakovostne restavracije v Italiji. Posebno mi je prijetno, da so tako uvrstitev dosegli gostinci, družina Devetak,ki ob visoko-kakovostni ponudbi tipičnih krajevnih jedi, znajo tudi primerno valorizirati naš jezik in nasploh vidno dvojezičnost z zelo elegantnim pristopom.Dosled-nost pri uporabi tudi slovenskega jezika, je ob sami kakovosti ponudbe, najboljši razpoznavni znak za naše kraje.Prepričan sem, da predstavlja uspešnost takega podjetniškega pristopa, še dodatni dokaz kako se v dobi globalizacije cenijo posebne značilnosti, ki jih posamezni prostor izraža.V tem smislu je povezava med kulinariko in kulturno raznolikost teh krajev lahko odlična abinacija, ki jo gre tudi marketinško še bolje ovrednotiti. Enogastronomski sektor torej lahko postane odlično sredstvo za promocijo naših krajev , naše kulture in nenazadnje naše prisotnosti, ki se kaže tudi v spoštovanju dvojezičnosti. Čestitam torej gostilni Devetak za velik uspeh, ki naj bo v spodbudo vsem nam, da ob kakovosti naše dejavnosti gojimo tudi kakovost našega jezika. Livio Semolic Pokrajinski predsednik SKGZ Doklada za dvojezično poslovanje šolnikov Rada bi dopolnila nekaj nejasnosti, ki sem jih zasledila v Primorskem dnevniku v sobotni razpravi o dokladi za dvojezično poslovanje šolnikov. Kot takratni tajnik Sindikata slovenske šole lahko povem, da nam je že leta 1987 uspelo vključiti v novo delovno pogodbo šolnikov doklado za dvojezično poslovanje osnovnošolskih učiteljev, to - minimalno - doklado že prejemajo. Spominjam se večletnega truda in mnogih srečanj, ki so bila potrebna, da smo jo dosegli, čeprav ne v zadovoljivi meri. Morda niso bili vsi konfederalni šolski sindikati prepričani v to, a odločno nas je podprl deželni tajnik Cisl Sinascel: to je prvi korak, neučno oseb- je in profesorji pa pridejo kdaj drugič na vrsto, nam je Evangelista rekel. Takrat smo redno sodelovali in večkrat tudi nastopali skupno s konfederalnimi sindikati in ne samo na skrbništvu. Predlagali smo jim celo, imeli smo nekaj srečanj na to temo, da bi se SSŠ priključil njihovi federaciji, pa nekako ni bilo pravega navdušenja. V tistih časih smo imeli stalne stike in srečanja še z manjšinskimi sindikati (Aosta in Bocen), po navadi v Veroni ali kar v Rimu, ob priliki naših obiskov na ministrstvu za šolstvo, tj. ob priliki vsake nove delovne pogodbe in ob obiskih za reševanje posameznih problemov manjšinskih šol. Nekje v tistih letih je bila priznana pravica do doklade za dvojezično poslovanje tudi dvojezičnemu osebju pri Kraški gorski skupnosti. Sredi devetdesetih let pa so prišle nove norme z omejevalnimi pravili, po katerih so bili priznani samo vsedržavni sindikati in s tem lahko koristili razne predvidene ugodnosti. Sindikat slovenske šole je izgubil vsedržavno priznanje kot tudi osebe delujoče na sedežu in njegovo delo poteka danes ohromljeno in z velikimi napori. Južnoti-rolski in valdostanski sindikat sta krajevno priznana, temu je sledilo vsedržavno priznanje, na njihovem sedežu so osebe, ki so uradno oproščene pouka za sindikalno delo in lahko nemoteno delujejo. Zato je zelo važno, da pride do priznanja Sindikata slovenske šole v novem deželnem zakonu za Slovence, kot je SSŠ predlagal. Deželnega tajnika šolskega sindikata UIL, ki je, kot berem, uspel vključiti v novo delovno pogodbo dvojezično doklado za neučno osebje na slovenskih šolah, pa vabim, naj vpliva na vsedržavna vodstva, da se omogoči SSŠju, sindikatu manjšinskih šol, ponovno vključitev med priznane sindikate, s tem možnost koristenja sindikalnega dopusta in ponovnega sodelovanja vseh v korist vsega šolskega osebja in vseh šol. Živka Marc slovenci v zamejstvu Razpis Urada vlade R. Slovenije za finančne podpore v letu 2008 Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43-1836/06) in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 139/2006), je Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dne 19. oktobra 2007 objavil: javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2008 in javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2008. Cilj obeh javnih razpisov je spodbujanje dejavnosti, ki med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, omogočajo: - utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kul tur ne iden ti te te - medsebojno povezovanje - ohranjanje vezi z Republiko Slovenijo - vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovencev v izseljenstvu. Na javna razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi organizacije civilne družbe, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dokumentacija navedenih javnih razpisovje na razpolago na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: »www.sigov.si/mzz«; »www.-uszs.gov.si«. Dokumentacijo pa zainteresirani lahko dvignejo tudi v tajništvu Urada vsak dan med 9. in 14. uro in tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur. Skrajni rok za oddajo vlog zapade 30. novembra 2007. Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, na tel. št.: 01-4302810, faks: 01-4782296, 01-4375511 ter po elektronski pošti na elektronskem naslovu urad »slo-venci@gov.si«. / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. oktobra 2007 3 deželni svet - Zaščita furlanskega jezika S Furlani se ponavlja zgodba zakona za slovensko manjšino Ostra opozicija desnice in različna gledanja v Illyjevem zavezništvu TRST - Zakon za zaščito furlanskega jezika se v deželnem svetu sooča s podobnimi političnimi težavami, kot zakon za zaščito Slovencev, kije bil sprejet v torek. Na eni strani ostra opozicija Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, ki hodita roko v roki, ko gre za nasprotovanje pravicam narodnih in je zi kov nih manj šin, na dru gi pa ne ka -tera nesoglasja v Illyjevem zavezništvu. Slednja zadevajo poučevanje furlanšči-ne v šolah in možnost posameznih občin, da izstopijo iz seznama narodno mešanih uprav, ki ga je Dežela svojčas izdelala na osnovi državnega zaščitnega zakona 482. Na desnici smo glede Furlanov in Slovencev tudi včeraj slišali nekatere neverjetne besede. Bruno Di Natale (-NZ) j e tako dej al, da j e zakon za Fur-lane neke vrste »trojanski konj« slovenske manjšine, da bo lažje razširila svoj vpliv in oblast na območja videm-ske pokrajine, kjer živijo Furlani. Njegov kolega Luca Ciriani je postavil na glavo prepričanje, da je naša dežela dobila pravni položaj avtonomne dežele zaradi navzočnosti jezikovnih manjšin. FJK je avtonomna dežela, ker je izgubila svoja vzhodna ozemlja, je trdno prepričan Ciani. Očitno ni prebral zapisnikov ustavodajne skupščine, ki je odločala o ustanovitvi bodoče avto-nom ne De že le FJK. Po včerajšnji splošni razpravi imamo vtis, da bo večini uspelo vendarle najti skupen jezik tako glede šolstva, kot gle de sez na ma na rod no me -šanih občin in možnosti le-teh, da iz tega seznama izstopijo. Priča smo »preč nim« sta liš čem zno traj po sa -meznih strank, ki se delijo po zemljepis ni pri padnos ti. Fur lan ski Le vi de -mokrati npr. podpirajo zakon, nekateri njihovi tržaški somišljeniki (v prvi vrsti Fabio Omero in Stelio Spadaro) pa mu nasprotujejo, kar velja tudi za goriškega poslanca Alessandra Mara-na. V uvodni debati se je oglasila tudi Bruna Zorzini Spetič (SIK), ki je obžalovala, da okrog narodnih manjšin vlada precejšnjo nepoznavanje, tudi v deželnem parlamentu. Nekateri omejevalno tolmačijo zaščito furlanščine, kar se je dogajalo tudi z zakonom za Slovence. Ovrednotenje furlanščine predstavlja po mnenju zastopnice SIK priložnost in ne neko vsiljevanje, zato znanje furlanskega jezika ne pogojuje znanja drugih jezikov, kot stalno trdijo na des ni ci. Deželni svet se bo tudi danes ukvarjal z zakonom za zaščito furlanskega jezika in kulture kroma manjšina Peterle čestital SKGZ in SSO Lojze Peterle kroma LJUBLJANA - Evropski poslanec in slovenski predsedniški kandidat Lojze Peterle je predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki izrazil izjemno zadovoljstvo ob sprejetju zakona FJK za zaščito slovenske manjšine, »ki je dodatni korak k polnemu uresničevanju legitimnih zahtev slovenske narodne skupnosti v Italiji«, in jima čestital za ves trud, ki sta ga vložila v to. Poudaril je še, da je pozitivno, da tudi Dežela FJK s tem zakonom dejansko prevzema odgovornost na področju manjšinske zaščite. deželni svet - Zaščitni zakon za slovensko manjšino Dve krovni zvezi, 14 primarnih organizacij in šest založniško-informacijskih ustanov dežela - Zakon za Slovence Rupel se zahvaljuje predsedniku Illyju TRST - V za ko nu za za šči to slo -venske jezikovne manjšine, ki ga je v torek odobril deželni svet, se poimensko omenjajo manjšinske ustanove in organizacije. Dežela kot krovni manjšinski zvezi priznava Slovensko kultur-no-go spo dar sko zve zo in Svet slo ven -skih organizacij. To je vsekakor izhodišč no pri zna nje, ki ni ne kaj do konč -nega, saj bo deželna uprava sproti preverjala delovanje krovnih in seveda tudi os ta lih v za ko nu ome nje nih or ga ni -zacij. Zakonodajalec je v zakon vključil šest založniško-informacijskih ustanov in sicer družbo Prae-DZP iz Trsta, ki izdaja Primorski dnevnik, zadrugo Goriška Mohorjeva (Novi Glas), čedaj-ski zadrugi Novi Matajur in Most (časopis Dom), tržaško zadrugo Mladika in Za lož niš tvo tr žaš ke ga tis ka. Ta ko ime no va nih pri mar nih manj šin skih organizacij je vsega skupaj 14, ki so Slovenski raziskovalni inštitut, Slovensko stalno gledališče, Narodna in študijska knjižnica, Glasbena Matica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, združenje Kulturni dom-Gorica, zdru že nje Kul tur ni cen ter Loj ze Bra -tuž-Gorica, združenje slovenski dijaški dom Sre čko Ko so vel-Trst, zdru že nje slovenski dijaški dom Simon Gregor-čič-Gorica in goriški Kinoatelje. Slednjega so v zakon vključil na osnovi dopolnila Demokratičnega zavezništva (prva podpisnica Tamara Blažina), proti kateremu so glasovali deželni svetniki NZ in Forza Italia. Novo posvetovalno komisijo FJK za slovensko manjšino sestavljajo pristojni deželni odbornik (ali njegov po-ob la šče nec), šest čla nov, ki jih ime nu -je ta SKGZ in SSO ( dva za tr žaš ko, go -riško in videmsko pokrajino) ter trije člani iz Trsta, Gorice in Vidma, ki jih imenuje zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov (državni zaščitni zakon za Slo ven ce). manjšina - Izjava strankinega vodstva Slovenska skupnost zadovoljna z besedilom deželnega zakona LJUB LJAN A - Mi -nis tr stvo za zu na nje za -deve Republike Slovenije pozdravlja odločitev deželne skupščine Furla-nije Julijske krajine, kije v to rek odob ri la za kon za za šči to slo ven ske manjšine v tej deželi. S tem je bil do pol njen pravni okvir, ki bo Slovencem v Italiji zagotovil boljše razvojne možnosti ter pripomogel k ohranjanju slovenskega jezika in kulture, piše v izjavi slovenske ga mi nis tr stva. Po sprejetju zakona se je sloven ski zu na nji mi nis ter Di mit rij Rupel predsedniku Furlanije Julij-ske-krajine Riccardu Illyju zahvalil za pozornost, ki jo Dežela namenja slovenski manjšini. Minister Rupel je ob tem na-glasil pomen, da je do odobritve za- Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel kroma kona prišlo v času, ko se bo z uvedbo schengenske meje dejansko končal postopek vključevanja Slovenije v Evropsko unijo ter bosta obe manjšini, slovenska v Italiji, pa tudi italijanska v Sloveniji, lahko celoviteje opravljali vlogo povezovalca in tudi sicer dejavnika v uresničevanju skup nih in te re sov obeh dr žav v prostoru na obeh straneh meje. TRST - Stranka Slovenska skupnost izraža zadovoljstvo, da je deželni svet vendarle izglasoval deželni zakon za Slovence. Deželno tajništvo SSk meni, da je to zadovoljiv pravni dokument, s katerim bo slovenska narodna skupnost v naši deželi lahko učinkoviteje uveljavljala nekatere pravice, na katere čaka dolga leta. Pri tem daje priznanje Demokratičnemu zavezništvu, kije spoštovalo to programsko obvezo. Gre tudi poudariti naklonjenost, ki ga je zakon doživel pri Severni ligi. Zakon sicer ne dodaja večjih novosti glede na to, kar je že določeno po zakonih 482/99 jn 38/01, vendar dodatno ureja nekatera vprašanja in postopke, ki so v pristojnosti deželne uprave. Pomembno je tudi priznanje, ki ga daje organizirani civilni družbi, saj direktno omenja obe krovni organizaciji, SSO in SKGZ. Obžalovati pa je treba dejstvo, da tudi ta zakon Slovence obravnava pretežno le kot posameznike, in ne kot narodno skupnost, kar bi bilo pravilno in mogoče z nekoliko več politične volje. Slovenska skupnost je preko svoje- Mirko Špacapan bumbaca ga deželnega svetnika Mirka Špacapana vložila tako v komisiji kot pri obravnavi v deželnem svetu veliko popravkov, ki so pripomogli, da je zakon popolnejši in bolj ustrezen potrebam slovenske narodne skupnosti v deželi. Med bistvenimi sprejetimi popravki je treba poudariti vključitev predstavnika slovenske šole v deželno posvetovalno komisijo za Slovence ter pomemben prispevek na poti k priznanju Sindikata slovenske šole. Zal je treba zabeležiti dejstvo, da je deželni svet sredi polemičnega ozračja porabil pretirano dolgo časa za odobritev za- konskega besedila, kar se je zgodilo zaradi umetno ustvarjenega problema rezijan-ščine. Pri tem je najbolj huda zadeva ta, da so nekateri deželni svetniki razvijali jezikovne teze, ki ne upoštevajo dosedanjih znanstvenih študij, po katerih spada re-zijanščina nesporno med slovenska narečja. Desnica je pokazala svoj pravi obraz tudi z ugovori, daje slovenska narodna skupnost privilegirana in preveč zaščitena, kar je daleč od resnice. Kljub nekaterim nedoslednostim je bilo ravnanje Demokratičnega zavezništva čisto drugačno, saj je celotno diskusijo vodilo z umirjenim in odprtim profilom. SSk se tudi zahvaljuje za pozornost, ki jo je načelnik svetniške skupine Marjetice Cristiano Degano namenil dejstvu, da je zaradi bolezni, odsoten deželni svetnik SSk Mirko Špacapan, ki se je za ta zakon veliko in požrtvovalno zavzemal. Zahvala gre tudi vsem deželnim svetnikom, ki so namesto odsotnega kolege Špacapana zagovarjali njegove izboljševalne predloge in popravke. ^lOLflRr uk«•iolar.com lolar je vodilno mednarodno podjetje, ki svojim strankam zagotavlja storitve prevajanja zahtevne dokumentacije in lokalizacijo programske opreme. K sodelovanju vabimo PREVAJALCE IZ ANGLEŠČINE, FRANCOŠČINE, NEMŠČINE IN ŠPANŠČINE V ITALIJANŠČINO 0d kandidatov pričakujemo: • odlično znanje tujega jezika; • italijanščino kot materinščino; • motiviranost in zmožnost za delo v konkurenčnem okolju; • sposobnost prilagajanja in dokončanja dela v okviru kratkih rokov; • diplomo prevajalske smeri ali ustrezne prevajalske izkušnje; • zaželeno poznavanje Microsoft Officea. Če vas ponudba zanima in menite, da izpolnjujete pogoje, do 29. oktobra 2007 pošljite svoj življenjepis in pričakovanja glede plačila v angleškem jeziku na e-poštni naslov: jobs@iolar.com ali na naslov lolar d. o. o., Neubergerjeva 31,1000 Ljubljana, Slovenija. Izbrani kandidati bodo imeli na voljo: • izobraževanje, ki ga zagotavlja skupina naših izurjenih strokovnjakov; • zanimive priložnosti za lastno kariero; • dobre delovne pogoje v mednarodnem okolju; • možnost dela na sedežu podjetja v Ljubljani ali od doma; • plačilo v skladu z izkušnjami. 4 Četrtek, 25. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / okusi krasa - Predstavila se je kriška gostilna La lampara Poezija, glasba in umetnost kot uvod v kulinarične užitke Niko Tenze s svojo kuharsko ekipo gostom ponudil nekaj specialitet iz Jadrana KRIŽ - V sejni dvorani kriške gostilne Lampara so za uverturo letošnjim Okusom Krasa zadoneli topli akordi in glasovi ansambla Ano ur'co al' pej dvej. Kot je povedal povezovalec večera, pesnik Aleksij Pregarc, so pevki Marta Fabris in Sara Jablanšček ter pevca Igor in Boris Košuta ubrano podoživeli nekaj hitov Tulia Možine, ki igra kitaro v ansamblu skupaj s Petrom Kukom ob kontrabasu in Igorjem Zobinom s harmoniko. Pregarc je tudi predstavil in občuteno recitiral nekaj stihov pes ni ka Iva na Bur ni ka Le gi še, rojaka iz Medje vasi, ki živi v Avstraliji v mestu Adelaide. Toni poezije in domotožja so od igra li lep kon tra punkt pre šer ne -mu nas to pu in to plim ži vim je sen -skim barvam slikarke Vivijane Kljun, ki se je prvič predstavila s samostojno razstavo prav v Križu. Kot je pravilno ugotovil slikar Edi Žerjal, ki je predstavil njen slikarski opus, gre za nastop nove osebnosti na slikarskem pri zo ri šču v za mej stvu, ki se pred -stavlja s svojskimi potezami in izraznim tem pe ra men tom. Mlada slikarka je znana tudi po svojem cvetličarskem obratu A.D.A. Atelie Dom Art, ki ga je pred kratkim od pr la na Op či nah. Kot se spodobi, je pravo popotnico Okusom Krasa v ribji gostilni La lampara pripravila še Vesna Guš-tin, ki je predstavila ženske protago-nistke lokala, mamo Marijo in mali vnu kinji Da no in Sa ro, ki le po ute -lešajo rdečo nit letošnjih Okusov Krasa: ženski lik v gostinskem obratu. Tajnik gostinske sekcije Slovenske ga de žel ne ga go spo dar ske ga združenja Davorin Devetak pa je predstavil letošnje novosti pobude, ki združuje kar 37 obratov (gostiln, trgovin in pekarn) s Krasa in se zahvalil prizadevnosti gostitelja, Nika Tenzeja, ki ob vodenju gostinske sekcije SDGZ in vsega organizacijskega aparata za tako večplastno prireditev, skupaj z bratom Alainom najde tudi čas za uspešno upravljanje do ma če ga lo ka la. V Lam pa ri za letošnje Okuse Krasa ponujajo po-hane s'rdune polnjene s sirom in ko-romačevim cvetjem, krompirjeve njoke s škarpenovo omako in »toni-no z's šalšu«, vse skupaj zalito s svežim kraškim vinom in v sodelovanju s pekarno Ota iz Boljunca. Vablje- Povezovalec kulturnega dogajanja v Lampari je bil pesnik Aleksij Pregarc (v sredini) kroma peti koridor - Odbornik Sonego »Kmalu vesti iz Eu o odseku Trst - Divača« TRST - Deželni odbornik Furla-nije Julijske krajine za prevoze Lodo-vico Sonego je včeraj povedal, da najkasneje do konca leta pričakuje konkretne novice iz Evropske komisije v zvezi s financiranjem čezmejnega železniškega odseka med Trstom - Divačo na petem koridorju. V deželnem svetu je na vprašanje svetnika SKP Kri-stiana Franzila še povedal, daje trenutno za kon sko po krit le od sek od ju ga Ronk pro ti Trstu, nič kon kret ne ga pa še ni storjenega za odsek med rekama Sočo in Tilmentom. Sonego je tudi sporočil, da direkcija za okolje pri Evropski komisiji ne meni, da je zgoraj ome nje ni za kon, ki pred vi de va na čr -tovanje hitre železniške proge na območju Furlanije Julijske krajine, v nasprotju z evropsko zakonodajo o okolju. Kar zadeva čezmejni odsek petega železniškega transevropskega koridorja med Trstom in Divačo, pa se je pred kratkim pojavila vest, da naj bi Evropska komisija že odobrila del Slovenija partnerica na bavarskem turističnem sejmu Lodovico Sonego sredstev za izdelavo projekta. Govorilo se je o znesku 30 milijonov evrov. Kot se je izkazalo, je šlo za nepreverjene govorice, kar so iz Bruslja tudi zelo jasno povedali. Istočasno so iz Evropske komisije sporočili, da postopek preverjanja in analiziranja dokumentov, ki sta jih skupaj pripravila Italija in Slovenija, še poteka in da se časov, ki so zato potrebni ne da pospešiti. Ob tem je bi lo še re če no, da bos ta mo ra -li obe državi ob evropskih poskrbeti tudi za lastna sredstva za pripravo tega za obe strani zelo važnega načrta. LJUBLJANA - Slovenija bo med 14. in 18. februarjem prihodnje leto država partnerica na osrednjem bavarskem turističnem sejmu - CBR 2008, ki vsako leto poteka v Munchnu. Slovenska turistična organizacija (STO) bo Slovenijo predstavljala na stojnici z 200 kvadratnimi metri, od česar bo polovica namenjena predstavitvi slovenskega turističnega gospodarstva, polovica stojnice pa bo predstavitvi glavnih partnerjev STO na sejmu, regijama Julijskih Alp in slovenske Istre. Kot je včeraj povedal direktor STO Dimitrij Piciga, bosta Bled in Piran predstavljena kot glavni ikoni Slovenije. Gre za koncept, ki izhaja iz povpraševanja Nemcev in Bavarcev po ponudbi slovenskega turizma, pri čemer izstopa interes za aktivne počitnice v naravi, za obisk Alp in Sredozemlja. Piciga je ob tem dodal, da je slovenski turistični potencial še vedno premalo izkoriščen, Slovenija pa je še vedno relativno neznana tudi na Bavarskem. To se je precej izboljšalo z vstopom Slovenije v EU, v STO pa menijo, da bo predsedovanje EU Slovenijo naredilo še bolj prepoznavno v svetu. promet - Zaradi velikega števila tankerjev Jadran posebno občutljivo območje ZA GREB - Jad ran je po treb no razglasiti za "posebno občutljivo morsko območje" zaradi njegovih ekoloških, socioekonomskih in znanstvenih razlogov, je poudaril direktor oddelka za pomorstvo in pravo morja na Norveškem Davor Vidas na včerajšnji zagrebški okrogli mizi o zaščiti Jadrana. Opozoril je, da je v Jadranskem morju izjemno velik tankerski pro met, ki ga bo do v pri hod nos ti okrepili, in da obstaja na Hrvaškem veliki interes za preprečevanje ekoloških katastrof v Jadranu. Napovedal je, da šest jadranskih držav - Albanija, BiH, Črna Gora, Hrvaška, Italija in Slovenija - pripravlja skupni predlog za razglasitev omenjenega statusa, ki ga bodo naslednje leto poslali na Mednarodno pomorsko organizacijo. Status "posebno občutljivega morskega območja" ima že deset morskih območjih na svetu, je še dodal Vidas.Sicer pa je izpostavil, da "regionalno sodelovanje ne more vsega urediti in da so nujni nacionalni ukrepi, ki jih nekateri demagoško imenujejo enostranski", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Vidas je še spomnil, da v Jadranu letno pluj e več kot tisoč tankerjev, pri čemer levji delež odpade na Italijo, ki ima 75 odstotkov tankerske-ga prometa v svojih jadranskih pristaniščih. Kljub velikemu prometu in pomorskim nesrečam ni bilo katastrofalnih posledic zaradi številnih varnostnih ukrepov, kot je sistem "usmerjene in ločene plovbe", ter prepovedi zamenjave balastnih voda, je še izjavil Vidas. Okroglo mizo sta organizirali hrvaški inštitut za javne finance in nemški Sklad Friedrich Ebert v okviru večletnega spremljanja hrvaških priprav za vstop v Evropsko unijo. Kot je še poročala Hina, so strokovnjaki poudarili, da mora Hrvaška še veliko storiti glede varstva okolja v procesu pristopanja v EU. (STA) ljubljana Avstrijski investitor V center Supernova nad 100 milijonov evrov LJUBLJANA - Ljubljana bo s februarjem prihodnje leto bogatejša za nov trgovski center Supernova. Center, ki ga gradijo v trgovinskem središču Rudnik, bo v prvi fazi obsegal prek 35.000 kvadratnih metrov prodajne površine, jeseni leta 2009 pa naj bi center razširili na skupaj 70.000 kvadratnih metrov. Vrednost prve faze znaša 55 milijonov evrov, v dodatno razširitev pa bodo vložili še 50 milijonov evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor avstrijske družbe Supernova Frank Albert. Skupno bo v centru več kot 500 delovnih mest, po razširitvi pa naj bi se število zaposlenih gibalo med 800 in 900. Po Albertovih besedah pričakujejo, da se jim bo naložba povrnila v 18 do 20 letih. Družba je včeraj pripravila slovesnost ob pokritju objekta, katere se je udeležil tudi župan Mestne občine Ljubljane Zoran Jankovič. Ljubljanski center bo imel prek 50 najemnikov, med njimi H&M, Peek & Cloppenburg, C&A, Deichmann, Huma-nic, Intersport, New Yorker, Sportina, Müller, Mercator, ki bo zajemal 6000 kvadratnih metrov površin, in številne druge. Družba Supernova, ki že ima centre v Kopru, Mariboru, Kranju, Celju, Velenju, Domžalah in od danes tudi center v Postojni, namerava v prihodnjih letih v Slovenijo skupaj z ljubljansko investicijo vložiti 280 milijonov evrov. Tako načrtujejo še centra v Kopru in Novi Gorici, sicer pa se nameravajo širiti tudi na hrvaški trg, v Srbijo in ostale trge jugovzhodne Evrope, je povedala odgovorna za trženje in marketing Damjana Orkič. Supernova je na slovenskem trgu prisotna že več kot šest let in s projektom gradnje centra v Ljubljani so začeli najprej, je dejal Albert. Kot je pojasnil, so s projektom začeli že leta 1999, a je bil hkrati to tudi najbolj zahtevni projekt, predvsem zato, ker veliki tuji trgovci, kot je na primer H&M, takrat še niso bili pripravljeni vstopiti na slovenski trg. Sicer pa po njegovih besedah tudi slovenski trg leta 1999 še ni bil pripravljen na vstop tujih vlagatelje, sedaj pa je položaj v trgovini med najboljšimi v Evropi. (STA) Evropska centralna banka 24.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 24.10 23.10 ameriški dolar 1,4230 1,4254 japonski jen 162,67 163,50 kitajski juan 10,6620 10,6972 ruski rubel 35,4170 35,4450 danska krona 7,4542 7,4548 britanski funt 0,69550 0,69575 švedska krona 9,2127 9,1900 norveška krona 7,7455 7,6900 češka krona 27,178 27,182 švicarski frank 1,6706 1,6707 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 251,32 251,66 poljski zlot 3,6549 3,6568 kanadski dolar 1,3797 1,3734 avstralski dolar 1,5833 1,5948 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3674 3,3698 slovaška krona 33,437 33,553 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7023 0,7018 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,67 86,20 turška lira 1,7254 1,7279 hrvaška kuna 7,3370 7,3399 Zadružna Kraška banka 24. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,4414 0,7036 1,4119 0,6874 švicarski frank japonski jen 1,6959 167,0750 1,6546 158,9250 švedska krona 9,4356 8,9843 avstralski dolar 1,6281 1,5594 kanadski dolar 1,4064 1,3529 danska krona 7,5979 7,3116 norveška krona 7,9437 7,5562 madžarski florint 257,9515 245,3685 češka krona 27,8615 26,5024 slovaška krona 34,3918 32,7141 hrvaška kuna 7,5233 7,1564 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 24. oktobra 2007 evro nakup 1,4456 0,7063 7,567 1,3995 165,35 1,6971 7,821 9,326 1,6058 7,57 prodaja 1,4100 0,6889 7,381 1,3650 161,28 1,6553 7,629 9,096 1,5663 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 24. oktobra 2007 Indeks MIB 30: -0,38 delnica cena € var. % AEM 2,8075 -1,42 ALLEANZA 9,135 +0,72 ATLANTIA 26,32 -0,79 BANCA ITALEASE 12,98 +0,86 BANCO POPOLARE 16,19 -0,74 BPMS 4,31 -0,81 BPM 10,19 -0,98 EDISON 2,4525 +0,51 ENEL 8,03 +0,68 ENI 24,73 -0,08 FIAT 22,00 -4,35 FINMECCANICA 20,01 -1,33 FONDIARIA-SAI 31,49 -1,38 GENERALI 31,2 +2,70 IFIL 7,935 -2,59 INTESA 5,3 -1,06 LOTTOMATICA 24,23 -1,30 LUXOTTICA 23,95 -1,44 MEDIASET 7,05 -0,16 MEDIBANCA 15,33 +1,66 PARMALAT 2,545 -2,00 PIRELLI 0,861 -1,67 SAIPEM 30,00 +0,70 SNAM 4,39 +0,09 STMICROELEC 11,94 +4,99 TELECOM ITA 2,0875 -0,69 TENARIS 17,87 -0,28 TERNA 2,625 -1,06 UBI BANCA 18,31 -0,69 UNICREDITO 5,665 -1,60 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. oktobra 2007 5 kulturni dom v trstu - Žalna seja v spomin na Maria Magajno Poklon izjemnemu profesionalcu, človeku dialoga in dobrega srca O pokojniku so spregovorili Dušan Udovič, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Giorgio Cesare - Velika udeležba in podpisovanje v žalno knjigo TRST - Izjemen profesionalec in mojster časnikarske fotografije, predvsem pa srčno dober človek, ki j e z vsemi gojil dialog. To je podoba Maria Magajne, ki si jo je sleherni pripadnik naše skupnosti oblikoval v teku desetletij in ki je prišla do izraza tudi na včerajšnji popoldanski žalni seji, ki so jo v Kulturnem domu v Trstu priredili Primorski dnevnik ter krovni organizaciji SKGZ in SSO. Malo dvorano Kulturnega doma je za to priložnost napolnila množica ljudi vseh barv, od političnega predstavnika in umetniškega ustvarjalca pa do upokojenca in kajpada novinarja, ki jih je na žalno sejo privedlo veliko spoštovanje do legendarnega fotoreporterja združeno z željo, da počastijo njegov spomin ter izrazijo sožalje sestričnama Bruni in Miri ter bratrancu Tončiju. Navzoče je kot prvi nagovoril Dušan Udovič, urednik Primorskega dnevnika, katerega simbol je bil ravno Mario Magajna. »Naš« (z veliko začetnico) Mario, je dejal Udovič, je bil del dnevnika vse od njegovega nastanka maja leta 1945, našemu časopisu je bil povsem predan, poleg tega je bil rojen za fotoreporterski poklic v času, ko nič ni bilo samoumevno dosegljivo in je bila časopisna fotografija še posebej dragocena. V tem je bil Mario Magajna nepre-kosljiv mojster, vedno je bil na licu mesta v nekakšni »permanentni mobilizaciji« in je s svojo kamero lovil vse, pomembne in manj pomembne dogodke. S tem je bil zaščitni znak in zastava Primorskega dnevnika, njegova prisotnost na kraju nekega dogodka je bila jamstvo, daje temu dogodku dnevnik posvečal pozornost. Poleg tega je bil še zasnovalec revij, knjig in brošur, bil je cenjen tudi v italijanskih krogih. Bil je tudi povsod doma in povsod dobrodošel, je dejal Udovič, ki je poudaril tudi pokojnikov vedri značaj, saj je Mario za vsakogar imel prijazno besedo. Najboljša sporočilnost Maria Magajne, je v svojem posegu poudaril predsednik SKGZ Rudi Pavšič, je to, da smo skozi njegove fotografske posnetke brali veliko ljubezen do vsega, kar gaje obdajalo. V slovenski zamejski in italijanski javnosti je postal pojem ter človek izjemnih odlik in splošne priljubljenosti. Nikoli ni bil vsiljiv, nikoli se ni jezil, njegov objektiv je pokukal povsod, vedno pa j e imel isti pristop, saj mu je bilo vse pomembno. Danes se zavedamo njegove veličine, je še dejal Pavšič: to so seveda Magajnove fotografije, še bolj pa dejstvo, daje skozi te fotografije Mario Magajna izpričal veliko ljubezen do naših ljudi in do našega prostora. Za predsednika SSO Draga Štoko je bil Mario Magajna človek treh odlik. Prvič, bil je človek dialoga, ki ga je znal udejanjati iz dneva v dan, ga hranil v sebi in razdajal drugim. Drugič, bil je človek srca, saj bližnjemu ni mogel storiti kaj žalega. In tretjič, bil je človek naše, slovenske tržaške zemlje, človek morja, grunta, vinogradov nad morjem in Krasa, j e dej al Štoka. Kot človeka dialoga in predhodnika časov je Maria Magajno označil tudi častni predsednik Združenja kronistov Furla-nije Julijske krajine Giorgio Cesare. Tržaški in deželni kronisti so Magajno vedno imeli za polnopravnega novinarja, saj je dokazal, kako lahko ohraniš objektivnost in zvestobo kroniki ter ne upogneš hrbta, istočasno pa lahko ohraniš dobre odnose z institucijami in drugače mislečimi. Mario Magajna, je še dejal Cesare, preko fotografije ni ustvarjal samo kronike, ampak tudi zgodovino, počastil je novinarski poklic in tržaško mesto. Cesarejev nastop je sklenil žalno sejo, na veliko priljubljenost Maria Magajne pa bo spominjala tudi množica podpisov v ob tej priložnosti odprti žalni knjigi. Ivan Žerjal Pogled na občinstvo med nagovorom našega urednika Dušana Udoviča kroma spomin na preminulega fotografa Mario je bil po rodu Križan, po srcu pa nedvomno Dolinčan Mariota Magajno sem spoznal kot otrok. Prijateljeval je z mojima tetama Dragico in Francko, ki sta dolgo let živeli v Švici (sprijateljem Egonom Krausom ju je večkrat obiskal v Ženevi), njegova mama pa je bila prijateljica moje none Karline in tete Katerine. Mama mi danes pravi, da me je med obiski pri nas v Križu večkrat prejel v naročje, najini poti pa sta se kasneje križali na Primorskem dnevniku. Mario je bil po rodu iz Križa, po srcu pa Dolinčan, kjer je imel številne prijatelje. Dolina je bila v bistvu njegova druga rojstna vas. Tam je ob vsaki uri našel vedno odprta vrata in številne dolinske družine so ga imele za svojega. Mario je bil navezan na svoje kriške sorodnike, čeprav Križ mu je kmalu po vojni povzročil tudi bolečino. Ob resoluciji Informbi-roja se je opredelil za Tita, kar so mu nekateri Križani zelo zameri- li. Med obiskom v vasi so ga nekajkrat zmerjali, po neki politični manifestaciji pa mu je nekdo pri-mazal klofuto, ki ga je moralno zelo prizadela. Mario o tem ni hotel nikoli govoriti. Ko sem izvedel za ta dogodek, sem ga nekoč vprašal, naj mi razkrije, z obljubo, da bom vse zadržal zase, kdo mu je v resnici primazal klofuto. »Od mene ne boš nikoli tega izvedel. Tako je pač bilo in pika. Vedi samo, da do tega Križana ne gojim nobene zamere. To so bili časi velikih političnih strasti, ki so na srečo za nami«, mi je povedal. V Križ, kjer smo ga vedno gostoljubno sprejemali, je prihajal z veseljem, čeprav je moral potem zvečer vedno hiteti v Dolino... Kakšen je bil Mario, zna zelo dobro povedati Edi Šelhaus, njegov fotografski kolega in velik prijatelj. S Šelhausom sta poslikala povojni Trst, velike delavske manifestacije, izgrede s policijo in še marsikaj. »Mario je bil edinstvena osebnost«, mi je povedal Šelhaus, ko sem mu v ponedeljek zjutraj sporočil za njegov odhod. V kratkem času je Šelhaus izgubil dva velika tržaška prijatelja: Magajno in Egona Krausa. V burnih letih Informbiroja sta bila Magajna in Šelhaus na nasprotnih bregovih. Mario na strani titovcev, Edi pa na strani Sovjetske zveze. »Ne zaradi Stalina, ampak zaradi trpljenja Sovje-tov med vojno. Vsekakor nič skupnega z Vidalijem«, pojasnjuje Šelhaus (letnik 1919). »Bila sva za tiste čase pravzaprav politična nasprotnika, a vedi, da se z Mariotom nisva nikoli skregala. On je poznal moja politična stališča, jaz pa njegova. Združevala naju je ljubezen do fotografskega aparata in do Trsta«, mi je še povedal Šelhaus. Takšen je bil Mario. Sandor Tence koroška - Predlog za spremembo volilnega sistema Smrtnik: Haiderjeva stranka je pri tem pokazala svoj pravi obraz CELOVEC - »Moten odnos do manjšinske zaščite in do osnovnih pravil demokracije so očitno kvalifikacijski kriteriji za nove politične kadre v BZÖ«, je ocenil najnovejše odklonilne izjave Haiderjevega sekretarja in predsednika koroškega BZÖ Stefana Petznerja v zvezi z razpravo o volilnem sistemu predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. Kot je znano, je Petzner v torek izjavil, da odklanja vsako reformo volilnega reda na Koroškem, »ker bi drugače lahko Enotna lista vstopila v deželni zbor«. »Očitno BZÖ še ne zadostuje skreganost s principi pravne države, demonstrirati mora tudi še svoj dvomljiv odnos do pravil demokracije,« je opozoril Smrtnik. Predsednik EL pa je najnovejšo razpravo o spremembi volilnega reda, ki jo je začela koroška socialdemokratska stranka (SPÖ) z napovedjo predloga, ki bi omogočil vstop v deželni zbor tudi majhnim strankam, če bi le-te presegle pet odstotkov glasov pri drugem izboru, izkoristil za poziv deželni politiki, da končno spremeni skrajno volilno zakonodajo, kakršne v ostali Avstriji ni. Pri tem je izredno pozdravil pobudo predsednice koroških socialdemokratov Gaby Schaunigove in predsednika poslanskega kluba SPÖ Petra Kaiserja. »Predlog SPÖ sicer še ni povsem dorečen, pozitivno pa je, da se je te tematike končno lotila,« je dejal Smrtnik in poudaril, daje EL vedno za konstruktivne pogovore o tej problematiki. »Znižanje volilnega praga, ki bi odprl realne možnosti za vstop v deželni zbor tudi zbirni stranki koroških Slovencev ali regionalno opredeljeni stranki, bi bil pomemben predlog k živeti de- mokraciji in k enakopravnemu partnerstvu med večino in manjšino v deželi,« je še pristavil predsednik EL Vladimir Smrtnik. Ivan Lukan Spominska tabla šolniku in kulturniku Francu Aichholzerju CELOVEC/LOČE - V Spodnjem Dobju pri Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem so zaslužnemu slovenskemu šolniku in kulturniku Francu Aichholzerju postavili spominsko tablo. Pobudnik spominskega obeležja je bilo domače Slovensko prosvetno društvo Jepa - Baško jezero, katerega soustanovitelj je bil Franc Aichholzer. Koroški Slovenci ime Franca Aichholzerja predvsem povezujejo z Mladim rodom, listom za dvojezično vzgojo na dvojezičnih ljudskih šolah na južnem Koroškem, za katerega je dal pobudo in ga je tudi urejal. Zato je na odkritju spominske table spregovoril tudi deželni šolski nadzornik Tomaž Ogris, hkrati vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško v Celovcu. Prikazal je veličino Franca Aichholzerja, o katerem je dejal, da ni razkazoval svojih zaslug, »zato ga mnogi niti opazili niso«. Ob slovesnem odkritju spominske table so govorniki opozorili tudi na bridke izkušnje Franca Aichholzerja: po plebiscitu ni imel službe, prav tako se je med nacistično dobo znašel v policijskem zaporu in v koncentracijskem taborišču Buchenwald. (I.L.) manjšine - ZN in SE Med kršitelji pravic Romov tudi Slovenija ŽENEVA - Združeni narodi in Svet Evrope so včeraj objavili skupno izjavo o kršitvah pravic romskih skupnosti. Opozarjajo, da določene države, med katerimi je navedena tudi Slovenija, ne ščitijo romskih skupnosti pred nelegalnimi in pogosto nasilnimi izselitvami iz njihovih domov. Med 17 državami, ki jih izjava navaja, so tudi Francija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Irska, Italija, Rusija in Španija. ZN in SE so pozvali vlade in lokalne oblasti, naj zaščitijo bivalne pravice njihovih romskih manjšin, saj ugotavljajo viden porast nastrojenosti proti Romom. Izjavo sta podpisala komisar SE za človekove pravice Thomas Ham-mar berg in po seb ni po ro če va lec ZN za pravice do primerne nastanitve Mi-loon Kothari.Hammarberg je še dejal, da mora do večjih premikov priti znotraj držav samih in da lahko zunanji opazovalci, kot je on, z razširjanjem znanja le prispevajo k pospešitvi reševanja problemov. Jutri prvi kongres Slomaka LJUBLJANA - Slovenska manjšinska koordinacija Slomak bo po treh letih aktivnosti imela jutri v Ljubljani svoj prvi kongres. Predstavniki slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške se bodo zbrali ob 10.30 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1/IV v središču Ljubljane. Na skupščini bodo ocenili dosedanje opravljeno delo ter se dogovorili o vlogi koordinacije v naslednjem obdobju tudi v luči pomembnih širit-venih procesov v Evropski uniji, odpravljanju mej in predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Priložnost bo tudi za oceno sedanjega položaja slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Ob nagovorih predsednika SLO-MAK-a Rudija Pavšiča in zunanjega ministra RS dr. Dimitrija Rupla bosta prisotne pozdravila še mag. Janez Kramberger, predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, in Zorko Pelikan, državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledili bodo posegi predstavnikov slovenskih manjšin. Pogovor predsednika FJK Riccarda Illyja s prebivalci preko spletne strani TRST - Predsednik Furlanije Julijske krajine Riccardo bo danes ob 18. uri začel neposredni pogovor s prebivalci dežele preko deželne spletne strani. Govor bo o povezavi med blagostanjem in socialni zaščiti prebivalcev. Illy bo odgovarjal na vprašanja, pogovor pa bo vodila novinarka Roberta Giani. Kdor se želi neposredno vključiti v pogovor in predsedniku dežele postaviti določeno vprašanje, naj na spletni strani dežele www.regio-ne.fvg.it FJK klikne na »Il Presidente in diretta con i cittadini«. Hrvaška začela izgradnjo mostu proti Pelješcu ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sa-nader je včeraj pri kraju Brijest na Pelješcu uradno obeležil začetek izgradnje mosta s celine na polotok Pelješac. Hrvaška je začela graditi most kljub vnovičnim ostrim reakcijam iz Sarajeva, da bo most preprečil izhod BiH na odprto morje in prejudiciral morsko mejo. BiH je napovedala, da bo morda vložila mednarodno tožbo proti Hrvaški. 6 Četrtek, 25. oktobra 2007 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it obletnica - Pred 62 leti so ratificirali ustanovno listino OZN za pravičnejši svet v letu 2015 V Trstu vrsta pobud - Osrednje praznovanje v dvorani Tripcovich - Cilj OZN ekonomski in družbeni razvoj Boj proti revščini in lakoti, zagotovitev osnovne izobrazbe za vse, spodbujanje enakih možnosti in globalno partnerstvo za razvoj so med »Cilji tisočletja«, ki si jih je v dokumentu zadala Organizacija združenih narodov in ki jih namerava izpeljati do leta 2015. Te in še druge cilje, kot so korenito zmanjšanje umrljivosti pri otrocih (za vsaj dve tretjini), boj proti virusu Hiv in drugim boleznim, pa sploh vlogo Združenih narodov so na Tržaškem poglobili v okviru raznih pobud, ki jih je na Svetovni dan Združenih narodov priredil Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdus Salam pri Mirama-ru (ICTP) v sodelovanju s tržaško univerzo. Včeraj je minilo 62 let, odkar so 24. oktobra leta 1945 ratificirali ustanovno listino OZN. Ustanovitev Združenih narodov (-NZ) so praznovali z vrsto prireditev, ki so se začele popoldne s posvetom na ekonomski fakulteti in nadaljevale z delavnico na liceju Oberdan ter s srečanjem v dvorani občinskega sveta. Vrhunec so pobude doživele pozno popoldne s svečano prireditvijo v dvorani Tripcovich, ki so se je udeležili zastopniki mednarodnih znanstvenih ustanov, predstavniki lokalnih uprav, znanstveniki in dijaki ter dijakinje višjih srednjih šol, povezovalec pa je bil Andro Merku. Častni gost srečanja je bil Filippo Giorgi, poddirektor glavne skupine medvladnega odbora za klimatske spremembe Ipcc, ki je dobil letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Na prireditvi, ki se je zaključila s koncertom, so tudi podelili nagrado »Galileo Galilei« petim dijakom in dijakinjam, ki so se v šolskem letu 2006/2007 najbolje odrezali na področju fizike. Nagrade je podelil ICTP, med dobitnicami pa je bila odličnjakinja klasične smeri Liceja Franceta Prešerna Lara Devetak, ki jo je izbrala posebna komisija in je bila med dobitniki nagrade tudi edina ženska. Praznovanje Svetovnega dne ZN je, kot rečeno, priredil ICTP v imenu vseh ustanov, ki so na Tržaškem vezane na OZN. Poleg univerze so sodelovali še Občina Trst, konservatorij Tartini, licej Oberdan, Zavod Združenega sveta iz Devina in tržaško študentsko gibanje »No Excuse«, ki se zavzema za udejanjanje Ciljev tisočletja. Pomembnost prizadevanj za izboljšanje splošnih življenjskih pogo- jev do leta 2015 je že zgodaj popoldne na-glasil dekan ekonomske fakultete Giovanni Panjek, ki je na tržaški univerzi uvedel posvet o vlogi ZN iz gospodarskega vidika, za katerega žal ni vladalo pretirano zanimanje. Na zasedanju sta vsekakor glavni poročili podala profesor politične ekonomije na tržaški univerzi Maurizio Ze-nezini, ki je govoril o prizadevanjih ZN za gospodarski in socialni razvoj, in prof. politične ekonomije na videmski univerzi Patrizia Tiberi, ki se je osredotočila na temo Globalne tendence v mednarodni ekonomiji. Na dan je prišlo, da je delovanje ZN danes otežkočeno, in to iz več razlogov. Če razpolaga OZN z mnogimi programi in s s številnimi agencijami, ne razpolaga z dovoljšnim denarjem. Toda težave so v tem, da so razne države nosilke različnih interesov (začenši z ZDA), ki jih je zelo težko usklajevati. Kar pa je najhujše za organizacijo, ki ima kot smoter združevanje, je vedno bolj razširjena težnja po dvostranskih sporazumih med državami. V glavni dvorani liceja Oberdan je medtem potekala delavnica o pomenu in vlogi ZN, pri kateri so poleg dijakov in dijakinj liceja sodelovali dijaki iz Zavoda Združenega sveta. Občinski svet je kasneje razpravljal o ciljih tisočletja ZN ob udeležbi delegacije gibanja »No Excuse« in predstavnikov znanstvenih ustanov, med katerimi je bil ravnatelj centra ICTP Katepalli Sreenivasan. Osrednja prireditev v dvorani Tripcovich je bila še zlasti posvečena praznovanju obletnice ratifikacije ustanovitvene listine OZN. Kot je namreč med svojim posegom povedal sam Sreenivasan, so Združeni narodi edina organizacija, ki se zavzema za kooperacijo na svetovni ravni, in to ne le glede spoštovanja zakonov in mednarodne varnosti, temveč tudi glede gospodarskega in družbenega razvoja ter človekovih pravic. Sreenivasan je zato potrdil lastno podporo tem idealom, za katere se prek pomoči mednarodnim znanstvenim ustanovam na Tržaškem nedvomno zavzemata tudi Dežela FJK in občinska uprava. Med te ustanove sodi tudi center ICTP, je poudaril Sreenivasan, in je njegov cilj uporaba znanstvenega razvoja v prid gospodarskemu razvoju v svetu, še zlasti pa na revnejših območjih. Aljoša Gašperlin >S| C ■ ■v. ShHAlJ i 'dni I Na fotografiji zgoraj Andro Merku z dijaki, prejemniki nagrad. Tretja z leve je dijakinja-odličnjakinja liceja France Prešeren Lara Devetak. Na posnetku desno med včerajšnjim predavanjem na tržaški univerzi kroma sesljan - Dimnik se je nahajal preblizu lesene strehe Zaradi ognja odkrili polovico strehe Deske naj bi se pregrele in začele goreti - Na pomoč je poklicala lastnica - Prišli so gasilci z Opčin in iz Trsta, skupno jih je bilo šestnajst ki so bili zaposleni več ur Gasilci so na strehi, ki so jo zajeli plameni, bili več ur, odstranili so tudi polovico strešnikov kroma Na pomoč je poklicala sama lastnica stanovanja, potem ko jo je nek do opo zo ril, da se s stre he dvi ga dim. Ob prihodu gasilcev je bila precej pretresena, kar ni nič čudnega, doma je bila sama z dveletnim otrokom. Hiter poseg je sicer preprečil še večjo škodo, vendar so se stanovalci kljub temu znašli v nič kaj zavidljivem položaju: del strehe je trenutno zasilno prekrit z najlonskimi folijami, ki ob večjih padavinah, še zlasti če bi jih spremljal močan veter, verjetno ne bi zdržale. Do dokončnega popravila strehe bodo torej v stalni bojazni, da jim voda vdre v notranjost. Poslopje, na katerem je izbruhnil ogenj, se nahaja v Sesljanu, nad avtocesto, zgradili so jo pred kratkim, kot tudi sosednje hiše, v njih prebivajo po dve ali največ tri družine. Streha je lesena, sicer primerno izolirana in sloni na tramovih. Dimnik pa je očitno preblizu lesenih površin, ki so se pregrele in naposled začele goreti. Zgleda, da se je lastnica najprej obrnila do komisariata v Devinu, s slednjega so poklicali gasilce. Prihiteli so s postaje na Op-činah in s centrale v Ul. D'Alviano, skupaj je bilo 16 oseb, vodila sta jih Milenko Corva in Dario Skabar, z njimi je bil tudi funkcionar s centrale, inž. Stefano Camaiola. Zaposleni so bili več ur: potem ko so pogasili plamene, so začeli z odkrivanjem strehe, odstranili so skoraj polovico strešnikov. Poleg tega, da so skušali ugotoviti vzrok požara, so se morali tudi prepričati, da ne bi še kje tlelo in po njihovem odhodu ponovno zagorelo. Delo je bilo zamudno, saj so pazili, da ne povzročijo dodatne škode. V spodnje stanovanje je sicer pricurljala voda, ki so jo uporabili pri gašenju, druge škode pa na srečo ni utrpelo, plameni ga niso zajeli, tudi v njem ni bilo neprijetnega smradu po dimu. Zatem so na streho položili najlonske folije v pričakovanju, da poškodovani del popravijo in spet položijo strešnike. Več sreče so imeli v sosednjem stanovanju, ki je bilo v požaru le delno prizadeto. / SVET Četrtek, 25. oktobra 2007 7 boršt - Peto informativno srečanje občinske uprave o Rezervatu doline Glinščice Upravljali bodo v sodelovanju z občani Zadnje od šestih načrtovanih srečanj drevi na sedežu društva Fran Venturini pri Domiu V torek, 23. oktobra, j e v Borštu potekalo peto srečanje z občani, vključuje pa se v sklop sestankov, ki jih prireja občina Dolina, da bi seznanila občane z načini skupnega upravljanja Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice. Pred nekaj meseci je namreč občina Dolina postala Ustanova, ki upravlja rezervat doline Glinščice in je prav v vlogi tovrstnega upravnega telesa izbrala pot sodelovanja in soudeležbe občanov, ko gre za važne izbire, povezane z bodočnostjo prostora doline Glinščice in njegove ohranitve. Odbornica Stravisi je pojasnila, da »je cilj teh srečanj po vaseh predstavitev pobud, ki jih Občina namerava izvesti za upravljanje naravnega rezervata, ob tem pa namerava tudi spodbuditi vse skupine občanov, ki so povabljene na srečanja, naj določijo enega ali več zastopnikov, ki bodo predstavljali posamezne skupine in omogočili stalno ažuriranje v zvezi z vsemi opravljenimi dejavnostmi«. Nadaljevala je rekoč, da si je Občina s takim postopkom soudeležbe in ob uporabi metod, predvidenih po krajevni Agendi 21, očitno postavila ambiciozen cilj, a deželni rezervat doline Glinščice je dragoceno bogastvo, ki ga ne gre samo zaščititi, temveč tudi upravljati, ob zavesti, da lahko predstavlja izjemno priložnost, ne pa samo neke omejitve. Tu se je odbornica nanašala na obveze in na pravilnike za zaščito narave, ki se jim mora prostor, ki je vključen v nek rezervat podrejati in ki jih prebivalci doživljajo kot hudo omejitev pri opravljanju svojih dejavnosti. Napotki, ki pridejo na dan na teh srečanjih z občani nudijo upravi širši vpogled celotnega stanja in zato bo občina osnovala svoje izbire o upravljanju ezervata ob upoštevanju dragocenih nasvetov prebivalstva, je dejala odbornica. Zaključila je rekoč, da so se tudi na včerajšnjem srečanju nekateri izmed prisotnih ponudili, da bi sprejeli vlogo zastopnikov, posredovali so osebne podatke ter izrazili svojo razpoložljivost za sodelovanje. To je še dodatni dokaz, da so sestanki po vaseh bistvenega pomena za skupno upravljanje rezervata doline Glinščice, je povedala odborni-ca. Zadnje izmed šestih srečanj po vaseh se bo odvijalo danes ob 19.30 na sedežu drištva Fran Venturini pri Dom-ju in je na me nje no ob ča nom na se lij Domjo, Pulje, Krmenka in Lakotišče. Na torkovem srečanju občinske uprave v Borštu skgz - Tradicionalne slovesnosti Jutri polaganje vencev na obeležja padlih borcev Delegacija pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze bo tako kot vsako leto ob spominskih svečanostih za 1. november polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev in talcev v okviru odporniškega gibanja in osvobodilne borbe proti nacifašizmu. Letošnje polaganje vencev se bo na Tržaškem odvijalo v petek, 26. oktobra 2007, v dopoldanskih urah s sledečim sporedom: Ob 11. uri: vojaško pokopališče (grobnica padlih borcev) spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca pokopališče Sv.Ana: grob Pinka Tomažiča, skupni grob, grob Bazoviških junakov Ob 1130: spominska obeležja v ul. DAzeglio, v ul. Ghega in na griču Sv. Justa Venec v Rižarni bo SKGZ polagala skupaj z delegacijo Republike Slovenije v ponedeljek, 29. oktobra, ob 16. uri. Detajl spomenika bazoviškim junakom na pokopališču pri Sveti Ani kroma dunajska cesta - Neobičajno obračunavanje Nad sodelavca s kladivom Oba sta uslužbenca Acegasa - Ranjenec v bolnišnici, za napadalca odredili arest - Posegli so karabinjerji in služba 118 Pojasnilo Lacote O programu Erasmus z njegovim pobudnikom Združenje študentov Evrope Aegee prireja danes ob 17.30 na sedežu univerze (Trg Evropa 1) v dvorani M srečanje s pobudnikom programa evropskega sodelovanja na področju visokega šolstva Erasmus in združenja Aegee Franckom Bian-cherijem. Gost bo orisal projekt, ki je v generacijah študentov spodbujal integracijo in dialog med evropskimi stvarnostmi. Posegli bodo tudi docent zgodovine Stefano Pilot-to in moderator Giulio Tarlao. Srečanje bo v angleščini. Ladja v literaturi »Čezoceanke in druge ladje. Prehodi, želje in spomini.« Tako je naslov dvodnevnega posveta, ki ga Leposlovna in filozofska fakulteta tržaške univerze prireja danes in jutri (z začetkom ob 9.30) v Ul. An-drona Campo Marzio 10. Udeležencem bo predstavljena ladja v literarnem kontekstu, od klasične epske do srednjeveške pesnitve, pustolovskega romana, pripovedi o morju in spominov na potovanja. Predstavitev XXII Festivala latinskoameriškega filma V Trst se vrača Festival latinskoa-meriškega filma. Letošnji program že XXII festivala, ki bo potekal od 3. do 11. novembra, bodo uradno predstavili jutri ob 11. uri na Visoki šoli za tolmače in prevajalce (ulica Filzi 14, 4. nadstropje). V gledališču Miela bo publiki na voljo 160 filmov, dokumentarcev in kratko-metražnih posnetkov o kulturi, umetnosti, literaturi, zgodovini in družbi južnoameriškega človeka. V tekmovalni kategoriji se bo pomerilo 15 sodobnih filmskih produkcij, drugače pa bo kar nekaj retrospektiv in filmskih poklonov pisateljem. Letošnjo izvedbo festivala bo predstavil sam direktor Rodrigo Diaz. Praznik kostanja v Naselju Sv. Sergija Krožek Pisoni pri Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija (ulica Peco 14) prireja v soboto, 27. oktobra, od 18. ure dalje praznik kostanja. Na programu je večerja in prijetno druženje ob glasbi in plesu z duom Roberto in Daniela. Za rezervacije se lahko interesenti zglasijo na številki 040/826921. Bel prah za Sardos Albertinija V tiskovnem sporočilu, ki ga je poslala Lega nazionale beremo, da je njen predsednik Paolo Sardos Al-bertini prejel anonimno kuverto, ki je vsebovala bel prah, ob njej pa še listič, na katerem je pisalo, da gre za antraks. Odvetnik Sardos Alberti-ni je o dogodku informiral organe javnega reda, ki so kuverto zasegli in jo bodo primerno analizirali. Ranjenega uslužbenca Acegasa so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, z njegovim napadalcem pa so imeli opravka karabinjerji kroma Uslužbenca Acegasa so z rešilcem odpeljali v katinarsko bolnišnico, imel je rano na glavi in udarce po drugih delih telesa, a njegovega sodelavca, 30-letnega A.S., na ka-rabinjersko postajo, kjer so ga po zaslišanju aretirali. Na srečo ranjenec ni utrpel hujših poškodb, sicer bi se napadalcu še slabše pisalo. A.S. in nekaj let starejši sodelavec sta bila včeraj ob Dunajski cesti, nekje na sredi poti med Opčinami in Fernetiči. Zgleda, da sta se nekaj sprla, beseda naj bi dala besedo, dokler A.S. ni začel po delovnem kolegu udrihati s kladivom. Napadeni se je skušal rešiti z begom, vendar je A.S. stekel za njim in ga celo pahnil čez varnostno ograjo. Naposled je žrtev le uspela poklicati na pomoč, prihiteli so karabinjerji in osebje službe 118. Ranjenca so odpeljali v katinarsko bolnišnico, napadalca pa na karabinjersko postajo. Tisti, ki so ga videli, so vedeli povedati, da je bil v šoku. Naposled ga je čakala aretacija.Pre-iskavo vodi Pietro Montrone s tržaškega tožilstva, ki bo moral ugotoviti, kaj je bil vzrok za takšno res neobičajno obračunavanje med uslužbenci istega podjetja. Predsednik tržaške ezulske Unije Istranov Massimiliano Lacota je v tiskovnem sporočilu pojasnil nekaj netočnosti v zvezi s srečanjem, ki je preteklo soboto potekalo v Rovin-ju med predstavniki tržaške občine, združenja Irci, Cdm in Unije Istra-nov. Srečanje naj ne bi bilo uradno, kot je marsikateri časnik zabeležil, in nikakor ne predstavlja morebitni » bratski pakt« med ezuli in tistimi, ki so ostali, v imenu sprave in miru. Mesto šolskega sodelavca Pokrajina Trst sporoča, da je na razpolago mesto šolskega sodelavca na državni srednji šoli Ivan Cankar za obdobje enega meseca, trideset ur tedensko. Pristopne izjave bodo zbirali v ponedeljek, 29. oktobra, (9.30-12.30 in 15.-16.30) ter v torek, 30. oktobra (9.30-12.30), na stopnišču dei Cappuccini 1. Potrebno je znanje slovenskega jezika. 8 Četrtek, 25. oktobra 2007 TRST / zgonik - Srečanje na sedežu občinske uprave Projekt Kraški okraj na straneh revije Kras Dvoj'ezična priloga predstavlja opravljeno delo v sklopu dveletnega projekta Oktobrsko številko revije Kras bogati celovita in zanimiva dvojezična priloga, ki v strnjeni in berljivi obliki predstavlja opravljeno delo v sklopu projekta Kraški okraj, čigar nosilki sta bili zgoniška in ko-menska občinska uprava. Projekt, ki se je začel 1. junija 2005 in se je posluževal sredstev evropske pobude Interreg IIIA Slo-venija-Italija 2000 - 2006, je predvideval predvsem spoznavanje teritorija in vzpostavljanje sodelovalnih odnosov med obmejnimi občinami na celotnem kraškem ozemlju v luči razvoja, zaščite in vrednotenja okolja. K pobudi so pristopile še občine Milje, Dolina, Repentabor, Devin-Na-brežina, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Trst in Tržič, ob njih pa tudi goriška in tržaška pokrajina. Na slovenski strani pa so svoje partnerstvo zagotovile Občine Divača, Hrpelje-Kozina, Miren-Kostanjevica in Sežana. Na včerajšnjem srečanju na zgoniš-kem županstvu je domači župan Mirko Sardoč še enkrat opozoril na enega izmed poglavitnih ciljev, ki jih je projekt uresničil in sicer tega, da je okoli istega omizja zbral vse upravitelje, ki delujejo na kraškem območju. Povsem pozitivno je namreč ocenil skupno prehojeno pot in podčrtal, da sta prihodnost in razvoj skupnega kraškega prostora možna le v sodelovanju. Po podpisu skupnega sporazuma o partnerstvu pri strateških čezmejnih razvojnih načrtih v obdobju 2007 - 2013 predstavlja priloga v reviji Kras še zadnje dejanje kraškega okraja. Podobno pozitivno mnenje je o projektu včeraj delil tudi župan Občine Komen Uroš Slamič, kije izrazil izjemno zadovoljstvo nad njegovimi rezultati v sklopu sodelovanja na tem območju kulturne dediščine in vrednot. O poročilu, objavljenem v priznani reviji, ki skrbi za ovrednotenje Krasa in njegovih značilnosti, pa je izpostavil, da gre za pregled vseh opravljenih aktivnosti in samih rezultatov projekta. Včerajšnjega srečanja se je udeležil tudi izdajatelj revije Kras Dušan Rebolj. Mesečna revija, »revija našega prostora, se pravi Krasa z veliko začetnico«, ki redno poroča o razvoju teritorija, o njegovi bogati kulturni in naravni dediščini, o njegovih mnogoterih dobrinah in edinstvenih značilnostih, je kot že omenjeno v svojo oktobrsko številko vključila tudi bogat material o hvalevrednem projektu. Oni so rade volje ponudili svojo distribucijsko mrežo in zagotovilo, da bosta sporočilo in bogata vsebina prišla v prave roke.(sas) sveta ana Poklon slovenskim pokojnikom Pred prazniki vseh Svetih je slovensko pastoralno središče v nedeljo priredilo poklon vsem slovenskim pokojnim prebivalcem mesta, ki so pokopani na osrednjem mestnem pokopališču pri sv. Ani. Sv. mašo vsako leto daruje drugi duhovnik, letos je bil to škedenjski duhovnik Dušan Ja-komin. V pridigi se je spomnil na božjega služabnika g. Jakoba Ukmarja in zbranim pojasnil, da gre beatifikacijski postopek na škofijski ravni proti koncu in bo kmalu predan v Rim. Sledil bo tudi prekop iz škedenj-skega pokopališča v škedenjsko cerkev. Spomnil je, da vsi pokojniki potrebujejo molitev, posebno pa je izpostavil hvaležen spomin na pokojne dušne pastirje, redovnike in redovnice, ki so mnogo pripomogli za rast cerkvenega občestva. Že pred sv. mašo so se zbrali v pokopališki cerkvi in pod vodstvom ravnatelja Slovenskega pastoralnega središča msgr. Marija Gerdola, za pokojne zmolili Rožni venec. Bogoslužju je prisostvoval tudi škofov vikar msgr. Franc Vončina. S petjem je sodeloval Združeni Cerkveni pevski zbor ZCPZ iz Trsta pod vodstvom Edija Race-ta in doprinesel k občutenemu doživetju. Po službi božji so se nekateri pevci odzvali prijaznemu povabilu družine Debelis. Uroš Slamič, Mirko Sardoč in Dušan Rebolj na včerajšnjem srečanju kroma zgonik - V soboto popoldne nevsakdanja prireditev V vinoteki pokušnja piva Predstavili se bodo štirje proizvajalci piva iz tržaške pokrajine Sobotna prireditev v občinski vinoteki v Zgoniku je - etimološko vzeto... pravi absurd. Vinoteke so ustvarjene za pokušnjo vina, ne pa piva, kot ga bodo točili konec tedna. Toda: zgoniška vinoteka je nastala tudi za promocijo domačih proizvodov, je na torkovi predstavitvi v prostorih tržaške trgovinske zbornice poudaril župan Mirko Sardoč. In v soboto bodo v vinoteki predstavili samo domača piva, zvarjena v tržaški pokrajini. Zamisel o predstavitvi domačih vin v vinoteki se je že pred nekaj leti porodila občinskemu svetniku Nacionalnega zavezništva Nicoli Guarrinu. Le- tos je postala realnost. Občinska uprava je pobudo soglasno podprla s svojim pokroviteljstvom. V vinoteki bodo svoja piva predstavili štirje obrtniški pivovarji s Tržaškega: pivovarna Cittavecchia Michele-ja Barra s sedežem v zgoniški obrtni coni, pivovarna Tazebao Luciane Glavina iz tržaške občine, pivovarna bratov Angela in Micheleja Campagnola iz Milj in pivovarna Edija Zobca iz Boljunca v dolinski občini. Vsak pivovar bo dal na pokušino tri do štiri različne vrste piva. Prireditev v vinoteki bo popoldne, od 14. do 17. ure, namenjena trgovcem pivskega sektorja za pokušnjo in more- Zgoniška občinska vinoteka bo v soboto prizorišče degustacije domačega piva kroma bitno nabavo piva. Od 17. ure do 23. ure pa bo odprta javnosti. Obiskovalci bodo lahko z vstopnico (25 evrov) poku-sili vse vrste piva vseh pivovarjev, poleg proste pokušnje piva pa se bodo lahko okrepčali s tipičnimi domačimi jedmi, ki jih bo ponudil upravitelj vinoteke Mitja Riolino, domačim kruhom in domačimi sladicami krajevnih pekov in slaščičarjev. Sardoč je poudaril, da gre za prvo tovrstno pobudo na Krasu in namignil, da bi jo lahko v prihodnje razširili tudi na pivovarje z onstran meje, medtem ko je svetnik Guarrino zaželel, da bi pobuda postala tradicionalna. terminali Milje: skupna pobuda levice Včeraj zjutraj so se na tiskovni konferenci v kavarni San Marco medijem predstavili člani omizja miljske levice (predstavniki Komunistične prenove, Slovenskih in italijanskih komunistov, Zelenih in Demokratične levice), ki v Miljah že nekaj mesecev stvarno sodelujejo in skupaj nastopajo na občinski ravni. Na tiskovni konferenci so predstavili javno skupščino z naslovom: »Uplinjevalniki v Tržaškem zalivu: naddržavne politične izbire in problemi teritorija«, ki jo prirejajo v sodelovanju s političnimi subjekti levice iz koprskega. Pobuda, ki bo nedvomno obravnavala aktualna in med ljudmi občutena vprašanja, bo na sporedu jutri 26. oktobra ob 17. uri v dvorani Millo v Miljah. Na skup šči ni bo do so de lo -vali Marko Starman, državni sekretar Republike Slovenije in vodja Medresorske komisije za lokalno samoupravo in regionalno po li ti ko, slo ven ski par la -mentarec stranke SD Aurelio Juri, novinar Franko Juri, odgovorni za ener get sko po li ti ko pri stranki Komunistične prenove Gianni Naggi, tržaški predsednik WWF Dario Predonzan, geolog Livio Sirovich, tržaški predsednik Legambiente Lino Santoro in deželnik tajnik SIK Stoj an Spetič. Prihodnjo sredo polaganje vencev Delegacije VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA se bodo padlih v od-porništvu in v osvobodilnem boju spomnile s polaganjem vencev v sredo, 31. oktobra. Polaganje vencev se bo začelo ob 9. uri pri spominski plošči v Ul. Massimo D'Azeglio, kjer so nacisti obesili štiri partizane. Po obhodu preostalih tržaških spomenikov se bodo omenjene borčevske organizacije poklonile žrtvam v Rižarni. Dekle v zaporu zaradi kraj Preiskava je trajala dva meseca, naposled so dekle, 22-letno M.P., odpeljali v koronejski zapor. Prijeli so jo prejšnjo noč na Stopnišču Winckelmann, skušala je pobegniti s skuterjem, a se ji je namera ponesrečila. Prijavo proti njej je vložil svak skupaj s sestro, potem ko sta v njeni sobi opazila kuverto z belim prahom. Dekle sta namreč gostila, potem ko je izgubila službo (vsaj tako je povedala agentom). Svaku so se zdeli sumljivi tudi stalni nakupi, od mobitelov do digitalnih fotoaparatov in drugih predmetov. Pravila je, da ima spravljenega nekaj denarja, v začetku sta ji verjela. Ker pa se je njeno početje nadaljevalo, se jima je začel porajati sum, da ne govori resnice. Ko so pregledali stanovanje, so našli kopico ukradenega materiala. Med drugim je tudi svaku izmaknila dva draga mobitela, iz raznih trgovin v deželi pa je domov prinesla za okrog 10 tisoč evrov vrednega elektronskega materiala. Poleg tega je nekemu tržaškemu trgovskemu potniku ukradla denarnico, v kateri je bilo okrog 800 evrov. Po mnenju preiskovalcev je ukradeno nameravala preprodati. / SVET Četrtek, 25. oktobra 2007 9 tržaški občinski svet - Poseg župana Roberta Dipiazze Iz železarne uhaja kancerogeni benzopiren Tako izhaja iz dokumenta deželne agencije za okolje Apra V septembru letos so zabeležili na območju škedenjske železarne povprečno po 2,2 nanograma benzopirena v kubičnem metru zraka, to je krepko več od zakonsko določene meje 1 nanograma. Iz podatka deželne agencije za okolje ARPA, ki ga je med sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta posredoval župan Roberto Dipiazza izhaja, da škedenjski industrijski obrat ne le onesnažuje okolja, temveč tudi škoduje zdravju prebivalstva, saj je benzopiren kancerogena snov. A to še ni vse. Pred petimi dnevi je tržaška občina prejela od zdravstvene ustanove dopis o izdaji tako imenovanega integriranega okoljskega pooblastila. Gre za akt, za katerega je zaprosil lastnik železarne, ki je potreben za prilagoditev obrata zakonskim predpisom za preprečevanje onesnaženja. Podjetje predvideva osem posegov na raznih strukturah v železarni, s katerimi naj bi se onesnaževanje -kar se prašnih delcev tiče - znižalo za 45 odstotkov. Iz tehničnega poročila, ki ga je izvedel inž. Marco Boscolo, pa ni mogoče izvedeti, za koliko naj bi se znižalo onesnaževanje z drugimi snovmi in za koliko naj bi se znižalo uhajanje strupenega bencena. Po predvidevanjih bi lahko prišlo do znižanje prašnih delcev šele čez leto dni, oktobra 2009 (!). Na podlagi veljavnih zakonskih predpisov pa bi lahko začeli preverjati znižanje stopnje onesnaženosti šele šest mesecev potem, ko bi bile opravljene vse izboljšave. Po podatkih podjetja naj bi se to zgodilo aprila 2010 (!), kar pomeni, da bi lahko prve podatke o dejanskem znižanju stopnje onesnaženja izračunali in posredovali javnosti šele v začetku leta 2011 (!). Izdati dovoljenje podjetju Lucchi-ni bi pomenilo dovoliti onesnaževanje s kancerogeno snovjo še vsaj za tri dobra leta. Tržaška občinska uprava si kaj takega ne more privoščiti, zato je Dipiaz-za ocenil, da bi se o ukrepih, ki bi lahko dramatično zarezali v tržaško gospodarstvo, dogovoriti vsi dejavniki: ob občini tudi pokrajina, dežela in zdravstveno podjetje. Župan je tudi omenil, kaj bi lahko priskočili delavcem železarne na pomoč, ko bi jih vpisali v dopolnilno blagajno, da bi s prispevkom krili razliko s plačo. Dipiazza pa je opozoril še na eno gospodarsko kočljivo zadevo. Podjetje Sertubi deluje ob železarni, posluje pa z izgubo kakih 5 do 6 milijonov evrov letno, ki jih grupa krije s prihodki iz dru- Škedenjska železarna kroma gih obratov. Ko bi železarno zaprli, bo morali lito železo ulivati s pomočjo električne peči, kar pa bi stalo družbo po 50 evrov vsako proizvedeno tono. V podjetju Sertubi proizvedejo letno po 80 tisoč ton železa, kar pomeni, da bi se letni primanjkljaj povečal na kakih 10 milijonov letno. Res vprašljivo je, ali bi lahko grupa krila tolikšno izgubo. Dipiazza je v svojem poročilu omenil tudi podjetnika Arvedija. Ta naj bi se zanimal za prevzem škedenjske železarne. Župan pa ga ni spodbudil k temu, kajti bilo bi res hudo, ko bi sedaj »požegnal« nakup obrata, čez nekaj časa pa bi ga moral odrediti njegovo zaprtje. Župan je uvodoma poudaril, da se je odločil za poročilo o stanju v železarni, ker postaja zadeva vse bolj dramatična: tako za 500 uslužbencev, ki bi z zaprtjem obrata izgubili delovno mesto, kot za tamkajšnje prebivalstvo. Z njihovim zdravjem se ni mogoče šaliti, saj je dokončno dokazano, da škedenjski obrat škoduje zdravju. Dipiazza je zato predlagal, naj bi politične sile dobro premislile o tem, kar gre storiti. Tako na občinski kot na pokrajinski in deželni ravni, da se ne bi v Škednju ponovilo to, kar se je pred leti v Margheri pri Benetkah. Prvi občan se bo danes sestal s predstavniki podjetja Lucchini, v torek pa bo občinski svet spet razpravljal o železarni in o tem, kaj gre z njo storiti. tržaški občinski svet - Sinoči Minuta molka za Maria Magajno Tržaški občinski svet se je sinoči z minuto molka poklonil spominu fo-toreporterju Primorskega dnevnika Maria Magajne. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je - tudi v imenu ostalih dveh slovenskih občinskih svetnikov, Igorja Švaba (SSkt) in Stefana Ukmarja (LD) - orisal njegov plemenit lik, od dela na radiološkem oddelku tržaške glavne bolnišnice med drugo svetovno vojno in njegovih prvih, zgodovinskih posnetkov vhoda jugoslovanskih čet v Trst do njegovih zadnjih fotografskih pričevanj. Furlanič je omenil prve Magaj-nove korake, ko jo je - zaradi burnih časov - marsikateri njegov fotografski aparat skupil, predvsem pa je podčrtal Mariovo preprosto, a veliko človečnost, ki so jo bralci Primorskega psa leta 2000 poplačali, ko so prav njega izbrali za »človeka stoletja« v zamejstvu. Magajna je bil tega priznanja vesel, predvsem ker so mu ga podelili mladi. Po njegovem odhodu priča o njegovem velikem poklicnem delu na tisoče in tisoče posnetkov Trsta v črno-belem, ki ga sedaj v marsičem ni več, a ostaja neizbrisno vtisnjen na njegovih fotografijah. Gre za zgodovinske dogodke in za utrinke iz vsakdanjega življenja, saj je obojim Mario Magajna posvetil svojo toplo pozornost. Minuto molka v spomin na Maria Magajna so počastili vsi prisotni svetniki in odborniki v dvorani mestne skupščine. Tudi župan Roberto Dipiazza, odborniki in svetniki Nacionalnega zavezništva ter Liste Di-piazze, ki se malo prej niso udeležili minute tišine v spomin na poljskega državljana, ki je umrl v ponedeljek v bližini železniške postaje od mraza. Njega se je spomnil svetnik Stranke komunistične prenove Marino Andolina, njegov spominski govor pa ni bil všeč delu desne sredine. aktualno Schengen: kakšna je usoda policistov? Policijski sindikat Coisp se v tiskovnem sporočilu sprašuje, kakšna usoda čaka italijanske policiste potem ko bo odpravljena t.i. schengenska meja med Italijo in Slovenijo. »Od pristojnih oblasti v Rimu slišimo, da bodo decembra v naših krajih proslave ob padcu meje, ki jih naš sindikat sicer podpira. Sprašujemo pa se, kaj bo s policisti, ki službujejo na državnih mejah v tržaški, goriški in videmski pokrajini«, be re mo v spo ro či lu po li cij ske ga sin di ka ta. Kot smo poročali bodo proslave ob padcu schengenske meje pri nas na programu 22. decembra, mejo pa bodo materialno odpravili dan prej. Osrednja pri re di tev bo v Go ri ci, na Tr žaš -kem pa se bo pobuda odvijala na mejnem prehodu Fernetiči ob sodelovanju Pokrajine in menda vseh občinskih uprav. praprot - Na pobudo Godbenega društva Nabrežina Vztrajno skozi 24 ur na maratonu »pleh glasbe« Publika je v šotoru izkazala pozornost številnim izvajalcem pihalnim orkestrom in ansamblom, ki niso odnehali za vseh napovedanih 24 ur kroma Ko govorimo o glasbi, govorimo o radosti in o dobrem počutju. Ta binom je prav gotovo zaznamoval tudi veliki glasbeni praznik, ki je pretekli konec tedna potekal v Praprotu. 24--ur pleha ali maraton ljubiteljev »pleh« glasbe, kot so praznik poimenovali njegovi prireditelji, člani godbenega društva Nabrežina, je v ogrevani šotor v borovem gozdiču v Praprotu priklical veliko muzikantov. Originalna glasbena pobuda, ki so si jo nabrežinski godbeniki zamislili v sklopu praznovanja 110-letnice ustanovitve svoje godbe, se je po oceni prire- diteljev in udeležencev uspešno iztekla. Od sobote od 19. ure do iste ure v nedeljo se je na odru velikega šotora zvrstilo veliko muzikantov oziroma godbenikov, od vaških veseljakov in ljudskih godcev do skupin narodnozabavne glasbe in pravzaprav vseh, ki radi zaigrajo »eno po domače«. Med drugimi so se publiki predstavili ansambli Domači veseljaki, Direndaj, Mali kraški muzikanti, Jezero, Burja, Veseli pustar-ji, Modri val in številni drugi. Pestro pa je bilo tudi čez noč, saj se niso najbolj vzdržni in vztrajni glasbeniki vdali niti poznim nočnim uram in jo brez počit- ka vlekli tja do 9. ure. Takrat jih je sicer utrujenost premagala in prisilila mirovati nekaj ur... nato pa se je spet ozračje glasbeno ogrelo. Nedeljski dan je bil posvečen predvsem prijateljem ostalih zamejskih godb; godbena društva Breg, Prosek, Viktor Parma, Kras in seveda gostujoča Nabrežina so poslušalcem postregli s krajšimi koncerti. Tudi ko je bilo maratona konec pa je glasba nadaljevala v spremstvu ansambla Modri val. Ob glasbi pa so nabrežinski godbeniki s pomočjo prijateljev in znancev poskrbeli tudi za pogostitev ob dobro založenih kioskih. (sas) 10 Četrtek, 25. oktobra 2007 TRST / rak na dojki - Liga za boj proti raku priredila predavanje Onkologinja Malagoli zaliv Sesljan: lastnik o preventivi in terapijah proti raku umaknil Informacija je najpomembnejša - Obolenje je danes vse bolj ozdravljivo Večinoma ženska publika se je včeraj zbrala v Domu glasbe, da bi prisluhnila predavanju o najpogostejši maligni bolezni žensk, se pravi o raku na dojki. Na pobudo italijanske lige za boj proti raku Lilt je zdravnica na onkološkem oddelku tržaške katinarske bolnišnice Maria Malagoli spregovorila o prepotrebni preventivi in terapijah pri zdravljenju tovrstnega obolenja. Napredek na področju zdravljenja je v zadnjih letih viden, saj opažamo, da je rak na dojkah vedno bolj ozdravljiv. Malagolijeva je najprej opozorila na izredno razširjenost bolezni: 1 ženska na 9 v Italiji zboli za rakom na dojki, 8 na 10 pa jih danes ozdravi. Seveda je pomembno, da odkrijemo prisotnost raka na dojki čim prej, dokler je zatrdina še majhne velikosti: možnost ozdravitve je v tem primeru 95 ali celo 100%. S pomočjo preprostih diapozitivov je zdravnica predstavila najpogostejše vzroke za obolelost, med katerimi je poudarila predvsem starost, prekomerno težo po menopavzi in uživanje alkohola. Nekoliko dlje se je nato zaustavila pri hormonih oziroma estrogenih, ki so močni spodbujevalci rakastih sprememb v tkivu dojke. Publiki je predočila več strategij zgodnje diagnoze, kot so strokovni zdravniški pregledi, mamografija in preprosto samootipavanje, Med včerajšnjim predavanjem v prostorih glasbene šole v ulici Capitelli kroma nato pa prešla na seznam zdravniških posegov, kot je lahko kirurški z odstranitvijo limfnih bezgavk pod pazduho, obsevanje ali radioterapija, kemoterapija, hormonsko zdravljenje in imunološko zdravljenje. Omenila je zdravilo ta- moxifen, ki zmanjšuje nastanek raka na dojkah, a ima tudi nezaželene učinke, kot je na primer rak maternice, na koncu pa pozvala ženske nad 40. letom starosti naj vsako leto opravijo ma-mografijo (rentgensko slikanje dojk). Omeniti velja, da se nadaljujejo brezplačni preventivni pregledi dojk za ženske vseh starosti. Za rezervacijo pregleda se lahko intere-sentke zglasijo na številki 040/398312 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. (sas) pritožbo Družba Protasio e Gervasio, ki je lastnik Sesljanskega zaliva, je umaknila pritožbo na Deželno upravno sodišče. Lastni ki so se pri tožili zo per sklep Dežel ne ga spo me niš ke ga nad -zorništva, ki je razveljavilo gradbena dela v sesljanskem kam no lo mu in torej vsa do vo -ljenja, ki jih je v ta namen izdala uprava župana Giorgia Reta. Upravni sodniki bodo sedaj obravnavali le skupno pritožbo Občine Devin-Nabreži-na in deželne uprave. Obravnava te pritožbe je napovedana za 12. december. Ret je vče raj izra zil upa -nje, da se bodo težave v kam-no lo mu reši le pred sod no ob -ravnavo. Pojasnil je, da občinska uprava dela v to smer. Spo-me niš ko var stvo je dva krat zaporedoma razveljavilo občinske skle pe za grad bena de la v sesljanskem kamnolomu. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 25. oktobra 2007 DARJA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 10.29. Luna vzide ob 17.20 in zatone ob 6.29. Jutri, PETEK, 26. oktobra 2007 LUCIJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,7 stopinje C, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, veter 19 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6(Ul. Diaz 2, tel. 040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »La ra-gazza del lago». AMBASCIATORI - 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«. ARISTON - 16.30, 20.20 »2 giorni a Pa-rigi«; 18.20, 22.15 »Waitress ricette d'amore«. CINECITY - 19.45 «Michael Clayton»; 18.00 »Invasion«; 16.20, 22.00 »Stardust«; 16.05, 20.00, 22.00 »Resident evil: extinction«; 16.30, 19.40, 22.05 »Quel treno per Yuma«; 16.30, 19.30, 22.00 »Molto incinta«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.05, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Ratatouille«. EXCELSIOR - 16.30, 21.15 »Viaggio in India«; 18.20 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Angel - La vita, il ro-manzo«. FELLINI - 16.15, 20.10, 22.15 »Stardust«; 18.15 »Becoming Jane: ritratto di una donna contro«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40 »Slutnja«; 21.00 »Gospod Brooks«; 17.50 »Super hudo«; 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«; 20.10 »Petelinji zajtrk«; 20.30 »Sedem dni skomin«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto in-cinta«; Dvorana 3: 16.30 »Hairspray«; 18.30, 20.20, 22.15 »La giusta distanza«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Resident evil: extinction«; 18.15, 20.30 »SMS - sotto mentite spoglie«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18.le-tom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.20, 18.30 »Ratatouille«; 20.40, 22.30 »Resident evil: extinction«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.15 «Quel treno per Yu-ma«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 5: 17.30 »Stardust«; 19.50, 22.00 »La giusta di-stanza«. JSJ Šolske vesti RAVNATELJ poklicnega zavoda »Jožef Štefan« obvešča starše dijakov, da bodo potekale volitve za izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete jutri, 26. oktobra, ob 17.15 s pristojnostjo profesorjev razrednikov, nato bo sledil roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov. Pričakujemo polnoštevilčno udeležbo. S Izleti 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avsenikom. Javite se najkasneje do sobote, 27. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040-228302 (Marija). SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 040-2024053 in 3484440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič). KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SŠKD TIMAVA Medjevas Štivan in TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata, v nedeljo 28. oktobra 2007, čezmejni pohod po poteh Soške fronte (Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica: 11 km) . Vpisnina znaša 8,00 evrov; vpisovanje na pohod od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici; start pohoda je predviden ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj na koncu pa topli obrok in družabnost za vse udeležence. Toplo vabljeni. AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Moltaller v petek, 2. in soboto, 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348-8012454 in 347-5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji. [H1 Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36. OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matroci 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. Prispevki V spomin na Celeja Sancina darujeta Štefka in Nereo 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Mirka Kalca darujejo Zora in Marija Škabar 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na sorodnika Livia Stocco darujejo Arnaldo z Marijo, Gabriel z Beti, Drejče z Marijo in Marija z Marinom 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na nepozabnega moža in očeta Livia Stocco darujeta Mira in Maja 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Livia Stocce darujejo Ladi z Marinko 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na moža Dušana Guliča in soseda Egista Trento daruje Matilda Gu-lič 50,00 evrov za pihalni orkester Mavrica - Arcobaleno. Ob 25.letnici smrti drage mame in v spomin na njene ljubljene pokojne daruje Julka Caharija 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Ob 35-letnici mamine smrti daruje Marinka Terčon 50,00 evrov za ŠD Sokol. V spomin na Olgo Zobec vd. Komar darujeta Jadranko in Bruna 50,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. H Čestitke Včeraj je slavil 70. letnico rojstva naš član in prijatelj GIORGIO ČESNIK. SKD Barkovlje mu iskreno čestita. Želi mu veliko zdravih let, v krogu vseh, ki ga imajo radi. Dragi DRAGO! Aktiven, zadovoljen še naprej ostani, nenehno sreča hodi naj ob tvoji strani! Vse dobro vsak od nas ti želi, in da se le tisto, česar si želiš, zgodi! Vse najboljše za tvoj 60. rojstni dan ti želijo Ada, Miro, Ester in Janja. Naš godbenik BOŠTJAN MILIČ je zaključil triletni univerzitetni študij. Vse najboljše in še mnogo uspehov mu želijo nabrežinski godbeniki. Dragi nono JOŠKO, danes praznuješ tvoj rojstni dan. Na torti boš imel kar nekaj sveč, nič se ne ustraši, saj ti bova jaz in moja sestrica priskočili na pomoč. Ti boš z nama ponosen, mi dve pa bova v tvojem naročju srečni! Vse najboljše ti kličejo tvoji pupici Josette in Marisol. Zad za kalom smo se podili in DRAGOTA lovili. Danes ga bomo končno ulovili in 60-krat mu nazdravili. Vse naj, naj, naj mu želijo prijatelji iz Padrič. Danes naša prijazna in prida NATAŠA rojstni dan slavi, koliko veš sama ti. Mi pa ti iz srca voščimo vse najboljše in najlepše v življenju in še naprej kot do sedaj, mnogo uspehov v študiju. Tvoji najdražji. Dragi sin in nečak! Abraham je že v daljavo odpotoval, ali vseeno boš ti danes tvoj rojstni dan praznoval, da bi bil zdrav in vesel ter v žepu .... mnogo evrov imel ti želita mama in teta Luči. - Na filozofski fakulteti je uspešno diplomirala iz medkulturnih ved Ivina Druzina Ob pomembnem življenjskem dosežku ji čestitajo mama, očka in brat - Včeraj je diplomirala iz multikulturnih ved Irina Druzina Novopečeni doktorici iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov v življenju PD Slovenec ter fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca Irina Ob pomembnem življenjskem dosežku ti iz srca čestitamo Gigliola, Goran, Mario in Matevž - Na Padričah veselo je doma, ker jih Drago 60 ima. Dolgih, srečnih in prijetnih si naberi dni in sreča ves čas zdravju in zadovoljstvu naj sledi. Tega in še mnogo vsega ti želijo Danica, Barbara, Katrin in Saško - Ob uspešno opravljeni diplomi na tržaški univerzi iskreno čestitajo sodelavcu Primožu Sturmanu vsi na Primorskem dnevniku A s' POT MIRU ««■■M MiKI««* ffi. ITALIJA JTALIA l Na bregovih prelepe Soške doline je v devetindvajsetih mesecih bojevanja izgubilo življenje okrog tristo tisoč vojakov. Njim, a tudi prebivalcem Posočja, ki so doživljali strahote vojn, je posvečena Pot miru, ki so jo junija odprli v Zgornjem Posočju. O njenem nastanku smo se pogovorili z Zdravkom Likarjem, predsednikom Fundacije Poti miru v Posočju, sicer pa tudi načelnikom Upravne enote Tolmin. »Priprave na obeležitev devetdesete obletnice bitke pri Kobaridu so se začele že junija z odprtjem Poti miru, ki poteka od Loga pod Mangartom do Tolmina oziroma Mengor. Razdeljena je na pet odsekov, dolga pa 109 kilometrov. Na njej je šest muzejev na prostem, med katerimi je tudi čezmejni muzej na Kolovratu, ki sta ga skupaj uredili naša fundacija in Gorska skupnost Nadiških dolin. Tu so še številni kulturni in zgodovinski spomeniki, naravne znamenitosti, ki jih je v Posočju prepolno, ter več vojaških pokopališč, saj je v Zgornjem Posočju pokopanih nad petindvajset tisoč vojakov različnih narodnosti, ki so tu pustili svoja življenja. Med temi je tudi velika italijanska kostnica v Kobaridu s sedem tisoč štirinajstimi pokopanimi vojaki.« Dvanajste soške bitke ste se ob sobotni spominski svečanosti, na kateri sta spregovorila obrambna ministra Italije in Slovenije, spomnili tudi z nekaterimi razstavami. »V Kobariškem muzeju smo odprli razstavo Veliki vihar o devetdesetletnici ko-bariške bitke, na sedežu Fundacije Poti miru v Posočju pa razstavo o pravkar začrtani poti. V spomin na konec bojev na soški fronti, na tisti 11. november 1918, ko so prenehale sovražnosti prve svetovne vojne, pa že deseto leto prirejamo tudi spominski pohod h Krnskemu jezeru. Vsako leto se ga udeleži okrog tisoč pohodnikov s številnimi diplomatskimi in vojaškimi predstavništvi.« Kako se je pravzaprav porodila zamisel, da prizorišče vojnih grozot spremenite v spomenik miru? »V Posočju so bile vedno vojne. To je strateško območje, ki vodi iz plodne italijanske ravnice v gorate predele in notranjost Evrope. Vedno pa je bilo tudi obmejno območje in za ta prekleti konfin so se borile številne vojske: ne samo v dvajsetem stoletju, ampak tudi za časa Turkov, Napoleona, tu je bila vojna med Avstrijo in Benetkami, tu so se borili za časa preseljevanja narodov, o čemer pričajo številni arheološki ostanki. Kot nasprotje tem vojnim grozotam in v sozvočju z mirom med evropskimi narodi, smo si zamislili to Pot miru. Njeno odprtje je privabilo številne goste in turiste, saj združuje vrsto vojnih, kulturnih in naravnih spomenikov. Tako kot je Kobariški muzej postal evropski pojem v kulturi, menimo, da bo tudi ta pot postala prepoznavni turistični produkt. In to ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi.« V tem duhu gre najbrž brati tudi vaše zgledno sodelovanje z ljudmi in ustanovami iz Benečije. »Odlično sodelujemo z gorsko skupnostjo-pro loco Nadiških dolin, predvsem z Miho Korenom, ki je zadolžen za turizem in čezmejno sodelovanje: on je srce tega sodelovanja in njemu se moramo zahvaliti za res dobro delo. Sicer pa že desetletja gojimo stike, ne samo na politični, oblastni ravni, ampak tudi med planinci: iz teh pristnih stikov so nastala res čudovita prijateljstva. Tesno sodelujemo, veliko skupaj načrtujemo, na primer tudi skupno pobudo ob padcu meje: z baklami bomo šli do meje na Robiču in jo skupaj prežagali.« Mislite, da se bodo lahko odnosi potem še okrepili in poenostavili? »Ta meja je že danes zelo odprta, njen padec pa bo gotovo povečal občutek svobode, tisto frajnost, kot ji pravijo Benečani. Nedvomno, vse bo še bolj enostavno.« (pd) 1 6 Četrtek, 25. oktobra 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it doberdob - Pridobitev za vaško skupnost, predvsem pa za učence in dijake Z današnjim dnem vstopajo v telovadnico Kmalu se bo zaključila tudi prenova občinskega parka - Prihodnje leto širitev šole Notranjost občinske telovadnice gorica - Poskus goljufije s srečkami Namesto denarja si je nakopala ovadbo V Gorici je včeraj odjeknila vest, da naj bi 23-priseljenka iz ene izmed držav bivše Jugoslavije in z bivališčem v našem mestu na igri »Gratta e vinci« zmagala sto tisoč evrov, a ji jo je triletni sinček scefral. V resnici je šlo za neroden poskus goljufije, ki se ni obnesel, dekle pa si je nakopalo sodno prijavo. 23-letna ženska, ki živi v Gorici že nekaj let, se je v ponedeljek pojavila v trafiki v ulici Garzarolli in obrazložila lastnici, daje odkrila zmagovito srečko, da jo je sredi neprisebnosti zaradi zmage sto tisoč evrov neprevidno pustila v kuhinji in da jo je našel otročič, ki se je nanjo znesel s škarjami. Poskušala naj bi na novo sestaviti srečko, približno tako kot puzzle ali kolaž, in se je z nepopolnim listkom - manjkal mu je srednji del - odpravila v trafiko, zato da bi ji izplačali zmago. »Pravilnik je glede tega jasen: listek mora biti popoln,« pojasnjuje Antonella Temil, lastnica prodajalne v ulici Garzarolli. »Kljub temu sem stopila v stik s konzorcijem za loterijo in preverjala, kaj naj ukrenem.« Iz Rima so ji na- ročili, naj bo srečka izročena poverjeni goriški banki, ki jo bo poslala v Rim za pregled kod, na podlagi katerih bi imela dobitnica pravico do denarja. Temilova je zato napotila »dobitnico« na banko. Naslednjega dne, v torek, pa se je isto dekle zgla-silo v prodajalni časopisov v ulici Mazzi-ni. Navzočim je napovedala, daje priigrala sto tisoč evrov, jim razkazovala fotokopijo srečnega listka in mimogrede kupila tri listke igre na srečo »Un-due-tris«; spet je naznanila zmago, saj naj bi z enim od listkov priigrala sto evrov. Na licu mestu je bil listek podvržen kontroli s posebno napravo, ki pa ni potrdila zmage. Dekle je odšlo z listkom v žepu, prodajalka pa je posumila v goljufijo in se obrnila na kvestu-ro. Medtem je dekle poskusilo ogoljufati tudi trafiko na železniški postaji, kjer pa ji uslužbenka ni izplačala priigranih sto evrov, ker je bil lastnik odsoten. Policisti so izsledili dekle kmalu zatem, ko se je vrnilo v ulico Garzarolli. Odpeljali so jo na kvesturo in zoper njo vpisali ovadbo, z zadevo pa so seznanili tudi finančno stražo. Dolgega čakanja doberdobskih učencev in dijakov, sploh pa občanov, željnih športnih aktivnosti in rekreacije, je konec. Danes bodo v Doberdobu odprli občinsko telovadnico, katere notranjost so dokončno uredili pred par dnevi. Opoldne si bodo športni hram ogledali župan Paolo Vizintin, občinska odbornica Ester Ferletič, ravnateljica večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in Ivan Plesničar, predsednik odbojkarskega kluba Val, ki bo odgovoren za upravljanje novih prostorov. »Telovadnica, ki jo bodo ob šolarjih uporabljala vaška društva, je primerna za razne športne panoge, od odbojke do nogometa in od košarke do rekreacije,« pojasnjuje župan Vizintin in nadaljuje: »V telovadnici bomo lahko obenem prirejali tudi družabne in kulturne prireditve, saj imamo na razpolago posebno prekrivalo, ki bo preprečilo, da bi se pod pokvaril«. Župan razlaga, daje deželno odborništvo Roberta An-tonaza namenilo doberdobski občini dodaten finančni prispevek 80.000 evrov, ki ga bodo uporabili za gradnjo novih zidov telovadnice. Načrtovanje se po županovih besedah se še ni začelo, vsekakor po gradnja zidov ne bo ovirala rednih dejavnosti v telovadnici. »Odprtje toliko pričakovane telovadnice je pomemben dogodek za našo občino, saj bomo odslej zagotovili šolarjem dobre pogoje za pouk telesne vzgoje, obenem pa bomo nudili mladim dodatne priložnosti za športno udejstvovanje in za zdravo pre- bumbaca življanje prostega časa,« poudarja Vizintin in napoveduje, da je v zaključni fazi tudi prenova občinskega parka in športnega igrišča. »Nastaja skupen prostor, ki vključuje telovadnico, park in ploščo za športne dejavnosti,« poudarja Vizintin in pojasnjuje, da bo plošča primerna za kotalkanje, nogomet in razne druge športne aktivnosti, ob tem pa bo razveselila tudi ljubitelje plesa. Ob plošči so namreč zgradili nove kioske, tako da bodo v parku lahko prirejali tudi vaške praznike, šagre, koncerte in kulturne prireditve. Po besedah župana manjka do zaključka gradbenih del le nekaj malenkosti. V parku morajo še namestiti igrala za otroke, za nakup katerih je Zadružna banka Doberdob in Sovodnje zagotovila doberdobski občini prispevek 8.800 evrov, ob tem pa je treba postaviti še nekaj svetil in zgraditi manjši zid ob novem delu Vrtne ulice. Ob zadovoljstvu za odprtje telovadnice in skorajšnji zaključek del v občinskem parku se župan Vizintin že pripravlja na nove izzive. »Prihodnje leto se bo začel postopek za širitev nižje srednje šole, za kar bomo prejeli 600.000 evrov prispevkov, obenem pa se bo pričela obnova občinskega vodovodnega omrežja, ki bo veljala 2.150.000 evrov,« pojasnjuje župan in napoveduje, da bodo prihodnje leto asfaltirali cesto v Brnih in popravili cesto, ki vodi proti novemu do-berdobskemu pokopališču. Predvidena sta tudi posega na pokopališčih v Jamljah in Doberdobu, za katera bi morali v kratkem prejeti finančni prispevek. (dr) sovodnje Kmalu brez tovornih vozil Enrico Gherghetta bumbaca »Na pokrajini razmišljamo o prepovedi tovornega prometa po pokrajinski cesti št. 8, s tem pa nameravamo ugoditi zahtevam občin Sovodnje in Zagraj, ki sta nas opozorili na težave zaradi prehoda tovornjakov sredi naseljenih območjih.« Tako je včeraj povedal pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in pojasnil, da pokrajinski uradi pravkar pripravljajo odredbo s prepovedjo težkega prometa po omenjeni cesti. Na pokrajini hočejo z ukrepom znižati stopnjo onesnaženosti in hrupa, saj ugotavljajo, daje cesta med Sovodnjami in Zagrajem ozka in polna ovinkov, še posebno v zimskih me se cih pa je po ne kod tu di zelo spolzka. Seveda tovornjaki povzročajo nevšečnosti predvsem v naseljih ob cesti; izpušnim plinom je namreč treba prišteti tresljaje in hrup, prehod tovornjakov pa je nevaren tudi za motociklis-te, kolesarje in pešce. Odredba pokrajinske uprave s prepovedjo prometa bi morala biti nared do prvih dni novembra. Po Gherghettovih besedah se bo pokrajinski odbornik za prevoze Maurizio Di Matteo v prihodnjih dneh srečal s predstavniki avtoprevoznikov, ki so že izrazili negodovanje nad napoved-no odredbo. Po njihovem mnenju je namreč ukrep nepotreben zaradi nizkega števila tovornih vozil, ki vozijo skozi Sovodnje in Zagraj. Pred dnevi je pokrajinska uprava izrazila tudi namen, da bi prepovedala prehod tovornjakov po središču Zagraja. (dr) gorica - Pokrajina in občine sestavljajo seznam zahtev za deželo gorica - Gherghetta prerazporedil resorje Vozel tržaške bolnišnice Mari.černic.tudi Romano:»Spojitev ne sme zadevati le tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja, pač pa tudi Katinaro« »Spojitev ne sme zadevati zgolj tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja, pač pa tudi katinarsko bolnišnico.« Resolucijo z omenjeno zahtevo je skoraj soglasno pred par tedni izglasoval goriški občinski svet, to prepričanje pa je goriška občinska odbornica Silvana Romano potrdila na torkovem srečanju med pokrajino in občinami, kije bilo posvečeno reformi deželnega zdravstva. Zasedanje sta vodila predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in tržiška občinska svetnica Barbara Zilli, med prisotnimi predstavniki posameznih občin pa je bil tudi sovodenj-ski občinski odbornik Slavko Tomsič. Na srečanju so vzeli v pretres seznam zahtev, na podlagi katerih se bo v zvezi z reformo deželnega zdravstva delegacija pokrajine in občin pogajala z Illyjevo vlado. Prisotni so se strinjali z županom iz Krmina Lucianom Patat, daje treba zagotoviti nadaljnje delovanje obstoječih ambulant po posameznih občinah, pristali pa so tudi k zahtevi občine Tržič, da naj se v tržiški bolnišnici razvija projekt o raziskovanju rakastih tvorb, ki jih povzroča izpostavljenost azbestu. Na srečanju se je zapletlo pri vprašanju, ki zadeva spojitev tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja s katinarsko bolnišnico. Resolucija goriške občine namreč predvideva omenjeno spojitev, resolucija tržiške občine pa ne. Romanova je na zasedanju poudarila, da ne more odstopati od volje goriškega občinskega sveta, kije skoraj soglasno odobril sklep z zahtevo po spojitvi obeh zdravstvenih podjetij in katinarske bolnišnice. Za uskladitev različnih mnenj bo tako potrebno še eno srečanje, ki bo potekalo v prihodnjih dneh. (dr) kmetijstvo in energija S srečanja v Pokrajinskih muzejih bumbaca V pokrajinskem odboru je včeraj prišlo do prerazporeditve resorjev, kije bila sicer že napovedana pred nekaj meseci. Predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta bo po novem pristojen tudi za komunikacijo in transparen-co v upravljanju, za kar je doslej bila odgovorna podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, ob tem pa bo še naprej skrbel tudi za splošne zadeve. Aktivne in produktivne dejavnosti je Gherghetta »predal« odborniku Marinu Visinti-nu, kmetijstvo, energetske politike in biogradnjo odbornici Mari Černic, promocijo rekreacijskih in športnih dejavnosti pa odbornici Sari Vito. Za stanovanjske politike bo odslej namesto odbornika Maurizia Salomonija skrbela odbornica Rita Morsolin, odborniku Mauriziu Di Matteu pa so bile zaupane novi pristojnosti pokrajine, tako da bo odgovoren tudi za državne periferne urade in za civilno motorizacijo. Novo odborništvo je bilo zaupano tudi Sari Vito, ki bo od slej skrbe la še za pro gra mi -ranje posegov skupaj z deželo FJK in medobčinskimi zvezami ASTER. Edini odbornik, ki ga niso doletele spremembe resorjev, je Marko Marin-čič; še naprej bo tako upravljal področje mednarodnih in čezmejnih odnosov, kooperacije in politike miru, prostorsko načrtovanje in civilno zaščito. Mara Černic je ob novih resorjih od umestitve uprave dalje odgovorna za okolje, pokrajinski sistem ravnanja z odpadki, gorske skupnosti, lov in ribištvo, Licia Morsolin za enake možnosti, vprašanja mladih, socialne politike in prostovoljna združenja, Sara Vito za proračun in osebje, Maurizio Di Matteo za promet in prevoze, Maurizio Salomoni za vzgojne dejavnosti, javne in šolske gradnje, univerzo, inovacijo in pokrajinsko premoženje, Roberta Demartin za kulturo, turizem in jezikovne skupnosti, Marino Visintin pa za delo, socialno kooperacijo in izobraževanje. S prerazporeditvijo nalog je Gherghetta razbremenil sebe predvsem skrbi za energetska vprašanja in kmetijstvo, ki sta zahtevna resorja in se jima bo po novem posvečala Černičeva. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. oktobra 2007 17 gorica - Na županstvu sprejem in srebrn pečat za nagrajene vinogradnike Goričani v vrhu lestvic s proizvajalci najboljših vin Najvišje ocene so letos dobila posestva La Castellada, Dario Prinčič in Joško Gravner gorica - Volčič Vračanje Rusije Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci bo jutri ob 11. uri okrogla miza z naslovom Se Rusija vrača?, ki jo prireja goriški inštitut za pogajalstvo. Razpravo bo vodil docent Tržaške univerze Pier Giorgio Gabassi, protagonista pa bosta bivši senator in evroposlanec Dimitrij Volčič in veleposlanik Silvio Fagiolo. Na podlagi izkušenosti in globokega poznavanja Rusije bosta Volčič in Fagiolo pojasnila Putinove politične poteze in značilnosti države, ki si ponovno utira pot na mednarodnem prizorišču. Inštitut za pogajalstvo je bil ustanovljen julija letos na pobudo Fundacije Goriške hranilnice in univerzitetnega konzorcija, njegov namen je ovrednotiti čezmejno vlogo Gorice v raziskovanju mednarodnih odnosov, cilj pa uresničiti študijsko delavnico na področju mednarodnega, gospodarskega in sindikalnega pogajanja. Z jutrišnjim predavanjem bo inštitut začel svojo dejavnost. Na policah knjigarn in prodajaln časopisov se pojavljajo številni vinski vodniki, ki vedno večjemu številu ljubiteljev dobre kapljice pomagajo pri izbiranju, degus-tiranju in seveda nakupovanju vina. Dežela Furlanija-Julijska krajina si skupaj z Venetom deli tretje mesto za vinorodnima orjakoma Toskano in Piemontom, v njej pa so Brda daleč najbolj kakovostno področje. Ko omenimo Brda, takoj pomislimo na Krmin, Števerjan, Koprivno in Oslavje, pogosto pa pozabljamo, da so griči z Oslavja zaobjeti v goriško občino. Okoliš se je nekoč imenoval Goriška Brda (»Collio Go-riziano«), predvsem iz marketinških razlogov pa je zatem opustil naziv »Goriška« in so ostala samo »Brda«, kar je Gorici odvzelo pomen, ki ga je v zgodovini imela v povezavi z vinom. Še sami večkrat pozabljamo, da tudi Gorica sodi v sam vrh kakovostnih vinorodnih okolišev. Poleg vrhunskega predela - Oslavij -, ki nam ga ves svet zavida, so v mejah goriške občine še vinogradi v Štmavru, Podgori, Ločniku, Gradi-ščuti, Štandrežu in tudi v severnem delu mesta. V Gorici domujejo vrhunski vinarji, na ozemlju goriške občine obdeluje trte tudi več prvovrstnih števerjanskih vinogradnikov. Kakovost goriških proizvajalcev potrjujejo iz leta v leto številna priznanja, ki jih podeljujejo revije celega sveta, zelo visoko pa se uvrščajo tudi na lestvicah vinskih vodnikov. Zato je goriški župan Etto-re Romoli včeraj pripravil sprejem in v ob- činsko hišo povabil goriške vinarje, ki so letos dosegli zavidljiva priznanja v vodnikih »Vini d'ltalia 2008« (izdajata jo Gambero Rosso in Slow Food), »ViniBuoni d'ltalia« (TCI) in »- I Vini d'ltalia 2008« (skupina L'Espresso). Najvišje ocene so letos dobili Bensovo posestvo La Castellada (prisoten je bil Štefan), Dario Prinčič za Sauvignon letnika 2004 in Joško Gravner z rdečim vinom Rujno letnika 1997, z edinim rdečim vinom iz naše dežele, kije doseglo tako visoko priznanje. V reprezentančni dvorani županstva pa so bili prisotni tudi Aleš Figelj iz kleti Fiegl, Damijan Podveršič, Boris Primosig iz kleti Pri-mosic in Virginia Attems iz istoimenskega vinarskega podjetja, ki je sedaj v lasti tos-kanskega vinskega mogotca Frescobaldija. Vsem je Romoli podelil srebrni mestni pečat iz štirinajstega stoletja za dosežke in za prispevek k razpoznavnosti Gorice. Nagrajevanja na občini in kasnejšega sprejema v prostorih hotela Entourage na trgu Sv. Antona, kjer pa žal ni bilo dano degustirati vin nagrajenih vinogradnikov, so se med drugimi udeležili tudi častni predsednik konzorcija Collio Marco Felluga, predsednik in direktor istega konzorcija Caccese in Bian-chi, direktor videmsko-goriške sejemske ustanove Maurizio Tripani, predstavnik Trgovinske zbornice Walter Blasig in predsednica turističnega vinskega gibanja dežele FJK Elda Felluga. V včerajšnji sprejem na županstvu je uvedel Stefano Cosma, ki je znan zaradi pu- Goriški vinogradniki z mestnimi upravitelji na včerajšnjem sprejemu bumbaca blicističnega in raziskovalnega dela na vinarskem področju, obenem pa vodi tiskovni urad goriške mestne uprave. Podal je zgodovinski presek sedanje proizvodnje na občinskem ozemlju, kjer izstopajo še drugi vinarji, kot so Radikon, Grion in posestvo Castel San Mauro, po lastni izbiri ali presoji ocenjevalcev pa letos niso bili zabeleženi v seznamih najboljših italijanskih vin. Odbornik za kulturo in turizem Antonio Devetag je dejal, da kot Goričan s ponosom prisostvuje izročitvi zasluženega priznanja goriškim vinarjem, župan Romoli pa je spomnil, da je vodilo njihove politike ovrednotenje Gorice in njenih biserov, med katere moramo prišteti vrhunska vina, sad zemlje ter truda in izkušenega dela proizvajalcev. Gorica si želi turističnega razvoja ter dobršen delež krajših počitnic je iz leta v leto vse bolj usmerjen v enogas-tronomski in kulturni turizem. To sta področji, na kateri lahko Gorica stavi, kot so dokazali nagrajeni vinogradniki, seveda v navezi z obnovo mestnega središča. Nihče pa ni omenil - tu se sicer začenja politična igra -, daje velika večina nagrajencev kot tudi večina vseh, ki se v Gorici posvečajo enogastronomiji, slovenskega rodu. Slovenci smo sestavni del mesta in na nekaterih področjih, predvsem na tistih, ki so neposredno povezana z zemljo, bolj domači. Ta naša prisotnost in odličnost je lahko adut, ki ga gre izkoristiti tudi v turistične namene. Upati je, da se bodo tega zavedali tudi pri sedanji goriški upravi. krmin - Festival Odmevni Jazz & Wine Krmin ponuja v teh jesenskih tednih vrsto izredno zanimivih pobud. V vinote-ki se uspešno nadaljuje razstava z naslovom Vinske zvrsti v svetu, v istih prostorih potekajo tudi degustacije deželnih vin, ki so bila nagrajena s tremi čašami revije Gambero Rosso. Briško mestece pa bo danes in do nedelje zaživelo v znamenju vina in glasbe. Občinsko gledališče bo osrednje prizorišče desetega festivala Jazz & Wine of Peace, ki bo z dogodki napolnil še druge kotičke Krmina in privabil več tisoč ljudi. Letos bo festival trajal dan več, začenja pa se danes. V najbolj zanimivi jazz festival dežele FJK bo ob 18. uri uvedla domača skupina Gone with the swing big band. Zaigrala bo na trgu pred občinskim gledališčem po vzletu pisanih balončkov, ki bodo »obarvali« odprtje festivala ob nazdravljanju z Vinom miru, pridelanim v krmin-ski zadrugi, ki od samega začetka stoji ob strani festivalu Jazz & Wine. Pri združenju Controtempo, ki je organizator prireditve, so so v duhu stilne svobode in etno-jazza, ki sta zanje značilna, izbrali za prvi koncertni večer dve zelo zanimivi skupini. Ob 20.30 se bo predstavil trio francosko-španskega kontrabasista Renauda Garcie-Fonsa, ki ga dopolnjujeta še živahni flamenkovski kitarist Antonio »Kiko« Ruiz in tolkač Pascal Rollando. Virtuoz glasbila Garcia-Fons je poznan tudi po nenehnem iskanju in eksperimentiranju mešanja ritmov in melodij iz različnih krajev sveta, od zvokov Andaluzije do Indije, od jazza do bližnjega vzhoda. Drugi nocojšnji koncert, ki ga bo v živo predvajala tretja radijska mreža RAI v programu Radio 3 Suite, se bo začel ob 22.30 z nastopom tričlanske zasedbe Tri-o3. Andrew Cyrille na bobnih, saksofonist Oliver Lake in kontrabasist Reggie Workman so med najboljšimi predstavniki glasbenega gibanja »free«, ki je bilo avantgarda v letih šestdeset in sedemdeset minulega stoletja in je pretreslo dotedanja dokaj standardna pravila jazza. Po osrednjem dogajanju v gledališču se bo festival nadaljeval z Round Midnight koncerti; note bodo nocoj spremljale požirke v gostilni Al Cantuccio in v lokalu Jazz & Wine Le bar. Jutrišnji program krminskega festivala ponuja verjetno najbolj pričakovana koncerta. V neobičajnem poznopopoldan-skem času bo ob 18.30 na oder občinskega gledališča stopil trio v sestavi Marc Copland (klavir), Gary Peacock (dvojni bas) in Bil - l Stewart (bobni), ob 21.30 - tudi tokrat z neposrednim radijskim prenosom na valovih tretje državne radijske mreže - pa bo zaigral klarinetist Don Byron v sestavi Ivey Divey Tria. (aw) štandrež - Podjetje Aerostudi ima sedež v ulici Gregorčič ter načrtuje in izdeluje vesoljske aparature Iz Gorice z Discoveryjem v vesolje Z večletnim delom so prispevali k sestavi novega modula Harmony oz. Nodo 2, ki bo omogočil dograditev Mednarodne vesoljske postaje Raketoplan Discovery, ki so ga v torek ob 17.38 po italijanskem času izstrelili iz oporišča Cape Canaveral na Floridi in je namenjen na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), je v vesolje »ponesel« tudi Gorico. Raketoplan ameriške agencije NASA z Italijanom Paolom Nespolijem v posadki prevaža namreč nov modul, ki so ga krstili z imenom Harmony ali Nodo 2 in ga je izdelalo podjetje Thales Alenia Spazio iz Tu-rina. Nastal pa je s tehnološkim prispevkom podjetja Aerostudi, ki ima sedež v ulici Anton Gregorčič, v industrijski coni pri Štandrežu. Modul bodo priključili vesoljski postaji in bo omogočil, da bodo povečali število astronavtov in nanj priklopili module z znanstveno opremo ZDA (Destiny), Evrope (Columbus) in Japonske (Kibo). Naknadno bo služil kot vezni člen za druge strukturne elemente vesoljske postaje, na primer za njeno robotizirano »roko«. Novi modul, ki je valjaste oblike, dolg 7 metrov s premerom 4,6 metra in ob vzletu težak 14 ton, bo nudil stalno bivališče za dodatne štiri astronavte ter vseboval sistem za prečiščevanje zraku in vode. Od leta 1998 dalje je na različne načine k njegovi sestavi prispevalo goriško podjetje Aerostudi. Njegovo osebje je načrtovalo t.i. omare z opremo, ki omogoča delovanje modula (1998-2003), dalje sistem za nadziranje termičnih in okoljskih razmer (2000-2001) ter sistem za zaščito pred meteoriti (2000-2002). V Gorici so še izdelali načrt notranje strukture, ki v modulu ločuje bivališče astronavtov od tehnoloških naprav; poleg načrtovanja so omenjeno strukturo izdelali, preverjali njeno delovanje, jo vgradili v modul in testirali v oporišču Cape Canaveral. Podjetje Aerostudi bo 30. oktobra dopolnilo 18 let. Imelo je sedež v Miljah pri Trstu, pred poldrugim letom se je priselilo v Gorico, zaposluje pa okrog 15 oseb, večinoma iz goriške in tržaške pokrajine. Za programe Nodo 2 odgovarja inž. Paolo Va-gliasindi, poverjeni upravitelj podjetja pa je inž. Rolando Parmesani, ki pravi, da iščejo čvrste finančne partnerje, saj izdelujejo nove sisteme in se dodatno uveljavljajo med nabavitelji vesoljskih naprav. (ide) Na levi je viden sistem za zaščito pred meteoriti na modulu Nodo 2, na desni pa osebje goriškega podjetja vgrajuje v modul naprave v Kennedy Space Centru na Floridi foto aerostudi 18 Četrtek, 25. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR Volitve na šoli Trinko / nova gorica - Slovenski gasilci nudijo italijanskim kolegom teleskopsko ploščad S čezmejnim sporazumom do učinkovitejšega ukrepanja »S padcem meje bomo delovali kot eno mesto in z italijanskimi kolegi kot ena enota« Pr°šnje za prueh°d ,voz'' • J J -J Prošnje za prehod vnzil nn nlr Ravnateljstvo nižje srednje šnle Ivan Trink v Gorici obvešča, da bodo v ponedeljek, 29. oktobra, z začetkom ob 17. uri na šoli v ulici Grabizio potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem stanje razreda. Ravnateljstvo vabi starše, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Novogoriški in goriški poklicni gasilci dobro sodelujejo. To uradno počenjajo od leta 1991, sedaj pa želijo te sinergije izboljšati s pomočjo protokola o čezmejnem sodelovanju pri požarih in nesrečah v 20-kilometrskem obmejnem pasu. V začetku lanskega leta podpisani protokol o sodelovanju ob naravnih in drugih nesrečah med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter deželo Furlanijo-Julijsko krajino že dovoljuje čezmejno sodelovanje, novi sporazum pa bo omogočil še učinkovitejše ukrepanje na obmejnem območju. Izboljšanju sodelovanja dela gasilcev je bil namenjen projekt varstva okolja v Novi Gorici (VONG 2005), za katerega je no-vogoriški javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost pridobil leta 2005 sredstva iz evropskega sklada Interreg. Cilj projekta je zmanjšati posledice požarov in drugih nesreč na ljudeh in na širšem območju ob meji, kar je v skladu s smernicami trajnostne-ga razvoja čezmejnega območja. V sklopu projekta so novogoriški gasilci decembra 2005 pridobili teleskopsko reševalno ploščad, ki seže 37 metrov v višino in ki omogoča hitro reševanje z višin, na voljo pa bo tudi gasilcem iz sosednje Gorice. Doslej so s pomočjo ploščadi opravili 20 vaj, devetkrat pa so z njo tudi sodelovali pri reševanju: gasili so požar na objektu, reševali padalce z dreves, iskali pogrešano osebo in sanirali drevesa po neurjih. Pridobitve novo-goriških gasilcev so veseli tudi v Gorici. Na voljo je namreč za intervencije na goriški strani meje, saj so sredstva Evropske unije za njen nakup pridobili tudi v ta namen. »K sreči je doslej v Gorici še ni bilo potrebno uporabiti,« pojasnjuje Simon Vendra-min, poveljnik novogoriške gasilske enote. Teleskopska ploščad z dodatno opremo je veljala 587 tisoč evrov, 53 odstotkov investicije sta pokrili Evropska unija in Slovenija, razliko pa občini Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba, ki sta ustanoviteljici javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost Nova Gorica. Pomoč pri prijavi na razpis na evropski projekt pa je vseskozi zagotavljala Regijska razvojna agencija severne Primorske. Pomagajo tudi čez mejo Sodelovanje med gasilskima enotama iz Gorice in Nove Gorice se je začelo pred petnajstimi leti. »V začetku so bile razmere drugačne kot so sedaj. Vendar smo kljub zaostrenemu prehodu meje začeli s stiki in izvedli prva srečanja,« se spominja Vendramin. Sodelovanje se je v zadnjih štirih letih še poglobilo, gasilci z obeh strani meje se udeležujejo skupnih vaj in se redno srečujejo, najpomembneje pa je, da sodelujejo pri intervencijah, zlasti na obmej- Novo teleskopsko ploščad so nakupili s prispevkom Evropske unije foto k.m. foto k.m. nem pasu. »Tako smo v zadnjih treh letih skupaj sodelovali pri štirih dogodkih: goreče tovorno vozilo na mejnem prehodu Vrtojba so pogasili italijanski kolegi, pred letom dni smo sodelovali pri gašenju požara v Mirnu, ki je prestopil mejo, pred približno pol leta smo skupaj gasili požar na Sabotinu, pred mesecem dni pa so pri prometni nesreči na cesti Solkan-Plave italijanski kolegi priskočili na pomoč s svojim tehničnim vozilom,« našteva Vendra- min. »S padcem meje bomo kmalu delovali kot eno mesto in upam, da bomo tudi z italijanskimi kolegi še naprej delovali kot ena enota,« dodaja poveljnik novogo-riških gasilcev. Svoje dosedanje sodelovanje bi radi gasilci z obeh strani meje tudi formalizirali s podpisom dogovora o sodelovanju med gasilskimi čezmejnimi enotami. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije, slovensko ministrstvo za obrambo in civilna zaščita Furlanije-julijske krajine so sicer že podpisali protokol o čezmejnem sodelovanju, omenjeni dogovor med goriškimi in novogoriškimi gasilci bi ga na čezmejni ravni še poglobil. Z njim želijo gasilci iz obeh Goric povečati učinkovitost v primeru požarov, prometnih nesreč v cestnem in železniškem prometu, izlitja nevarnih snovi, naravnih nesreč, in pomoč pri iskanju pogrešanih oseb. Dogovor bi zajemal območje dvajsetih kilometrov ob meji, desetih kilometrov v notranjost Slovenije in desetih na italijanski strani. Protokol bi na slovenski strani podpisala novogoriška mestna občina kot ustanoviteljica javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost, na italijanski strani pa minister za notranje zadeve. Obe zainteresirani strani upata, da se zadeva ne bo zataknila zaradi administrativnih ovir in da bo do podpisa prišlo v prihodnjem letu. Sodelovanje kljub razlikam »Ko nam je leta 2005 slovenska stran predlagala dogovor o sodelovanju in o partnerstvu pri nabavi opreme, me je ravno zaradi različne organiziranosti gasilskih služb v obeh državah najprej obšel dvom. Za nabavo naše opreme je namreč odgovorna izključno država. Vendar nismo dolgo oklevali in smo kmalu stopili v dogovor s slovensko stranjo. Želimo, da bi kolektivno delovali in imeli skupen servis, kar bo še posebej lažje potem, ko pade meja. Takšnega vozila s teleskopsko ploščadjo, kot ga imajo kolegi iz Nove Gorice, mi nimamo, zato smo zelo veseli možnosti sodelovanja,« je povedal Doriano Minisini, poveljnik goriških gasilcev, ki je izrazil tudi veselje nad že obstoječim sporazumom na državni ravni. »Še tako moderna ploščad pa ne bo koristila, če ne bomo imeli zagotovljenega dostopa do objektov v mestu. Ti so največkrat zaparkirani ali pa imamo onemogočen dostop zaradi zapornic pred parkirišči,« opozarja Anton Petrovčič, direktor gasilske enote Nova Gorica. Po uredbi o požarnem redu bi morala vsaka stavba imeti omogočen dostop za reševalna, gasilska in policijska vozila. V Novi Gorici imajo reševalne službe težave predvsem pri dostopu do stanovanjskih blokov na Cankarjevi in Gradnikovi ulici. Tudi v Gorici se predvsem v starem mestnem jedru srečujejo z istim problemom, je pojasnil Minisini. V Novi Gorici bodo zato v bodoče skušali intervencijske poti v sodelovanju z občino vsaj označiti in jih s pomočjo mestnih redarjev tudi nadzorovati. Katja Munih Prošnje za prehod vozil po pločnikih oz. za prepoved parkiranja pred vhodom posameznih poslopij je na pristojnih uradih goriške občine mogoče vložiti do 31. decembra. Določilo vsebuje sklep občinskega odbora, ki so ga sprejeli na torkovem zasedanju. Cattanijev Rabdomant V Kinoateljejevem nizu Gorica Kine-ma bodo danes ob 17.45 in 20.45 v Ki-nemaxu na Travniku vrteli film »Il rab-domante« (Rabdomant) italijanskega režiserja Fabrizia Cattanija. Ker je pri distribuciji svojega prvenca »Quelle piccole cose« naletel na številne težave, se je ob svojem drugem filmu odločil za originalno pot. Uresničil ga je s pomočjo družbe The Coproducers, neke vrste zadruge, kjer ni pravega pro-ducenta, pač pa vsi, ki so pri filmu kakorkoli sodelovali (s financiranjem, z delom, umetniškim svetovanjem...), dobijo delež od avtorskih pravic. Rezultat je film poln sugestivnosti, ne primanjkuje pa mu niti izvrstnih komičnih trenutkov. V zgodbi nastopa kot junak tudi Bazilikata s svojimi pustimi pokrajinami. Takšen način predstavitve kraja, figur in navad se ujema tako s pravljičnim tonom zgodbe kot tudi z značilnostmi westerna, ki pridejo do izraza ob koncu filma. Picco o miru in terorizmu Inštitut za mednarodno sociologijo ISIG prireja danes ob 17. uri v občinski sejni dvorani v Gorici predavanje visokega diplomatskega predstavnika Giandomenica Picca z naslovom »Od Indijskega oceana do Sredozemskega morja, od terorizma do miru in obratno. Kaj se spreminja?«. Picco, ki je že bil generalni podtajnik OZN in pogajalec pri odhodu ruskih vojakov iz Afganistana, je obenem predsednik goriškega sociološkega inštituta. Naslikali so prihodnost V paviljonu HIT-ovega poslovnega centra v Novi Gorici so včeraj odprli razstavo izbranih slik v okviru mednarodnega humanitarnega projekta »Paint a Future« z naslovom Naslikati prihodnost. Slikarji z različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok, v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti; razstava bo na ogled bo 30. novembra, vsak dan med 10. in 19. uro. nova gorica - Predstavitev zbornika Ivan Trinko evropski človek nova gorica-šempeter - Primorski športniki vlečejo črto S kredo proti odvisnosti Svarijo pred mamili, alkoholom, kajenjem in internetom - Danes bodo povezali Sežano in Divačo V okviru pobud, ki pod skupnim naslovom V Trinkovem duhu potekajo na Goriškem, bodo danes v Novi Gorici predstavili zbornik »Msgr. Ivan Trinko (1863-19549) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami«. Trinko je bil dušni pastir in teolog, obenem se je ukvarjal z literaturo, glasbo, filozofijo, prevajalstvom, geografijo, aktivno politiko in še z marsičem drugim, saj je bil med beneškimi Slovenci predvsem narodni buditelj. Svojemu delovanju je skušal dajati dva osnovna predznaka, verskega in narodnega. Leta 2004 so 50-letnico njegove smrti obeležili s posvetom, ki je potekal ravno na temo njegovega spodbujanja dialoga med kulturami. Namen strokovnega srečanja je bil zbrati ugotovitve izvedencev, ki so preučevali Trinkovo delo in zapuščino, v prepričanju, da ostaja še marsikaj neodkritega v njegovem delu in življenju in da je treba Trinkov izziv v novih in sodobnih oblikah ponuditi vsem Slovencem, ne samo v videmski pokrajini. Tedanje pobude, ki so bile posvečene Trinku, niso zato bile komemorativne narave, saj so stremele k temu, da bi zlasti mladi spoznali Trinka in se v njem prepoznavali, v kolikor je bil človek dialoga, navezan na svoje korenine in hkrati odprt do drugih kultur. Bil je evropski človek, bi lahko danes trdili. Zbornik, ki ga bodo danes ob 18. uri predstavili v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, prinaša predavanja in druge vsebine s posveta. Slikovno gradivo je zajeto tako iz Trinkovega literarnega in znanstvenega dela - pisma, besedila, partiture - kot tudi iz njegovega vsakdanjega življenja skozi redke osebne predmete, ki jih družina še hrani. Priložen je dvd, ki osvetljuje vsakdanjost te plemenite slovenske osebnosti. O zborniku bodo spregovorili Roberto Dapit, Živa Gruden in Michele Obit, sodelovali pa bodo avtorji prispevkov. Splet Trinku posvečenih pobud prirejajo kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, Bevkova knjižnica iz Nove Gorice in knjižnica Damir Feigel iz Gorice. S črto bodo simbolno povezali Novo Gorico s Koprom foto k.m. Izpred sodišča v Novi Gorici so včeraj na pot krenili primorski športniki, ki bodo do jutrišnjega dne na ulicah in cestah risali črto s kredo in tako simbolno povezali Novo Gorico in Koper, s tem pa celotno Primorsko v boju proti odvisnostim. Znane primorske športnike, plesalko Danijelo Batagelj, ka-jakaša Uroša Kodeljo, odbojkarja Sama Miklavca, maratonca Marka Severja in kanuista Dejana Stevanoviča, sta v Novi Gorici sprejela župan Mirko Brulc in ravnatelj novogoriške gim- nazije Bojan Bratina. Nato so športniki pot nadaljevali in s črto povezali Novo Gorico in Šempeter. Črta, ki povezuje, je obenem tudi simbol široke kampanje Potegni črto čez odvisnost, ki svari pred odvisnostmi od mamil, alkohola, cigaret in prekomerne rabe interneta. V Šempetru sta športnike pričakala podžupan Zvonko Mavrič in Slavica Bragato, ravnateljica osnovne šole Ivana Roba. Primorski športniki bodo pot nadaljevali danes, ko bodo s črto povezali Sežano in Divačo. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. oktobra 2007 19 gorica - Dogodek v Kulturnem domu Vpeljani duo s »tanguitom« Glasbenika bosta predstavila novo cd-ploščo Paola Chiabudini in Aleksander Ipavec s svojima inštrumentoma kroma »Un tanguito para pao« je naslov novega cd-ja, ki ga bosta Paola Chiabudini in Aleksander Ipavec predstavila oz. zapela v goriškem Kulturnem domu v torek, 30. oktobra, ob 20.30. Vpeljani duo, ki ga sestavljata pianistka in harmonikar s koncertnimi izkušnjami po Italiji, Sloveniji in Avstriji in drugod, bo ponudil posebno glasbeno doživetje s skladbami Piazzolle, Gal-lianija in Ipavca. Na goriškem odru se jima bosta pridružila Piero Purini (saks) in Matej Špa-capan (trobenta). Koncert prireja Kulturni dom v sodelovanju z zadrugo Maja, sodi v okvir glasbenega festivala Across the Border 2007, za vstop pa bo treba odšteti pet evrov. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. km). Vpisnina znaša 8 evrov; vpisovanje od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici, start ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj in ob koncu topli obrok ter družabnost. □ Obvestila U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Il Rabdomante«. Dvorana 3: zaprta. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 18.30 »Ratatouille«; 20.40 -22.30 »Resident Evil: Extinction«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 5: 17.30 »Stardust«; 19.50 -22.00 »La giusta distanza«. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Zavadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Brolo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. M Izleti 6. POHOD NA GLOBOČAK bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 11. uri v spomin žrtvam 1. svetovne vojne kambreško-srenjskih vasi in vsem žrtvam vojn; zbirno mesto pri balinišču na Kam-breškem ob 10.30. SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN IN TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata v nedeljo, 28. oktobra, čezmejni pohod po poteh Soške fronte: Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica (11 ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA vabi mlade glasbenike, naj se pridružijo orkestru katedrale. Prvo srečanje bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 11.30 v župnijski dvorani Pastor An-gelicus; informacije in vpisovanje v uradu župnije v ul. Rabatta 18 v Gorici med 16. in 18. uro ob delavnikih (tel. 0481-530193). DRUŠTVI TRŽIČ IN RONKE organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca DAosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Duca DAosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Luciji Germani (tel. 0481-474191). KD DANICA organizira občni zbor danes, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). MESEČNI SEJEM v organizaciji Kra- jevne skupnosti Nova Gorica bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici 25. in 26. oktobra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, anagrafski urad zaprt. OBČINA GORICA obvešča, da bo urad pogrebnih služb ob pokopališču odprt do 2. novembra med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30. Med 26. oktobrom in 2. novembrom bo na glavno pokopališče prepovedan dostop avtomobilov. Za občane, ki imajo težave s hojo, bo po naročilu v uradu pogrebnih služb v ul. Trieste 329 (tel. 0481-20733) na razpolago občinski kombi, ki bo vozil vsako 20 minut. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. SPDG obvešča, da se vpisovanje za martinovanje dokončno zaključi danes, 25. oktobra. Sedež bo odprt od 19. do 20. ure. SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v novo-goriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712(Andrej). UISP, ZVEZA FISO FVG, ŠZ NOVA GORICA IN NOVOGORIŠKI ORIENTACIJSKI KLUB prirejajo v petek, 26. oktobra, orientacijski pohod s startom ob 9.30 s trga pred Severno postajo v Novi Gorici. Štiristo dijakov slovenskih in italijanskih nižjih in višjih srednjih šol bo prečkalo mejo med Gorico in Novo Gorico in odkrivalo obe mesti. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo ob ponedeljkih od 18. do 19.30 plesna delavnica po metodi plesne terapije Marie Fux, ki jo bo vodila psihologinja in terapevtkinja Martina Serban. Prvo od desetih srečanj bo v ponedeljek, 5. novembra; cena 100 evrov, informacije na tel. 0481-784111 ali 3462110494. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes, 25. oktobra, na sedežu občine v Doberdobu. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bodo v nedeljo, 28. oktobra, ob 9.30 v drugem sklicanju na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici volitve za nov odbor združenja v tri-letju 2008-10. 81 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča da bo do 27. oktobra možna potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 30. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 27. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina La Pozzanghera iz Genove »Molto rumore per nulla« Wil-liama Shakespeareja; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 048130212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da bo do 7. novembra možen vpis novih abonmajev. Program »Si-pario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sarto per signora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg - Fabula in mu-sica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tullio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v soboto 27. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču združenje Grado Teatro »El moroso de la nona«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita v nedeljo, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špeter) - odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. Za ekskurzijo velja obvezna prijava na tel. 0481-532092 (E.D.) ali tel. 040-360072 (Krut, TS). »TRAVELLING AFRICA« - Ogledala Afrike v odsevu filma - je pregled afriškega filma, ki ga prireja združenje »Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo« (CVCS) v sodelovanju s Kinoateljejem, Kinemaxom in DAMS-om iz Gorice. Danes, 25. oktobra, Samba Traoré, (Idrissa Oue-draogo), Kinemax Tržič. Filmi so v originalu z italijanskimi podnapisi. Pred projekcijami bo Livio Gervasio (DAMS Gorica) na kratko predstavil filme. Začetek projekcij ob 20.30. Vstop prost. GLASBENA MATICA vabi za koncerto in abonmajsko sezono Glasbeni spleti 2007-08 na koncert Simfoničnega orkestra Zveze primorskih glasbenih šol v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. GORIŠKI INŠTITUT ZA MEDNARODNO POGAJALSTVO bo v petek, 26. oktobra, ob 11. uri v konferenčni dvorani sedeža Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci v Gorici priredil okroglo mizo z naslovom Se Rusija vrača?; predavali bodo docent Pier Giorgio Gabassi, novinar in bivši senator in evroposlanec Dimitrij Volčič ter veleposlanik Silvio Fagiolo. IMPRESIJE IZPOD HIMALAJE je naslov razstave Braneta Jazbarja, ki bo odprta v petek, 26. oktobra, ob 19. uri v Domu krajanov v Vipavskem Križu. INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA GORICA prireja seminar na temo Oblike razuma (»Forme della ragione«) v avditoriju Fogar na korzu Verdi 4 v Gorici. V petek, 26. oktobra, ob 10. uri bosta Giuseppe Galasso (Neapeljska univerza) in Donald Sassoon (Londonska univerza) predavala o zgodovini, ob 16. uri Roberto Finzi (Bolonjska univerza) in Giorgio Gilibert (Tržaška univerza) o ekonomiji. V soboto, 27. oktobra, ob 10. uri bosta Achille Verzi (Columbia University NY) in Paolo Zellini (Tor Vergata Rim) predavala o logiki in matematiki. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN SLOVENSKA SKUPNOST vabita na srečanje z naslovom »Ob 60-letnici povojne obnovitve samostojnega političnega nastopanja« v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predaval bo novinar Ivo Jevnikar. PORTRETNI KONCERT SKLADATELJA UROŠA ROJKA bo v petek, 26. oktobra, ob 20. uri na dvorcu Zemono. Nastopili bodo Klara Tomljanovič (kitara), Luka Juhart (akordeon), Trio harmonik SLO A3, Borut Mori, Dejan Prasl, Matej Zavec in Uroš Rojko (klarinet, pol-klarinet); informacije v ZKD Ajdovščina, tel. 0038653643072. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 29. oktobra, od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom Možgani: zadnje novosti. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Bla-sicha »Il lago vecchio - il lago di Do-berdo«. V GORIŠKI STOLNICI bo v soboto, 27. oktobra, ob 19.45 koncert ženskega zbora Cappella Civica iz Trsta z dirigentom Marcom Sofianopulom in s spremljavo Giorgia Marcossija (flauta) in Manuela Tomadina (orgle). Vstop prost. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 30. oktobra, ob 20.30 koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika). Predstavila bosta novo zgoščenko z naslovom »Un tanguito para Pao«, ki vsebuje vrsto skladb Piazzolle, Gallianija in Ipavca; informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288). V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo 26. oktobra ob 18. uri predstavitev dokumentacije študijskega dneva ob stoletnici Gugliel-ma Coroninija; informacije na tel. 0481-533485. V PALAČI LOCATELLI v Krminu bo v soboto, 27. oktobra, ob 17. uri okrogla miza »Collio & Brda«. Predavali bodo Francesco Marangon, Črtomir Špacapan in Adriano Biasutti. V SKLOPU NIZA ZNANSTVENI VEČERI NA DVORCU ZEMONO bo danes, 25. oktobra, ob 19. uri v priredbi Univerze v Novi Gorici predavanje Iva Boscarola z naslovom »Previsoko postavljen cilj je v pogojih globalne konkurence edini pogoj za uspeh!«. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: odprt 26. oktobra Filharmonika Ploiesti (Romunija); informacije in abonmaji pri uradu IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), pri Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) ali pri uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 27. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici klavirski koncert dua Giuseppe Pelli in Stefano Ragni; vstop prost. 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET iz Ročinja, po poklicu medicinska sestra z izkušnjami z ostarelimi ljudmi, išče delo dva do štirikrat tedensko na območju Gorice; klicati v večernih urah na tel. 040-575506. Id Osmice OSMICA PRI MIMICI bo na Vogrskem št. 97 v Volčji Dragi odprta od 26. oktobra do 4. novembra; informacije na tel. 00386-41-363205. Pogrebi DANES V RONKAH: 9.30, Lorenzo Fa-bi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču; 14.00, Giacomo Battistella (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Livio Duse iz bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in v Trst za upepelitev. DANES V TURJAKU: 10.40, Alferino Romanin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Zapustil nas je naš dragi Vilko Gergolet star 74 let Žalostno vest sporočajo žena Vida, sin Boris z ženo Eleno, vnukinji Jessica in Deborah ter ostali sorodniki Pogreb bo jutri, petek, 26. oktobra ob 14. uri v farni cerkvi na Peči. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti dragega pokojnega. Gorica, Peč, 25. oktobra 2007 Priznano podjetje Preschern -Gradišče ob Soči 20 Četrtek, 25. oktobra 2007 PRIMORSKA nova gorica - Obisk ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojce Kucler Dolinar Ministrico veseli optimizem najmlajše slovenske univerze Zlata plaketa Borisu Pericu za prispevek k uveljavljanju UNG v čezmejnem prostoru Ministrica Mojca Kucler Dolinar z dekanom Fakultete za znanosti o okolju Mladenom Frankom marko čenčič/sta NOVA GORICA - Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je obiske po slovenskih univerzah zaključila na Goriškem, kjer si je včeraj ogledala Univerzo v Novi Gorici (UNG) in se sestala z njenim vodstvom. "Vesela sem optimizma, ki je bil izpostavljen s strani predstavnikov univerze, tako glede programa kot njihovih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev," je po sestanku povedala Kucler Dolinarjeva. V nadaljevanju obiska se je udeležila sloves-nos ti UNG ob za čet ku štu dij ske ga le -ta. Najmlajšo slovensko univerzo, kjer so Kucler Dolinarjevi v Rožni Dolini pokazali tudi raziskovalne laboratorije, je ministrica pohvalila, ker se ob pedagoškem delu precej posveča tudi sodelovanju med znanstveno sfero in gospo dar stvom. Ob tem je po uda ri la, da je bil to krat ni obisk le vljud nost ni in z vod stvom UNG ni so go vo ri li o kon -kretnih projektih. Tako se problematike gradnje štu dent ske ga kam pu sa na Go riš kem koper - Univerza V prvem krogu rektorja niso uspeli izvoliti KOPER - Na Univerzi na Primorskem so včeraj volili novega rektorja univerze, ki pa ga v prvem krogu niso uspeli izvoliti. Volilna udeležba je bila namreč 59,5-odstotna, kar ni zadostovalo za izvolitev, saj je v prvem krogu za izvolitev potrebna večina glasov vseh volilnih upravičencev. Drugi krog bo v ponedeljek, 5. novembra, med 9. in 16. uro. Predčasne volitve bodo v ponedeljek med 9. in 12. uro, so sporočili z omenjene univerze. Volitev se je v prvem krogu udeležilo 284 volilnih upravičencev, ki so oddali 280 veljavnih glasov. Rado Bohinc je prejel 208 glasov, Jurij Franc Tasič pa 72 glasov. V volilnem imeniku, ki so ga pred glasovanjem pridobili v službi za kadrovske zadeve univerze na Primorskem in ga je potrdila volilna komisija, je bilo vpisanih 466 upravičencev, medtem ko je bilo včeraj upravičenih 477 volivcev. Enajst novih volilnih upravičencev je skladno s pravilnikom o volitvah rektorja Univerze na Primorskem lahko glasovalo na podlagi potrdila o glasovanju. niso dotaknili, saj je za to potrebno več časa, kot ga je bilo na voljo včeraj, je pojasnila. Po besedah predsednika UNG Danila Zavrtanika so ministrico seznanili z organiziranostjo univerze, ki jo letos obiskuje 850 študentov, od tega okoli 180 brucev, ne pa tudi s težavami glede stavbe v Rožni Dolini. Stavba univerze nima ustreznega uporabnega dovoljenja za izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti, zato je pristojni inšpektor v septembru odredil ureditev spremembe namemb-nos ti do 15. de cem bra. "Prob le mi s stavbo so večji, ko si lahko predstavljamo. Stavba še ni v naši lasti, od no- vogoriške občine pričakujem, da reši problem z uporabnim dovoljenjem, preden stavbo prenese v našo last," je v zvezi s tem za STA povedal Zavrta-nik. "Težko rečem, kaj bo po 15. de-cem bru, a po po dat kih, ki jih imam, mis lim, da je za de vo ne mo go če ure di -ti do sre di ne de cem bra. Po be se dah projektantov so potrebni posegi, ki jih je težko izvesti v nekaj mesecih," je še povedal Zavrtanik. Katera najnujnejša de la so po treb na za pri do bi tev upo rab -nega dovoljenja, naj bi bilo znano v dveh tednih, je še dodal. Sicer pa se je visokošolska ministrica v okviru obiska UNG udeležila tudi sve ča ne ga za čet ka no ve ga aka dem -ske ga le ta na dvor cu Ze mo no. Kot so sporočili z UNG, so na slovesnosti Janezu Štuparju podelili naziv zaslužni profesor, in sicer za dolgoletno sodelovanje in pomemben prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti UNG, Bori su Pe ri cu pa zla to pla ke to za nje gov prispevek pri uveljavljanju in razvoju univerze v čezmejnem prostoru. (STA) -/ Vanja Pegan nocoj Librisov gost v Piranu PIRAN - Založba Libris iz Kopra nadaljuje niz predstavitev slovenskih avtorjev. Tako bodo nocoj ob 19.uri v Pačeričevi galeriji v Piranu predstavili novo knjižno delo domačina Vanje Pe-gana z naslovom Nebo davnega poletja. Pisatelja in njegovo novo knjigo bo predstavil Matej Juh. Z glasbo bo večer popestril Marsell Marinšek. V družabnem delu večera pa bodo obiskovalci nazdravili z vini iz vinske kleti Čer-ne. Vanja Pegan je napisal dve knjigi za otroke Citronček in Giovanin ter Mesto 2000, ki sta izšli pri Založbi Libris v letu 1999 in 2000. Po njegovi literarni predlogi sta bili uprizorjeni tudi dve gledališki predstavi za otroke: Trije oslički in kozica Rozica ter Lučka in najlepše darilo v izvedbi koprskega gledališča. Leta 2002 je izšla njegova zbirka kratkih zgodb Kopanje mornarjev v topli vodi, nato še romana Čoln in pisatelj, Adam in pilot. Sedaj pa se pridružuje nova knjiga Nebo davnega poletja, v kateri so zbrane zgodbe tematsko raznovrstne in vsebinsko izredno polne. (O.K.) V nedeljo 10. pohod Po sledeh Soške fronte BRESTOVICA PRI KOMNU-Turistično društvo Brest iz Bre-stovice pri Komnu in komenska sekcija sežanskega planinskega društva prirejata v nedeljo, 28. oktobra, od 9.ure dalje že 10. tradicionalni pohod Po sledeh Soške fronte v Brestovici. Pohodniki se bodo zbirali od 7.30 ure dalje in letos bodo prvič lahko izbirali med dvema pohodoma in se odločili ali za rekreacijski pohod, ki je dolg približno 6 km, ali za celoten pohod po po-hodniški poti v dolžini približno 12 km. Obe poti sta razgibani in tehnično nezahtevni. Organizatorji za pohod, ki bo v vsakem vremenu, priporočajo primerno obutev in obleko za jesenski letni čas. V sodelovanju z Društvom Soške fronte iz Nove Gorice v Bresto-vici organizirajo tudi razstavo fotografij iz časa 1. sv. vojne. Razstava bo v vaški šoli in si jo je mogoče ogledati v času pohoda. V soboto in nedeljo pa bo potekala tudi fotokolonija na temi Ta čudoviti Kras in Utrinki s pohoda 2007. Digitalne posnetke lahko prispevajo tudi udeleženci pohoda. V ta namen pričakujejo predhodne prijave na tel.: 031 719 661 - Jurij. (O.K.) koper - Stranka Oljka opozarja na sum korupcije na sodišču Minister Šturm pismo o primeru «V I I «V« I • v v Popovic posredoval višjemu sodišču KOPER - Pravosodni minister Lovro Šturm je odprto pismo Obalne stranke Oljka, v katerem so opozarjali na sum korupcije v koprski sodni palači v nedavnem sod nem pro ce su pro ti kopr ske mu žu pa nu Bo ri su Po po vi ču, od sto pil v obravnavo koprskemu višjemu sodišču. Šturm je višjemu sodišču postavil tudi rok, ki pa se je iztekel prejš nji te den, so da nes spo ro -čili iz Oljke. V stranki so pojasnili, da z morebitnim odgovorom sodiš ča ni so se zna nje ni. Kot pravijo v Oljki, je minister Šturm edini, ki se je po več kot mesecu dni odzval na njihovo odprto pismo. V pismu so člani stranke opozarjali na domnevno dogovorjen izid sojenja Popoviču s predsednikom koprskega okrožnega sodišča Bogomirom Horvatom. Olj ka je v pis mu zah te va la od stop Horvata in jasno stališče Šturma o navedeni problematiki. Želeli pa so Lovro Šturm tudi mnenje vrhovnega sodišča. V pismu je Oljka opozorila na dogajanja na koprskem sodišču v primeru sojenja Popoviču, njegovi ženi in sestri ter gospodarski družbi, katere direktor je bil. "V javnost je na mreč ne kaj dni pred raz gla sit -vijo sodbe "pricurljala" informacija, da naj bi se Boris Popovič in pred sed nik kopr ske ga okrož ne ga sodišča Bogomir Horvat večkrat dru ži la na do god kih, ki so bi li bolj zasebne kot poslovne narave", so še Boris Popovič zapisali v sporočilu za javnost. Ob upoštevanju dejstva, da evropska zakonodaja pravi, da je po mem ben tu di vi dez ne pri stran -skosti sodišča in ne le dejanska ne-pri stran skost, je takš no dru že nje predsednika sodišča po mnenju Olj ke ne do pust no, še po se bej, če gre za dru že nje z ne kom, ki mu v sodni palači, ki ji predseduje, sodijo na enem medijsko najbolj odmev nih pro ce sov, so še za pi sa li. (STA) tomaj - Nekdanji dijaki nižje gimnazije in gojenci tamkajšnjega dijaškega doma Snidenje po petdesetih letih Obujanje spominov na dogodke izpred pol stoletja ob pregledovanju zaprašenih fotografij - Srečanje, ki so se ga udeležili tudi nekateri profesorji, se je zaključilo na znani turistični kmetiji TOMAJ - Marsikdo danes niti ne ve, da je bila nekoč v tisti veliki stavbi na tomajskem griču ob cerkvi v povojnih letih nižja gimnazija in dijaški dom. Tam si je utiralo pot v znanje veliko mladih ljudi iz vsega Krasa, vipavske doline, Brkinov in Istre. Ker so bila to povojna leta je bilo veliko vonjih sirot; nekateri so bili tudi brez obeh staršev. Vsem pa je bila skupna revščina, iz katere smo prihajali. Ker smo odhajali domov le nekajkrat na leto (ob velikih državnih praznikih in počitnicah), nam je dijaški dom, resnici na ljubo nadomeščal pravi dom, ki ga nekateri niti niso imeli in so ostajali v domu vse leto. Po končani nižji gimnaziji smo se razšli, nekateri v službe večina pa nas je nadaljevalo šolanje. Mnogi se v teh dolgih letih nismo nikoli srečali. Tistih nekaj, ki smo ostali na Krasu, se nas je letos domislilo, da bi bilo lepo, če bi se po 50. letih ponovno zbrali. To se je zgodilo v soboto, 6. oktobra 2007, prav na tomajskem griču, odkoder smo se razšli. Iz redkih fotografij, ki so jih nekateri prinesli s seboj, smo ugotovili, da nas je bilo v prvem razredu 45, a nas je 4. razred zaključilo le 28. Srečanje je bilo ganljivo, saj smo se komaj prepoznavali in se spominjali tistih, ki so žal za vedno odšli. Iz upravičenih razlogov nekateri niso mogli priti. A zbralo se nas je 18. Se razume penzijonistov, ki so se nam kasneje pridružili tudi profesorji, ki živijo na Krasu, kot so: Ivanka Turšič, Rudi Turšič, Dušan Pustišek in Drago Medija. Kljub temu, da je bil deževen dan, je bilo vzdušje praznično, ko smo po tolikih letih prihajali na grič in se zbrali pod zvonikom cerkve. Dogovorjeni smo bili, da nam pokaže cerkev, saj njene notranjosti mnogi nikoli niso videli, kljub temu, da smo ob njej živeli štiri leta, a bili so časi, ko nam je bil vstop v cerkev strogo prepovedan. Ni nam pa ostalo prikrito, da v cerkvi mašuje izobražen in pri- jazen župnik Albin Kjuder, ki je v farovžu imel bogato knjižnico, v katero smo mnogi, željni branja prav pridno zahajali. Ob tokratnem srečanju pa nas je sprejel župnik Vasja, ki je med nami prepoznal svojo učiteljico Klavdijo iz prvega razreda v Sežani. Po ogledu cerkve smo se sprehodili še po dvorišču tedanje šole in dijaškega doma in se s svojimi spomini ozirali na okna, kjer so sedaj privatna stanovanja. Obiskali smo tudi Kosovelovo domačijo in nesli cvetje na pesnikov grob. Srečanje se je nadaljevalo v znanem kmečkem turizmu Škerlj do poznih večernih ur. Sošolec Marcel Švab, ki smo ga zaradi izredne inteligence in odličnega uspeha vsa leta občudovali, je pripravil nagovor in poskrbel za presenečenje, ko nam je na pamet odrecitiral Kosovela. Vidno ganjen nas je pozdravil učitelj matematike Rudi Turšič in dejal, da je na nas ponosen, saj smo bili vsi delavni in tudi v življenju uspešni ter da je vsak na svojem področju prispeval k napredku domovine. Omenila bi še, da je bila nižja gimnazija v Tomaju znana kot stroga a kvalitetna šola, ki je svojim učencem dala dobro podlago za nadaljnje šolanje. Lučka Čehovin / SVET Četrtek, 25. oktobra 2007 21 bližnji vzhod - Stopnjujejo se turški vojaški posegi v Irak Turško letalstvo napadlo položaje kurdskih upornikov Obrambni minister Gonul na zasedanju Nato potrdil, da Turčija nima ozemeljskih teženj ANKARA - Turška vojska je včeraj z bojnimi letali in helikopterji napadla položaje kurdskih upornikov ob iraško-turški meji. Po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu so v akciji sodelovali bombniki F-16, ki so poleteli iz vojaške baze Diyarbakir na jugu Turčije. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so turški bomb ni ki bom bardi ra li in uni či li več položajev Kurdske delavske stranke (PKK). Akcija je potekala predvsem na goratem območju, po katerem se kurdski uporniki skušajo vtihotapiti na turško ozemlje. Turška vojska j e okrepila operacijo, medtem ko civilni in vojaški voditelji razpravljajo o obsegu in trajanju morebitne čezmej-ne ofenzive, ta korak Ankare pa zahodni zavezniki skušajo preprečiti. Na drugi strani pa se turški voditelji doma soočajo z zahtevami po ofenzivi na pri pad ni ke PKK. Neimenovani predstavnik turške vlade je včeraj potrdil, da je turška voj- ska s helikopterji v nedeljo prodrla na iraško ozemlje in da so turške sile bombardirale položaje kurdskih upornikov na iraškem ozemlju. Kot je dejal, so prodrli približno pet kilometrov na iraško ozemlje in se po akciji vrnili v matična oporišča. Do akcije je prišlo, potem ko so kurdski uporniki v nedeljo iz zasede v bližini meje ubili 12 turških vojakov. Vir je še povedal, da je tur ško top niš tvo tudi v no či na torek napadlo kurdske položaje, vendar podrobnosti o tej akciji ni vedel pojas ni ti. O napetosti na turško-iraški meji je bil vče raj go vor tudi na dvo dnev -nem neformalnem zasedanju obrambnih ministrov Nato, ki se je včeraj pričelo v nizozemskem Noordwijku. Turški obrambni minister Mehmet Gonul je svojim kolegom podrobno pojasnil razmere na meji in ponovil, da gre za boj pro ti teroriz mu in da Turčija nima ozemeljskih teženj. Sicer pa je bil na sre čanju go vor predvsem o Afganistanu in o Kosovu. Kurdska vojaka redna iraške vojske nadzorujeta iraško-turško mejo ansa danska Rassmusen se je odločil za predčasne volitve KOEBENHAVN - Predsednik danske vlade Anders Fogh Rassmusen je včeraj sklical predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 13. novembra. Pojasnil je, da se je za tako potezo odločil, ker potrebuje stabilnost za pred kratkim začete reforme socialne politike. Analitiki pa menijo, da bi predčasne volitve koristile vladajoči desno-sredinski opciji, ker ima po zadnjih javno-mnenjskih raziskavah visoko podporo. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da ima Rassmusnova koalicija, ki je sestavljena iz dveh strank, trdno vodstvo nasproti glavni opozicijski stranki socialnih demokratov Vladajoča koalicija ima skupaj 35 odstotkov podpore, socialni demokrati pa le 25 odstotkov. Analitiki so že prej špekulirali, da bo ravno zato premier sklical predčasne volitve. Politični komentator Peter Mogensen je ob tem menil, da je za socialne demokrate sedaj najslabši čas za volitve. Rassmusen pa je dejal, daje bilo že zaradi govoric o volitvah moteno delo parlamenta in da to lahko oteži njegovo delovanje, ko bo potreboval podporo za reforme socialne politike. (STA) avstrija Osnutek zakona za poroke med istospolnimi DUNAJ - Avstrijska ministrica za pravosodje Maria Berger iz socialdemokratske stranke (SPO) je včeraj predstavila prvi osnutek zakona, ki bi homoseksualnim partnerjem omogočal enake pravice kot he-teroseksualnim. Osnutek zakona o registriranem partnerstvu, kot ga imenujejo, ima veliko podobnosti z zakonodajo o tradicionalni zakonski skupnosti, s podobnimi pravicami in dolžnostmi, vendar je od te zakonodaje neodvisen. Osnutek zakona ne predvideva pravice do posvojitve, ločitev pa je lahko ali po skupnem dogovoru ali odredbi sodišča. Do vstopa v vladno koalicijo s socialdemokrati je avstrijska ljudska stranka (OVP) kategorično zavračala sprejem zakona, ki bi homoseksualcem omogočal enake pravice kot zakonskim parom. Osnutek ministrice Bergerjeve pa bo sedaj, preden ga bodo predložili v parlamentu, preučila še delovna skupina. (STA) italija - Nov krog pogovorov o spornem iranskem jedrskem programu Solana pozitivno o pogovorih v Rimu glede Irana Riceova: Iran danes največji izziv za varnost ZDA RIM - Nekdanji iranski glavni jedrski pogajalec Ali Laridžani je včeraj po pogovorih z italijanskim premierom Romanom Prodijem in visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano v Rimu izjavil, da so bile med pogovori v zvezi z iranskim jedrskim programom podane »nove in konstruktivne ideje«, ki bi lahko v prihodnje pripeljale do napredka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Laridžanijev naslednik Saed Džali-li, ki se je s Solano sestal v torek, na včerajšnji novinarski konferenci ni govoril. Je pa Solana v luči poročil, ki jih v zvezi z iranskim jedrskim programom Varnostnemu svetu ZN pripravljata tako on sam kot Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), povedal, da se trenutno nahajamo v zelo intenzivnem obdobju. »Gre za obdobje, ki ga je potrebno v celoti izkoristit,« je dejal, poroča AFP. Solana je sicer že v torek srečanje in pogovore z novim iranskim glavnim jedrskim pogajalcem Džalilijem v Rimu označil za »konstruktivne«. Po novem krogu pogajanj o iranskem jedrskem vprašanju je Solana še dodal, da bi lahko do novih pogovorov prišlo še pred koncem novembra. Poudaril je tudi, da bo mogoče sankcije proti Iranu odpraviti šele, ko bo dosežen dogovor o iranskem jedrskem vprašanju. Ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice pa je medtem med včerajšnjim nastopom v ameriškem kongresu povedala, da ameriški varnosti trenutno največji izziv predstavljata iranski jedrski program in podpora Teherana terorizmu, navaja AFP. »Zelo smo zaskrbljeni nad politiko Irana, ki verjetno predstavlja največji izziv za ameriške interese na Bližnjem vzhodu in v svetu,« je povedala. Riceova je omenjeno izjavila potem, ko je ameriški podpredsednik Dick Cheney zagrozil Teheranu z resnimi posledicami, če se ne bo odpovedal svojemu programu bogatenja urana in ko je predsednik George Bush v zvezi s tem omenil tveganje tretje svetovne vojne, še navaja AFP. (STA) Italijanski premier Prodi je sprejel iranska pogajalca Laridžanija in Džalilija ansa francija - Zakon o imigraciji Odslej bo za tujce obvezen test DNK PARIZ - Francoski parlament je včeraj dokončno sprejel zakon o imigraciji, ki predvideva test DNK za tujce, ki se bodo nameravali pridružiti svojim sorodnikom v Franciji. Za zakon je v senatu glasovalo 185 senatorjev, 136 jih je bilo proti. Pred tem je zakon sprejela že narodna skupščina, kjer je za zakon glasovalo 282 poslancev, 235 pa jih je bilo proti. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je v zvezi s tem zakonom, ki vsiljuje nove pogoje za priseljence, soočil s sobotnimi uličnimi protesti in nasprotovanjem celo znotraj lastnega tabora. Minister za priseljevanje Brice Hortefeux je pred narodno skupščino branil zakon z besedami, da je nasprotovanje »plod političnega taktiziranja«. Poudaril je še, da je 12 evropskih držav že dovolilo test DNK za tujce. Opozicijski socialisti so nenapovedano glasovali proti zakonu. Ob tem so poudarili, da je tvegano zateči se h genetiki, da bi določili, kdo lahko pride v Francijo. Po njihovem je potrebno upoštevati najprej človekove temeljne pravice. Socialisti in komunisti so tudi napovedali pritožbo na svet za ustavne zadeve. »Ta zakon krši temeljna načela republike«, je povedal poslanec socialistov Arnaud Montebourg. Dodal je, da bo zakon ustvaril temelje za diskriminacijo in tako pripeljal Francijo v sistem, kjer bodo genetiko uporabili kot »orodje administrativne policije«. Po anketi, ki jo je včeraj objavil francoski časnik Le Parisien, 49 odstotkov vprašanih podpira novi zakon. (STA) vesolje - Do leta 2020 namerava poslati na Luno človeka Kitajska izstrelila vesoljsko sondo^ ki bo raziskovala Lunino površino PE KING - Ki taj ska je vče raj izstrelila svoj prvi lunarni orbiter, kar je prvi večji korak proti ambicioznemu cilju, da Kitajska do leta 2020 pošlje na Luno človeka. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je Chang'e I iz izstrelišča v Sečuanu na jugozahodu Kitajske proti cilju poletel ob 12 uri in 5 minut po srednjeevropskem času, misija raziskovanja in kartiranja luninega površja pa naj bi trajala leto dni. Kitajska je sondo Chang'e poimenovala po kitajski boginji, kije v mito-lo giji pole tela na Luno. Son do je si cer izstrelila samo nekaj tednov po Japonski, ki je v lu ni no or bi to prav tako poslala raziskovalni satelit. Kot navaja AP, je Japonska s tem naredila velik korak naprej v »azijski vesoljski tekmi«, ki jo državi sicer uradno vztrajno zanikata. Zaradi izstrelitve kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 3A, ki je proti Luni ponesla raziskovalno sondo Chang'e I, so sicer morali evakuirati več tisoč ljudi, ki živijo v okolici izstrelišča v kraju Xichang v pokrajini Sečuan. Izpraz- nili so območje v radiju 2,5 kilometra, kjer je potekala načrtovana pot rakete, je pojasnila uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua. Izstrelitev si je lahko v živo ogledalo tudi okoli 2000 turistov, ki so za vstopnice morali odšteti po 800 yuanov oziroma okoli 75 evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sonda naj bi se v Lunino orbito utirila 5. novembra, prve fotografije površja pa naj bi nazaj na Zemljo poslala do konca novembra. Sonda bo Lunino površje raziskovala približno leto dni, so na pove da li v kitaj ski ve solj -ski agenciji. Izstrelitev Chang'e I je prvi korak v tristopenjski misiji kitajskega osvajanja Lune. Leta 2012 naj bi sledila naslednja stopnja, ko bo Kitajska na Luno poslala robotsko vozilo. Približno pet let kasneje naj bi na Lunino površje poslali novo raziskovalno robotsko vozilo, ki pa se bi moralo tokrat vrniti in s seboj pri nes ti tudi vzor ce z Luni -nega površja, je še napovedala Xinhua. (STA) 22 Četrtek, 25. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Liga prvakov Rimski Lazio že tvega Milan nadigral Ukrajince Pri črno-rdečih sta se prebudila Gilardino in Seedorf (oba 2 gola) - Lazio v težavah MILAN/BREMEN - Milan je pozabil na prvenstvene tegobe in v sinočnjem 3. krogu lige prvakov zaigral vrhunsko. Italijansko obarvani ukrajinski Šahtjor, pri katerem v konici napada igra nekdanji nogometaš Livorna in reprezentant Cristiano Lucarelli, se je na San Siru zgolj branil in poskušal presenetiti v redkih protinapadih. Trener Carlo Ancellotti je bil po tekmi zadovoljen, saj je končno prebil led napadalec Gilardino (3 gol v ligi prvakov), ki je dvakrat z glavo zatresel nasprotnikovo mrežo. Pot do zadetka je našel tudi Seedorf. Oba zadetka sta bila res estetsko lepa. Šahtjor seveda ni stal križem rok in po šestih minutah drugega dela je Kalačevo mrežo zatresel prav Italijan Lucarelli, kije izkoristil nerodno Oddovo napako. To pa je bil zgolj »intermezzo«, saj se Milan ni pustil več presenetiti. Pri Milanu sta dobro igrala vratar Kalač in Kaka, ki pa je zgrešil celo serijo stoodstotnih priložnosti. Praznih rok pa se je iz Nemčije vrnil Lazio. Werder iz Bremna je pokazal lepši nogomet in zmaga je bila potemtakem povsem zaslužena. Za Rossijeve varovance je postala situacija na lestvici dokaj kočljiva. Za napredovanje v drugo fazo lige prvakov morajo Rimljani v prihodnjem krogu absolutno premagati Nemce. V ostalih skupinah prav gotovo preseneča poraz Liverpoola v Turčiji proti Bešiktašu (2:1). Prvič pa sta letos zmagali portugalska Ben-fica in norveški Rosenborg. Milan - Šahtjor 4:1 (2:0) STRELCI: Gilardino v 6. in 14. min.; Lucarelli v 51., Seedorf v 62. in 69. min. Nasprotnikovo mrežo je po dolgem času znova zatresel tudi napadalec angleškega Chelsea Didier Drogba. Angleži so z 2:0 premagali nemški Schalke 04 ansa MILAN (4-3-2-1): Kalač; Oddo, Ne-sta, Kaladze, Favalli (Bonera); Gattuso, Pir-lo, Ambrosini (Emerson); Kaka, Seedorf, Gilardino (Serginho). Trener: Ancelotti. ŠAHTJOR (4-3-1-2): Pjatov; Srna, Kučer (Hubschman), Čigrinskij, Rat; Il-sinho, Lewandowski, Fernandinho; Jadson (Castillo); Lucarelli, Brandao (Gladkij). Trener: Lucescu. Werder Bremen - Lazio 2:1 (1:0) STRELCI: Sanogo v 28.; Almeida v 54, Manfredini v 81. min. WERDER (4-1-3-2): Wiese; Fritz, Mertesacker, Naldo, Pasanen (Tosic); Frings; Jensen, Diego, Borowski (Andrea-sen); Hugo Almeida, Sanogo (Rosen- SKUPINA A Izida Bešiktaš - Liverpool 2:1; Marseille - Porto 1:1 Marseille 3 2 1 O 4:1 7 Porto 3 1 2 O B:B 4 Bešiktaš 3 1 O 2 2:4 B Liverpool 3 0 12 2:4 1 PRIHODNJI KROG (6.11.) : Liverpool Bešiktaš; Porto - Marseille SKUPINA B zda Rosenborg - Valencia 2:0; Chelsea - Schalke 2:0 Chelsea 3 2 1 0 5:2 7 Rosenborg 3 1 1 1 3:3 4 Valencia 3 1 0 2 2:4 3 Schalke 04 3 1 0 2 2:3 3 PRIHODNJI KROG (6.11.): Valencia -Rosenborg; Valencia - Schalke 04 SKUPINA C Izida Werder - Lazio 2:1; Real Madrid - Olympiakos 4:2 Real Madrid 3 2 1 0 8:5 7 Olympiakos 3 111 6:6 4 Werder Bremen 3 1 0 2 4:6 3 Lazio 3 0 2 1 4:5 2 PRIHODNJI KROG (6.11.): Lazio - Werder; Olympakos - Real Madrid SKUPINA Izida Benfica - Celtic 1:0; Milan - Šahtjor 4:1 Šahtjor Donjeck 3 2 O 1 4:6 6 Milan 3 2 O 1 7:4 6 Celtic Glasgow 3 1 O 2 2:4 B Benfica 3 1 O 2 2:B B PRIHODNJI KROG (6.11. ): Celtic Benfica; Šahtjor - Milan Cristiano Lucarelli, napadalec ukrajinskega Šahtjorja iz Donjecka, je mož beseda: v Milanu je obljubil zadetek in ga tudi dosegel, čeprav le častnega, saj je ukrajinski klub izgubil s 4:1. Šahtjor se je v Milanu že spekel v sezoni 2004-05 (4:0). Zanimivo je, kako bo Lucare-llijev nastop ocenil časnik Corriere di Livorno, ki je v njegovi lasti. berg). Trener: Schaaf. LAZIO (4-3-1-2): Ballotta; Behrami, Stendardo, Zauri, Kolarov; Mudingayi, Manfredini, Mutarelli; Meghni (Del Nero); Rocchi (Tare), Pandev (Makinwa). Trener: Rossi. POKAL UEFA - Danes ob 20.45: Vil-larreal - Fiorentina. 5 tekem v letošnji ligi prvakov je rimski Lazio zaključil z vsaj enim zadetkom v nasprotnikovi mreži. Upoštevati moramo tudi dve tekmi poletnega ligaškega predkroga. Skupno so torej varovanci trenerja Delia Rossija dali 8 golov. V Evropi so doslej mrežo zatresli Makedonec Goran Pandev (3), Rocchi (2), Mutarelli, Zauri in sinoči še Manfredini. formula ena - Nova pravila Desetletni zastoj razvoja motorjev Mednarodna avtomobilska zveza (FIA) je včeraj v Parizu določila koledar preizkušenj formule ena v sezoni 2008 in v spisek pravil naslednjega svetovnega prvenstva formule ena vnesla nekaj novih pravil. Novost predstavlja pravilo o desetletnem zastoju razvojev gonilne naprave pri motorjih formule ena. Sprememba pravila bo mogoča po petih letih. Vsak predlog spremembe bodo pred volilno komisijo lahko predložili šele po dveh letih veljave in bo sprejeta le s soglasjem vseh strani. n to le po dveletnem predhodni prijavi in vednosti vseh. Mednarodna zveza onemogoča obenem, da bi ekipe spreminjale tudi posamične dele, kar pa je omogočal prejšnji pravilnik. Svet FIA je sprejel tudi zahtevo Ferrarija: italijanska ekipa bo tudi naslednji dve sezoni predala motorje ekipi Toro Rosso in Spyker, ki se je preimenovala v Force India. Dirkači formule ena bodo v sezoni 2008 merili moči za prestižni naslov na osemnajstih preizkušnjah, torej eni več kot v letošnji sezoni. Spet se bo sezona začela v Avstraliji (16. marca), zaključila v Braziliji (2. novembra). Iz seznama tekmovanj je spet izpadla Imo-la, dodani pa sta bili dve preizkušnji, in sicer VN Valencie in VN Singapurja. Ravno azijsko tekmovanje ima še eno zanimivost, saj bo potekalo v večernih urah. Vprašljivost preizkušnje v Kanadi pa je splahnela, saj so jo tudi letos potrdili. Koledar sezone 2008: 16. marec VN Avstralije, 23. marec VN Malezije, 6. april VN Bahraina, 27. april VN Španije, 11. maj VN Turčije, 25. maj VN Monako, 8. junij VN Kanada, 22. junij VN Francije, 6. julij VN Velike Britanije, 20. julij VN Nemčije, 3. avgust VN Madžarske, 24. avgust VN Evrope (Valencia), 7. septembra VN Belgije, 14. septembra VN Italije (Monza), 28. septembra VN Singapurja, 12. oktobra VN Japonske, 19. oktober VN Kitajske, 2. november VN Brazilije. košarka - Prvi krog evrolige Union Olimpija v Sieni brez moči Montepaschi Siena - Union Olimpija 52:80 (18:20, 26:50, 41:59) MONTEPASCHI SIENA: Mcintyre 12, Ilievski 4, Eze 6, Carraretto 2, Sato 2, Thornton 8, Lavrinovič 21, Kaukenas 22, Stonerook 3. UNION OLIMPIJA: Booker 5, Dra-gič 6, Milič 16, Hukič 14, Bailey 1, Zupan 5, Taylor 5. PM: M. Siena 9:13, U. Olimpija 10:13. MET 2T: M. Siena 19:36, U. Olimpija 15:40. MET 3T: M. Siena 11:28, U. Olimpija 4:13. SKOKI: M. Siena 36, U. Olimpija 36. Košarkarji Uniona Olimpije so v prvem nastopu v evroligi pričakovano klonili proti Montepaschi Sieni. Vse upe o presenečenju so Ljubljančani zapravili v drugi četrtini, ki so jo izgubili z izidom 8:30. Začetek je bil sicer soliden, saj so nadoknadili zaostanek 16:8 in po 10 minutah je semafor kazal 20:18. To pa je bilo tudi vse, kar so prikazali Ljubljančani. Neučinkovitost v napadu so s pridom izkoriščala Siena, ki je prednost večala in prvi špolčas zaključila s kar 24 točkami razlike. Zmagovalec je bil odločen, tako da je bil drugi polčas zgolj for- Goran Dragič (Union Olimpija) ansa malnost. Pri Sieni sta blestela Litovca Ksy-stof Lavrinovic in Rimantas Kaukenas, ki sta bila s 14 oziroma 13 točkami najboljša strelca prvega polčasa. Ostali izidi: Cibona - Efes Pilsen 93:85,Aris - Unicaja 87:83, Panathinaikos -Lottomatica Roma 86-83, Virtus Bologna -Žalgiris 81:75, Partizan - Barcelona 81:78. Argentinci vodijo na lestvici FIFE ZÜRICH - Po zaslugi dveh zmag v kvalifkacijah za SP so se nogometaši Argentine povzpeli na sam vrh lestvice FIFE. Svetovni prvaki Italijani so zdaj tretji, za Argenitno in Brazilijo. Slovenija je padla za eno mesto in je 76. Povzpeli sta se Francija (4.) in Španija (6.). Iz deseterice je po porazu v Moskvi izpadla Anglija. Rusiji je uspel skok za 10 mest in je zdaj 16. Sisley uspešen v LP JASTRZEBIE ZDROJ - Sisley Trevi-so je na gostovanju na Poljskem dosegel drugo zmago v ligi prvakov. S 3:2 (21:25, 17:25, 25:23, 25:19, 8:15) je premagal Jastrzebski Weigiel. Pri Sisleyu je bil najboljši nizozemski napadalec Robert Horstnik z 22 točkami. V italijanskem klubskem prvenstvu so včeraj odigrali dve vnaprej odigrani tekmi sedmega kola. Roma Volley je na domačih tleh s 3:0 premagal Taranto, Sparkling Milano pa je bil s 3:1 uspešen proti Cimone Modeni. Hospova »naj« športnica DUNAJ - Avstrijska alpska smučarka Nicole Hosp je po mnenju avstrijskih športnih novinarjev najboljša avstrijska športnica leta 2007. Prestižno nagrado združenja športnih novinarjev Sports media Austria si je 23-letna smučarka prislužila z zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala in malim kristalnim globusom v veleslalomu. Ob tem je Hospova na svetovnem prvenstvu v Aareju osvojila še zlato v veleslalomu in bron v smuku. Sicer pa je drugo mesto letos pripadlo teniški igralki Sybille Bammer, tretje pa alpski smučarki Marlies Schild. Rokomet: poraz Slovencev ŠIROKI BRIJEG - Slovenska moška rokometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Širokem Brijegu izgubila proti Hrvaški z 29:32 (16:13). Izbrani vrsti se bosta vnovič pomerili jutri, ko bo prijateljski obračun v Splitu. Kvalifikacije OI teden kasneje LJUBLJANA - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je sporočila, da bo zaradi pritožb nekaterih nacionalnih zvez, predvsem iz Evrope, kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Pekingu teden kasneje. Namesto od 7. do 13. julija bodo tako kvalifikacije tekme med 14. in 20. julijem 2008. Termin so spremenili predvsem zaradi pritožb evropskih zvez, saj se državna prvenstva zavlečejo skoraj do konca junija in igralci ne bi imeli časa za počitek. Izbor evropkih legend BARCELONA - Evroliga je ob 50. obletnici evropskih klubskih košarkarskih tekmovanj pripravila seznam igralcev, trenerjev in sodnikov, ki bodo ob koncu sezone uvrščeni med »velikane košarke«. Med 100 kandidati so trije slovenski igralci, dva nekdanja asa Ivo Daneu in Jure Zdovc, ter en še aktivni, Matjaž Smodiš ter trije italijanski, Carlo Recalcati, Antonello Riva in Pierluigi Marzorati in štirje italijanski trenerji: Valerio Bianchini, Ettore Messina, Sandro Gamba in Cesare Rubini. Petintrideset igralcev, deset trenerjev in pet sodnikov bodo na uradni strani evrolige (www.eurolegue.net) izbirali obiskovalci do konca sezone. Sheffield: 150 let obstoja SHEFFIELD - Najstarejši nogometni klub na svetu angleški FC Sheffield je proslavil 150 let obstoja. »Naš klub je majhen, toda ima veliko tradicijo in bogato preteklost. Edino Sheffield ima pravico reči, da smo predniki vseh klubov,« je dejal Richard Tims, predsednik kluba, ki se trenutno nahaja v sedmi angleški ligi. Se pa lahko pohvali s posebnim priznanjem FIFA, ki ga je do zdaj prejel le še Real. / ŠPORT Četrtek, 25. oktobra 2007 23 v trstu - Srečanje z novinarjem Repubblice Muro in nekdanjim trenerjem Bianchijem V nogometu ni demokracije Bi Mancini brcnil v rit Adriana? Mura: Prepovedana poživila uživajo bodisi nogometaši kot kolesarji - Bianchi: Na tribuno s čelado? »Tudi nogomet ni več tisto, kar je bil. Prav zaradi tega se raje potolažim s kozarčkom 'barbesca,« se je na torkovem klepetu v dvorani Circolo Ufficia-li iz Trsta izkašljal briljantni novinar Re-pubbliche Gianni Mura, ki ne piše samo o športu, temveč tudi o kulinariki. Na isti valovni dolžini je bil tudi nekdanji trener Ottavio Bianchi, kije sedel na klopeh Napolija (v sezoni 1986/87 so z Maradono osvojili edini državni naslov), Rome (zmagal je državni pokal), Inter-ja, Fiorentine, Triestine (v Trstu ni bil najbolj uspešen) ter še nekaj ekip v A in B ligi. »V Italiji se raje izogibam nogometnim tekmam. Ko sem v tujini, pa rade volje stopim na stadione. V Angliji, Nemčiji in Španiji so nogometne tekme res privlačne, pa tudi vzdušje ob igrišču je enkratno. Tu pri nas bo kmalu obvezno iti na tribuno s čelado,« meni Bianchi. Srečanje z novinarjem in trenerjem (povezoval je urednik deželnega sedeža Rai Giovanni Marzini) je organiziralo društvo Amici del Caffe Gambrinus, nosilna tema pa je bila Nereo Rocco in Ottavio Bianchi, zgodbe in pripetljaji znanih trenerjev ter profesionalnega nogometa. Debatni večer se je začel s krajšim videoposnetkom, ki gaje pred desetletji posnela Rai: protagonista sta bila nepozabni dekan športnega novinarstva na Apeninskem polotoku Gianni Brera in trener Nereo Rocco, »el paron« kot so ga in še imenujejo tržaškega trenerja dunajskega porekla. Bianchi in Mura sta sodobni nogomet analizirala na 360 stopinj. Nekoč je bil nogomet bolj grob? Bianchi: »Ne vem. Najbrž niti ne, saj smo imeli na razpolago le petnajst nogometašev in z enimi in istimi smo nastopa- Trener Ottavio Bianchi, moderator Giovanni Marzini in novinar Gianni Mura kroma li v državnem prvenstvu, državnem pokalu in pokalu Uefa. Danes pa imajo vse ekipe, od Interja do Empolija na razpolago najmanj trideset nogometašev. Kljub temu pa se trenerji še naprej pritožujejo, da imajo premalo igralcev na razpolago. Razlika je le, da današnji nogometaši niso pripravljeni stisniti zob. Nekoč so celo prikrivali poškodbe, samo da bi ostali na igrišču do konca tekme. Danes pa na primer Totti zapusti igrišče že ob minimalni bolečini.« Pa še o nogometu v Neaplju? »Neverjetno kako celotno mesto diha za to ekipo. V Neaplju je še živ arhaični tip navijanja: ko se premaga Milan, Inter, Romo ali Juve, navijači proslavljajo nekaj dni in se o tem govori celo sezono. Pri ostalih pa ni tako.« Sledil je zanimiv monolog Mure o klubskih bilancah, o Roccu, trenerjih in dopingu. »Večina klubov posluje z izgubo, tega pa ne bodo nikoli priznali. Rocco? Bilje gospod trener. Če nogometaš ni spoštoval pravil, ga je Rocco brcnil v rit. Bi Mancini brcnil v rit Adriana? Najbrž ne. Pri nogometu ni demokracije. Trener se mora obnašati skoraj diktatorsko. Če v ekipi vlada anarhija, potem ni dobro. Moderni nogomet se na žalost oddaljuje od ljudi. Igralci so skoraj nedosegljivi. Nekoč smo z igralci slavnega Torina igrali celo biljard.« Nekateri slušatelji se z novinarjem Repubblice niso strinjali, češ da je nogomet še vedno spektakularen (na primer Roma - Napo-li 4:4). Mura jim je rezko odgovoril, da izid 4:4 ne odraža lepe igre: »Obe obrambi sta naredili veliko napak. Je to za vas lep nogomet?« In doping? »Normalno, da obstaja. Na SP v Nemčiji ni bilo protidopinških kontrol. Na francoskem Touru pa so analizirali kar 253 vzorcev. Prepovedana poživila uživajo bodisi nogometaši kot kolesarji.« Za konec pa še to: ste (Gianni Mura) velik poznavalec vin. Imate raje teran ali vitovsko? »Kras in Goriška Brda so odlični vinorodni okoliš. Vina ponavadi izberem posledično z jedjo. Ne vem, kaj bi izbral. Poskusil bo oboje.« Jan Grgič odbojka S. Vitez prvič uspešna na pokalni tekmi Unicom Starker Kerakol-l Sassuolo je bil v drugem kolu italijanskega pokala uspešen proti Despar Perugi (v klubskem prvenstvu zasedajo peto mesto) s 3:1 in tako dosegel prvo zmago v letošnjem pokalu. Sandra Vitez je prispevala deset točk, prav tako tudi Romunka Nuci, Nemka Plchoto-va in Bosettijeva. Najbojša na igrišču je bila Turlea s 17 točkami. Končni izid: Sassuolo - Perugia 3:1 (25:20, 12:25, 25:18, 25:22). Hokej: Točka za »orle« TABLJA - Deželni hokejski A ligaš na ledu Aquile Generali FVG je igral neodločeno 4:4 proti Asia-gu. Za »orle« so nasprotnikovo mrežo zatresli Lutz (2 gola), Romano in Aquino. Vrstni red: Re-non 11, Fassa, Milano, Bocen 8, Alleghe, Generali Aquile 7, Pu-stertall 6, Cortina 4, Asiago 3. Derbi Mariborčanom MARIBOR - V četrtfinalu slovenskega pokala so včeraj odigrali večni derbi med Mariborom in Olimpijo. V Mariboru so pričakovano slavili vijoličasti, ki so zmagali s 3:1 (2:1) in se uvrstili v polfinale tega tekmovanja. Za Mariborčane sta zadela Popovič (19.) in Makriev (44., 81.), ki je z avto-golom v 38. minuti poskrbel tudi za edini gol ljubljanskega tretjeli-gaša. Derbi so spremljali tudi neredi in pretepi. Policisti so pridržali 27 navijačev, dva pa sta bila pred tekmo tudi ranjena. Ostali izidi: Interblock - Nafta 3:1, Koper - Bela krajina 1:0, Domžale - Celje 3:1. kolesarstvo C. Leghissa vodi na skupni lestvici Christian Leghissa (Ovam) vodi po drugi preizkušnji na absolutni lestvici Jesen ske ga po ka la v gor skem kolesarstvu. V nedeljo je v vasi Togliano nedaleč od Čedada osvojil prvo mesto v kategoriji, absolutno pa je bil drugi. Zma go va lec Ma nu el Mo ro iz Karnije je v cilj prikolesaril le ne kaj se kund pred slo ven -skim kolesarjem. 130 tekmovalcev vseh starostnih skupin je v sončnem, a hlad nem jut ru tek mo va lo na tehnično zahtevni progi, ki se je vi la na 5 ki lo me trov dol gem krogu. Mladinci so ga privozi-li tri krat, čla ni pa šti ri krat. Dru go pre iz kuš njo je or ga ni zi -ra lo druš tvo Te am Gran zon. Ko le sar Chris ti an Le ghis -sa si je zmago v kategoriji zagotovil po hudem boju z Za-nierom (Cellina Bike) in domačinom Cantaruttijem (Team Granzon). Mar ko Ci uch (Te am Ep -pin ger) pa se je mo ral za do vo -ljiti z 23. mestom. v kategoriji senior, absolutno pa je bil 57. V nedeljo bo na vrsti že tretja preizkušnja v vasi Trice-si mo. konjski šport - Jasmin Franza na državni fazi »Ronaldo je poslušen, a se boji vode« Jaha pri klubu Alpe Adria v Gabrovcu že devet let - Od petka do nedelje bo nastopala z ekipo na kombiniranem tekmovanju Ronaldo ali enostavno Ronči ni eden naj bolj ših no go me ta šev na sve tu, temveč Jasminin konj, s katerim se bo 14-letna dijakinja Liceja Franceta Prešerna do petka do nedelje udeležila državne preizkušnje jahalnih šol, ki so vključene v italijansko jahalno zvezo. Plavolasa Jasmin Franza, doma iz Trnovce se z jahanjem ukvarja že devet let: »Z jahanjem sem začela, ko sem bila stara pet let. Mogoče me je navdahnila mama, ki je bila jahačica,« nam je razkrila Jasmin, ki se je pravkar vozila v Rim, kjer bo potekala državna faza kombiniranega tekmovanja. Tridnevno tekmovanje sestavljajo tri različna konjeniška tekmovanja: dresura, tekmovanje vzdržljivosti (cross country oz. preskakovanje ovir v naravi) in preskakovanje ovir. V kraju Pratoni del Vivaro v okolici Rima bo Jasmin Franza tekmovala v ekipnem tekmovanju: ekipa iz konjeniškega kluba Alpe Adria iz Gobrovca se je v državno fazo uvrstila z ekipo, ki šteje štiri člane. Mednje se je uvrstila tudi mlada Jasmin, ki bo nastopala s svojim konjem Ronaldom. »Konj je devetletni slovenski kastrat nemške pasme Holstain. To so trpežni konji, primerni za preskakovanje ovir in prilagodljivi okoliškim in vremenskim razmeram,« je pojasnila jahačica, ki je svojega konja dobila pred enim letom in pol. Najprej je jahala ponije, kasneje pa konje, ki jih na razpolago daje jahalni klub. Temnorjavi Ronaldo s črnim repom in grivo je zelo poslušen in ima vse značilnosti, da se uveljavi. Z Jasmin se je dobro ujel, čeprav morata še veliko trenirati. »Edina težava je v tem, da se boji vode. Konji so na splošno zelo plašljivi: prej se preplašijo, šele nato pa pomislijo, zakaj so se ustrašili.« Dijakinja prvega B-razreda na Liceju trenira z Ronaldom vsak dan. Izjema je torek, ko je jahalni klub zaprt. Jamin Franza (na sliki) s konjem Ronaldom se bo od petka do nedelje udeležila državne faze kombiniranega tekmovanja »Treniram približno eno uro ali eno uro in pol. Pred vsa kim tre nin gom pa moram konja očistiti in sedlati, po tre-nin gu pa ga po če šem, spet očis tim in kr ta čim po te le su. Vse mi vza me pri -bližno tri ure. Ko pa jahamo v blatu, je za čiščenje potrebno še več časa,« nam je zaupala in potrdila, da zanj res skrbi sa ma. Na tridnevnem tekmovanju se bo Jas min z eki po po me ri la v treh tek mo -vanjih. Najbolj ji leži tekmovanje vzdržljivosti, ker se s konjem poda v naravo ter se preizkusi v hitrosti in spret- nosti preskakovanja naravnih ovir. Nekaj težav ima prav zaradi bojazljivosti konja pred vodnimi ovirami. Nato sta tu še dre su ra, ki zah te va med se boj no razumevanje med jahačico in konjem, in preskakovanje ovir, disciplina, ki jo Jaasmin posebej goji: »Navadno se udeležujem tekmovanj le v preskakovanju ovir. Le tos pa je na šo sku pi no tre ner vpisal v kombinirano tekmovanje v deželi, ker je želel, da bi se preizkusili tudi v naravi, saj je to res enkratno,« nam je zaupala jahačica iz Trnovce, ki je z dobrimi rezultati osvojila vozovnico za državno fazo v drugi kategoriji. Od petka do nedelje se bo ekipa pomerila z najboljšimi tekmovali pod 18. letom. Štiričlanska ekipa s štirimi konji bo skupaj tekmovala v vseh disciplinah, za končno razvrstitev pa štejejo tri najboljši rezultati. Jasmin Franza je tudi rolkarica pri ŠD Mladini. Letos je sicer manj trenirala, sicer pa si želi, da bi naslednjo sezono namenila rolkanju več časa. Ob športu pa je tudi skavtinja pri Lisicah v Križu. Veronika Sossa 24 Četrtek, 25. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI košarka - Državno prvenstvo Under 19 Jadran ZKB premagal nič manj kot Snaidero Saša Mala lan odličen: 12 točk, 9 skokov, 10 prestreženih žog Državni Under 19 Jadran ZKB - Snaidero Videm 76:64 (22:15, 40:29, 59:45) JADRAN ZKB: Saša Ferfoglia 35 (4:12, 14:27, 1:5), Vitez 17 (3:4, 4:9, 2:8), Lisjak 6 (2:5, 2:5, -), Saša Malalan 12 (2:2, 5:8, -), Zaccaria 6 (-, 3:6, -), Gantar (0:2, -, -), Paulin, Formigli, Starc, Ban, Matej Malalan; trener Boban Popovič. Varovanci trenerja Bobana Popoviča (pomožni trener je Jadranov košarkar Dean Oberdan) so sinoči prijetno presenetili številno občinstvo in premagali kvotira-ni Snaidero iz Vidma (mladinska ekipa društva, ki ima člansko ekipo v A1-ligi). Ja-dranovci so vodili od prve do zadnje minute. Z agresivno obrambo so lepo zaustavili visoke videmske košarkarje (štirje trenirajo tudi s člansko ekipo). Pri Jadranu so se tokrat odlikovali Saša Malalan, ki je poleg 12 točk zbral še 9 odbitih in 10 prestreženih žog. Zaccaria pa je imel skupno 11 skokov. Državni Under 21 Tarcento - Kontovel/Sokol 66:59 (15:14, 26:33, 39:44) KONTOVEL/SOKOL: Jan Sossi Sr. 3, Bergagna, Bufon 5, Starc 15, Malalan 4, Jan Sossi Jr. 9, Vescovi 5, Bukavec 11, Formigli 7, trener Claudio Starc. PON: Bukavec in Vescovi. 3 TOČKE: Jan Sossi Sr. 1 Združena vrsta je doživela nov poraz proti čisto premagljivemu tekmecu. Varovanci trenerja Claudia Starca so tri četrtine vodili brez večjih težav, četudi niso blesteli in se niso uspeli odlepiti od gostiteljev. V zadnji četrtini je Tarcento najprej izenačil, nato je Kontovel/Sokol spet povedel za štiri točke, odtlej pa so gostje povsem popustili in povprečni nasprotniki so poskrbeli za odločilen preobrat. Škoda, saj so tokrat naši zamudili ugodno priložnost za prvo zmago. PLANINSKI SVET Polaganje venca v Glinščici Bliža se dan, ko se s spominom poklonimo preminulim svojcem in prijateljem. V ta namen vabi SPDT svoje člane, da se zberejo v soboto, 27.10.2007 ob 14. uri na trgu v Bol-juncu. Skupaj se bomo podali najprej na boljunsko pokopališče, na grob Slave Slavec in nato pod Jugove stene v dolino Glinščico, kjer bomo položili venec pod ploščo, ki jo je naše društvo postavilo v spomin na tri padle planince v zadnji vojni. Vabljeni člani in prijatelji. Izlet SPDT na Burnjak V nedeljo, 21.10.2007 se je skupina 37 planincev podala, z avtobusom v Benečijo. Vremenske napovedi sicer niso bile prav ugodne, zato pa smo se vsi primerno opremili. ,S trga Oberdan v Trstu smo odpeljali ob 7. uri. Kot običajno so se nam v Sesljanu pridružili še člani z okolice mesta. Pot smo nadaljevali proti Čedadu in prispeli v Gornji Tarbij (občina Srednje) malo po deveti uri. Tu so nas sprejeli člani Planinske družine Benečije, katera je ob tej priliki pripravila kratek planinski pohod. Takoj smo se porazdelili v dve skupini: pohodniki in tisti, ki so se hoteli le udeležiti tega, že tradicionalnega praznika kostanja »Bur-njaka«. Vsi smo se napotili v center vasi, kjer je bilo že vse živahno in številne stojnice so bile že skoro pripravljene. Po kratkem postanku smo se planinci, pod vodstvom članov P.D. Benečija, podali na izlet po oklici vasi in se nato povzpeli na bližnji grič Hum. Pot nas je vodila po gozdu, kjer je med drevjem prevladal kostanj, ali kot temu pravijo domačini »burja«, ki pa nima nič skupnega z našo. Vrh je prekrit z drevjem, zato le malo razgleden; udeleženci pohoda pa smo klub temu lahko občudovali raznobarvnost in razgibanost tega gričevnatega sveta Be- Danjel Zaccaria (na sliki) je bil včeraj z 11 skoki pod košema zelo zanesljiv kroma nečije. V vasi so medtem obrtniki teh krajev že postavili stojnice, bogate z izdelki, ročnimi deli in domačimi pridelki. med temi je prav gotovo prevladoval kostanj, katerega smo lahko okusili pripravljenega na različne načine. Bogat je bil tudi kulturni spored praznika. Zjutraj je bila v vaški cerkvi sv. maša, z lepim slovenskim petjem, kateri je sledila procesija. Po vasi, ob stojnicah je odmevala glasba številnih domačih glasbenikov, predvsem harmonikašev. Popoldne pa smo se lahko obogatili z lepim koncertom »Okteta Odmevi« in žal skoro istočasno z nastopom, v veliki pokriti hali, »Kraških ovčarjev«. večja skupina harmonikašev iz Sežane pa nas je zabavala vse do našega odhoda. (V.K.) Zadnji izlet SPDG v Julijske Alpe Za nedeljo 28. t.m. imajo goriški planinci v programu letošnji zadnji izlet v Julijske Alpe. Pot jih bo vodila na črno prst (1844 m), najvzhodnejši visoki vrh Spodnjih Bohinjskih gora, ki so naravna meja med Primorsko in Gorenjsko. Izletniki se bodo z vlakom iz Nove Gorice peljali do Podbrda, od koder bodo po približno pol četrte ure zmernega vzpona dosegli cilj. Tik pod vrhom na Primorski strani stoji Dom Zorka Jelinčiča, ki sicer v tem obdobju ne obratuje. Triurni sestop bo potekal po severnem pobočju v Bohinjsko kotlino do Bohinjske Bistrice. Vlak jih bo odpeljal nazaj v Novo Gorico.Ob sestopu jih bo pot vodila še mimo Orožnove koče, prve koče Slovenskega planinskega društva. Zbirališče je ob 7. uri v novogoriški železniški postaji. Povratek je predviden ob 17:40 ali ob 19:40, odvisno od vremenskih razmer, ki bodo pogojevale ritem pohoda. Priporoča se primerna zimska oblačila. Za podrobnejše informacije tel. +39 3201423712. Nadaljuje se tečaj Alpinističnega odseka pri SPDT V četrtek 18. oktobra je potekalo predavanje o napredovanju v navezi in o postavljanju stojišč (na sliki). V hiši Slave v Boljuncu se je proti večeru zbralo kar lepo število tečajnikov in članov katerim je inštruktor društva Alpina delle Giulie tržaške sekcije Cai Marco Zebocchin predstavil opremo, ki se jo uporablja pri plezanju večraztežajnih smeri. V teku večera in s pomočjo videoprojektorja je udeležencem večera orisal različna stojišča in spuščanje po vrvi. Društvo in organizatorji tečaja se zahvaljujejo Marco-tu tudi za izredno profesionalnost in nenazadnje tudi šaljivo podajanje že tako važne snovi, ki bo brez dvoma vsakemu tečajniku letošnjega tečaja dokaj rabilo. V soboto 20.oktobra so udeleženci letošnjega tečaja plezanja pri SPDT plezali v grabčevi steni v dolini Glinščice. Inštruktorji tečaja so skupaj z tečajniki ponovili vsaj osnovne tehnike opremljanja stojišč in se preizkusili v spuščanju po vrvi. Mraz, veter in kakšna snežinka so Eriku, Martini, Mateju, Andreju, Alji, Ivotu, Pe- nogomet Sovodenjski ljubitelji kot pravi valjar Manzano - Ljubitelji So-vodnje 0:4 (0:2) STRELCI:v 35. min. Pahor, v 40., 55. in 70. min. Florenin. SOVODNJE: Adragna, Pe-teani (Antoni), Robert Tomšič (Pintar), Sartori, Černic, Ladi Tomšič, Korsič (Grimaz), Pahor, Visintin (Bellini), Ferfoglia, Flo-renin. TRENER: Grilj. Sovodenjski ljubitelji so v zadnjem kolu končno pokazali svoje pravo lice in z okroglim rezultatom dobesedno pometli solidno ekipo iz Manzana, ki se je predstavila na igrišče v vlogi favorita, saj je bila prva na lestvici. Trener Grilj, ki začasno vodi ekipo, je postavil na igrišče solidno enajsterico, ki je že od začetka prevzela v roke vajeti igre. Dobre priložnosti sta imela predvsem Sartori in Visintin. Proti koncu prvega polčasa se je žoga mirno kotalila na robu kazenskega prostora. Ivan "Grozni" Pahor je brez usmiljenja streljal proti golu. Udarec je bil tako silovit, da se je mreža gornjega levega kota Manzanovih vrat skoraj pretrgala in Sovodenjci so bili zasluženo v vodstvu. Par minut kasneje je Florenin podvojil ob zaključku solo akcije. Drugi polčas je bil podoben prvemu, razigrani Florenin pa si je privoščil še dva zadetka (na zadnijh dveh tekmah je napadalec zatresel mrežo kar petkrat). V soboto bo v Sovodnjah na sporedu tekma proti Chioprisu. Ce bodo domačini igrali kot znajo in zmorejo, se obeta nova zmaga. VRSTNI RED: Moraro 9, Fincantieri, Porpetto in Turriaco 7, Sovodnje, Leon Bianco in Manzano 6, Mossa, Staranzano 3, Cervignano, Fossalon in Villesse 1, Chiopris in Survival 0. tru in Davidu še kar nagajali a kljub temu so vsi splezali vsaj eno smer in preizkusili spust po vrvi. V četrtek 25.oktobra bo na vrsti predavanje o vremenoslovju v goratih predelih. Tudi letos nas bo obiskal Darko Bradassi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v ulici Sv.Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.Priznanemu meteorologu bodo prisluhnili tečajniki, seveda so toplo vabljeni tudi ostali ljubitelji gor in visokogorja. V nedeljo 28. oktobra je zbor tečajnikov in inštruktorjev ob 8 uri na Proseku. Na programu je predvideno plezanje v naravi.Za dodatne informacije kličite na številko 3498742101. Projekt je sofinanciran s strani PPS In-terreg IIIA Italija-Slovenija 2000 - 2006, šifra projekta BAFVG332591 »MONTI - Gore za vse«. (AO SPDT) □ Obvestila AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Moltaller, v petek 2. in soboto 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348 8012454 in 347 5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji. SK DEVIN nadaljuje z vpisovanjem jesenskih smučarskiih tečajev vsako soboto po dve uri na plastični stezi v Nabrežini. 3. izmena: 10,17,24/11 in 1/12/2007. Informacije 040 209873 in 338 8621592 (Janja)_ AŠD ZARJA športni center v Bazovici, prireja telovadbo z drobnim orodjem in Pilates za dekleta, vsak četrtek, od 19.30 do 20.30. Prav tako prireja krepilne vaje in rekreacijo za moške, ob torkih in petkih, od 17.30 do 18.30. Za prijave in informacije: 339-2447832. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da potekajo redni treningi za otroke vsak torek in petek, v zgoniški telovadnici, od 16. do 18. ure; za odrasle so treningi ob sredah (od 19. do 21. ure) in petkih (od 18. do 20. ure). AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motorika+mini-basket+preventiva+športna vzgo-ja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET -dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001) : ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MOTORIKA - letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MI-NIMOTORIKA - letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rou-ni-Briščiki (bivši Ervatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosar-ka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina (letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30- 18.30 na Opčinah; 2.skupina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.30-19.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.00-20.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.30-20.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor. 20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.00-22.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000 - 2001 - 2002 ter tudi 1999 ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali La-jris 348-8850427. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.3020.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.00-18.30). Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša). / PRIREDITVE Četrtek, 25. oktobra 2007 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 25. ob 19.00, jutri, 26. in v soboto, 27. ob 21.00 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.00. Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. / Nastopata: Teatro Club Udine in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: v ponedeljek, 29. in v torek, 30. ob 21.00 ter v sredo, 31. oktobra ob 17.00, v četrtek, 1., v petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 21.00. GORICA Kulturni dom V soboto, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove. V nedeljo, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali princ - glasbeni večer. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 20.45 / Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro«. Režija: Matteo Tarasco. Nastopa: Com-pagnia Lavia / Procope Studio. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Gledališče Palamostre V ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 21.00 / V okviru "teatro con-tatto 07/08", »Alessandro Bergonzoni«, napisal, nastopa in režira Alessandro Bergonzoni. SLOVENIJA NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 26. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 25. oktobra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 27. oktobra - 19.30-21.00 / Georg Büchner: »Woyzeck«. Gostuje Hessisches Staatstheater Wiesebaden. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V petek, 2. novembra - 19.30-21.35 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V soboto, 3. novembra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Danes, 25. oktobra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 27. oktobra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 29. oktobra - 20.0021.20 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V torek, 30. oktobra - 19.00-21.10 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 2. novembra - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V soboto, 3. novembra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 25. in jutri, 26. oktobra ob 19.30 / Joseoh Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 27. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 25. oktobra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 27. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Šentjakobsko gledališče W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komediija. Režija: Dejan Sarič. Urnik: danes, 25. ob 18.00 in jutri, 26. oktobra ob 19.30. V soboto, 27. oktobra ob 17.00 / J. Verne: »V 80 dneh okoli sveta«. Režija: Gregor Čušin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 26. ob 20.30 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz. V sredo, 31. oktobra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Markus Stockhausen Trio in orkester gledališča Verdi iz Trsta. V petek, 2. novembra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Michele Di Toro Jazz Trio. Gledališče Rossetti V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 / »Car-mina Burana«. »Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: od 30. oktobra do 2. novembra ob 20.30, v soboto, 3. novembra ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 4. novembra ob 16.00. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 4. novembra / Tri koncerti v spomin na Alda Bellija, nastopa Nuova Orchesttra "Ferruccio Busoni". V nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos. GORICA Kulturni dom V torek, 30. oktobra, ob 20.30 / Koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika). Predstavila bosta novo zgoščenko z naslovom »Un tanguito para Pao«, ki vsebuje vrsto skladb A. Piazzolle, R. Gallianija in A. Ipavca. Posebna gosta večera bosta Piero Purini (saks) in Matej Špaca-pan (trobenta); informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288). V torek, 30. oktobra ob 20.30 / Koncert dua - Paola Chiabudini - klavir in Aleksander Ipavec - harmonika. Predstavitev CD-ja »Un Tanguito Para Pao«. Avditorij Verdi Jutri, 26. oktobra ob 20.45 / Filharmo-nični orkester iz Ploiestija, Romunija. Dirigent: Ovidiu Balan. Roberto Cap-pello - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 30. oktobra ob 20.45 / Louis Lortie & Hélène Mercier - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 26. oktobra ob 20.45 / Modo An-tiquo, na originalnih glasbilih. Dirigent Federico Maria Sardelli. V sredo, 31. oktobra ob 20.45 / Carolyn Carlson »Electronic Shadov«, plesna predstava. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matija-sic - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V nedeljo, 4. novembra ob 20.30, Trst - Sv. Just, kapela sv. Mihaela / Z antično keltsko glasbo bo nastopila skupina »I Gween«. V soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro- vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Ma- nuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ ■ 7. MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER Danes, 25. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Otvoritveni koncert - 30 let MePZ Obala, vodi Ambrož Čopi. Jutri, 26. oktobra ob 20.30, stolna cerkev Koper / Corale Nuovo Accordo, Trst, vodi Andrea Mistaro. V soboto, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec. V nedeljo, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Cilenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipavska, vodi Matjaž Šček. DVOREC ZEMONO Jutri, 26. oktobra ob 20.00 / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. Nastopali bodo Klara Tomljanovič (kitara), Luka Juhart (akordeon), Trio harmonik SLO A3, Borut Mori, Dejan Prasl, Matej Zavec in Uroš Rojko (klarinet, pol-klarinet); informacije v ZKD Ajdovščina, tel: 003865-3643072. NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 3. novembra ob 20.15 / Zlat-ko Kaučič z gosti, »Primorske impresije«. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 29. oktobra ob 20.30, Linhartova dvorana / Melodrom -koncert ljubljanske skupine s predstavitvijo nove še neobjavljene, pa tudi že znane pesmi z albumov Melodrom in The Guide. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je slikarska razstava Nadie Ben-cic z naslovom »Se pripovedujem...«. Razstava bo odprta do 26. oktobra od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. V petek, 26. oktobra bo razstava odprta od 9.00 do 16.00. Slikarka bo prisotna vsak popoldan. Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 26. oktobra bo na ogled likovna razstava Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Odprto od ponedeljka do pet- ka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do 31. oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra, 85 do petka, 16.novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. Sedež zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici (Verdijev korzo 40 ): vse do 31. oktobra je na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprto od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35 ure. RONKE Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi, bo do 5. novembra na ogled razstava z naslovom: »La nave del futuro. Fotografie e ricordi della turbonave Oceanic« od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob ponedeljkih in petkih tudi med 16. in 18.30; informacije na tel. 0481774844. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. V Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo do 8. novembra na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Zaplatila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 26 Četrtek, 25. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI daihatsu - Majhno, a veliko srce Cuore v 7. generaciji združuje varnost, varčnost in udobje Nova platforma in preizkušen trivaljni tisoč kubični motor Nekoč smo imeli japonske avtomobile za skoraj manjvredne, saj so v bistvu predstavljali dokaj slabo uspelo kopijo bolj znanih evropskih ali celo ameriških modelov. Stvari se spreminjajo, od takrat se je nehala hladna vojna, na svetovni oder so stopili novi industrijski velikani, japonski avtomobili pa so postali izvirni in, skoraj bi rekli, zgled za marsikatero evropsko hišo. Za japonski Daihatsu smo večkrat rekli, daje njegov namen utrditi svoj položaj med majhnimi avtomobili in na to področje usmerja vse svoje sile in energije. Sodi v okvir industrijskega velikana Toyota, vendar tega ne obeša na veliki zvon. Daihat-sujevi motorji opremljajo Toyotine majhne modele in ne obratno. Ta trditev velja tudi za novi cuore: mala petvratna limuzina ima 998-kubični trivaljni bencinski motor, prav takega kot ga ima tudi yaris: zmore 69 KM in doseže vsega spoštovanja vredno najvišjo hitrost 160 km na uro. Za 365 cm dolg avto to ni malo. Cuore je avto za mestni promet, in dosedanja različica se nikakor ni mogla pohvaliti z lepoto in skladnostjo linij: zaupali so na dokaj ugodno ceno. Zadnja različica cuoreja pa se je pre cej spre me ni la in mir no lah ko re -čemo, na bolje. Sedma generacija japonskega malčka se tako lahko enakopravno bori s svojo konkurenco in to ne samo s ceno (od 8,5 do 12 tisoč evrov), temveč tudi z udobnostjo in tudi prijetno zunanjostjo. Največjo skrb so japonski načrtovalci posvetili temu, da bi v novem modelu cuoreja zagotovili čim več prostora v notranjosti, ne da bi pri tem posegli v zunanje mere. Cuore torej ni aerodinamični čudež, je pa prijeten avto, v katerem je, s tem, da so kolesa postavljena na štiri vogale karoserije in medosna razdalja znaša 250 cm, dovolj prostora za 5 oseb. Še več, dostop do zadnjih sedežev je mnogo bolj udo ben kot pri mar si ka te ri li mu zi ni, ki se ponaša s kakšnim metrom karoserije več. Ne gre zamolčati dejstva, da zadnja klop lahko drsi naprej in nazaj, tako da lahko po potrebi povečate prtljažnik. V primerjavi s prejšnjim modelom je novi cuore mnogo bolj tih in v njem je občutiti mnogo manj tresljajev. To je v veliki meri odvisno tudi od dejstva, da ima cuore novo platformo, ki mu zagotavlja večjo stopnjo varnosti. Daihatsujev malček se lahko ponaša tudi s svojo varčnostjo: poraba znaša nekaj več kot 4 litre bencina na 100 km, kar mu ob 36-litrski posodi za gorivo, zagotavlja veliko avtonomijo. Na voljo so tri različice cuoreja, ki so jih poimenovali »sho«, »hiro« in »taka«. Kateri je pomen teh japonskih be sed, ne ve mo, ve mo pa, da je sho vstopna različica, taka pa je cuore z najbolj bogato opremo. Hiro in taka sta kupcem na voljo tudi s samodejnim štiristopenjskim menjalnikom, medtem ko lahko vse tri različice dobite s petstopenjskim ročnim menjalni kom. Sicer pa so pri italijanski podružnici dokaj zadovoljni s prodajo. V letu 2006 so prekoračili mejo 10 tisoč prodanih daihatsujev, ki so si jo zastavili za leto 2008. Stran pripravil Ivan Fischer mazda - Novost Povsem naravna tkanina za notranjost Pri Mazdi so uspeli izdelati prvo popolnoma naravno tkanino za uporabo v notranjosti vozil na svetu, izdelano izključno iz rastlinskih vlaken. Skupaj s podjetjema Teijin Limited in Teijin Fibers Limited je proizvajalec avtomobilov iz Hirošime uspel izdelati tkanino, ki ne vsebuje sledi olj, hkrati pa ohranja vse dobre lastnosti, torej vzdržljivost in kakovost, kijih pričakujemo od konvenci-onalnih sedežnih prevlek. Tkanina je odporna tudi na abrazijo in ultravijolično svetolobo, hkrati pa ni vnetljiva. Pri Mazdi bodo nov biotekstil prvič uporabili na sedežih nove Mazde pre-macy hydrogen RE hybrid, modelu, ki ga bodo predstavili na tokijskem avtomobilskem salonu. V omenjenem avtomobilu bodo iz bioloških materialov (t.i. bi-oplastika) sestavljena tudi armaturna plošča in ostali (doslej plastični) elementi v notranjosti. Plastično maso iz biomate-riala so pri Mazdi razvili leta 2006 Tkanina je izdelana iz 100-odstot-kov polimlečne kisline oziroma polimera, sestavljenega iz milijonov molekul mlečne kisline. Te iste kisline, ki jo je povsem enostavno mogoče dobiti s fermen-tacijo ogljikovih hidratov. il faldo - Autotrade and Logistics jo je zgradil pri Livornu Platforma za 49 milijonov evrov Na 600 tisoč kvadratnih metrih lahko skladiščijo do 22 tisoč avtpomobilov - V načrtu širitev na milijon kv. metrov V današnjem razvoju avtomobi-listične industrije, je postala logistika primarnega pomena, predvsem kar zadeva učinkovitost in racionalnost distribucijske mreže. Proizvajalci avtomobilov v današnji globaliza-ciji proizvodnje gradijo svoje tovarne povsod, kar po eni strani prispeva k zmanjšanju stroškov, po drugi pa postavlja velik problem prevoza in racionalne distribucije na različnih tržiščih. Problema se je lotila firma Aut-ot ra de and lo gis tics, ki so di v sku pi -no Koelliker, ki je izdelala načrt za iz grad njo avant gard ne lo gis tič ne platforme, ki ustreza zahtevam in potrebam avtomobilskih proizvajalcev, ki morajo plasirati svoj proizvod na evropsko in severnoafriško tržišče. Platforma, ki so jo poimenovali »Il Faldo« po starem ledinskem imenu, se nahaja v neposredni bližini Livorna in njegovega pristanišča ter je z luko povezana s 6 km dolgo cesto, ki ne vpliva na krajevni promet. Platforma je povezana tudi z železnico, saj vanjo peljejo kar trije železniški tiri, ni daleč niti letališče, tako da se v platformo lahko zlivajo avtomobilske pošiljke, ki prihajajo po morju, po železnici iz drugih lokacij, po cesti ali celo z letalskim pre-vo zom. V luki Livorno ima Autotrade and Logistics svoj 100 tisoč kvadratnih metrov velik pomol, kamor parkirajo avtomobile, preden jih s tovornjaki pripeljejo na platformo. Na slednji lahko skladiščijo do 22 tisoč avtov, že sedaj pa mislijo na razširitev, saj jim 600 ti soč kvad rat nih met -rov površine ne zadostuje več in jo torej mislijo razširiti na milijon kv. m., kar je obenem, po mnenju tehnikov, največja razsežnost, ki jo lahko ima tak objekt, če ga hočejo racionalno upravljati. Vsak avto, ki pride na ploščad, dobi svojo elektronsko legitimacijo, saj bi bi lo si cer ne mo go če naj ti pra -vega v množici jeklenih konjičkov, ki so tam skla di šče ni. Objekt, ki je stal 49 milijonov evrov, razpolaga tudi z mehaničnimi in avtoličarskimi delavnicami, kjer lahko popravijo manjše in večje praske, ki jih avto lahko pretrpi pri prevozu, in pripravijo avto po želji kupcev. Sem prihajajo predvsem avti z Daljnega vzhoda, na parkiriščih pa smo opa zi li tu di avto mo bi le sku pi ne PSA (Peugeot in Citroen), ki prihaja- jo semkaj iz Francije in jih od tu prevažajo bodisi s svojimi tovornjaki (-A&L jih ima kar 80) bodisi z najetimi, po vsej Italiji. Ker leži Faldo na močvirnatem ozemlju, ki ga je voda reke Arno v preteklosti večkrat poplavila, so velik del sredstev za izgradnjo tega objekta namenili preprečitvi poplav. Pod ploščadjo je namreč cela vrsta ogromnih zbiralnikov, v katere se lahko steče kar 87 tisoč kub. m. deževnice, tako da nevarnosti, da bi voda poplavila parkirišče, ni. Za ta sistem so potrošili nič manj kot 22 milijonov evrov. Na parkirišču je torej prostora za 22 tisoč avtov, vsak dan pa jih pripravijo za odhod kakih 900. Poprečno ostanejo avtomobili na parkirišču od 5 do 9 tednov. Il Faldo je torej avantgardna logistična platforma, ki nudi in zagotavlja avtomobilskim hišam vse potrebne storitve od izkrcanja avtov s prevoznih sredstev (ladij, vlakov, letal, tovornjakov), do distribucije avtomobilov po vsej Evropi in po vsem Sredozemlju. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Donačka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.40 10.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 0.55 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije in vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik Gremo v kino Deset minut za oddaje pristopanja Nasveti za nakupe: Occhio alla spe- sa (vodi A. Di Pietro) Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: Fuoriclasse (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik//Vreme/1.25 Izžre-banje lota Rai Due 6.10 Dok.: Rimsko podzemlje 6.35 Tg2 Zdravje 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Elena Ba-rolo) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.35 Magazin na 2. ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 Rai News 24 Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Chiediscena Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda, vmes The Saddle Club, Mladinski dnevnik, risanke Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai šport Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Die Hard (pust., ZDA, '95, r. John McTiernan, i. Bruce Willis, Samuel L. Jackson) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok.: Enigma - Soraya (vodi Cor-rado Augias) 0.35 Tg3 Nočni dnevnik - Meteo 0.55 TV Rewind: G. Lavia (I Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson) 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, promet 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Nad.: Steze 16.35 Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA, '58, r. Vincente Min-nelli, i. Sandra Dee, Rex Harrison) 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualno: Zanimivosti Tg4 20.00 Nad.: Vihar ljubezni 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Don Camillo monsignore.... ma non troppo (kom., It., '61, r. C. Gallone, i. Femandel, Gino Cervi) 23.35 Film: Deep rising (srh., ZDA, '98, i. Treat Williams, F. Janssen) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji Tg5 8.50 Vaše mnenje 9.00 TV film: Prince William (dram., ZDA, '02, i. Jordan Frieda) 9.40 Tg borza flash/Meteo5 10.55 Nan.: Končno sama - Bo, kar bo, 11.25 Detektiv v bolnici - Reši me 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine 14.45 Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) 16.15 Reality show: Prijatelji 16.55 Tg5 minut5 17.05 TV film: Rosamunde Pilcher: Solange es dich gibt (kom., Nem., '04, Dieter Kehler, i. Henriette Richter-Rohl, Andreas Herder) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 TV film: Il capo dei capi (It., '07, i. Claudio Gioe', Claudio Castrogiovanni, Daniele Liotti) 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.00 Odprti studio 6.05 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Malcolm - Prometni zamašek 16.50 Risanke 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Dnevnik, vreme 19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: Grey's Anatomy (i. George Dzundza, Kate Walsh) 23.00 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) ^ Tele 4 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualna odd. v živo 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Kviz v živo 14.00 Vprašanja Illyju 15.25 Dok. o naravi 15.55 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.05 Potovanje v Kenijo 21.05 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.45 Gledališka sezona FJK 23.45 Oddaja o turizmu 0.00 Film: Indagine su un delitto per-fetto, 1.30 Meteo LA 6.00 7.00 9.20 9.30 13.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 10.30 FX, 11.30 Matlock Nan.: Na sodišču z Lynn - Echoes, 14.00 Jack Frost - Lov na lisico Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 (i. Christopher Judge, Richard Dean Anderson) Nan.: JAG - Izbira Aktualno: Osem in pol Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hen- nessy, Jerry O' Connell) Nan.: Sex and the City (t Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobor jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje 10.15 Nad.: Novi jutri 10.45 Z vami 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Šturmovci 13.45 Piramida 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.05 Kratki dok. film: 100-odstotno piramida (BiH) 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna odd.: Jasno in glasno - Namesto žura.... batine! 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Knjiga mene briga. Tahar Ben Jel-loun: Ta slepeča odsotnost svetlobe 23.55 Film: Ingralka na srečo - Die Spielerin (dram., Nem., '05, r. Erhard Riedlsperger, i. Hannelore Elsner, Erwin Steinhauer) Jr Slovenija 2 6.30 7.25 7.55 9.00 18.00 18.05 18.35 19.05 19.35 20.00 Zabavni infokanal Globus Hri-bar Seja državnega zbora Poročila Pomagajmo si Evropski magazin Z glasbo in s plesom... 3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Dok.: Pesem kamna: Od kamnoloma do delavnice Film: Romantična Angležinja (kom.-dram., Fr.-VB, '75, r. Joseph Losey, i. Glenda Jackson, Michael Caine, Helmut Berger) 21.55 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 22.35 Film: Izgubljeni objem - El abrazo partido (kom., Arg.-Šp., '04, r. Daniel Burman, i. Daniel Hendler, Adriana Alzenberg) 0.10 Film: Jesenska sonata (dram., Švedska, '78, r. Ingmar Bergman, i. Ingrid Bergman, Liv Ullmann) Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.30 20.45 22.10 22.30 22.50 23.20 23.50 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi Odmev Glasovi Dalmacije Dok. odd.: City Folk Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok. oddaja Avtomobilizem Film: Vse za vse (ZDA, '56, i. David Brian, Arlene Dahl) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Med valovi Primorski mozaik Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 16.50 Odprta tema - Studio Signal 17.50 Napoved dnevnika 17.55 Avto za vas 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Videospot meseca 18.45 Rally magazin 19 19.15 Mladinska oddaja 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.20 Kultura 20.30 Gornje Posočje 21.30 estrada 22.45 Kulturni utrinek 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni v al z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 20. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Nepozabni operni liki: Maria Callas; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep de- sno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Šport; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Me-digra; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 25. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika DUBLIN 0< 0/14 STOCKHOL -1/10 O v HELSINKI MOSKVA K0BENHA /V <6/9/ 'HV^H LONDON O . 5/13 AMSTERDAM o 6/9 BERLIN 6/9 O O PARIZ 3/11 OBRUSELJ 1/9 1020 LIZBONA O 15/22 ŽENEVA 5/6 O MILAN O 7/19 O GRADEC 4/11 TRBIŽ O -2/8 O -2/10 KRANJSKA G. CELOVEC O 4/10 O C TRŽIČ 5/11 o 2/11 S. GRADEC CELJE 2/12 O MARIBOR O 2/13 PTUJ O M. SOBOTA 01/13 O KRANJ oO LJUBLJANA 3/12 POSTOJNA O 4/11 KOČEVJE REKA 3/16 N. MESTO 2/11 O ZAGREB 3/12 O ^NAPOVED ZA DANES/ SKOPJE O ■ 7/14 v N Povečini bo spremenljivo. Jutro bo v nižinah in v gorskih dolinah razmeroma hladno in bodo ponekod temperature lahko padle pod ledišče. Ob morju bo topleje, zjutraj in zvečer bo pihala zmerna burja. Zmerno do pretežno oblačno bo, zvečer se bodo predvsem na jugozahodu začele pojavljati rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 17 stopinj C. J Danes bo prehodno pritekal manj vlažen zrak. Jutri bo nastalo novo ciklonsko območje, proti nam bodo pritekali vlažni jugovzhodni tokovi. Nad Balkanom je prehodno nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. A iznad zahodnega Sredozemlja se proti Italiji pomika nov ciklon. Nad naše kraje doteka od vzhoda še vedno razmeroma vlažen, a nekoliko toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 18.03. Dolžina dneva 10.29. '"lunine mene ^ Luna vzide ob 17.20 in zatone „ ob 6.29. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme zjutraj ne bo povzročalo težav, čez dan se bo ponovno krepila vremenska obremenitev, vremensko pogojene težave bodo vse pogostejše. Okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. MORJE Morje mirno, temperatura morja 16,2 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.39 najnižje -49 cm, ob 9.56 najvišje 66 cm, ob 16.22 najnižje -63 cm, ob 22.32 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.10 najnižje -42 cm, ob 10.24 najvišje 66 cm, ob 16.54 najnižje -65 cm, ob 23.11 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............10 2000 m............0 1000 m............8 2500 m...........-2 1500 m............3 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC 5/10 TOLMEČ O \> 6/15 CELOVEC O 4/8 TRBIŽ O 3/8 ¿3* VIDEM O 7/16 O PORDENON 8/15 ČEDAD O 8/15 o 3/8 KRANJSKA G. GORICA O 10/16 O N. GORICA/ 10/15 O _ TRŽIČ 6/10 O KRANJ o LJUBLJANA 8/10 POSTOJNA O 7/10 KOČEVJE O o 4/8 S. GRADEC CELJE 5/9 O MARIBOR O 7/9 M. SOBOTA O 6/9 PTUJ o N. MESTO 7/10 O ZAGREB 7/12 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno bo z močnimi do obilnimi padavinami. V pordenonski pokrajini bodo lahko padavine zelo obilne, na Tržaškem pa nekoliko šibkejše. Zjutraj bo pihala zmerna do močna burja, v popoldanskih okrepljeni jugovzhodnik. Nad okrog 1500 m bo v dopoldanskih urah močno snežilo. Meja sneženja se bo proti večeru dvignila nad 2000 m. Jutri in v soboto bo oblačno s padavinami, deloma plohami. Jutri bo več dežja, na Primorskem bo pihala zmerna burja. r uri; i: ,\i ■n ■B ■Bi H NOVA GORICA SEŽANA KOPER Last Minute Center" kaliforniJa - Plameni še vedno niso pod nadzorom Zaradi požarov milijon ljudi moralo zapustiti svoje domove LOS ANGELES - Ameriški gasilci se še naprej krčevito borijo z ognjenimi zublji v Kaliforniji, ki besnijo že od nedelje. Do torka zvečer j e zgorelo 1300 hiš, kar milijon ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Gre za eno največjih evakuacij v zgodovini Kalifornije. Uspešno gašenje požarov onemogoča močan puščavski veter Santa Ane, ki piha s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro.Gasilci so se lahko zaradi vetra omejili le na poskuse zmanjšanja katastrofalnih posledic požara, ki po besedah guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzeneggerja ogroža 68.000 hiš. Pomembneje od zavarovanja lastnine je postalo varovanje življenj, kar doslej poteka uspešno, saj je po zadnjih podatkih umrlo 5 oseb, več desetin pa jih je bilo ranjenih, med njimi mnogi gasilci. Požari so zajeli območje 155.000 hektarjev od Santa Barbare na severu Los Angelesa do San Diega in meje z Mehiko na jugu. Guverner Kalifornije je že v nedeljo razglasil izredne razmere za sedem okrožij, v torek zjutraj pa je to storil še predsednik ZDA George Bush, ki namerava prizadeta območja obiskati danes, ko naj bi se veter malce umi- ril in bi lahko bilo gašenje uspešnejše. Evakuacija je zajela več kot 350.000 hiš in več tisoč ljudi se je zateklo na športni stadion v San Diegu, kjer so razmere veliko boljše kot v »Super-domeu« New Orleansa leta 2005 po orkanu Katrina. V San Diegu imajo ljudje dovolj hrane in pijače, za varnost pa skrbijo nacionalni gardisti in policija. Drugi so se zatekli k prijateljem, sorodnikom in po hotelih, nekateri pa tudi v vojaška oporišča. V torek se je sicer začela tudi evakuacija vojaške baze Camp Pendleton v bližini San Diega. (STA) Ul. Gradnikove b. 7 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si EU - Prepovedan tobak za oralno uporabo Bruselj zaradi snusa na sodišče proti Finski BRUSELJ - Evropska komisija bo proti Finski že drugič sprožila postopek na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu zaradi tobaka za oralno uporabo vrste snus na otočju Aaland. Komisija bo od sodišča zahtevala, naj Finsko najprej kaznuje s pavšalno denarno kaznijo, če pred obsodbo ne bo spoštovala prepovedi dajanja snusa na trg, pa še z dnevno globo, so pojasnili v Bruslju. Zaradi tobaka vsako leto umre 650.000 ljudi, poleg tega je 15 odstotkov vseh smrti posledica kajenja, so utemeljili odločitev. Sodišče je maja lani presodilo, da Finska ne spoštuje direktive o proizvodnji in prodaji tobačnih proizvodov, ki prepoveduje dajanje snusa v promet. Evropska komisija se je včeraj odločila, da finski primer spet posreduje sodišču, ker ne spoštuje sodbe, podane maja lani. Finsko otočje Aaland je sicer lani februarja zagrozilo, da bo izstopilo iz Evropske unije, če mu Bruselj ne bo dovolil, da na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu zagovarja svoj primer neobdavčene prodaje vrste tobaka za oralno uporabo, imenovanega snus. Evropska komisija je namreč že pred tem od evropskega sodišča zahtevala, naj Finsko obtoži kršitve predpisov EU, ker otočju Aaland dovoljuje, da na ladjah, ki plujejo na otok in z njega, prodaja snus, ki je sicer v uniji pre po ve dan. Poljski otrok s klicem v sili rešil svojo mater VARŠAVA - Triletni poljski deček Krystian je s klicem v državni operacijski center rešil svojo mater, ki je zaradi pomanjkanja sladkorja v krvi padla v diabetično komo. Bistri deček je odprl vrata, ko je prišlo reševalno vozilo in zdravnikom je uspelo mamo rešiti. V času usodnega dogajanja je bil Krystianov oče v službi. Otrok ni bil sposoben sporočiti svojega imena ali točnega naslova, vendar si je operater zapomnil podoben klic, ki ga je prejel od majhnega otroka pred mesecem dni, je povedal tiskovni predstavnik policije v poljskem Lodžu Miro-slaw Micor za televizijo TVN24. Tako je operater lahko izsledil otrokov naslov. Riga razglašena za najčistejše mesto v Evropi RIGA - Latvijsko glavno mesto Riga je bilo razglašeno za najčistejše mesto v Evropi. V raziskavi, ki jo je izvedla organizacija Irish Business Against Litter (IBAL), je sodelovalo 10 evropskih mest. Riga je zasedla prvo mesto pred Dunajem, medtem ko lestvico zaključuje Dublin na zadnjem mestu. Riga naj bi po besedah avtorjev študije izstopala, ker ni bilo čisto zgolj središče mesta, pač pa tudi okolica. Po ugotovitvah IBAL so po vseh mestih velika težava žvečilni gumiji. Kot je še sporočila organizacija na svoji spletni strani (http://www.ibal.ie), je Dunaj "zmago" izgubil predvsem zaradi slabega vtisa pri okoljevarstvenikih. (STA)