Gospodarsfvo. Zavarovaiijo zoper ogcaj je da-aes, ko so stavbe takso grozao drage ia so požuri da i z-.i dare'oai Sirijo, Vc-Iike važaosti. Ljudje imajo svo^e liišeia premičnitio zavarovano za skrajaooizke -svoto. Pozivamov-vss aaSiaoii, datakoj povišajo zavarovaao svoto. IJt>-vižek zavarovaaja je zakoaito dovoi(en tud; pfi dra^i zavarovalaici. Kdorjo torej zavarovaa So ^n kakih tajibzavai-ovalaili dražbah, naj. se takojzuvaruj-a pri «dioi sloveaski in aai-raof;Bejži zavarovajlaici aa aaSeiu j'ugu, 1. ,|. pri ,,\;zajeiaai zavarovalaiui zoj.-er' ogeaj v Ljubljaai", ;Ta cdinadoaiača zavarovalaioa ima svoje zaslcpuike že skoro po vsoh' žapaHah. Za t:wrp, ki n-p v«clo, kjo je zastopnik ,,Vzajemne", pa oskrbi iz priijaziiosti v-sc potrobao gledo z\'išaaja /.avaro- valae svote ali aovega zavarovaaja: ,,'TajniŠtvo Slovouske lji;-lske stranke v Maviboru, Cirilova tirfkaraa, 1. n:ul stropje". VpoSIjito staro zavarovalno polico ali kfljigo, mcro poslopja (dolžiao iB Siriao) ter aavodite, za katero svoto zavarujete. Povejte to-tudi sv«-. jiiti i.rijEteljem. Kmetijska predavanja. Deželaa vlada za Slovenijo je odredila, da se bo vršilo kmetijsko poučno predavanje dne 23. oktobra t. 1. v Crešnjevcu pri Slovenski,Bistrici o »zboljšanju travništvac, v Tiajah na Pohorju istega dne o ^odvračanju kužaih bolezni ia o sviojereji«, pri Sv. Leaartu pri Veliki nedelji istega dne o rgovedoreji", pri Sv. Benediktu v Slov. goricah istega dne o »sadjarstvu" in v Globokem pri Brežicah istega dae o rkmetijstvu«. Predavptelje je kot strokovajake dolo^ila deželaa vlada v Ljubljani. Vinaki moat letos jako naglo ovre. Naglo vreaje povzroča velika gorkota. K.er je bilo le malo gnilega grozdja, bo letos tudi malo drožja. Rožje koi krma za živino. Vsled letošaj& sage so zelo trptii travniki ia pašaiki, ter deteljišča. Sttaa je bilo aialo, otava je pa popolaoina izostala, a tadi paše ni. Pomanjkaajo krine |o ;oTej sploSno. Da se pomanjkanjii krme aekoliko odpomore, opozarjajo sc kjaetovalca, da se more tadi lisijo od razaega drovja s koristjo aporabljati za krmo-. dokier &e ai popolaoma salio. Posebno listje od trsja živiaa rada zavživa. Pa tucii rožje viasko trte, ki odpado pri rezaaja trt, more dobro slažiti kotnadomestilo za krmo. To je posebaega pomeaa za kmetovalcel viaskih bkolišev. kjer tadi v aavadaih letiaali mno jgokrat ¦primanjkaje krme. Rožje se lahko krmi od jeaeai da poraladi. Doklor Šo ni čas za i"edno obrezovaaje trt, aaj se porahljajo le vrSiči trsnega rožja. Ko j« trsni les tfozorel, aaj se izrežejo leto&Bji Sparov m (locni) in drugo rnžje, ld ga ae potrcbiijomo za rcz;tov v priliocliiji spomladi. Rožje, ki so ac poknni sproti, naj se zloži v štirioglate kape aa S8;n5ateni kraju. Da se ppeveč ae osuši, ga ie otežiii s Idadami ali kameajeai. Tako spravljeno rožje ostane svežo, ia sofr* no <lo pomladi. Pred pokladaajem naj &o rožj8 seseka ia zdrobi aa drobae kosee. Najboljo je, rožje polagat;i živiai aiešaaa ti senom ali s kako dniŁ0 krmo. V viaskih okolišili so poslavljeni na raznih krajih državai stroji zsd. drobljeajo rožja; teh strojev se mora v&ak viaogradaik i oslaževati. Kjer takih strojev ai, aa razpolago, moglo bi se rožje rezati z aavadnimi mo&* a'ejšimi slamorezaicami. Kosni pa no sniejo bitt prevefi kratk Zivina se kaiala uuv;tui i,a to kraic ia rož)e s slastjo žre. Hraailna vredao&t rožja se oeai eaako sredaiedobreroa seau. Dosedaaje Izkušnje soa pokazale, <ii> živina pri tej krmi dobro uspeva in da ae izgabi pri tem aa teži in mcv iii, pa tudi i:e aa mloku. V ^aažili viaogradih sp liahaja bgromna aiaožiaa, rožja, ki bi labko (talo mnogo krme. Viaogradniki n?JS sc lo okoristijo s to okolBostja v prid» svojo -?ivinorefe. ]•'. Mn-tjaSie. Važno za živmorejce. Italija je prepovedala uvoz naše živine baje radi parkljivke. Na naše sejme ne bo več italjanskih kupcev, ki so našemu kmetu dobro plačevali živ!no. Samostojni so se tako lažnjivo hvalisali, da so pripeIjali oni italjanske kupce na naša sejmišča. Italija je sedaj prepcvedala uvoz naše živine, ne tolikaj radi kužne bolezni, kot pa radi nezaupanja, ki o;a goji do naše sedanje beograjske vlade, v kateri se šopiri tudi samostojni me* sar Pucelj. Smo radovedni,* ali se bodo s-Jaiostojni zganili, da se odor.; itiljanska meja uvnizu na^e živine, ker naši poslanci so se že. Samostojni modrijani vedno capljajo raeseco prf-pozno za poslaaci Jugoslovnnskega kluba. Da, da, če ima enkrat človek tuliko tisočakov na račun davkoplačevalcev v žepu kot slabostojni poslanci, potem se ne briga, ako vzdihuje v pomaajkanju, davkih in bedi njegov stanovski sobrat. Nad 700 vagonov goveje živine stoji na progi od Zagreba, Zidanega mosta do Logatca. Italija je prepovedala izvoz živine, ker je baje jugoslovanska živina okužena po slinovki in parkljevki. Živina gladuje in trpi žejo. Sedaj skušajo živino v zaklanern stanju pošiljati čez mejo. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 11. okt. 1921: 207 volov, 482 krav, 9 konjev, 14 bikov, 6 telet, skupaj 718 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 14 do 20 K, poldebeli voli 12—15 K, ple menski voli 11—14 K, biki za klanje 10—12 K, klavne krave debele 14 do 18 K, plemenske krave 10—14 K, molz iie krave 11-13 K, breje krave 12 do 18 K, mlada živina 10—14 K, teleta 12—14 K, krave za klobasarje 1 kg iive teže 6-8 K. Mesne cene. Volovsko meso I. vrste 1 kg 24 K> II. vrste 22 K, III. vrst<; 18—20 K, meso od bikov, krav, telic 16 K, telečje meso I. vrste 18 K, II vrste 16 K, svinjsko meso sveže 1 kg 32 K. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. okt. 1921 se je. pripeljalo 473 prašičev in 5 koz. Cenf so bil<: 5—6 tednov stari, komad 60 do 100 K, 7—8tednovstari 170—2C0K, 4 mesce stari 600—650 K, 6 riescev stari 800—880 K, 7-8 mesce/ staii 900—1000 K, 9 mescev stari 1000 do 1200 K, 1 leto stari 2400-3C00 K, 1»/-2 leta stari 3000— 35C0 K, plemenske svinje 1 kg žive teže 28—32 K, pcl pitane 24- 26 K, koze komad cd L'50 do 350 K.! Sadno lietje za živinsko krmc Listje češpelj (sliv) in jablan je v času sile dobra krma ne samo za plemene svinje, temveč tudi za staro govedo. Pošpravite tako listje prav skibno. Po zimi bo velika sila za živinsko krmo. Ako bi imeli količkaj dobro vlado, ti ona labko za priboljšek oskrbela otrobe in živinske soli. A sedanja vlada skrbi satno za nove kasarne in za nove davke. Kaj ji mar beda našega ljudstva ' Emetijska podrnžnica Maribor in okoliš naznanja svojim udom, da oddaja v trgovini Klajnšek in Penič, Vetrinjska ulica, bučne prge po 8 K 1 kg, ribjo maslo po 16 K 1 kg, apneni dušik po 350 K 1 q in kajnit po 165 K 1 q. SortiraDJe tobačnih listov po raznih razredih z navedbo vrednofcti. Mcnopolska direkcija za Slovenijo razglaša: V prvovsstno ali »izvanredro klasof se prišteva cne tobakove osrednje liste, ki so popolnoma zreli, enake barve, nepoškodovani, veliki, fine ka-* kovosti. (Fina je kakovost takrat, ako je list tanek in jako prožen.) Ta tobsk se prevzcma po ceni 56 K. — I. klass; osrednji listi, zreli, zdravi, malo oško dovani, srednje velikosti, enake barve, cena 40 K. — II. klasa: osrednji listi, zr,eli, zdravi, rekoliko poškodovani. T« Sem spadajo tudi najodličnejši vthovri in prizeirini listi, cena 24 K. — III. klasa: Osrednji, raztrgani listi pisare barve in z drugimi napakami; poško dovani, a zdravi vrhovni in prizemri listi, cena 16 K. — IV. klasa: vsi \rhovoi, osrednji in prizemni listi, ki se po kakcvosti nikakor ne morejo uvrstiti — cena 12 K. Hmelj. Na bmeljskem trgu v Žatcu je bil proinet s hmeljem nekoliko bolj miren. Cene so se gibale rr.ed 65C0 do 7CC0 čehosl. kron za 50 kg, dočim so bile cene na deželi ntkoliko nižje, kajti prodajali so ga po 62C0—6800 čehosl. kron za 50 kg. Ker je začela padati vrednost čehosl. krone, je pričakovati v hmeljski kupčiji presenečenj — v prid hmeljarjev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 265—271 naših kion, za 100 avstrijskihkron 13—14, za 100 napoleondorov 900, za 100 nemških niark se plača 185 in za 100 laških lir 1050—1070 jugoslovanskih kron.