Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začetert letal gld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV. v Ljubljani, 8. mal. travna 1881.	List 14.
Mz iielfenfa Maoricifa Tomana.
(Dalje.)
XI. Prihod v Lisabonu. Misijonarje zaprejo v ječo.
Kdo bi ne bil upal, da po prestani taki revščini in tolikih smertnih nevarnostih boderao oproščeni... ? Prihodnjost nas je prepričala, da je bilo žalostno in mučno življenje, ktero smo do sedaj imeli, le senca prihodnjega. Nedolžna naša obleka morala je v temnih, mokrih in ostudnih ječah strohneti, kar bo naslednje poročilo dokazalo.
21. maja v jutru smo se nekoliko z novim, s suhega prinesenim živežem poživili. To nas je tako razveselilo, da smo za trenutek mislili, že je naša revščina in nadloga pri kraji. Še smo imeli zajutrek v ustih, ko kraljčvi minister grof Vincencij pride in bolj sumljive jezuite od druzih dd odločiti. Mene so vselej k pervim prištevali. Naj veči moje pregrehe pa so bile, aa sem bil jezuit, misijonar mea zamorci, in tujec. Kar naglo zo nas zaperli v majhno leseno sobo, v kteri je poprej pervi čolnar stanoval. Drugi dan je vse druge tuje jezuite zadela ravno tista osoda, ker zedinjale so se pri njih ravno tiste pregrehe, kakor pri meni.
Kadar so nas razločili, so nas štirindvajset hudo zatoženih 24. maja 1761 v dveh velicih čolnih z oboroženimi vojaki odpeljali v tri ure od Lisabona oddaljeno terdnjavo sv. Julijana, kjer se reka Tajo v morje zliva. To a 110 topovi oboroženo terdnjavo imenujejo ključ Lisabona, ker vse barke, ki hočejo v Lisabon priti, so strelju teh topov izpostavljene. Drugi razred jezuitov, ki so prišli iz Indije, napolnili so stari bolehni redovniki, predniki, profesorji in oskerbniki. Te so spravili v grad „Aceitam", ki je bil nekdaj lastnina nesrečnega vojvoda Aveirskega, zdaj pa nalaš za jezuite prestrojena ječa. V tretji razred so spadali miadi jezuiti, sploh tisti, ki niso imeli še nobenega posebnega posla opravljati. Te so toraj na barki obderžali in zagnali v revščino ali pregnanstvo na Italijansko. Poprej pa so vsa-cega prašali, če ga je volja iz družbe Jezusove stopiti. Kdor bi to storil, temu so obetali prijaznost kralja in še druge zlate gore. Vsled tega jih je izstopilo kacih deset ali dvanajst; pridobili pa niso s tem nič, ker kakor jetniki so morali v svojih domačih krajih živeti, in se
od časa do časa pred gosposko pokazati. Besedo božjo oznanovati in spovedovati bilo jim je prepovedano, in kdor ni imel od doma podpore, moral je le ob maaah živeti. Teh pa je na Portugalskem težko dobiti, in obdarujejo jih k večemu po trideset krajcarjev našega denarja. Verh vsega tega so jih še vsi ljudje zaničevali.
Nas štirindvajset je prišlo popoldne okoli četerte ure blizo terdnjave, ne da bi bili kaj vživali. Bili smo toraj popolnoma slabi in zdelani. Imel sem sicer nekaj kruha in pomoranč pri sebi, kar sem med druge razdelil, pa kaj je to za toliko ljudi? Na bregu reke so nas že vojaki čakali, vzeli nas mčd-se in peljali skozi skrivne vrata v terdnjavo. Peljali so nas, akoravno je bil naj svetlejši dan, z baklami v podzemeljsko, temno, na novo soziaano in zarad tega mokro ječo. Pri vhodu nas je strah obšel in nekteri so prav premišljeno stopali, misleč, da jih peljejo do kakih prepadov.
V ječi s početka nismo imeli ne stolov, ne miz in ne postelj, na deskah smo ležali in brevir si za zglavje djali. Potem so nam prinesli iz barke postelje in druge naše reči, pa so jih vse dobro pregledali, in kar je bilo kteremu posebno všeč, je tudi za-se prideržal. Jaz svojih reči 14 dni nisem dobil, zatoraj se tudi ves tisti čaa nisem mogel preobleči, in terpel sem žilno veliko od mer-česa, kterega smo bili vsi polni.
(Dalje nasl.)
Cerkvene določita glede izpostav-Ifanfa «r. Hesnfega Telesa.
(Dalje.)
Ktera barva se ima rabiti pred, izpostavljenim sv. Res-njim Telesom 1
Baldahin ali nebes pri procesijah sv. Rešnjega Telesa in pa velum, s kterim se ogrinja mašnik in prijemlje sveto posodo, imata biti le bele barve. (Caerem. Episc.)
Glede druzih cerkvenih oblačil, kedar se rabijo pred sv. Rešnjim Telesom, je na to gledati, ali je duhovno opravilo pred Najsvetejšim v zvezi s ss. mašo in z oficijem dneva ali ne. Če opravilo ni v zvezi z ofici-jem, ampak samo za se (n. pr. litanije), tedaj se mora
pred sv. Rešnjim Telesom vselej rabiti bela barva. Kedar \e pa sv. opravilo v zvezi z oficijem (n. pr. sv. maša, slovesne večeroicej, takrat se rabi barva, ka-koršna je zaukazana za tisti dan. De Herdt o tem piše : „Para m en ta autem Celebrantis et Ministrorum in Missa, vesperis aliisque boriš canonicis, ante vei post quas fit expositio. ita ut Celebrans paratus non recedat ab al tari, debent esse Missae aut officio convenientia, sive color sit albus aut rubens, viridis aut violaceus ; sed numquam color niger est adhibendus, et al bo semper velo humerali, si illud adbibeatur pro benedictione danda, utendum est. Quatenus vero expositio fit tamquam functio omnino separata et distincta a Missa aut ab officio vesperarum aliarumque horarum, Ci-lebrans et Ministri uti debent paramentis albi coloris."
Kako se je obnašati pri izpostavljanji in spravljanji (re-pnuiranji) Najsvetejšega.
Naravnostnih določil sv. Cerkve nimamo za to opravilo; ali zvedeni obredoslovci sostavili so za to pravila,
{»o nekih ukazih, od cerkve za enake in podobne pri-ožnosti dane. Tu je gledati naj pre) na to, ali je Najsvetejše shranjeno na a;tarju, kjer ima izpostavljeno biti, ali na drugem altarji.
Ako se ima sv. Rešnje Telo na altar za izpostavljanje prenesti, se to pravilno nima zgoditi slovesno, ampak mašnik v koretlju in štoli, z velumom ogernjen, pod malim baldahinom stopajoč, prenese v zagernjeni posodi sv. Hostijo, spremljan od 2 ali 4 služabnikov z gorečimi svečami. Ko do omenjenega altarja pride, postavi sv. posodo na korporai, čez menzo razgernjeni, poklekne z enim kolenom, med tem, ko se mu velum odvzame, dene potem sv. Hostijo v monštranico, zopet poklekne, in vzdigne monštranico na vzvišeni za izpostavljanje odločeni kraj vern tabernakeljna, ter jo postavi nad podloženi korporai, ali na dosti veliko palo. Potem gre mašnik nazaj pred spodnjo stopnjico, poklekne na obe koleni, vstane, stojé kadila dene v kadilnico „absque benedictione", klečč potem trikrat pokadi Najsvetejše „cum profunda capitis inclinatione ante et post." Po kratki molitvi se vzdigne, stori in piano dostojni priklon „utroque genu*', pa se verne v žagrad.
Tako bi sc praviloma imelo goditi prenašanje Najsvetejšega na altar izpostavljanja, vendar pa prenesenje sv. Rešnjega Telesa v monštranici, kakor je pri nas navadno, ni naravnost prepovedano (tudi de Herdt piše o njem), samo da se zgodi dovelj slovesno in v procesiji, kakor n. pr. veliki retertek in veliki petek. — Blagoslov s sv. Rešnjim Telesom bi se pri vsakem izpostav-Ijenji pravilno imel dati le enkrat, namreč ob koncu izpostavljen ja predenj se shraui Najsvetejše; spodobi se pa, da pevci med izpostavljanjem zapojô kako kitico pripravne pesmi, n. pr. Pange lingua, O salutaris Hostia, ali kaj enacega.
Če se pa Najsvetejše že sicer hrani na altarju, kjer ima izpostavljeno biti, tedaj pa je naj pripravnejše, da mašnik, kteri ima pervi imeti sv. opravilo pred sv. Rešnjim Telesom, tudi izpostavi presv. Zakrament. Po na-vodu Gavauti-)a, Merati ja in Baldeski ja bi se imelo tako le zgoditi : Mašnik vzame humeral, albo, štolo, plu-vijal — ali pa tudi manipel in kazulo, če se ima precej nato začeti sv. masa — ali pa tudi samo koretelj, štolo in pluvijal. Celebrans sic iadutus procedit ad altare, praecedente thuriferario cum thuribulo non fumigante, et acolythis cum eereis accensis nec non post eos sequen-tibus quatuor vei saltern duobus clericis deferentibus in tortitia accensa juxta laudabilem praxim aliquarum eccle siarum. Cum pervenerit ante iufimum graduui altaris, de-posito birreto facit genuflexionem unico genu in piano,
deinde genuflectit in infimo altaris gradu, et aliquantu-lum orat. Mox surgit sacerdos, ascendit ad suppedaneum, aperit tabernaculum, extrahit Osteusorium cum praecedente genuflexione unico genu, et ponit super corporate in altari praeparato. Ostio tabernaculi clauso genuflectit, ad infimum altaris gradum descendit, et retrahens se aliquantulum in cornu evangelii ibique stans impo. it incensum in thuribulo absque benedictione; deinde in eodem infimo altaris gradu genuflexus accipit thuribulum et ter incensat sacramentum profunde se inclinando ante et post; mox reddito thuribulo ascendit ad altare, genuflectit, et 08ten8orium cum Sacramento ponit in suo loco eminentiori, ubi collocato Sacramento genuflectit et ite-rum descendit in planum.
Ko je Najsvetejše tako izpostavljeno, mašnik še nekoliko moli pred sv. Rešnjim Telesom, potem se verne v žagrad, ali pa prične sv. opravilo.
Glede shranovanja, devanja v tabernakelj, je zopet razločiti, je li Najsvetejše navadno tam hranjeno, kjer je izpostavljeno, ali ne. V pervem primerljeji se najprej z Najsvetejšim podeli slovesni blagoslov ter se potem shrani v tabernakelj. Kedar se oi sv. blagoslov ob koncu maše, pete ali tihe, moral bi mašnik pravilno naiprej odložiti kazulo in manipel, pa obleči pluvijal. Ako pa je treba Najsvetejše nazaj prenesti na kraj, kjer je navadno shranjeno, se to zgodi slovesno, v monštranici, sprevodoma; ali pa manj slovesno, kakor je bilo pr»j popisano za eksponiranje.	(Dalje sledi.)
Sreio MMeiiusivo.
(Dalje.)
Tudi v Afriki se sv. vera razširja s pomočjo sv. Detinstva. Naznanila imamo n. pr. iz krajev srednjega pasa zemlje ali ravnika. To je še veliko delj, kakor je srednje-afrikanski misijon, kamor so pred kaj leti hodili naši slovenski misijonarji in kjer zdaj po večem delajo italijanski misijonarji. v unih krajih od ravniku (ekvatorji) zdaj francoski misijonarji razširjajo sveto vero. Pater Dromeau (r. Dromo) n. pr. je pisal iz Tanganike 1. 1879: Prav srečni smo, hvala velikodušni podpori sv. Detinstva: svoje delo smo pričeli z rešenjem nekterih otrok iz sužnjosti. Ti bodo tudi pervi kristjani, ki bodo v ti nesrečni deželi spreobernjeni k sv. veri. Imeli so takrat v začetku 10 odkupljenih otročičev, od kterih so se napervo učili jezika, ki ga imenujejo „vorordiški jezik". Upanje imajo, da tam jim bo ložej vstanoviti na pervo keršansko vas, kakor pa n. pr. v Arabiji.
Drugi misijonar ravno tistega leta piše izmed za murcev iz Ugande, od jezera Njanza. Od tega imamo že prav veselih naznanil. V ta kraj so bili nekoliko
fred katoliškimi misijonarji prišli že zviti protestantje. n ko so le ti slišali, da pridejo katoliški misijonarji, so na vso moč prigovarjali zamurskemu kralju M'tesu, da naj jih nikar ne sprejme. Kralj M'tesa pa jih hoče viditi in izprašati o njih veri. Čez nekaj časa pokliče kralj nektere arabske učene, protestanskega verskega učenika in pa katoliške duhovne. Kralj sam je predsedoval pri tem razgovoru učenih, ki so obravnavali nauk od sv. Trojice in od božanstva Jezusa Kristusa. K sklepu je imel še mohamedan razlagati, kaj uči „koran" ali turško sveto pismo. Kralj je poslednjič sklenil razgovor z naslednjimi besedami: „Tedaj Jezus Kristus je Bog, in njegov nauk, kterega nam očetje (katoliški misijonarji) oznanujejo, je resničen". In potem je pristavil: „Očetje nas bodo učili." — Ali ni tukaj prav Božji glas govoril iz ust divjaka? Prote-
leta: Vselej, ko ga je videla kaj terpeti, spomnila te je, da terpi iz usmiljenja do grešnikov; kadar koli g* je le pogledala, morala je sama sebi reči: glej, jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje — iz samega usmiljenja; ki bo enkrat zaklano za grešnike — iz samega usmiljenja ! Pa ne le to, ampak iz vsake njegove besede, is vsakega pogleda, iz vsega, kar je videla, slišala je tudi tiho opominjevanje : mati ! spoznaj iz tega mojega usmiljenja, kako moraš tudi ti usmiljenega serca biti do mojih sirot — u boži h grešnikov. — Oh, pod križem, pod križem, tam je njeno usmiljenje do nas do verha prikipelo in tako rekoč bregove prestopilo in celi svet poplavilo: pod Križem še le je prav postala „Devica usmiljena". Jezus, njen Sin, umirajoč med dvema razbojnikoma na Križu pribit za roke in noge, strašne njegove rane, silne bolečine in muke, bledo upadeno obličje, steklene oči, njegovi vzdihljeji in tožne besede, pokanje kosti, terganje žilj in kit, toki presv. Kervi, ki je is brezštevilnih rán-studencev zemljo kropila, cedč se po lesu sv. Križa: kaj je vse to bilo druzega, kakor glasno opominjevanje na serce naše Matere, naj bo po zgledu svo ega Sina tudi ona milosti ji va in usmiljena do naa ubozih grešnikov. In mertvi ves raztergani Sin s Križa snet in ji v naročje položen, kaj je bil druzega, kakor odperte grozno pisane bukve, iz kterih se je Marija učila usmiljena biti do grešnih Adamovih otrók.
Gotovo je ona poljubovaje Jezusove rane z gor-kimi poljubci v nje, posebno v sereno rano položila in zaklenila sveto in terdno obljubo, da grešnikov in sploh vseh kristjanov nikdar ne bo pozabila, za ktere je njen ljubi Jezus toliko prestal. In ko v grob za njim še enkrat pogleda, je pač govorila: Ljubi moj Sin! Ti si zadostil, zdaj grem pa še jaz na delo za tiste, ki jih tako ljubiš.
Bežite k Mariji vi vsi, ki ste daleč od nje, posebno vi veliki in najbolj zaverženi grešniki, ker ste najbolj potrebni, pa imate tudi največ pravice do „pribežališa grešnikov'. Res, dosti ima otrók zbranih okoli sebe, ali njene oči vedno zrejo nekam, kakor bi nekoga manjkalo in bi ga čakala. Pač da vas ji še manjka, vas željno čaka! Nečistnike in nečistnice, zamotane v grešne znanja, goljufe, tatove, obrekovavce, pohujšljivce, pijance in vsaktere grešnike čaka in čaka: kdaj vas bo pričakala? —	(Dalje sledi.)
stanška oznanovavca sta vidila, da ne kralj in ne drugi jima ne zaupajo, in sta jo potegnila iz tistega kraja.
Misijonar dalje piše, da zdaj smejo prosto in bres zaderžka ondi učiti sv. katoliško in apostoljsko vero po deželi.
Tudi tam pred vsim odkupujejo mlade sužnje, kterih je prav veliko, in jih učijo in keršansko izrejajo. Tam, kakor v severni Afriki, si z mladino upajo naj več doseči. Kralj M'tesa in njegovi podložni so se voljne pokazali sprejeti keršansko vero, ni pa lahko jih k temu pripraviti, da bi se v vsem tako ravnali, kakor uči sv. vera; to se bo zgodilo s časoma, z dobro odrejo otrčk se mora keršanska podlaga narediti, le tako se zamore od starodavnih časov zapušen in spriden narod povzdigniti k čednemu življenju.
Po vsih misijonih si posebno prizadevajo, prav veliko bolnih in umirajočih otročičev kerstiti in tako za nebesa jih pridobiti. To je silno velika dobrota. Zakaj taki keršeni otročiči grejo kar naravnost v nebesa in oni prosijo za svojo deželo, da bi se hitreje ljudje k sv. veri spreobernili. Prosijo goreče za svoje dobrotnike misijonarje, ki so jih v nebesa spravili. Prosijo pa tudi za evropejske otročiče, ki so udje sv. Detinstva, in za vse deležnike. Samo nektere zg'ede naj zapišem, kako velike milosti so ti poganski keršenci pridobili mnogim evropejskim otrokom in kako dobro je, se jim pripo-ročevati:
Od rojstva prav slab otrok Benedikt je zraven tega imel še neko hudo telesno bolezen, ktere noben zdravnik ni mogel ozdraviti. Materi pride na misel, da se bo otrok gotovo ozdravil, ako ga zapiše v sv. Detinstvo. In res, od tistega dne, ko je mati otroku sve-tinjico prinesla in na vrat obesila, je bil zdrav. (Jahrb. des Werkes d. h. Kindheit IV. 1880, str. 189.) — Drug otrok, Uršula, je bil vedno bolehen. Mati ga zapiše v sv. Detinstvo, pridno moli vsakdanjo češenamarijo, in od tistega dnč je bil otrok zdrav. (Ravno tam.) — Be-neficijat Karg iz Schongau-a je naznanil to le: Nek sin je staršem delal velike britkosti, ker bil je že 17 let star, pa ni h nikakoršnemu opravilu in poklicu veselja kaztd. Veliko so že bili zanj potrosili, pa zastonj, in bali so se, da utegne biti potepuh. Starši obljubijo dar za sv. Detinstvo in sin kar neprevidoma dobi veliko nagnjenje do kmetijstva, česar se tudi loti z veseljem in pridnostjo.
Mjavreianmke iiinnife v moMrah in prem iäi/evanßi h .
(Dalje.)
Devica usmiljena — za nas Boga prosi!
Utrnili te nas, o Marija!
Kristjani! poslušajte, od koga, kdaj in kako se je naša Mati Marija usmiljenja učila in navzela; pa boste najbolj spoznali, kako je usmiljena. — Že v bukvah sv. pisma stare zaveze je ona pridno prebirala in premišljevala, da bo Sin Božji prišel grešnike iskat in da bo veliko za nje terpei: koliko sočutja z grešniki in usmiljenja do njih je toraj že takrat sprejela v svojo blago dušo! — Ko je bila izvoljena za Mater Božjemu Sinu in naslednje mesce slišala je vedno v duhu glas nebeškega Deteta: Glej, ljuba Mati, vse to se godi iz samega usmiljenja do ubozih grešnikov. O koliko se je pomnožilo njeno usmiljenje do nas v tistih mescih! Kako mogočno je vzraslo tisto usmiljenje pri jaslicah poleg njenega prezebajočega Sinčka, na begu v Egipt in potem v revni hišici Nazareški do tridesetega njegovega
t*razni izgovori.
(Govor v katoliSki družbi 27. marca.)
Res je, da imate v Ljubljani prelepo priložnost leto in dan slišati mnogo mnogo lepih naukov in izverst-nih pridig, in zlasti zdaj v sv. postnem času ne le ob nedeljah, marveč še po večkrat med tednom; vendar upam, da mi ne boste zamerili, če se po vsem tem se jaz nocoj prederznem spregovoriti nekoliko besedi, se ve da, iz tega dobrega namena, da bi jih poslušali in si jih v prid oberniii. Saj to vam odki itoserčno povem, da sam še nisem mislil, da bom tako kmali na versto prišel; d jal sem sam pri sebi, k večemu tje le po novem letu, če bo spet kaka tombola; na, kar me je danessa-delo! Poskušal sem se sicer izgovarjati po narodnem
{>ravilu: „Izgovor je dober — če tudi brezav, da se je e odrezal." Pa menda je bil moj izgovor še slabši kot brezav, ker ni nič pomagal. In preveč se še izgovarjati nisem smel, ker je nam duhovnom sv. apostelj Pavel zapovedal, da moramo besedo božjo oznanovati, prositi, opominjati, naj bo prilično ali neprilično.
En dobiček pa je vendar imelo za-me to izgovarjanje, ta namreč, da sem se na novo prepričal, kako
♦
prašen izgovor slednjič nič ne pomaga in pa, da mi je Sinila misel v glavo, kaj ko bi se vam ktero rekel o praznih izgovorih.
Nemci imajo navado reči: „Dober izgovor in pa tolar!" To je res; in včasih ae več zaleže kot tolar, če se z dobrim (pravičnim) izgovorom izkopljemo iz zelô aitne zadrege. Le prerado pa se zgodi, da je izgovor nekakšno slepilo, s kterim se dajo le ljudje preslepiti, Bog pa ne. Večidel je izgovor nekakšen plašček, s kterim svojo zanikernost pokrivamo; toda božjim očem ni-kakoršen plašček ne more nič prikriti. Zato pravno Francozi, da se z izgovarjanjem le še bolj zatožimo : „Qui s'excuse, s'accuse" (Kdor se izgovarja, se zatoži).
Kako ničevi so prazni izgovori, bom iz sv. pisma dokazal.
Pervi Adamov pogovor, ki je zapisan v sv. pismu, se konča s puhlim izgovorom: „Eva me je zapeljala'4. In Eva se je koj od njega naučila: „Kača me je zape ljala". Pa s tem sta le svojo zanikernost zakrivala; ko bi bila hotela naravnost govoriti, bi bila morala reči: „Uboga grešnika sva, tvojo zapoved sva prelomila; od-
Çusti nama, če sva sploh reveža še odpuščanja vredna", 'ako bi bilo odkrito! Zato ni prazen izgovor nič pomagal: Bog je obema kazen napovedal in oba izpodil
« "y*-
Sin pervih staršev, morivec Kajn. ni bil nič boljši. Bog ga svareč popraša: „Kje je Abel j, tvoj brat?" In koj se iažnjivo hripavo zadêre: „Ne vem: sem mar jaz varuh svojega brata?" — Kak prederzen in hinavsk izgovor! Mesto, da bi na tla pokleknil, obraz z rokami zakril in v grenkih solzah Boga odpuščanja prosil za tako grozovito djanje, ima še tako neumen in prevzeten izgovor ! To vsi veste, da mu ni nič pomagal, temuč da se je ubežen in nesrečen potikal po raznih krajih nesrečne zemlje.
Le še en čuden izgovor stare zaveze naj vam omenim. Grozoviti kralj Antijoh je hudo zatiral in strahoval one Izraelce, ki so po svojih postavah živeli. Med temi îe bil častitljiv starček, 99 léten, učen mož, po imenu Eleazar Po sili so mu usta razklepali, da bi ga prisilili svinjsko me30 jenti. Serčno se je branil blagi junak in vse voljno preterpel. Njegovi prijatelji so bili pa bolj muhasti in so si zmislili tak le izgovor: skrivaj so ga prosili, naj si dà prinesti tacega mesa, ki ga smé jesti ; in tega naj jé, pa bodo menili, da jé svinjino. Pa dobri starček koj sprevidi, da bolj puhlega izgovora bi ne bili mogli najti, zato se jim lepo zahvali zanj, rekoč: „Ne spodobi se mi Miniti; mladino bi pohujšal; bi tudi nič ne pomagalo, Bogu ne uidem, ne živ ne mertev ; raji umerjem za sv. postavo in mladenčem zapustim junask izgled."
Poglejmo zdaj v sv. pismo nove zaveze, lu vam omenim zlasti oni evangelij, v kterem se bere, da je nek človek napravil veliko večerjo, in jih je prav veliko povabil. Ko se je bližal čas večerje, je razposlal hlapce
K vabljenim povedat, da je že vse pripravljeno, naj kar rž pridejo. Ali povabljeni so se začeli izgovarjati, kar vsi po versti. Pervi reče: „Pristavo sem kupil in jo moram iti gledat; imej me izgovorjenega!« Ali ste že kdaj prav premislili, kako je bil ta izgovor prazen in ničev, in pa kako neumen? Precej se vidi, da za niim vse kaj druzega tiči. Zvecér ni zato, da bi se šlo kaj gledat, kajti v temi se dâ težko kaj dobro ogledati! — Še neumniši, če se dâ je izgovor druzega: „Pet jar mov volov sem kupil in jih grem poskusit; imej me izgovorjenega!" Kaj pa bo delal zveéér z voli?! Menda vendar ne pojde orat ž njimi še le na noč? Lepo bi razril svojo njivo, rad bi jo videl! — Tretjemu se pa ne ljubi še veliko se izgovarjati in le to pravi: „Oženil
sem se, ne morem priti!" Zakaj pa da ne? Mislil bi vendar, da zdaj, ko ima gospodinjo v hiši, lože gre od doma; ko bi bil sam, bi imel še izgovor, da mora biti doma za varha, tako pa mu žena lahko varuje denar, če ga je kaj pri hiši!
Človek bi se skor smejal, če bere in prevdarja te puhle izgovore in izmišljarije nevrednih povabljencev; toda gospodar se ni smejal, temuč se je razserdil, kajti dobro je vedel, da s takimi izgovori le pravi vzrok zakrivajo ter se lepe delajo. Ko bi bil odkritoserčen, bi bil moral vsak tako-le reči: „Mene ne bo, zato ker nečem priti, zato ker ne maram ne za te ne za tvojo večerjo !" Pa to, menijo, bi bilo prezarobljeno, kaj bi li rekel gospodar, ki si je toliko trudil s pripravljanjem dobre večerje? Zato tak divji odgovor lepo zakrijejo in zavijejo s plaščkom puhlih izgovorov. Pa ni nič pomagalo; gospodarja so zjezili tudi z lepo besedo, ker je vedel, kaj pomeni. Zato ves užaljen reče: Povem vam, da nobeden izmed teh, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje!" Razžaljen je teko dobrega gospodarja, ki je hotel povabljene tako priserčno pogostiti, tudi nas mora tem bolj pretreati, ker vemo, kdo je ta gospodar, namreč, da je Jezus Kristus; povabljeni pa mi!
Enako je Jezus pokazal v priliki o talentih, da se pri Njem s praznim izgovorom nič ne opravi. Imeniten mož, kakor je znano, dâ pred svojim odhodom hlapcem talente, češ, naj kupčujejo ž njimi ; ko se gospod verne, hlapci prineso pokazat dobiček ; le eden pride in pravi : „Gospod, vem, da si terd človek, da žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi razsipal. Zato sem se te bal ter sem šel in skril tvoj talent v zemljo. Glej, tukaj imaš, kar je tvojega!" — Pač je menil sam pri sebi, kako se je izverstno odrezal in gospoda v zadrego pripravil. Pa gospod je dobro vedel, da vse dolgo izgovarjanje bi bil lahko na kratko povedal s takimi besedami : „Gospod, jaz se nisem hotel truditi, kakor drugi, sem raji ležal; saj me že poznaš, da sem lén, in da se v pridnosti še nikoli nisem rad z druzimi skušal!" — Tudi ta izgovor ni nič pomagal ; zanaprej mu je gospod odkazal prostor tam, kjer je jok in škripanje z zobmi.
(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem Iu dopisi
U Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v zgornjem Amergavu na Bavarskem [Dalje.] Kristusovo vstajenje.) Pevski zbor je odložil černe oblačila in prikazali so se vsi v lepih 4emanjih oblačilih. Pojasnili so pevci na pervo predpodoEó vstajenja Kristusovega, ki ga imamo v Jonu preroku. Kakor namreč je Jona prerok čez tri dni živ prišel iz žrela morske ribe, tako je Kristus čez tri dni živ vstal iz groba. Pevci so peli:
Tenor-arija:
O ljubezen, čednost draga! Pridobljena zdaj je zmaga, in končana vojska je!
Zbor:
Ti Gospod si dal življenje Za prevboge grešnike: Nikdar tvoje se terpljenje V naših dušah ne zatré!
Tenor solo:
Mirno, mirno v grobni skali, Kamor so te učenci djali, Truplo sveto zdaj počij!
Zbor:
Sladko objemaj te gomila,... Blizo je vstajenja klic; Nikdar se trubnobe sila Tvojih loti ne košic!
(Zagrinjalo se vzdigne.)
Bas-solo:
Ko Jona bil je v ribjem droba, Enako v zemlji Božji Sin; Slovó pa dá mogočno grobu, Vezi preterga, gre 'z pečin!
(Zagrinjalo pade.)
Zbor:
Gospod bo vstal: o čast, o čast! Kot Jona ribo je strasnó — Takó človekov Sin z močjo Premagal groba bo oblast.
(Zagrinjalo se vzdigne.)
Druga podoba nam kaže izraelsko ljudstvo, ki je s suho nogo srečno prestopilo Rudeče morje; njegove sovražnike pa so valovi zagernili ter so pod vodo konec storili. Tako tudi Kristus gre zmagovit skoz valove britkega terpljenja, premaga smert in grob; njegovi sovražniki pa zaporedoma storé nesrečen konec. Pevci pojó:
Zbor:
Mogočni Bog, vir nase sreče, Zvesto ohranil je svoj rod, Skoz morje peljal je rudeče, Prepeljal ga skoz suhi brod.
(Zagrinjalo pade.) Ki vmerl je, vstal bo: čast, o čast! Ne krije Njega smertna noč; Zbudi Ga 'z groba lastna moč: Pekla poterta je oblast!
(Konec nasl.)
Od gorenjske 8traDÍ (Zastran popotvanja v Rim.) Predzadnja „Danica" (štev. 11.) prinesla je med drugim oveselivni klic: „V Rim, v Rim!" Gotovo je to vabilo najdlo odmév v sercu marsikakega Slovenca, in prav nič ne dvomimo, da jih bo mnogo, ki se bodo srečnega romanja vdeležili. Ker pa je že star pregovor, da „več oči več vidi", menimo, da ne bi bilo odveč, ako bi se v omenjeni zadevi od strani slavne katoliške družbe n. pr. to-le vravnati poskusilo:
1.	Naj bi se sostavil in razglasil program popotovanja. Rim, se vé, stoji pri tem v pervi versti. Ali bi ne bilo prav in želeti, da bi bili romarji že v praznik sv. Petra tam? Koliko dni bi se odločilo za bivanje v sv. mesti? Koliko časa sploh bi se porabilo za vse popotvanje? Obiskanje Benedk, Padove (grob sv. Antona Padvanskega), sloveče Lorete (hišica sv. Božje družine); Neapolja (grob našega slovečega ranjc. provikarja g. dr. Ign. Knoblehar-ja) naj bi se poleg druzega vsakako vver8tilo v popotni program. — Da bi bilo romanje bolj mikavno, naj bi se šlo n pr. tje gredé prek Gorice, Kormina itd. Bi li memgredé ne kazalo obiskati tudi Gorice in sv. Gore? Nazaj gredé naj bi se z volil pot čez Pontabel, privzelo se romanje na ss. Višarije itd. To je, se vé, le nasvet in ne: ravno tako-le mora biti!
2.	Da bi vožnja ne stala previsoko, naj bi se po-prašalo na dotičnem mestu, koliko bi stale (za po programu določeni čas) tako zvane okrožne karte (Rund-reise-Billet), katere, kakor je znano, vožnjo v ceni zdatno znižujejo, in tudi popotnikom okolišino zlajšujejo, da jim na posameznih postajah ni treba skerbeti za vozne listke. Cena, koliko bi stala vožnja, naj bi se pozvedila prej kot je moč, in koj naznanila, ker po njej bi se
marsikdo vedel odločiti, ali naj se vdeleži romanja, ali ne. Z naznanilom vožnje cene naj bi se določil natančno tudi zadnji čas, do katerega naj bi se romarji pri katoliški družbi kot za gotovo imeli oglasiti.
3.	Na podlagi oglašenja za romanje bi se utegnilo tudi obravnavati za potrebno stanovanje v Rimu.
4.	Želeti bi bilo poslednjič, da bi se na čelo slovenskih romarjev postavil gospod, ki je zmožen laščine; — se bolje pa bi bil morda taki, ki poleg tega pozna že od prej sv. Rim. Naj mi preč. gosp. monsignor Jeran ne zamerijo, ako javno izrečem misel in željo, naj bi to vodstvo sprejeli sami. *)
Toliko v poveršni prevdarek. Bog blagoslovi blagi namen!	R » PotfecL
U Bolgarije. (Poročilo o bulgarskem misijonu redovnikov vstajenja Jezusa Kristusa v Adrijanopolu za 1879,80.) Misijon ima pred očmi zlasti odgojo mladine v kolegiiu in v duhovskem semenišu, pa dušno pastir-stvo. Z Božjo pomočjo se naše djanje vedno bolj razvija. Po oprostenji Bulgarije vsled berlinske pogodbe se je število šolske mladine močno uarastlo, zlasti ker so pritegnili v šolo iz daljnih krajev. Vendar pa se ni dalo ubraniti, da so se trije višji razredi razrešili; bulgarska in rumeljska vlada imate namreč veliko pomanjkanje olikanih novincev za vradnije, ravno katoliška šola v Adrijanopolu ps. je v tem oziru v dobrem slovezu, in učenci, ki so dobivali prednost pred drugimi, niso mogli skušnjave premagati, da bi ne sprejemali jako koristnih deželskih in vojaških Časti in služb. To začasno izpraz-njenje pa se bo zlagoma s tem nadomestilo, da učenci nižjih razredov prestopajo v višji in tako smo preteklo leto razun 4 začetnih imeli tudi 4 gimuazijalne razrede, zraven teh še bogoslovski tečaj za mladenče, ki so mo-droslovje že doveršili.
Sploh se je število učencev v naših šolah močno narastlo. Predzadnje leto jih je bilo 131, poslednje leto že 174, med temi 105 notranjih.
K obletni skušnji se je oglasilo 124 učencev, med temi jih je 88 prestopilo v višji razrede, 30 jih je bilo obdarovanih in 24 pohvaljenih. Duhovsko semeniše ima 9 gojencev, kterih 3 so bogoslovci, drugi pa v višjih gimnazijskih razredih.
Omenjeni odhod starejih naših učencev, ki so bili poklicani v razne vradniške službe po Bulgariji in Ku-meliji, je za našo napravo imel v tem oziru dobre na* sledke, da ti mladenči so se po svoji oliki in nravnem življenji v svojih novih službah tako dobro skazovali, da bulgarske višji vradnije, kar smo iz čisto zanesljivih virov zvedili, našo šolo cenijo za pervo in naj boljše odgojiše za vso Bulgarijo. Ta okolišina je imela nasledek, da se je vedno več in več mladine glasilo za sprejemanje v naše šole. To stori, da zamoremo pri spreje-jemanji nekoliko ojstreje zbirati in dela upanje, da v prihodnje dosežemo še boljših vspehov v naukih in v odgoji.
Zato vidimo tudi obilniše poklice v duhovski stan, in to edino, se vč, je zmožno zagotoviti prihodnjost bulgarske „unije" (z Rimom zedinjene cerkve). Precej v začetku poslednjega šolskega leta sta dva mladenča, razun teh, ki so bili v semeniše pristopili, prosila za sprejetje v naš red, in sta poslana v novinstvo v Rim, ter bodeta ondi doveršila omiko za duhovski stan; trije drugi so jima nasledovali že ob koncu šolskega leta. Je pa še več mladenčev pri nas, ki čakajo samo dolet-nosti, ter bodo nastopili enako pot. (To je prav dobro znamnje za Bulgare, da se ne ustrašijo zatajevanja,
*) Toliko, kakor nepremagljivi zaderžki.
Vr.
zakaj red vstajenja Jezusa Kristusa ima prav ojstre pravna. Vr.)
To je pa zgoli sad družbe, ki je znana že iz po-prešnjih naznanil, in ki so jo naši učenci med seboj vstanovili, da bi od Boga z zedinjenimi močmi sprosili poklic za duhovski stan. *)
Ob koncu leta šolskega smo imeli slovesno deljenje daril. Spremljano je bilo, kakor navadno, z glasbo, ka-zališnimi predstavami, petjem, pa z bulgarskimi, staro-slovenskimi, latinskimi, nemškimi, francoskimi in turškimi deklamacijami. Zastopniki zunanjih vldd in tu-kajšnih višjih vradnij so to slovesnost počastili s svojo pričujočnostjo, in razodeli so živo zadovoljnost šolskemu predstojništvu.	(Daije sledi.)
Zaagosla?)e katoličanitva ▼ Ameriki. (Konec ) Ravno sem bral v časniku dolg govor, ki so ga šr.-Louiški škof imeli pred zbranimi postavodajavci vse deržave Missuri, akoravno so skoraj vsi protestantje. Izverstno so dokazovali lepoto, logiko, ter modroslovje katoliške vere. kako pa protestanškim zmotam vsega tega manjka. Pri nas v št. Pavlu se pa mladi škof Ireland tako čversto za katoliško reč potegujejo iu zmote protestantov odkrivajo, da se jih vsi protestanški pridigarji boje, ker kdorkoli se jih je še dozdaj lotil, je bil neusmiljeno ošiban Enkrat sta se s prav učenim pridigarjem, ki je celč gerško sv. pismo citiral, celo zimo bila; na zadnje prideta logično do ene besede, ki je bila za pridigarja tako velika skala, da )e ni mogel s poti spraviti, pa tudi ne čez njo skočiti, — in vojske je bilo konec, — škof pa zmagovalec.
Katoličanstvo se zmeraj bolj razširja po Ameriki, ker tisoče jih vsako leto iz Evrope dohaja, tudi protestantov se veliko spreoberne: vendar ne toliko, kolikor katoličanov nevernikov postane, — posebno jih skrivne družbe mnogo zapeljejo. Pred malo tedni sem tukaj 251etnega Amerikana v sv. Cerkev sprejel. Pisal mi je že leto popred da želi se s kakim duhovnom zarad sv. katoliške vere posvetovati. Mož je daleč od tukaj stanoval med samimi protestanti, samo nek dober katoličan, ki je popred v Vabašah bival, je večkrat k njemu prišel, ter mu je o katoliški veri pripovedoval. Dal mu je tudi napis do mene, ker je želel kaj več o katoli-čanstvu zvediti, kot mu je ta priprost: katoličan razlagati bil zmožen. Poslal sem mu katekizem in eno zgoraj omenjenih knjig „The faith of our fathers" (Vera naših očetov). Čisto sem bil že na vse to pozabil, kar pride neki dan lep, čverst in kaj izobražen mladeneč, ter mi povč, da je on tisti, ki sem mu knjigi poslal. Želel je t sv. Cerkev sprejet biti pred ko mogoče; prepričan je bil, da je le naša prava; keršanski nauk je znal, ni bilo težko ga v kratkem in dobro sa sveti kerst in sv. Obhajilo pripraviti. Šel je nazaj domu srečen in zadovoljen. Bog daj, da bi stanoviten ostal. Pred par dnevi mi je zopet pisal zarad postnih postav v naši škofiji, kar je prav dobro znamnje, ako pomislimo, koliko je katoličanov, ki se za postne postave ne zmenijo.
V Minesoti katoličanstvo v primeri bolj napreduje, kakor v druzih deriavah Pred 15 leti je bilo v celi Minesoti kakih 25 dnhovnov in en škof; zdaj jih je pa 173 duhovnov, trije škofje, eno semenišče, več visocih šol, veliko farnih šol, večji del pod vodstvom verlih
*) Taka dmžba bi bila k»j koristna tudi za dijake po Slovenskem, poaebno za male »emeniša. Kjer »e nekteri mla-deuC-i k temu zedinijo, n*j pišejo dijakom v Adrijanopel, da jim poš>lj»jo pravila. Ne godilo bi ae potem ob koncu toliko omahovanja: „bi li šel » bogo»lo»je, ali ne; — bi li ostal, ali pete odnese!?1	Vr.
nun, in 222 cerkvá, nekaj kaj dragocenih in krasnih»
V	več krajih pripravljajo za nove cerkve in katoliški Francozi v št ravlu so ravno krasno cerkev od protestantov kupili. Skoraj nova je še v gotičnem zlogu iz lepega rezanega kamna zidana, popolnoma dodelana, zunaj in znotraj. Lep. veličasten stolp ima, en zvon, malane okna, lepe klopi, orgije itd. Stala je brez zno-tranje naprave okoli 60 tisoč gold., in svet, na kterem je zidana, je 22 tisoč gld. vreden, kakor časniki pišejo; pa vse skupaj so prodali za 33 tisoč gld.
V Ameriki smo imeli letos grozno hudo zimo in še zdaj je ni konec; ravno danes je še kaj mraz. V Mi-nesoti je bilo naj hujše, posebno p> zahodniih travnikih, kjer jih je več zmerznilo. Zima je prišla, kakor smert, pred ko smo je pričakovali; ljudje se niso za potrebno kurjavo oskerbeli, snega ¡e veliko padlo, vse pota so bile koj zamedene in ubogi ljudje niso nikamor mogli, ter so marsikteri v svojih revnih kočah zmerznili. Kako tukaj s snegom mede, in kakšen mraz je včasi, si človek ne more lahko domišljevati, ako eam še vidil in poskusil ni. Sicer ni tukaj navadno veliko snega po zimi, ali letošnja zima je izjemek, povsod g i je dosti in močan veter ga toliko v doline skupaj nanese, da celó visoke telegrafiške droge na milje daleč popolnoma zasuje, kar vidim ravno v časniku ki je pred menoj.
V	večerni Minesoti so same ravnine z majhnimi dolinami, ni ga drevesa ne blizo, ne daleč, le železnica jim pripelje derv, ki jih morajo drago plačati, ali pa premoga, ki še draže) stane. Ker zarad žametov vlaki po več tednov skozi ne morejo, akoravno imajo tisoče ljudi, ki sneg kidajo, si lahko mislite, koliko naselci terpé, ki ne morejo ne derv, ne živeža dobiti. Nekteri samo seno skupaj zvijajo m žgč, drugi neomlačeno pšenico, drugi turšico itd., nekteri so vse hišno orodje požgali, da niso zmerznili; v enih krajih se je več družin v eno hišo skupaj spravilo in zapušene hiše so poderli in ves les požgali in tako se rešili; po nekterih krajih v Minesoti so lesene mostove na že eznicah posekali in z lesom kurili ; bili so zatoženi, pa sodnija jih je brez kazni oprostila. Tudi v Ameriki ni raja, ne; pervi naselci toliko terpé, da ima naj revniši Kranjec doma nebesa v primeri k njim. Kar se jih je po gojzdih naselilo, so 2e shajali, ker so imeli zavetje, ali po nezmérnih travnikih in ravninah, kjer ni ne derv, ne gorkih hiš in hlevov, je pa drugač. Bati se je, da bodo našli še veliko zmerz-njenih, ko sneg malo skopni. Pa ne samo v Minesoti smo imeli hudo zimo, ampak sploh po vsi severni Ameriki, celó v Teksasu; tam je na tisoče živine pogioilo, ker nimajo nobenega zavetja za-nje, ter je vedno pod prostim nebom.
Tako sem malo omenil o hudi letošnji zimi, ki je pa mene kaj malo nadlegovala. Še nikoli, kar sem duhoven, nisem imel tako prijazne zime, kakor letos, ker misijon je razdeljen, hvala Bogu! ni mi treba več po 6 do 10 ur daleč jezditi ali voziti se, naj bo vreme ka-koršno koli. Bilo je pa tudi že čas, da se mi je malo dela odvzelo, ker nisem več tako terden, kakor sem bik Č. g. P. Jeram ima zdaj moje poprešnje misijone n» deželi, ki jih kaj izverstno oskerbuje. Zdaj za novo hišo pripravlja, ki bo čez tri tisoč gld. stala, kar je pa že podpisano. Nekako v rožniku bo že dodelana, med tem časom bo pa še gospod pri meni stanoval, kadar ga dolžnosti v misijon ne kličejo. G. Jeramova sestra je pa zdaj pri naših nunah, da se cerkvene godbe vadi, šivati in druzih potrebnih reči uči da bo ne le kuharica pri g. bratu, ampak tudi or^ljavka, kakor moj«? sestre. Orgljanje in petje me že več lét ni krajcarja stalo, kar je prav pripravno, ko imamo toliko druzih potrebnih izdatkov. — Moram končati, ker, ako še malo
časa pisem, bo pepelnična sreda, preden spat grem — tako pozno v noči je že. Mnogi pozdravi itd. •)
J. Trobec.
Sveti Križ.
Rod človeški Se pogub i l ; Bog nebeški Ga je ljubil, Evinim otrokom Sina je poslal, Ki podedovani nam je greh izpral. Križ prinesel je rešenje vsem ljudem, Upanje veselo spolni se stvarém. Kdor se bliža S čutom svetim, S srcem vnetim Lesu križa : Biti j e n j a Sin nesrečni
V	muki večn; Pogubljenja. Več ni teže : Duša čista
V	kervi Kri sta Raj doseže.
Kristus vkladni kamen je, Križ je naše znamenje, Bog ga vzel je na ramé ; Torej tudi mi se križa ne branimo, S poterpljivostjo na svetu ga nosimo, Da v nebeškem raji kdaj se veselimo.
Fr. Krek.
Pomočnica.
[Jubilejska )
Nevernosti sila razsaja sedaj, Marija premila, pomoči podai! Češena Kraljica, s teboj je Gospod; Zdaj sveto je leto: pomagaj povsod!
Ti rajska krasota obseva obraz. Nebeško miidto izlivaj na nas; Premilo leskeče se tvoje oko, Naj grešnike vabi iz greha v nebo!
Ročice se tvoje odpirajo že, Za revnosti moje pomoči dele: Iz serca goreči se plamen žari, V ljubezni naj veči ves svet se mladi.
Ko grešna težava le straši še nas, Deli polajšavo tvoj mileni glas; O kaži te dneve nam lice sladko, Da sveto nas leto očistilo bo!
Še v smertni britkosti pomagaj nam Ti, Zaupanje slidko nam v serčica lij, In v Božji ljubezni nam duše ogrej, Da večno tam pojomo svet' jubilej!
S Gaberc.
*) Naj serčniši hvalo in odzdrave Vam, g. Jeramu i vsim domačim.	Vr.
Razgled po «vetu.
Dunaj. Zbornica poslancev je v četertek imela zadnjo sejo pred veliko nočjo. — 28. t. m. se zborovanje zopet pričnč. — Poroka cesarjeviča Rudolfa, ki je predrtem važnim dogodkon1 "a hft*jf> pyt v Jeruzalem, se bo obhajala 10. majnika.
Rimsko. Te dni so sv. Oče sprejeli bavarskega poslanca gr. Paumgartna, kteri jim je boje izročil lastnoročno pismo nemškega cesarja. Sv. Oče so imeli daljši pogovor z njim, potem je obiskal kardinala Jakobini a. Z Rusijo se tudi dogovarja, — morebiti se vendar reč na boljše oberne za kersau.-ke narode in sploh za človeštvo.
Strahote ▼ Niči smo že omenili ; vredno pa je, da se ta očitna šiba Božja nekoliko bolj poznamnja. Ne le tedaj v Monakovem na Bavarskem, kar je že znano, ampak tudi v Niči (prej laškem, od i. 1859 francoskem mestu) se je posvetnjakom prederzno veselje strahotno skalilo. Svet ne dela nič več razločka med pustom in postom, ravno nasproti, kakor nalaš, v postu včasi še huje razsaja in bogoskruni. Neznanske veselice in vsestranske zapravljivosti so bile nastavljene v Niči, po kazalisih in^ povsod, kjer se je dalo. 23. sušca (med sv. Jožefom in Šmarnom) so se pričele očitne veselice, kakor piše „Unità". Vse mesto je bilo ua nogah. Po dnevi dirjanje (corso1 po mestu, zvečer nastavljeno petje (opera) v kazališu, kjer je bilo že pred pričetjem silo ljudstva. Po igrospevu pa je imel biti ta večer še v é 1 i k i p 1 e t (grand bal) in v ta namen je bilo po vsih mostovžih silo robe za ples pripravljene — v postu! Kar nepre-vidoma začne prav po peklensko smerdeti po vsem prostoru. Plin (gaz) je bil ušel (druge naznanila pravijo, da se je bilo drugač vnelo), luči so ugasnile, v gosti temi se prične grozovito vpitje, jokanje, kriči na pomoč, bég, in taka ^nječa, trenje, zdihi in tarnanje umirajočih, gerčanje zalopnjenih, da ni mogoče popisati. Več celih družin je~\onec storilo V tej zmešnjavi se ie vse terlo, teptalo, vidili so neko gospo, neko deklico in gospoda, ki so se skoz okno iz četertega nadstropja vergli na tla, in so bili v tistem trenutku merliči. Med tem prično tudi plameni v podobi jezikov grozno švigati in vzdihovati se izmed čveterih zidov in na vse strani lijejo naj gostejše sijanje, v tem ko se oprava znotraj vse križem na kup grudi. Vse mesto je bilo v svitlobi in v toliko večem strahu, ker vsak je imel v kazališu kaj svojih ljudi, prijatlov, sorodnikov, ta mater, uni sina. Ob 9 so jeli nositi perve merliče. strašno zdelane trupla, v bližnjo cerkev sv. Frančiška Pavijana. Malo družin je, da bi ne imele kake zgube ; veliko jih je konec storilo, ko so iskali druge rešiti. Neki godec, že rešen, se zažene v zmešnjavo nazaj iskat svoje matere, ki pa je bda že oteta, in zgubil je življenje. Neka gospâ se je od strahu zmešala, bežala in se vergla v reko Paglione. Enacih dogodb je veliko. Tudi več otrok so dobili med mertvimi. (Se vé da, tudi otroci se morajo zgodaj učiti mesene paše iskati in skruniti sveti čas!)
Vse veselo-igre povsod so se v trenutku spremenile v žalo igre: zaperte so vse kazališa, za igravce odme-njene darila (100.000 frankov) so odločene za poškodovane, razpisane so prošnje za pomoč. Cez 100 merličev so bili našli že kmali v začetku. Divje veselje za kazališa se je poleglo, ne samo v Niči, ampak povsod, kakor piše „Figaro".
Bog je začel z bolečimi dokazi naznanjati, da se človeški prederznosti ne dâ zasramovati.
Na ikionskem otoku (Chios), v egejskem morju, je bil 3. V m. ob 1 in 30 min. popo.dne tako hud po-
tres. da so tri četertine mesta enacega imena čisto raa-djane in čez 4000 lindi Dokončanih. Otok, v turški oblasti, ima kacih 60.000" preblvavcev, katoliških, ger skih io mohamedanskih; glavno mesto Kastro samo pa 15.CH 0 duš.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
11. mal. travna. S. Leon Veliki, papež. — 12. S. Saba. — 13. S. H* rmenegild. — 14. Véliki četertek. S Lambert. — 15. Véliki petek. S. Helena ces. — 16. Velika sobota. S. Tiburci). — 17. Velika noč.
Zahvale:
Št. 1. Žena, ki je dolgo imela razpertijo s svojim možem, je uslišana na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca, ter s tem očitno zahvalo naznanja Mariji, kakor je obljubila.
Z Dolenjskega. 2. mal. travna 1881.
Št. 2. Naši ljubi Gospej, ktera mi je v več silnih težavah pomagala (mož, ki je bil skoraj oslepel, je čisto spregledal; bolna živinica ozdravela na prošnjo N. lj. Gospé), s tim očitno izrekam priserčno zahvalo.
Kat. Vodnik.
V molitev priporočeni:
Soproga priporoča svoiega moža v dušnih stiskah.
—	Sin prosi bratovske molitve za svojo bolehno mater.
—	Neki človek za spreobernjenje. — Bolehna, nezadovoljna in obupljiva oseba, posebno ▼ dušnih potrebah.
—	Neka družoa sa pomoč N. lj. G. presv. Serca v več sadevah, posebno v eni. — Več spokornikov sa stanovitnost. - Oče, mati in pet otrók, če je še volja Očeta nebeškega, da bi na prošnje sv. Jožefa in Naše ljube Gospé dosegli pomoč v telesnih potrebah. — Hči priporoča očeta aa spreobernjenje od terdovratnosti ter za pomoč v dušnih in telesnih zadevah.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
11.	mal. travna. Skušnjave nimajo moči do kristjana, čigar serce je presv. Mariji Devici resnično vdano. (Vianney.)
12.	Veste, kdo ni za rabo? Kdor nima serčnosti. (Greuter.)
13.	Serčnost! skleni, da raji tisučkrat umerješ, kakor da bi kaj takó ali celó bolj ljubil, kakor Boga.
14.	Vsako malo tolažilo, ki ga pobožno življenje d¿. ti rodi več zadovoljnosti, kakor vsako, tudi naj veče veselje svetá.
15.	Svoboda duha je ▼ tem, da mirno in radovoljno ▼se storiš, kar spoznaš sa voljo Božjo, ko bi tudi imel umreti zato.
16.	Nemogoče je pravo zediojenje med dušo in med Bogom doseči s drugim pomočkom, razun z zatajevanjem.
17.	Kdor ima le iskro ljubezni Božje, sprevidi, da vse na svetu je polno nečimernosti in slepila. (Fran-čišk Sal.)
umerje, akoravno je naročeno še za kaj časa naprej. Do tacih listov založništvo nima pravice. V tem primčr-ljeju naj bi n. pr. kteri dedičev jemal list, dokler naročnina ne izteče, lahko pod ravno tistim napisom, ali pa če se naznaui odpravništvu, kam drugam naj se za ta čas pošilja: samo za premembo napisa prejemavec plača zadevne solde. To naj bi pomnile tudi zadevne pošte, da bi ne „retournirale" listov, če tudi vedo, da ta in ta je umeri, kakor se je ravno te dni zgodilo (ne vemo, če od poštnega vradnik a, a1 i koga druzega?)
Breviaram parvus ex Breviario romano colleetum et ad usum quotidianum in festis per annum accommo-datum. Accedunt orationes ante et post Missam dicen-dae. Cam pod. Editio altera 18*1. Ta knjižica v mali osmerki ima 6 pol in utegne zarad zložnosti marsikomu, ki vsakdanjih reči rad sem ter tje ne iše, dobro služiti. (V katoliški bukvami po 60 kr., s pošto 5 kr. več.)
Sveto leto, s kratkim podukom, dotičnimi molitvami in bogatim sostavkom o vsakem času lahko pridoblji-vih odpustkov — namerja na svitlo dati katoliška družba. Rokopis je že gotov in utegne kmalo priti v natis.
6. lih. Herman, mnogozaslužni konservativni in rodoljubni poslanec štajarski, je od pravosodnjega mi-nisterstva dobil naslov ces. kr. svetnika deželne sodnije*
K popot?anju ▼ Rim 5. mal. serpana (julija) piše „Blahovest": Iz Prage se pripravlja nekaj cerkvenih veljakov z mnogimi imenitniši meščani. Njim se pridružijo Poljaki, Hervati, Rusini in Bulgari, — vsi slovanski narodi bodo zastopani.
Poterdilo. Po čast vredništvu „Zg. Danice" v Ljubljani hvaležno prejel 30 gl. darovanih od č. g. župnika K. D. „za uboge Kineze".
V Solnogradu, 29. sušca 1881.
Za vodstvo: P. Edmund Hager, O. S. R.
Zdihljej k presveti Mariji Devici.
O lepa Zarija, Marija vsmiljena! Bod' luč nam blažena, Ko tema nas obd&, Ko v smerti lučica Nam bo poj ¿mala.
Listek za raznoterosti.
Opomba sarad pošiljanja „Zg. Danice". Nameri se večkrat, da se „Damca" nazaj pošlje, kadar naročnik
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Po prečast. gosp. Žigo Bohincu 5 gl. — Čast g. J. P. 1 gl.
Za stradajoče v Temovski fari na Notranjskem: Č. g Martin Tomec, župnik v Suhoru, 10 gl.
Za opravo uboinih farnih cerkev naše Škofije: I«-Blok 33 gl. 18 sld - Iz Podbrezja 18 gl. 77 sld. — S Podgrada 5 gl. — Is Šent-Vida pri Zatičini 16 gl.
—	Zapuščina r. Neže Fortune 50 gl. — Iz Godoviča 20 gl. — Iz Ajdovice 6 gl. — Iz Spodnje Idrije 15 gl.
—	Z Vač 13 gl. — la Žaline 25 gl. 30 sld. — C. gsp. župnik A ti t. Jakšič 1 gl. 30 kr. — Od sv. Jakopa ob Savi 17 gl.
Za sv. Očeta: Dve dobrotni roki sv. Očetu „aa god" 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Borovnice po č. g. kaplanu 9 gl. 4 sld. _______
Pogovori z gg. dopisovalci.
P. J. K. v N. m.: Opravljeno.
Outfovorni vreanik- Luka Jeran. — Ti.kani i n »•«nimki: J-»/.ef HtaiiiUnvj nasledniki V Ljubljani.