Osnutek 
amandmajev k ustavi SFRJ
Ti amandmaji so sestavni del ustave SFRJ in začnejo veljati z dnem njihove razglasitve.
AMANDMA IXX_________________
1. Protiustaven je vsak akt in dejanje, s katerim je prizadeta družbena lastnina.
(S 1. točko tega amandmaja se dopolnjuje 12. člen ustave SFRJ.)
2. Vsak se vključuje v delo z družbenimi sred-stvi svobodno in pod enakimi pogoji, v odvisno-sti od sposobnosti, da skupaj z drugimi delavci ta sredstva kot materialno osnovo svojega in celot-nega družbenega dela trajno obnavlja, povečuje in zboljšuje.
(Z 2. točko tega amandmaja se dopolnjuje 13. člen ustave SFRJ.)
3. Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi so delavci v združenem delu odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti kot celoti.
Delavci v združenem delu so dolžni izpolnjeva-ti svoje delovne obveznosti in v svojem skupnem in splošnem združenem interesu, družbeno in ekonomsko smotrno uporabljati družbena sred-stva, s katerimi delajo, in jih kot materialno osno-vo svojega in celotnega družbenega dela neneh-no obnavljati, povečevati in zboljševati.
Delavcu v združenem delu, ki nevestno ali neu-spešno izpolnjuje te obveznosti, preneha lastnost delavca v združenem delu z družbenimi sredstvi pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomesti 15. člen ustave SFRJ.).
4.  Delavci v združenem delu uporabljajo pri uresnrčevanju pravice dela z družbenimi sredstvi rezultate, ki jih ustvarijo z delom in upravljanjem teh sredstev, in trpijo materialne in druge posle-dice družbeno in ekonomsko nesmotrne upora-be družbenih sredstev.
(S 4. točko tega amandmaja se dopolnjuje 1. oddelek I. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
5. Delavci v združenem delu vpogojih delova-nja tržnih zakonitosti in na podlagi socialističnih samoupravnih   družbenoekonomskih   odnosov ustvarjajo rezultate dela z menjavo proizvodov dela na trgu ali s svobodno menjavo dela.
Na tej podlagi delavci v združenem delu ob-navljajo vrednost porabljenih družbenih sredstev in v različnih oblikah združevanja dela in sred-stev pridobivajo dohodek, s katerim zagotavljajo razširjeno reprodukcijo, ustvarjajo in obnavjjajo rezerve in zadovoljujejo svoje osebne, skupne in splošne družbene potrebe.
(S 5. točko tega amandmaja se dopolnjuje 1. oddelek I. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
6.  Delavci v oKganizacijah združenega deia, ki opravljajo  gospodarske  dejavnosti,   ustvarjajo dohodek z vrednotenjem rezultatov dela in vseh dejavnikov proizvodnje na podlagi delovanja trž-nih zakonitosti.
Z družbeno določenimi splošnimi pogoji go-spodarjenja, z družbenim usmerjanjem gospo-darskega in družbenega razvoja in z usklajeva-
" Leta 1981 je bito spreietih osem amandmajev k uttavi SFRJ.
njem odnosov na trgu se ne sme spodkopavati s to ustavo določena samostojnost in enakoprav-nost pri pridobivanju dohodka organizacij zdru-ženega dela, ki opravljajo gospodarsko dejav-nost.
Izjemoma delavci v organizacijah združenega dela v gospodarskih dejavnostih, določenih z za-konom, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotnje rezultatov dela, pridobivajo doho-dek po načelih svobodne mejave dela oziroma s svobodno menjavo dela.
(S 6. točko tega amandmaja se dopolnjuje 1. oddelek I. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
7. Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževa-nja, znanosti, kulture, zdravstva in sociainega varstva ali drugih družbenih dejavnosti, pridobi-vajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih Ijudi, katerih potrebe in intere-se zadovoljujejo neposredno ali v okviru oziroma prek samoupravnih interesnih skupnosti in dru-gih oblik samoupravnega interesnega organizi-ranja.
Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo družbeno dejavnost, lahko v odvisnosti od narave dejavnosti in potreb, ki jih z njo zadovo-Ijujejo, pridobivajo dohodek tudi v odnosih skup-nega ustvarjanja dohodka, medsebojno ali z de-lavci v organizacijah združenega dela drugih de-javnosti, ter s prodajo svojih storitev na trgu.
Delavci v organizacijah združenega dela druž-benih dejavnosti dosegajo s svobodno menjavo dela enak družbenoekonomski položaj kot de-lavci v organizacijah združenega dela drugih de-javnosti.
(S 7. točko tega amandmaja se nadomesti 16. člen ustave SFRJ.)
8.  Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojin ali v izjemno ugodnih pogojih, ustvarjenih s pbložajem kraja dela in poslovanja, se ugotavlja in uporablja v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, in, ko je to z zakonom določeno, za razvoj materialne osnove dela v občini, mestni skupnosti in republiki oziroma avtonomni pokra-jini ali za razvoj komunalne infrastrukture.
Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka na trgu, vendar ni re-zultat večje produktivnosti dela, nove tehnologi-je, inovacije in drugih z ustvarjalnostjo in delom ustvarjenih vrednosti, temveč je rezultat mono-polnega položaja ali ravnanja, se izloča in usmerja v proračun federacije. Z zveznim zako-nom se določajo merila, akti in dejanja, s kateri-mi je organizacija združenega dela pridobila ta del dohodka in se ureja postopek za ugotavljanje tega dela dohodka.
(Z 8. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 18. člena ustave SFRJ.)
9.  Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmerno njiho-vemu prispevku, ki so ga dali k dohodku z živim delom in upravljanjem družbenih sredstev kot minulim delom.
:     (Z 9. točko tega amandmaja se nadomesti dru-gi odstavek 19. člena ustave SFRJ.).
10. Z zakonom se izjemoma lahko pod pogoji, ki jih doioča ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obveznost združevanja dela teh sredstev za financiranje nujnih potreb družbene repro-dukcije, določenih z družbenim planom republi-ke oziroma avtonomne pokrajine, kadar je zado voljevanje teh potreb nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali gospodarskega in družbenega razvoja na določenem območju in če se na samoupravni podlagi sredstva za finan-ciranje teh potreb niso mogla oziroma se ne morejo zagotoviti.
Temeljne organizacije združenega dela imajo v skladu z zakonom pravico do vračila obvezno združenih sredstev družbene reprodukcije in pravico do nadomestila za uporabo teh sredstev oziroma pravico do določenih olajšav.
Upravljanje z obvezno združenim delom sred-stev družbene reprodukcije temelji na samou-pravnih podlagah.
(Z 10. točko tega amandmaja se nadomesti 23. člen ustave SFRJ.)
11. Temeljna organizacija združenega dela od-govarja za obveznosti delovne organizacije, v ka-tere sestavi je. Način uresničevanja te odgovor-nosti določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo.
Kadar je s samoupravnim sporazumom o zdru-žitvi določeno, odgovarja organizacija združene-ga dela tudi za obveznosti druge organizacije združenega dela, v katero je združena, oziroma s katero je združena na način, ki je določen s tem samoupravnim sporazumom.
Oblike odgovomosti določa zvezni zakop. (Z 11. točko tega amandmaja se dopolnjuje 24. člen ustave SFRJ.)
12. V medsebojnih razmerjih na podlagi skup-nega vlaganja ali na drugi podlagi združevanja sredstev delavci v organizacijah združenega de-la,  ki  so  udeleženi  v  dohodku,  ustvarjenem z združenimi sredstvi, skupaj in enakopravno z  delavci,   ki   uporabljajo  združena  sredstva, upravljajo skupno poslovanje, planirajo skupno delo in razvoj, odločajo o skupnem dohodku, določajo obveznosti in odgovornosti za skupni riziko ter druge medsebojne pravice in obvezno-sti iz združevanja sredstev v skladu s samouprav-nim sporazumom o združitvi.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovor-nosti pri ustvarjanju skupnega dohodka ureja samoupravni sporazum na podlagi enotnih na-čel, ki jih določa zvezni zakon.
(Z 12. točko tega amandmaja se nadomestijo prvi, drugi in četrti odstavek 26. člena ustave SFRJ.)
13. Ža razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna in druga sredstva občanov in jim poleg vračila vrednosti teh sredstev zagotovijo tudi nadome-stilo za uporabo teh sredstev v obliki obresti oziroma določenih ugodnosti v skladu z za-konom.
Občani lahko vlagajo denarna in druga sred-stva v organizacijo združenega dela ob skupnem riziku in imajo na tej podlagi pravico do vračila vrednosti teh sredstev in do nadomestila za upo-rabo teh sredstev, v odvisnosti od rezultatov, ki jih doseže ta organizacija, ter pravico, da so
obveščeni o rezultatih uporabe teh sredstev in da vplivajo na odločanje o določenih zadevah v zvezi z uporabo vloženih sredstev v skladu z zveznim zakonom. Na podlagi vlaganj sredstev v organizacijo združenega dela občani ne more-jo pridobiti trajnih pravic.
Za zbrana oziroma vložena sredstva občanov lahko izdaja organizacija združenega dela vred-nostne papirje ob pogojih in na način, ki jih določa zvezni zakon.
(S 13. točko tega amandmaja se nadamesti 28. člen ustave SFRJ.)
14.  Delavci, ki v delovni organizaciji, sestav-Ijeni   organizacije   združenega   dela,   poslovni skupnosti ali drugi obliki združevanja organiza-cij združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skup-nega pomena za več organizacij v njeni sestavi, in delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, ter delavci v banki in zavarovalni skupnosti oblikujejo delovno skupnost. Delavci v teh delovnih skupnostih imajo pravico do sred-stev za osebno in skupno porabo v skladu z na-čelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah zdru-ženega dela, ter druge samoupravne pravice de-lavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skup-nimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.
Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo znanstvenoraziskovalna dela, dela marketinga, inženiringa in druga podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za "*kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določeni pogoji, da se organizirajo v temeljno organizaci-jo združenega dela. Delavci v teh delovnih skup-nostih imajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.
(S 14. točko tega amandmaja se nadomestijo prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ustave SFRJ.)
15.  Da bi uresničili pravico do dela, lahko de-lovni Ijudje ustanovijo začasne ali trajne delovne skupnosti za opravljanje gospodarske in druge družbene dejavnosti, v katerih združujejo svoje delo, in lahko uporabljajo družbena sredstva ozi-roma sredstva, na katerih obstaja lastninska pra-vica. Delovni Ijudje v teh delovnih skupnostih in te skupnosti imajo v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delovni Ijudje, ki opravlja-jo kulturno ali drugo poklicno dejavnost, in nji-hove skupnosti.
Kadar to zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, za katere ni mogoče oblikovati teh skupnosti.
/Š 15. točko tega amandmaja se dopolnjuje 31. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA X
1. Svoje delo in sredstva družbene reprodukci-je v temeljnih organizacijah združenega dela de-lavci združujejo v delovni organizaciji.
Delavci svobodno združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije tudi v druge traj-ne ali začasne obljke združevanja dela in sred-stev ter sodelujejo z delavct v drugih organizaci-
jah združenega dela in z delovnimi Ijudmi v dru-gih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za povečanje dohodka ali za večjo varnost pri njegovem prido-bivanju.
Delavci svobodno odločajo o obliki združeva-nja dela in sredstev oziroma sodelovanja, o skupnih interesih, ki jih v njih uresničujejo, in o obsegu združevanja svojega dela in sredstev družbene reprodukcije.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 34. člena ustave SFRJ.).
2. Delovna organizacija je samostojna samou-pravna organizacija ter ekonomska in poslovna celota, v kateri so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu in organizirani v temeljne orga-nizacije združenega dela v njeni sestavi ali nepo-sredno povezani z enotnim delovnim procesom.
Delovna organizacija na področju gospodar-skih dejavnosti je temeljni subjekt tržnega poslo-vanja.
V delovni organizaciji, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela, se spre-jema skupni plan za delo in razvoj in se zagotav-Ija skupno poslovanje, skupni ekonomski in teh-nološki razvoj, zboljševanje in razvoj samouprav-nih odnosov ter zagotavljajo drugi skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom o združitvi.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v de-lovno organizacijo se lahko določijo pogoji, pod katerimi sme temeljna organizacija združenega deia nastopati v prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Delovno organizacijo lahko ustanovijo organi-zacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge družbene pravne osebe.
Družbenopolitična skupnost lahko ustanovi delovno organizacijo, če je opravljanje dejavno-sti delovne organizacije, ki jo ustanavlja, nena-domestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem ob-močju ali če je to nujno za delo organov te družbenopolitične skupnosti.
Delovna organizacija se lahko ustanovi tudi kot začasna delovna organizacija.
Pod pogoji in na način, ki jih pretipisuje zakon, tahko ustanovijo delovno organizacijo delovni Ijudje in občani, da uresničujejo svojo pravico do dela in druge svoje interese.
Delovno organizacijo lahko v skladu z zako-nom ustanovijo tudi civilne pravne osebe.
(Z 2. točko tega amandmaja se nadomestijo prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 35. člena usta-ve SFRJ.)
3.  Zaradi uresničevanja skupnih interesov se' lahko delovne organizacije združujejo v sestav-Ijeno organizacijo združenega dela.
S samoupravnim sporazumom o združitvi se določi, katere funkcije delovnih organizacij se opravljajo v sestavljeni organizaciji združenega dela.
Delovne organizacije in sestavljene organiza-cije združenega deia ter temeljne organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim spo-razumom o združitvi v delovno organizacijo se lahko združujejo v skupnosti in druge oblike združevanja, v katerih uresničujejo določene skupne interese.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 38. člena ustave SFRJ.)
4. Za manjše organizacije združenega dela se lahko z zveznim zakonom določijo enostavnejši pogoji ustanavljanja, materialno-finančnega po-slovanja in urejanja določenih razmerij pri deiu in poslo^anju.
(S 4. točko tega amandmaja se dopolnjuje 2. oddelek I. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
5. Organizacije združenega dela, ki kot enoten t6hnološki sistem opravljajo dejavnosti na po-dročju elektrogospodarstva, železniškega pro-meta in poštno-telefonsko-telegrafskega prome-ta, se obvezno združujejo v skupnosti.
Delavci v teh organizacijah so dolžni v pogojih delovanja trga in na podlagi socialističnih samou-pravnih družbenoekonomskih odnosov zagoto-viti v teh sistemih tehnično funkcionalnost pri delu in na tej podlagi tehnološko enotnost delov-nega procesa, smotrno in učinkovito delovanje teh sistemov v celoti in posameznih delov teh sistemov na vsem območju SFRJ v skladu s po-trebami in interesi družbenoekonomskega raz-voja države in s potrebami in mteresi uporabni-kov proizvodov in storitev.
V teh sistemih se zagotavljajo enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju do-hodka na enotnem jugoslovanskem trgu v odvis-nosti od učinkovitosti njihovega poslovanja, skupni kriteriji za doiočanje cen proizvodov in storitev v organizacijah združenega dela, skupni elementi standarda storitev, skupni razvojni pla-ni in skupna strategija vključevanja v mednarod-no delitev dela.
Zvezni zakon ureja pogoje in način obveznega združevanja organizacij združenega dela na po-dročju elektrogospodarstva, železniškega pro-meta, poštno-telefonsko-telegrafskega prometa ter temelje organiziranja v teh sistemih, temelje njihovega delovanja in enotnost samoupravnih družbneoekonomskih odnosov v njih.
Kadar to zahteva tehnološka enotnost sistema in kadar je to pomembno za vso državo, se lahko z zveznim zakonom tudi za organizacije združe-nega dela na drugih področjih določijo način in pogoji zagotavljanja tehnološke enotnosti delov-nega procesa in oblike organiziranja na vsem območju SFRJ.
(S 5. točko tega amandmaja se dopolnjuje 2. oddelek I. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
6.  Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in stori-tev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelo-vanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno po-rabo, so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skup-nostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov. De-lovni Ijudje in občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev se imajo pravico samouprav-no organizirati, da bi vplivali na proizvodnjo ali opravljanje storitvenih dejavnosti oziroma na opravljanje prometa blaga in storitev na drobno, s katerimi se zadovoljujejo njihove potrebe, da bi preprečili zlorabo ugodnejšega položaja na trgu in da bi uresničevali in varovali svoje, na zakonu temelječe interese.
(S 6. točko tega amandmaja se nadomesti 43. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA XI
Organizacije združenega dela in druge druž-bene pravne osebe lahko ustanovijo banko kot samostojno samoupravno finančno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov in za opravljanje teh poslov vlagajo sredstva v sklade banke.
Banka posluje s sredstvi, vloženimi v sklade banke, in z drugimi združenimi oziroma zbranimi in sposojenimi sredstvi.
Banka posluje v svojem imenu in za svoj ra-čun, v svojem imenu in za račun drugih oseb oziroma v imenu in za račun drugih oseb.
Banko upravljajo organizacije združenega de-la in druge družbene pravne osebe, ki so vložile sredstva v sklade banke.
Organ upravljanja banke je skupščina banke.
Sredstva, ki jih banka doseže, se po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za de-lovno skupnost banke, razporejajo med ustano-vitelje banke v sorazmerju s sredstvi, vloženimi v skiade banke. Skupščina banke odloča, kateri del sredstev, razporejen med ustanovitelje ban-ke, gre v sklade banke.
Družbenopolitična skupnost ne more biti usta-noviteljica banke in tudi ne more upravljati nje-nih poslov.
Medsebojna razmerja ustanoviteljev bahke, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zvezni zakon.
Ustanovitev in prenehanje banke ureja zvezni zakon.
(S tem amandmajem se nadomesti 39. člen ustasve SFRJ).
AMANDMA XII
1. Tuja oseba lahko vloži svoja sredstva v orga-nizacijo združenega dela pod pogoji, ki jih dolo-ča zvezni zakon.
Tuja oseba lahko pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon:
1) skupaj z organizacijo združenega dela usta-novi delovno organizacijo;
2) skupaj z organizacijo združenega dela usta-novi podjetje v določeni carinski ali prosti coni;
3) skupaj z banko ustanovi finančno organiza-cijo;
4) ustanovi podjetje v določeni carinski ali prosti coni;
5) vzpostavi proizvodno kooperacijo in druge oblike trajnejšega sodelovanja, ki jih določa zvezni zakon.
Zvezni zakon ureja pogoje in način ustanavlja-nja, poslovanja in prenehanja organizacije, pri katere ustanovitvi je ucfeležena oziroma ki jo ustanovi tuja oseba, ter pravice, obveznosti in odgovornosti te organizacije v pravnem pro-metu.
2.  Pravice, obveznosti in odgovornosti tuje-osebe v organizaciji združenega dela oziroma banki, ki se nanašajo na odločanje o skupnih zadevah, udeležbo pri skupnem dohodku, prev-zemanje rizika iz skupnega poslovanja ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovorno-sti, ureja pogodba v skladu z zveznim zakonom.
Pravic tuje osebe na podlagi vlaganja sredstev ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim
predpisom, potem ko začne veljati pogodba ozi-roma akt, v katerem so te pravice določene.
Tuja oseba ne more na podlagi sredstev, ki jih je vložila v Socialistični federativni republiki Ju-goslaviji, pridobiti trajnih pravic.
3.  Delavci v organizaciji združenega dela, ki pri poslovanju uporabljajo sredstva tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge pra-vice kot delavci v organizacijah združenega dela, ki uporabljajo pri poslovanju sredstva druge or-ganizacije združenega dela.
Pravice delavcev v podjetju v določeni carinski ali prosti coni, ki ga je ustanovila tuja oseba skupaj z organizacijo združenega dela ali samo-stojno, se uresničujejo v skladu s kolektivno po-godbo, ki jo skleneta sindikalna organizacija in pristojni organ podjetja oziroma ta tuja oseba v skladu z zveznim zakonom.
4.  Tujec lahko samostojno ali skupaj z držav-Ijanom SFRJ ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela in v njej uresničuje pravice, ki jih ima državljan SFRJ, kadar ustanavlja pogod-beno organizacijo združenega dela v skladu z zveznim zakonom.
(S tem amandmajem se nadomesti 27. člen ustave SFRJ in se dopolnjuje 2. oddelek I. po-glavja drugega dela ustave SFRJ.)
AMANDMA XIII
1.  Delavci in drugi delovni Ijudje imajo pravi-co, da neposredno ali prek svojih organizacij ali skupnosti s samoupravnim sporazumom ustano-vijo samoupravno interesno skupnost ali drugo obliko samoupravnega interesnega organizira-nja, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami jn intere-si usklajevali delo.
2.  Delavci in drugi delovni Ijudje, ki na po-dročjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdrav-stva in socialnega varstva po načelih vzajemno-sti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, kadar so te potrebe in interesi tudi potrebe in interesi družbe, ter delavci   v  organizacijah   združenega  dela,   ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanovi-jo samoupravno interesno skupnost, •*/ kateri v odnosih svobode menjava dela enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v sktadu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in zado-voljujejo druge skupne potrebe in interese.
Da bi zagotovili svojo socialno varnost, usta-navljajo delovni Ijudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskegazavaro-vanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo na načelih vzajemnosti in solidarnosti jn minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posa-mične pravice, ki jih v njih uresničujejo.
3.  Kadar je z ustavo določeno, delavci in drugi delovni Ijudje ustanovijo samoupravno interesno skupnost za zadovoljevanje svojih potreb in inte-resov tudi na drugih področjih, na katerih se pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela oziroma po načelih svobodne menjave dela ali na katerih se z združevanjem sredstev zadovolju-jejo določene skupne potrebe in interesi po na-čelih vzajemnosti in solidarnosti.
4.  Medsebojna razmerja v samoupravnih inte-
resnih skupnostih in drugih oblikah samouprav-nega interesnega organiziranja, v katerih se uresničujejo razmerja s svobodno menjavo dela oziroma po načelih svobodne menjave dela, se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim Ijudem, ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, in delavcem v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih, za katera je bila usta-novljena interesna skupnost oziroma druga obli-ka interesnega organiziranja, da v tej menjavi uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
5.  Za samoupravno interesno skupnost, za ka-tero je z ustavo določena obveznost ustanovitve, se z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zako-nu, določijo načela za njeno organizacijo in za urejanje medsebojnih razmerij v njej.
Ce s samoupravnim sporazumom ni v določe-nem roku ustanovljena samoupravna interesna skupnost, za katero je z ustavo določena obvez-nost ustanovitve, se z zakonom oziroma z odlo-kom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, ustanovi ta skupnost in začas-no uredijo njena organizacija in medsebojna raz-merja v njej.
6.  Če samoupravna fnteresna skupnost, za ka-tero je z ustavo določena obveznost njene usta-novitve, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, s svojo odloči-tvijo začasno uredi to vprašanje.
7.  Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, v katerih so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.
(S tem amandmajem se nadomestijo 51. do 59. člen ustave SFRJ.)
|   AMANDMAXIV______________
1. Delavci in drugi delovni Ijudje s planiranjem dela in razvoja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem gospodarskega in družbenega raz-voja družbenopolitičnih skupnosti v pogojih de-lovanja tržnih zakonitosti in ekonomske samo-stojnosti organizacij združenega dela, glede na znanstvena spoznanja in na njih temelječe ocene razvojnih možnosti, usmerjajo materialni in druž-beni razvoj v skladu s svojimi, na samoupravni podlagi določenimi skupnimi interesi.
2.  Plane in programe za delo in razvoj temelj-nih in drugih organizacij združenega dela spreje-majo delavci v teh organizacijah v odnosih sode-lovanja in medsebojne odgovornosti in odvisno-sti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev, na podlagi lastne ocene razvojnih možnosti v pogo-jih delovanja tržnih zakonitosti in družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvo-ja, ob zagotovitvi pravic detavcem v temeljnih organizacijah   združenega   dela,   da   odločajo o sprejetju teh planov in programov na način, ki je določen s samoupravnim sporazumom o zdru-žitvi.
Plane in programe za delo in razvoj temeljmh in drugih organizacij združenega dela, ki oprav-Ijajo dejavnost ali deta posebnega družbenega pomena, sprejemajo delavci v teh organizacijah
glede na družbene interese,  ki  so določeni ( z družbenimi  plani  družbenopolitičnih  skup-nosti.
Plane za delo in razvoj organizacij združenega dela, združenih v samoupravne interesne skup-nosti, sprejemajo delavci v teh organizacijah tudi v skladu s potrebami in interesi uporabnikov njihovih proizvodov in storitev in s svojimi vza-jemnimi pravicami in obveznostmi pri zadovolje-vanju teh potreb in interesov, ki so v okviru teh skupnosti samoupravno določeni.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost v okviru enotnega tehnološkega siste-ma, pomembnega za vso državo, sprejmejo na samoupravnih podlagah poleg svojih planov za delo in razvoj tudi skupni plan razvoja v skladu spotrebami in interesi uporabnikov njihovih pro-izvodov in storitev in v skladu s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, ki so določeni z družbenim planom Jugoslavije.
Delavci v organizacijah združenega dela in de-lovni Ijudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno.
3.  Občina, mestna skupnost, avtonomna po-krajina, republika in federacija sprejmejo druž-bene plane upoštevajoč delovanje trga in eko-nomskih zakonitosti in znanstvena spoznanja in na njih temelječe ocene pogojev in možnosti za razvoj organizacij združenega dela in drugih or-ganizacij in skupnosti in ožjih družbenopolitič-nih skupnosti, s katerimi se v skladu s skupnimi interesi in cilji, določenimi na samoupravni pod-lagi, določa skupna politika razvoja družbenopo-litične skupnosti.
Oružbeni plan družbenopolitičnih skupnosti določa ekonomske in druge ukrepe, v mejah pravic in dolžnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, določenih z ustavo in zakonom, s ka-terimi se organizacije združenega deia in druge samoupravne organizacije in skupnosti usmerja-jo oziroma spodbujajo k uresničevanju skupne politike razvoja družbenopolitične skupnosti.
Družbeni plan družbenopolitične skupnosti določa tudi cilje in naloge, s katerimi se uresni-čuje poseben družbeni interes z delovanjem sa-moupravnih organizacij in skupnosti, ki opravlja-jo dejavnost ali zadeve takšnega družbenega po-mena.
Družbeni plan družbenopolitične skupnosti lahko določa tudi smernice in okvire za spreje-manje ukrepov tekoče ekonomske politike.
Kadar je to potrebno za uresničevanje skupne politike razvoja družbenopolitične skupnosti, določene z družbenim planom, usklajujejo druž-benopolitične skupnosti ekonomske in druge ukrepe, ki organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti usmerja-jo oziroma spodbujajo k uresničevanju te poli-tike.
Družbenopolitične skupnosti sprejmejo druž-b$ne plane za srednjeročno in dolgoročno ob-dobje.
4.  Evidenco in informativno-analitična dela o razpolaganju z družbenimi sredstvi, kontrolo pravilnosti podatkov o razpolaganju s temi sred-stvi, kontrolo zakonitosti razpolaganja z družbe-nimi sredstvi in kontrolo izpolnjevanja obvezno-sti organizacij združenega dela ter drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti in družbeno-
politrčnih skupnosti ter druga dela, določena z zveznim zakonom, opravlja služba družbenega knjigovodstva.
Alternativa k 4. točki
Ta točka se črta.
(S tem amandmajem se nadomestijo 69. člen, prvi in drugi odstavek 70. člena, 71. člen, prvi odstavek 74. člena in prvi odstavek 77. člena ustave SFRJ.)
AMANDMA XV
1.  Delovni Ijudje in občani svobodno združu-jejo svoje delo in svoja sredstva v zadruge in druge oblike združevanja, določene z zakonom, medsebojno in z delom delavcev z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela zaradi zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb in uresničevanja svojih interesov v proizvodnji, pri menjavi in porabi ter zaradi razvijanja samou-pravnih odnosov.
Kadar to zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti oziroma zadeve, ki jih ni mogpče opravljati v teh oblikah združe-vanja.
Delovni Ijudje in občani svoja medsebojna raz-merja v teh oblikah združevanja urejajo na nače-iih prostovoljnosti in enakopravnosti s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
2.  Delovni Ijudje in občani imajo pravico, da po načelih prostovoljnosti, enakopravnosti, soli-darnosti in vzajemnosti ustanavljajo kmetijske, obrtne, stanovanjske,  hranilnokreditne in  po-trošniške zadruge, zadruge za izvajanje intelek-tualnih storitev in druge zadruge.
Zadruga je samostojna samoupravna organi-zacija zadružnikov.
Delovni Ijudje in občani svobodno odločajo o pogojih združevanja svojega dela in svojih sredstev in o medsebojnih razmerjih v zadrugi.
Sredstva, združena v zadrugi, in sredstva, ki jih zadruga ustvari s svojim poslovanjem, so lahko v skladu z zakonom lastnina zadružnikov, skup-na lastnina zadružnikov, zadružna lastnina oziro-ma družbena lastnina.
(S tem amandmajem se dopolnjuje I. poglavje drugega dela ustave SFRJ.)
AMANDMA XVI
1.  Kmetje lahko ždružujejo svoje delo in svoja sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z delavci v organizacijah združenega dela.
2.  Kmetje ustanovijo zadrugo z aktom o usta-novitvi, s katerim določajo pogoje združevanja, skupne interese in cilje ter svoje posamične in skupne prafcice in obveznosti, ki jih uresničujejo oziroma izvršujejo v zadrugi.
Oblike združevanja in organiziranja zadružni-kov v okviru zadruge in razmerja v zadrugi ureja statut zadruge.
Medsebojne pravice in obveznosti zadružni-kov in zadruge se uredijo s pogodbo.
V okviru zadruge se lahko organizira temeljna organizacija združenega dela in ustanovi delov-na skupnost, katere položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti v zadrugi se uredijo s samou-pravnim spprazumom, ki ga sklenejo zadruga in
temeljna organizacija združenega dela oziromaT delovna skupnost v skladu s statutom zadruge in zakonom.
3.  Kmetje obdržijo lastninsko pravico na zem-Ijišču, delovnih sredstvih oziroma drugih sred-stvih, ki jih združijo v kmetijsko zadrugo.
Kmetje lahko ta sredstva s pogodbo prenesejo v zadružno lastnino oziroma družbeno lastnino.
4.  Prihodke, ki jih zadruga ustvari s svojim poslovanjem, po poravnavi stroškov poslovanja, izločitvi sredstev za osebne dohodke delavcev oziroma sredstev za delovno skupnost ter po izpolnitvi obveznosti, ki jih plača iz ustvarjenega prihodka oziroma dohodka, razporedijo člani za-druge na sredstva, ki gredo članom zadruge gle-de na prispevek, ki so ga s svojim delom in s sredstvi, združenimi v zadrugi, dali k ustvarja-nju teh sredstev, in na sredstva skladov zadruge za razširitev materialne osnove dela v zadrugi in rezerve ter za svoje druge skupne potrebe.
5.  Zadružnik, ki je svoje delo in sredstva zdru-žil v zadrugi, ima ob izstopu iz zadruge in ob njenem prenehanju pravico do vračila sredstev, na katerih je obdržal lastninsko pravico, oziroma pravico do vračila vrednosti sredstev, ki jih je združil v zadrugi, in pravico do dela sredstev v skladih zadruge, ustvarjenih z njenim poslova-njem, pod pogoji, ki jih določa pogodba v skladu z zakonom.
(S tem amandmajem se nadomesti 62. člen usta-ve SFRJ.)
AMANDMA XVII
1 Zakon preja pogoje za opravljanje dejavno-sti s samostbjnim osebnim delom s sredstvi v la-sti občanov.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti drugi odstavek 64. člena ustave SFRJ.)
2.  Delovni človek lahko ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela in v njej na samou-pravni podlagi združuje svoje delo in sredstva z delom drugih oseb.
Poslovodji in delavcem v pogodbeni organiza-ciji združenega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za zadovoljevanje osebnih in skup-nih potreb.
Poslovodji gre na podlagi sredstev, W jih je vložil v pogodbeno organizacijo združenega de-la, pravica do vračila vrednosti teh sredstev in pravica do deleža v dohodku v skladu z načeli, ki veijajo za združevanje družbenih sredstev v or-ganizacijah združenega dela, ter pravica, da po-novno vloži sredstva.
(Z 2. točko tega amandmaja se nadomestita prvi in tretji odstavek 67. člena ustave SFRJ.)
3.  Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostoj-no opravija dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo tudi drugih oseb, ki jih zaposli.
Na teh podlagah smejo uporabljati dopolnilno delo drugih oseb, ki jih zaposli, tudi delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot po-klic opravlja poklicno dejavnost, ter občan, kme-tijska in druga zadruga, društvo in civilnopravna oseba.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 68. člena ustave SFRJ in se dopolnjuje ta člen.)
AMANDMA XVIII
1.  Občani smejo na podlagi lastninske pravice na poslovnih prostorih in delovnih sredstvih pri-dobivati dohodek pod pogoji in na način, ki jih določa zvezni zakon.
(S 1. točko tega amandmaja se dopolnjuje 9. oddelek I. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
2.  Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki ne sme meriti na kmečko gospodarstvo več, kot je to določeno z zveznim zakonom. Ta, z zveznim zakonom določena površina, ne sme biti manjša od petnajstih hektarjev na kmečko gospodar-stvo.
Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdefo-valno zemljišče, na katerem imajo kmetje last-ninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več, kot določa zvezni zakon za površino na kmečko gospodarstvo.
(Z 2. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 80. člena in se dopolnjuje drugi odsta-vek 80. člena ustave SFRJ.)
AMANDMA XIX
1.  Delavci z referendumom sprejemajo statut temeljne organizacije združenega dela in samo-upravne sporazume o združitvi temeljnih organi-zacij v delovno organizacijo ter o skupnih osno-vah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, lahko pa s statu-tom določijo, da z referendumom odločajo tudi o drugih vprašanjih.
Samoupravni splošni akti in odločitve, ki se z referendumom sprejemajo v delovni organiza-ciji, so sprejeti, če se je za njih izjavila večina delavcev v vsaki temeijni organizaciji v sestavi delovne organizacije. Če predlog samoupravne-ga splošnega akta oziroma odločitve ni bil spre-jet z večino glasov delavcev v vsaki temeljni organizaciji, lahko delavski svet delovne organi-začije z dvetretjinsko večino glasov članov delav-skega sveta odloči, da se ta samoupravni splošni akt oziroma odločitev začasno uporablja do po-novnega referenduma, pod pogojem, da ga je sprejela večina delavcev v delovni organizaciji.
(S 1. točko tega amandmaja se dopolnjuje 98. člen in neha veljati drugi odstavek 105. člena ustave SFRJ.)
2.  Delavski svet pri opravljanju funkcije uprav-Ijanja dela in poslovanja organizacije združene-ga de.la: sprejema samoupravne splošne akte in sklepa samoupravne sporazume, ki jih delavci v temeljnih organizacijah ne sprejemajo z oseb-nim izjavljanjem; določa predlog samoupravnih splošnih aktov, ki se sprejemajo z referendu-mom; določa poslovno politiko in sprejema plan in program dela in razvoja organizacije in določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa; sprejema sklepe o uporabi osnov in meri! za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; sprejema sklepe o odpovedi pravici do vrnitve združenih sredstev in do nado-mestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, če s statutom oziroma samoupravnim sporazu-mom o združitvi v delovno organizacijo ni dolo-čeno, da delavci o tem odločajo z osebnim izjav-Ijanjem; voli in razrešuje člane izvršilnega orga-na; imenuje in razrešuje individualni poslovodni
organ oziroma predsednika in člane kolegijske-ga poslovodnega organa; skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki so določe-ne s samoupravnim sporazumom, statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom organi-zacije.
Odločitve delavskega sveta delovne organiza-cije oziroma sestavljene organizacije združene-ga dela o sklepanju samoupravnih sporazumov o združitvi v poslovne skupnosti in druge samou-pravne organizacije in skupnosti in odločitve, s katerimi se uporabljajo osnove in merila za pridobivanje in razporejanje skupnega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejmejo z dvetretjinsko večino glasov članov delavskega sveta.
Statut delovne organizacije oziroma sestavlje-ne organizacije združenega dela in plan za delo in razvoj organizacije združenega dela sprejme delavski svet z večino glasov članov delavskega sveta. Plan za delo in razvoj delovne organizacije sprejme delavski svet po postopku, s katerim se zagotavlja, da o glavnih planskih ciljih odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega de-la v skladu s samoupravnim sporazumom o zdru-' žitvi.
V delavski svet ne morejo biti izvoljeni indivi-dualni poslovodni organ, prgdsednik in član ko-legijskega poslovodnega organa.
(Z 2. točko tega amandmaja se nadomestijo prvi odstavek 100. člena, tretji odstavek 121. čle-na, drugi odstavek 100. člena, tretji odstavek 106. člena in četrti odstavek 102. člena ustave SFRJ.)
3.  Statut in drugi samoupravni splošni akti organizacije združenega dela ne smejo biti v na-sprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno or-ganizacijo.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomesti četr-ti odstavek 106. člena ustave SFRJ.)
4.  Zadeve samoupravne interesne skupnosti upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo dele-gati, ki jih delegirajo in odpokličejo delavski sveti organizacij   združenega   dela   oziroma   njim ustrezni organi drugih samoupravnih in drugih organizacij in skupnpsti kot članov samouprav-ne interesne skupnošti.
Delavci s statutom temeljne organizacije zdru-ženega dela ali s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo lahko določijo tudi drugačen način delegiranja delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.'
(S 4. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 111. člena ustave SFRJ.)
5. Delavci in drugi delovni Ijudje v organizaci-jah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih  urejajo s samoupravnim sporazu-mom v skladu z ustavo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose skupnega pomena in medsebojne pravice, obveznosti in odgovor-nosti.
Organizacije združenega dela, zbornice, splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopoliti6ne skupnosti, sindika-ti in druge družbenopotitične in družbene orga-nizacije usklajujejo in urejajo z družbenim dogo-vorom v skladu z ustavo odnose skupnega po-mena, določajo temetje urejanja odnosov skup-nega pomena in se vzajemno zavezujejo, da bo-do v mejah svojih pravic in dolžnosti uredili druž-
benoekonomske in druge odnose, ki so v njiho-vem skupnem ali splošnem družbenem interesu, na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje sklenjenega dogovora, in da bodo izpolnili z do-govorom prevzete obveznosti.
Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, katerega pravica ali interes je prizadet zaradi neizpolnjevanja ob-veznosti, prevzete s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, lahko začne spor pred arbitražo ali pristojnim sodiščem.
(S 5. točko tega amandmaja se nadomesti 120. člen in prvi odstavek 124. člena ter se dopolnjuje 127. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA XX_________________]
V občini delovni Ijudje in občani neposredno in v raznih oblikah sodelovanja in povezanosti z drugimi občinami in širšimi družbenopolitični-mi skupnostmi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svcje življenje in delo; usmerjajo družbeni razvoj, usklajujejo in uresničujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve.
Za ustvarjanje in zagotavljanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih Ijudi in občanov in za usklajevanje gospodarskega in družbenega raz-voja se v občini spodbuja samcupravno združe-vanje dela in svobodno gibanje sredstev družbe-ne reprodukcije na enotnem jugoslovanskem tr-gu, svobodno gibanje znanstvenih, strokovnih in tehničnih dosežkov in povečanje družbene pro-duktivnosti dela ter zagotavljajo pogoji za samo-stojno osebno delo delovnih Ijudi z delovnimi sredstvi v lasti občanov in za njihovo združeva-nje in povezovanje z organizacijami združenega dela.
(S tem amandmajem se nadomesti drugi odsta-vek 116. člena in se dopolnjuje 117. člen ustave SFRJ)
AMANDMA XXI
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima pravico in dolžnost državnim in samoupravnim organom predlagati, naj sprejmejo ukrepe zaradi preventivnega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
(S tem amandmajem se dopolnjuje drugi odsta-vek 131. člena ustave SFRJ.)
AMANDMA XXII
1. Delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za ne-posredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
V temeljnih samoupravnih organizacijah zdru-ženega dela, delovnih skupnostih in drugih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih obliku-jejo delegacije:
1) delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temelj-nih organizacij združenega dela;            -»
2) delovni Ijudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in drugih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na kate-rih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, ki so pri njih zaposleni, in z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, orga-nizirani v zadruge in druge z zakonom določene oblike združevanja, ali so v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela in z drugimi oblikami združevanja dela in sredstev;
3)  delovni Ijudje v delovnih skupnostih držav-nih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v stužbi v oboroženih silah Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije, na način, ki ga dolo-čata ustava in zakon;
4) delovni Ijudje in občani v krajevnih skupno-stih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah zdru-ženega dela na področju izobraževanja sodeluje-jo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delovni Ijudje v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela in v delovnih skupnostih, ki oprav-Ijajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, kj ?o v sestavi iste delovne organizacije in imajo sedež na območju iste občine, lahko s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določijo, da skupaj oblikujejo delegacijo, pod pogoji, določe-inimi z ustavo in zakonom.
Delovni Ijudje v temeljnih organizacijah zdru-:ženega dela, v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organi-zacij združenega dela, ter delovni Ijudje in obča-ni v krajevnih skupnostih lahko s statutom dolo-čijo, da se opravljanje funkcije delegacij zaupa delavskemu svetu oziroma ustreznemu organu krajevne skupnosti pod pogoji, določenimi z ustavo in zakonom.
Delovni Ijudje v kmetijski dejavnosti, ki ne obli-kujejo delegacije na podlagi združevanja v zadru-ge in druge oblike združevanja dela in sredstev, oblikujejo delegacijo za zbor združenega dela na območju krajevne skupnosti ali na območju ob-čine.
Delovni Ijudje, ki z osebnim delom samq$tojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kultur-no, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, oblikujejo delegacijo za zbor združenega dela na območju občine.
Delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo dejav-nost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, in delavci, ki so pri njih zaposleni, oblikujejo delegacije za zbor združenega dela na območju občine.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni Ijudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije zdru-ženega dela, ki ni na območju občine, na kate-rem je sedež te organizacije.
V temeljni organizaciji združenega dela oziro-ma delovni skupnosti z majhnim številom delov-nih Ijudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delov-ni Ijudje.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, do-ločena   z   njihovimi   statuti   oziroma   drugimi sklepi.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti 133. člen ustave SFRJ.)
2. Delegacije delovnih Ijudi v temeljnih samou-
pravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo skupnega delegata v ustreznem zboru skupščine družbenopolitične skupnosti, oblikujejo konfe-renco delegacij ali drugo obliko povezovanja delegacij zaradi oblikovanja in določanja skup-nih stališč za delo in odločanje tega delegata v skupščini.
Način oblikovanja in dela konferenc delegacij in drugih oblik povezovanja delegacij ureja zakon.
(Z 2. točko tega amandmaja se dopolnjuje 137. člen ustave SFRJ.)
3. Delovni Ijudje in občani ter njihove delegaci-je v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah predlagajo kandidate za delegate in sodelujejo pri določanju kandidatov na način, ki ga določa zakon.
Število določenih kandidatov za delegate na listi kandidatov je praviloma večje od števjla de-legatov, ki se voli.
Kandidati za delegate se določijo s tajnim gla-sovanjem.
(S 3. točko se dopolnjuje 135. člen ustave SFRJ.)
4.  Delegate v zbor združenega dela skupščine občine volijo iz sestave delegacij delovni Ijudje v organizacijah združenega dela in v drugih sa-moupravnih organizacijah in delovnih skupno-stih neposredno in s tajnim glasovanjem, ali pa delegate v ta zbor delegirajo delegacije teh orga-nizacij in skupnosti, povezanih z delom in odnosi v družbeni  reprodukciji,  iz sestave delegacij, v skladu rustavo in zakonom.
Delegate v zbor združenega dela skupščine republike oziroma avtonomne pokrajine volijo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela in vdrugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, povezanih predvsem z delom in od-nosi v družbeni reprodukciji, iz sestave delegacij organizacij združenega dela in drugih samou-pravnih organizacij in delovnih skupnosti nepo-srednojn s tajnim glasovanjem, na način, ki ga določata ustava in zakon.
Delegate v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine volijo delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih iz sestave svojih delegacij neposred-no, s splošnim in tajnim glasovanjem, ali delegate v ta zbor delegirajo delegacije krajevnih skupno-sti iz sestave delegacij v skladu z ustavo in za-konom.
Altemativa:
V prvem in tretjem odstavku se besede: »iz sestave delegacij« nadomestijo z besedami: »iz svojih vrst«, v drugem odstavku pa se beseda: »delegacij« črta.
Doda se nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»Delegat, izvoljen v te zbore neposredno in s tajnim glasovanjem ima pravice in dolžnosti člana delegacije svoje samoupravne organizaci-je oziroma skupnosti.«
Delegate v zbor občin skupščine republike ozi-roma avtonomne pokrajine volijo iz sestave dele-gacij samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij delegati teh or-ganizacij in skupnosti v zborih skupščin občin v skladu z ustavo in zakonom.
Družbenopolitične organizacije v okviru Soci-alistične zveze delovnega Ijudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v družbe-nopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti izmed svojih delegacij na podlagi kan-
didacijskega postopka, pri katerem sodelujejo C člani v temeljnih organizacijskih oblikah delova-nja teh organizacij.
Delovni Ijudje in občani se izjavljajo na podtagi liste kandidatov o izvolitvi delegatov v družbeno-politični zbor skupščine občine neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem.
Delegate v družbenopolitični zbor skupščine republike in skupščine avtonomne pokrajine vo-lijo izvoljena telesa družbenopolitičnih organiza-cij na podlagi liste kandidatov s tajnim glasova-njem.
(S 4. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 138. člena in drugi, tretji in četrti odsta-vek 139. člena ustave SFRJ.)
5. Z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti se lahko ustanovijo družbeni sveti družbenopolitičnih skupnosti kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj in stališč organov družbeno-političnih skupnosti, družbenopolitičnih organi-zacij, znanstvenih, strokovnih in drugih samou-pravnih organizacij in skupnosti o načelnih vpra-šanjih določanja in uresničevanja družbene poli-tike in razvoja socialističnih samoupravnih od-nosov.
(S 5. točko tega amandmaja se dopolnjuje 8. oddelek II. poglavja drugega dela ustave SFRJ.)
AMANDMA XXIII______________
1. Zakon ali odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, določa način izvrševanja javnih poo-blastil, ki so poverjena posameznim organizaci-jam in skupnostim, in pravice skupščin in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti glede da-janja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti dru-gi odstavek 152. člena ustave SFRJ.)
2.  Zvezni zakon, ki se sprejema ob soglasju republiških   in  pokrajinskih   skupščin,  določa skupne temelje za določanje stopenj izobrazbe in temeljnih pogojev za pridobivanje znanja in strokovne izobrazbe na vseh stopnjah izobraže-vanja, skupne temelje za klasifikacijo poklicev in druge skupne temelje izobraževalnega in vzgoj-nega sistema.
(Z 2. točko tega amandmaja se dopolni 165. člen ustave SFRJ.)
Alternativa 2. točke:
Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo na področju izobraževanja in vzgoje in z dogovo-ri določajo skupne temelje za določanje stopenj izobraževanja, temeljnih pogojev za pridobivanje znanja in strokovne izobrazbe na vseh stopnjah izobraževanja in za vpis študentov v prvi letnik, skupne temelje za klasifikacijo poklicev in za izobraževanje učiteljev in sodelavcev ter druge skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega si-stema.
Alternativa 2. točke in alternativa alternati-ve 2. točke
Črtata s& 2. točka in alternativa 2. točke.
3. Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavi-je imajo v skladu z zakonom pravico do pouka v svojem jeziku.
(S 3. točko tega amandmaja $e nadomesti drugi odstavek 171. člena ustave SFRJ.)
4.  Tujci uživajo v Jugoslaviji svoboščine in pravice človeka, ki jih določa ta ustava, in imajo
druge pravice in dolžnosti v skladu z zveznim zakonom ter pravice in dolžnosti, ki jih določa mednarodna pogodba.
(S 4. točko tega amandmaja se nadomesti 201. člen ustave SFRJ.)
5.  Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitič-nih skupnosti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom.
Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi za-časno za posamezne primere, do odločbe Ustav-nega sodišča Jugoslavije, zvezni zakon.
Samoupravni splošni akti ne smejo biti v na-sprotju z zakonom.
(S 5. točko tega amandmaja se nadomestita drugi in tretji odstavek 207. člena ustave SFRJ.)
6. Zvezni zakon določa načela o ustanavljanju in sestavi rednih sodišč in načela o izvolitvi in prenehanju funkcije sodnika ter razmejitev pri-stojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči.
(S 6. točko tega amandmaja se dopolni 220. člen ustave SFRJ.)
7. Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešuje-jo na način, pod pogoji in po postopku, ki zago-tavljajo strokovno sposobnost in primernost za opravljanje  sodniške  funkcije  in   neodvisnost sodnikov pri sojenju.
(S 7. točko tega amandmaja se nadomesti dtu-gi odstavek 230. člena ustave SFRJ.)
8. Javni tožilec ima pravico in dolžnost dajati neposredno nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo.
Zvezni zakon določa načela o ustanavljanju in pristojnosti javnih tožilstev ter načela o imenova-nju in prenehanju funkcije javnega tožilca.
(Z 8. točko tega amandmaja se dopolni 235. člen ustave SFRJ.)                                         i
AMANDMA XXIV
1.  Republike in avtonomni pokrajini lahko pri uresničevanju neposrednega sodelovanja in do-govarjanja v okviru svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti z dogovori določajo skupne temelje za urejanje odnosov na posameznih po-dročjih, ustanavljajo v ta namen skupna telesa in prevzemajo tudi druge obveznosti, pomembne za uresničevanje skupnih interesov.
Organi federacije spodbujajo sodelovanje in dogovarjanje republik in avtonomnih pokrajin in lahko dajejo pobude za sklepanje dogovorov.
2.  Dogovor zavezuje  udeležence,  ki  so  ga sklenili. Dogovor določa način in ukrepe za izva-janje prevzetih obveznosti in odgovornosti ude-ležencev dogovora za izvrševanje teh obvez-nosti.
(S tem amandmajem se dopolnjuje 244. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA XXV
1.  Odločbe, lisjine in drugi posamični akti, ki jih izdajo državni organi in pooblaščene organi-zacije, veljajo enako na celotnem območju Soci-alistične federativne republike Jugoslavije.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti 250. člen ustave SFRJ.)
2.  Protiustavni so predpisi, drugi akti in deja-nja, ki spravljajo organizacije združenega dela
ali delovne Ijudi glede na sedež oziroma prebiva-lišče v neenakopraven položaj.
(Z2. točko tega amandmaja se nadomesti dru-gi odstavek 254. člena ustave SFRJ.)
AMANDMA XXVI
1.  Temelji enotnega jugoslovanskega trga so tudi:
-  enotni temelji davčnega sistema in skupni temelji davčne politike;
—  skupna politika gospodarskega in družbe-nega razvoja, določena v družbenem planu Ju-goslavije, in enotna strategija tehnološkega raz-voja Jugoslavije.
(S 1. točko tega amandmaja se dopolnjuje prvi odstavek 252. člena ustave SFRJ.)
2.  Republike in avtonomni pokrajini z medse-bojnimi dogovori usklajujejo davčno politiko in davčni sistem, ki ju določajo oziroma urejajo v mejah svojih pravic in dolžnosti, če to zahteva zagotovitev enotnosti in stabilnosti jugoslovan-skega trga.
(Z 2. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 265. člena ustave SFRJ.)
3.  Dela na področju izvrševanja obveznosti plačevanja določenih davkov in drugih davščin oziroma prispevkov posameznih zavezancev, do-ločenih z zakonom, opravljajo službe družbenih prihodkov kot družbene službe.
Službe družbenih prihodkov delajo po zakonih in drugih predpisih in so v skladu z zakonom odgovorne za njihovo uporabo.
Zvezni zakon ureja položaj in temelje delova-nja služb družbenih prihodkov.
(S 3. točko tega amandmaja se dopolnjuje I. poglavje tretjega dela ustave SFRJ.)
AMANDMA XXVII
Družbeni plan Jugoslavije, ki se opira na znanstvena spoznanja in upošteva mednarodne ekonomske odnose in mednarodne obveznosti SFRJ, določa v pogojih delovanja tržnih zakoni-tosti in ekonomske samostojnosti organizacij združenega dela skupno razvojno in ekonpmsko politiko in usmerja gospodarski in družbeni raz-voj Jugoslavije v skladu s skupnimi, na samou-pravni podlagi določenimi interesi delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi in dru-gih delovnih Ijudi, ter s skupno dogovorjenimi interesi republik in avtonomnih pokrajin.
Družbeni plan Jugoslavije določa ekonomske in druge ukrepe oziroma smernice in okvire za sprejemanje ukrepov ekonomske politike in dru-gih ukrepov, ki jih organi federacije oziroma organi republik in avtonomnih pokrajin v skladu s pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo, sprejemajo samostojno ali po dogovo.ru zaradi zagotavljanja pogojev za čim skladnejši in stabil-nejši razvoj in za uresničevanje usklajenih skup-nih intresov združenega dela oziroma skupnih interesov republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu.
V skladu z družbenim planom Jugoslavije za srednjeročno obdobje se z letnim planskim ak-tom v odvisnosti od pogojev na domačem in svetovnem trgu določajo ukrepi tekoče ekonom-ske politike.
(S tem amandmajem se nadomesti 257. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA XXVIII
1.  Temelji enotnega jugoslovanskega trga so: - enoten denar, enoten monetarni, kreditni in
devizni sistem, skupna monetarna in devizna po-litika in skupni temelji kreditne politike.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti dru-ga alinea prvega odstavka 252. člena ustave SFRJ.)
2.  Monetami in kreditni sistem sta enotna. (Z2. točko tega amandmaja se nadomesti prvi
odstavek 259. člena ustave SFRJ.)
3.  Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so ustanove enotnega monetarnega sistema, ki izvajajo skupno monetarno in devizno politiko in skupne temelje kreditne politike, ki jo določa Skupščina SFRJ.
Narodna banka Jugoslavije izdaja bankovce in kovani denar. V skladu s skupno monetarno poli-tiko uravnava Narodna banka Jugoslavije količi-no denarja v obtoku in skupaj z narodnimi ban-kami republik in narodnima bankama avtonom-nih pokrajin sprejema ukrepe za izvajanje te poli-tike.
Narodna banka Jugoslavije predlaga Skupšči-ni SFRJ skupno monetarfio in devizno politiko in skupne temelje kreditne politike ter zvežne zako-ne in druge predpise in splošne akte na področju monetarnega, kreditnega in deviznega sištema ter je za to in za enotno izvajanje in stalno sprem-Ijanje izvajanja politike in izvrševanja zveznih zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov na teh področjih odgovorna skupščini SFRJ.
Kadar daje drug pooblaščeni predlagatelj Skupšini SFRJ predloge za določanje politike in sprejemanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na teh področjih, ima Narodna banka Jugoslavije pravico dati Skupščini SFRJ mnenje o teh predlogih.
Ukrepi za izvajanje skupne monetarne in de-vizne politike in skupnih temeljev kreditne politi-ke ne smejo nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobi-vanja dohodka.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomesti 260. člen ustave SFRJ.)
4.  Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorne za stabilnost valute, za splošno likvidnost plače-vanja v državi in nasproti tujini ter za izvajanje in spremljanje izvajanja skupne monetarne in de-vizne politike in skupnih temeljev kreditne poli-tike.
Narodna banka Jugoslavije, narodne banke re-publik in narodni banki avtonomnih pokrajin sa-mostojno uporabljajo z zveznim zakonom ali drugim zveznim predpisom oziroma splošnim aktom določene ukrepe, s katerimi se uresniču-jejo cilji in naloge skupne monetarne in devizne politike in skupnih temeljev kreditne politike.
(S 4. točko tega amandmaja se nadomestita prvi odstavek 261. člena in prvi stavek drugega odstavka 261. člena ustave SFRJ.)
5.  Narodna banka Jugoslavije sprejema v de-pozit sredstva federacije ter opravlja kreditne in druge bančne posle za potrebe Jugoslovanske Ijudske armade in za druge potrebe  Ijudske obrambe, ki jih določa zvezni zakon, in druge z zveznim zakonom določene bančne posle za federacijo.
Poslovanje Narodne banke Jugoslavije za fe-deracijo oziroma za potrebe Jugoslovanske Ijud-ske armade in druge potrebe Ijudske obrambe se vodi ločeno od poslovanja v zvezi z izvajanjem skupne monetarne in devizne politike in skupnih temeljev kreditne politike.
Narodne banke republik in narodni banki avto-nomnih pokrajin se ne morejo ukvarjati z dejav-nostjo poslovnih bank.
(S 5. točko tega amandmaja se nadomesti 262. člen ustave SFRJ).
6. O zadevah Narodne banke Jugoslavije, ki se nanašajo na predlaganje in izvajanje skupne mo-netarne in devizne politike in skupnih temeljev kreditne politike ter na predlaganje zveznih za-konov in drugih predpisov in splošnih aktov na področju enotnega monetarnega, kreditnega in deviznega sistema odloča svet guverjerjev Na-rodne banke Jugošlavije. Svet guvernerjev Na-rodne banke Jugoslavije sprejema pri odločanju o teh zadevah sklepe in ukrepe za njihovo izvaja-nje. Sklepe in druge akte s področja poslovanja Narodne banke Jugoslavije, o katerih ne odloča svet guvernerjev, sprejema guverner Narodne banke Jugoslavije. Svet guvernerjev in guverner Narodne banke Jugoslavije sta v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna Skupščini SFRJ za skfepe in akte s področja poslovarija Narodne banke Jugoslavije, ki jih izdata.
Guverner Narodne banke Jugoslavije ima pra-vico zadržati izvršitev sklepov in splošnih aktov Sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, če meni, da so v nasprotju z določeno politiko in zveznimi zakoni in drugimi predpisi in splošnimi akti s področja poslovanja Narodne banke Jugo-slavije, in je dolžan o tem obvestiti Skupščino SFRJ, ki dokončno odloči.
Narodne banke republik in narodni banki avto-nomnih pokrajin so se dolžne pri izvajanju skup-ne monetarne in devizne politike in skupnih te-meljev kreditne politike držati sklepov in ukre-pov, ki jih za izvajanje te politike sprejema svet guvernerjev v mejah pravic in dolžnosti Narodne banke Jugoslavije.
Določbe te ustave, ki se nanašajo na izvrševa-nje zveznih zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov po organih v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, se uporabljajo tudi za izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov s področja enotnega monetarnega, deviznega in kreditnega sistema in za izvajanje skupne monetarne in devizne politike in skupnih temeljev kreditne politike po pristojnih organih republik in pristojnih organih avtonomnih pokra-jin s tem, da ima Narodna banka Jugoslavije v skladu z zveznim zakonom do narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin pravice in dolžnosti smiselno pravicam in dolž-nostim, ki jih imajo zvezni organi do organov v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah.
(S 6. točko tega amandmaja se nadomesti dru-gi odstavek 263. člena in dopolni 263. člen usta-ve SFRJ.)
7.  Federacija po zveznih organih: ureja mone-tarni in devizni sistem; določa zakonita plačilna sredstva in skupno monetarno in devizno politi-ko in zagotavlja njeno izvajanje; ureja piačilnj promet v državl in s tujino; ureja oblikovanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganje z nji-mi, kadar je to pomembno za vso državo; ureja kreditni in bančni sistem in določa skupne teme-Ije kreditne politike ter ureja kreditne in druge
oblike vlaganja domačih oseb v tujini in tujih oseb v Jugoslaviji in izdaja predpise za izvrševa-nje zveznih zakonov na teh področjih, kadar v in-teresu vse države tako določa zvezni zakon.
(S 7. točko tega amandmaja se nadomestijo ustrezne določbe 5. točke prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ).
8.  Skupščina SFRJ opravlja politično nadzor-stvo tudi nad delom Narodne banke Jugoslavije.
(Z 8. točko tega amandmaja se dopolnjuje 10. točka prvega odstavka 283. člena ustave SFRJ.)
9. Zbor republik in pokrajin na podlagi soglas-ja skupščin republik in skupščin avtonomnih po-krajin določa politiko in sprejema zvezne zako-ne, s katerimi se urejajo odnosi na področju monetarnega in deviznega sistema, in določa skupne temelje kreditne politike.
(Z 9. točko tega amandmaja se nadomesti ustrezna določba 2. točke drugega odstavka 286. člena ustave SFRJ).
10. Pri opravljanju političnega nadzorstva nad delom Narodne banke Jugoslavije lahKo pristojni zbor Skupščine SFRJ odpravi ali razveljavi pred-pis in drug splošni akt Narodne banke Jugoslavi-je, ki ni v skladu s to ustavo, zveznim zakonom in drugim predpisom ali splošnim aktom, ki ga je sprejel.
(Z 10. točko tega amandmaja se dopolnjuje 2. oddelek I. poglavja četrtega dela ustave SFRJ).
11. Pravico predlagati zvezne zakone in druge splošne akte z delovnega področja Zbora repu-blik in pokrajin, ki jih ta zbor sprejema na podla-gi soglasja skupščin republik in skupščin avto-nomnih pokrajin, ima na področju monetarnega, kreditnega in deviznega sistema, monetarne in devizne politike in skupnih temeljev kreditne po-litike, Narodna banka Jugoslavije.
(Z 11. točko tega amandmaja se dopolnjuje 298. člen ustave SFRJ).                                '
AMANDMA XXIX
Republike sodelujejo z organi In organizacija-mi drugih držav, organi in organizacijami fede-ralnih enot in drugih teritorialnih enot drugih držav in z mednarodnimi organizacijami v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativ-ne republike Jugoslavjje in mednarodnih po-godb.
Avtonomni pokrajini sodelujeia z organi in or-ganizacijami tujih držav, organi in organizacija-mi avtonomnih enot in drugih ustreznih teritori-alnih enot tujih držav in z mednarodnimi organi-zacijami v okviru začrtane zunanje politike Soci-alistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih Doaodb.
Republike in avtonomni pokrajini medsebojno sodelujejo pri uresničevanju mednarodnega so-delovanja, z zveznimi organi pa usklajujejo pro-gramiranje in uresničevanje svojega mednarod-nega sodelovanja. Avtonomni pokrajini usklaju-jeta programiranje in uresničevanje svojega mednarodnega sodelovanja tudi z organi SR Sr-bije.
(S tem amandmajem se nadomesti drugi od-stavek 271. člena ustave SFRJ).
AMANDMA XXX
1. Da bi zagotovili izvrševanje zveznih zako-nov, drugih predpisov in splošnih aktov, so zvez-
ni organi in repubtiški oziroma pokrajinski orga-ni dolžni medsebojno sodelovati in se redno obveščati o njihovem izvrševanju.
Zvezni organi imajo pravico in dolžnost zahte-vati od republiških in pokrajinskih organov po-datke in obvestila o izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih pristoj-ni organi neposredno izvršujejo, in o stanju na podrodjih družbenega življenja, urejenih s temi akti, republiški in pokrajinski organi paso dolŽni dati te podatke in obvestila.
2.  Kadar upravni organi v republikah in avto-nomnih pokrajinah neposredno izvršujejo zvez-ne zakone, druge predpise in splošne akte, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi, imajo zvezni upravni organi pravico in dolžnost dajati pristojnim republiškim in pokra-jinskim upravnim organom obvezna navodila za njihovo izvrševanje.
3.  če pristojni organi, razen zveznih organov, ne izvršujejo zveznega zakona, drugega predpi-sa ali splošnega akta ali ne zagotavljajo njihove-ga izvrševanja, opozori zvezni upravni organ na to   ustrezen   republiški   oziroma   pokrajinski upravni organ in zahteva, da v dotočenem roku z ustreznimi ukrepi zagotovi njihovo izvrševanje. Zvezni upravni organ obvesti o tem Zvezni izvrš-ni svet, izvršni svet skupščine republike oziroma izvršni  svet  skupščine  avtonomne  pokrajine, Skupščino SFRJ in skupščino republike oziroma skupščino avtonomne pokrajine.
Če se kljub opozorilu in sprejetim ukrepom ne zagotovi izvrševanje zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, predlaga Zvezni iz-vršni svet Skupščini SFRJ, naj zahteva od skupš-čine repubiike oziroma skupščine avtonomne pokrajine, da sprejme ukrepe, ki zagotavljajo iz-vrševanje zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, in da jo obvesti o teh ukrepih, lahko pa tudi predlaga, da se zaradi njihovega neizvrševanja začne postopek za ugotavljanje odgovornosti pristojnega organa oziroma funk-cionarja, ki vodi ta organ.
Če se kljub sprejettm ukrepom ne zagotovi izvrševanje zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki jih neposredno ne izvršuje-jo zvezni organi, za katerih izvrševanje pa so odgovorni, lahko Zvezni izvršni svet neposredno zagotovi njihovo izvrševanje in hkrati o Lem ob-vesti Skupščino SFRJ.
4.  Kadar pristojni upravni organi ne izvršijo upravne zadeve, določene z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi, pa bi to lahko povzročilo škodljive posledice, jo je zvezni upravni organ dolžan izvršiti in o tem takoj obvestiti Zvezni izvršni svet in izvršni svet skupščine republike oziroma izvršni svet skupš-čine avtonomne pokrajine.
Zvezni upravni organ lahko po pooblastilu Zveznega izvršnega sveta izvrši upravno zadevo, določeno z zveznim zakonom, drugim predpi-som ali splošnim aktom, za katerih izvrševanje so odgovorni drugi organi, če ugotovi, da pristoj-ni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini kljub opozorilu ni izvršil te zadeve, pa bi to lahko povzročilo hujše škodljive posledice. Zvezni iz-vršni svet je dolžan o tem obvestiti Skupščino SFRJ, skupščino republike oziroma skupščino avtonomne pokrajine in izvršni svet te skupš-čine.
5.  Ko pristojni upravni organi, razen zveznih upravnih  organov,  neposredno opravljajo in-
špekcijsko nadzorstvo glede izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov ali sptošnih aktov, imajo zvezni upravni organi pravico in dolžnost začeti oziroma zahtevati začetek postopka za ugotavljanje odgovornosti za neizvrš6vanje zvez-nih zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov, glede izvrševanja zveznih zakonov, drugih pred-pisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni organi, pa izvajati tudi druge ukrepe inšpekcijskega nadzorstva, določene z zveznim zakonom.
Pri izvrševanju zveznih zakonov, drugih pred-pisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni organi, opravljajo inšpekcijske naloge neposredno zvezni upravni organi s poo-blastili, določenimi z zveznim zakonom, če opravljanje inšpekcijskih nalog z zveznim zako-nom ni zaupano drugim organom.
(S 1., 2., 3. in 4. točko tersprvim odstavkom 5. točke tega amandmaja se nadomestijo tretji in četrti odstavek 273. člena in 275. člen ustave SFRJ, z drugim odstavkom 5. točke tega amand-maja pa se nadomesti četrti odstavek 364. člena ustave SFRJ.)
|   AMANDMAXXXI_______________|
1.  Z zveznim zakonom se lahko kot prihodki federacije za financiranje Jugoslovanske Ijudske armade določijo tudi davki iz dohodka organiza-cij združenega dela in iz osebnih dohodkov.
(S 1. točko tega amandmaja se dbpolnjuje drugi odstavek 279. člena ustave SFRJ.)
2.   Sredstva  za  financiranje  Jugoslovanske Ijudske armade se zagotavljajo v proračunu fe-deracije po srednjeročnem planu razvoja, gradi-tve in opremljanja Jugoslovanske Ijudske arma-de, določenem v skladu s srednjeročnim družbe-nim planom Jugoslavije.
Skupen obseg odhodkov jugoslovanske ijud-ske armade se določi v odstotku od narodnega dohodka Jugoslavije za obdobje, za katero se sprejema srednjeročni družbeni plan Jugosla-vije.
(Z2. točko tega amandmaja se nadomesti zad-nji stavek tretjega odstavka 279. člena ustave SFRJ.)
3. Zbor republik in pokrajin na podlagi soglas-ja skupščin republik in skupščin avtonomnih po-krajin določa skupen obseg proračunskih od-hodkov federacije za vsako leto, za financiranje Jugoslovanske Ijudske armade pa za obdobje, za katero se sprejema srednjeročni družbeni plan Jugoslavije.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomesti 3. točka drugega odstavka 286. člena ustave SFRJ.)
4.  Če se do dneva, ko bi moral biti sprejet proračun   federacije,   skupščine   republik   in skupščini avtonomnih pokrajin ne zedinijo glede skupnega obsega sredstev za financiranje lede-racije, se do določitve skupnega obsega teh sredstev sprejme poseben del proračuna za fi-nanciranje Jugoslovanske Ijudske armade na podlagi akta, s katerim je določen obseg sred-stev za srednjeročno plansko obdobje, druge potrebe federacije pa se začasno financirajo na podlagi proračuna iz prejšnjega leta.
(S 4. točko tega amandmaja se nadomesii 304. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA XXXII
1. Federacija po zveznih organih:
-  (1) ureja temelje sistema državne uprave; ureja temelje sistema javnega obveščanja; ureja temelje družbenih svetov in zvezne družbene svete; ureja temelje združevanja delovnih Ijudi in občanov v družbene organizacije in društva;
-  (2) ureja temelje sistema družbenega pla-niranja in določa družbeni plan Jugoslavije in enotno strategijo tehnološkega razvoja Jugosla-vije;
-  (3) ureja temelje davčnega sistema;
Alternativa:
- (3) ureja temelje davčnega sistema in določa skupne temelje davčne politike;
-  (4) ureja temelje sistema blagovnih rezerv;
-  (5) ureja pogoje za odpiranje in delo carin-skih con in prostih con;
-  (6) ureja položaj, temelje delovanja in orga-nizacijo službe družbenega knjigovodstva;
-  (7) ureja enoten način izkazovanja družbe-nega proizvoda;
- (8) ureja in zagotavlja upravljanje in razpola-ganje z družbenimi sredstvi, ki se uporabljajo v Jugoslovanski Ijudski armadi in za njene po-trebe;
-  (9) ureja temelje sistema varstva in zboljše-vanja človekovega okolja ter varstvo in zbotjše-vanje človekovega okolja, ki je pomembno za vso državo in mednarodno skupnost, in opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem zveznih predpisov na tem področju; ureja proizvodnjo in uporabo jedrske energije in varstvo pred ionizirajočim sevanjem ter opravlja nadzorstvo nad izvrševa-njem zveznih predpisov na teh področjih, kadar je to pomembno za vso državo in mednarodno skupnost; ureja pogoje za jemanje in presajanje delov človeškega telesa; ureja promet s strupi ter proizvodnjo in promet z mamili ter opravlja nad-zorstvo nad izvrševanjem zveznih predpisov na teh področjih;
-  (10) ureja temelje režima voda, ki so po-membne za vso državo, in meddržavnih voda;
-  (11) ureja temelje geodetske dejavnosti, ki imajo pomen za vsadržavo;
-  (12) ureja in zagotavlja izvrševanje kazen-skih sankcij obsojenih aktivnih vojaških oseb;
- (13) ureja in zagotavlja: sistem merskih enot in kontrolo mer in plemenitih kovin; varstvo izu-mov, tehničnih izboljšav, znamk, označb izvora vzorcev in modelov ter z zveznim zakonom dolo-čene standarde, tehnične normative in kakovost proizvodov, del in storitev;
-  (14) ureja odločanje o koliziji republiških zakonov oziroma pokrajinskih zakonov z zakoni drugih republik (kolizijske norme) in o sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokra-jinskimi organi z območja raznih republik.
(S prvo alineo 1. točke tega amandmaja se dopolnjuje prvi odstavek 281. člena ustave SFRJ; z drugo alineo se nadomesti ustrezna rešitev v 5. točki prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ; s tretjo, četrto in sedmo alineo se dopolnjuje 5. točka prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ; s peto in šesto alineo se nadomesti ustrezna rešitev v 5. točki prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ; z osmo alineo se nadomesti ustrez-na rešitev v 6. točki prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ; z deveto in deseto alineo se nado-mestijo ustrezne rešitve v 10. točki prvega od-
stavka 281. člena ustave SFRJ; z enajsto alineo se dopolnjuje 10. točka prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ; z dvanajsto alineo se dopol-njuje 12. točka prvega odstavka 281. člena usta-ve SFRJ; s trinajsto alineo se nadomesti 13. točka prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ; s štirinajsto alineo se nadomesti ustrezna rešitev v 15. točki prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ.)
AMANDMA XXXIII
1.  Zvezni zbor sestavlja po trideset delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti in druž-benopolitičnih organizacij iz vsake republike ozi-roma po dvajset delegatov iz vsake avtonomne pokrajine.
Najmanj polovico delegatov v Zveznem zboru sestavljajo delegati iz delegacij organizacij zdru-ženega dela s področja materialne proizvodnje
Delegatsko volilno enoto v republikah in avto-nomnih pokrajinah za delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ, določeno z zakonom, sestavlja-jo delovni Ijudje vsamoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah iz ene ali več občin.
Način oblikovanja delegatskih volilnih enot, način oblikovanja in dela konferenc delegacij v delegatskih volilnih enotah za delegate v Zvez-nem zboru in volitve in odpoklic delegatov v Zveznem zboru ureja zvezni zakon.
Kandidacijski postopek izvede Socialistična zveza delovnega Ijudstva.
Kandidate za delegate v Zvezni zbor predlaga-jo v delegatski volitni enoti delovni Ijudje ip ob-čani in delegacije temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti in družbenopolitičnih orga-nizacij v okviru Socialistične zveze delovnega jjudstva iz vrst članov delegacije.
Alternativa šestega odstavka:
Šesti odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»Kandidate za delegate v Zvezni zbor Skupšči-ne SFRJ predlagajo v delegatski volilni enoti delovni Ijudje in občani in delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in druž-benopolitičnih organizacij v okviCu Socialistične zveze delovnega Ijudstva izmed delovnih Ijudi in občanov svoje delegatske volilne enote.«
Kandidate za Zvezni zbor v delegatski volilni enoti določi kandidacijska konferenca delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti in druž-benopolitičnih organizacij v skladu z merili, ki jih določi Socialistična zveza delovnega Ijudstva.
Delegate v Zvezni zbor volijo delovni Ijudje in občani v delegatski volilni enoti neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem.
Alternativa osmega odstavka:
Za osmim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Delegat, ki je izvoljen v Zvezni zbor Skupšči-ne SFRJ, ima pravice in dolžnosti člana delegaci-je svoje organizacije oziroma skupnosti.«
Kandidacijski postopek za volitve delegata v Zvezni zbor namesto delegata, ki mu je mandat prenehal pred iztekom mandatne dobe, ureja zvezni zakon.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti 291. člen ustave SFRJ.)
2.   Delegacijo skupščine  republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine v Zboru repu-blik in pokrajin Skupščine SFRJ sestavlja naj-
manj polovica deiegatov iz zbora združenega dela skupščine republike oziroma skupščine av-tonomne pokrajine.
(Z 2. točko tega amandmaja se dopolni 292. člen ustave SFRJ.)
3.  Vsak zbor Skupščine SFRJ lahko med po stopkom sprejemanja akta iz delovnega področ-ja drugega zbora obravnava ta akt, če ureja vpra-šanja, ki so pomembna za delo tega zbora, in da o njem svoje mnenje in predloge.
Zvezni zbor v postopku sprejemanja družbene-ga plana Jugoslavije in enotne strategije tehno-loškega razvoja Jugoslavije, določanja skupnega obsega proračunskih odhodkov federacije, pdlo-čanja o ustanavljanju skladov ali o prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so s to ustavo zvezni organi pooblaščeni, da samostojno usta-navljajo sklade in prevzemajo obveznosti za fe-deracijo, ter določanja prihodkov družbenopoli-tičnih skupnosti, ki se ustvarjajo z obdavčeva-njem proizvodov in storitev v prometu, obravna-va te akte in daje o njih mnenje Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
Pristojni zbor je dolžan pred sprejetjem akta obravnavati mnenje in predloge zainteresirane-ga zbora in o svojem stališču obvestiti ta zbor.
(S 3. točko tega amandmaja se dopolnjuje 4. oddelek I. poglavja četrtega dela ustave SFRJ.)
4.  V postopku odločanja v Skupščini SFRJ o vprašanjih, ki so posebnega pomena za zago-tavljanje delovanja enotnega jugoslovanskega trga, usmerjanje gospodarskega, družbenega in tehnolgškega razvoja države v celoti, se lahko skliče konferenca samoupravljalcev.
Konferenco samoupravljalcev sestavljajo dele-gati \z organizacij združenega dela.
Konferenco samoupravljalcev skliče svet Zve-ze sindikatov Jugoslavije na svojo pobudo ali na predlog Skupščine SFRJ.
Skupščina SFRJ oziroma pristojni zbor Skupš-čine SFRJ je dolžan pred sprejetjem akta obrav-navati mnenje konference samoupravljalcev in o svojem stališču obvestiti konferenco.
(S 4. točko tega amandmaja se dopolnjuje 4. oddelek I. poglavja četrtega dela ustave SFRJ.)
5.  Zbor republik in pokrajin na podlagi soglas-ja skupščin republik in skupščin avtonomnih po-krajin:
(1) sprejema družbeni plan Jugoslavije in enotno strategijo tehnološkega razvoja; , (2) določa politiko insprejemažveznezakone, s katerimi se določajo odnosi na področjih: mo-netarnega sistema in emisije denarja, deviznega sistema, zunanjetrgovinskega prometa, kredit-nih in drugih ekonomskih odnosov s tujino; obli-kovanja denarnih in deviznih rezerv in razpola-ganja z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; carinske in izvencarinske zaščite; druž-bene kontrole cen proizvodov in storitev; krediti-ranja hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvi-tih republik in avtonomnih pokrajin; določanja prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, ki se ustvarjajo z obdavčevanjem proizvodov in stori-tev v prometu; sistema in virov sredstev za finan-ciranje federacije; določanja ukrepov omejitve trga in svobodnega prometa blaga in storitev in ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo ter nači-na in oblik kompenzacije; daje avtentično razla-go zakonov, ki jih sprejema;
(3) ureja temelje davčnega sistema in temelje organiziranja in delovanja tehnično-tehnoloških sistemov in enotnost samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v njih, kadar je to po-
membno za vso državo; ureja meje lastninske pravice na kmetijskem obdelovalnem zemljišču in določa skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega sistema. Alternativa I:
V  podtočki 3. se črtajo besede: »ureja meje lastninske pravice na kmetijskem obdelovalnem zemljišču in določa skupne temelje izobraževal-nega in vzgojnega sistema«.
Alternativa II:
V podtočki 3. in v alternativi I se črtajo besede: »in določa skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega sistema«.
(S 5. točko tega amandmaja se nadomestita 1. in 2. točka drugega odstavka 286. člena ustave SFRJ.)
6.  Zbor republik in pokrajin določi na podlagi uskladitve stališč v zboru o predlogih in priporh-bah skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin k osnutKu zaKona ali drugega splošne-ga akta predlog zakona oziroma drugega sploš-nega akta.
Skupščina republike oziroma skupščina avto-nomne pokrajine lahko po obravnavi osnutka zakona ali drugega splošnega akta pooblasti svojo delegacijo v Zbocu republik in pokrajin, da v njenem imenu da soglasje k predlogu zakona ali drugega splošnega akta v celoti.
(S prvim odstavkom 6. točke tega amandmaja se nadomsti 299. člen, z drugim odstavkom pa drugi odstavek 300. člena ustave SFRJ.)
7.  Predsednik  in  podpredsednik  Skupščine SFRJ in predsednika zborov Skupščine SFRJ se volijo za štiri leta in ne morejo biti znova zapore-doma izvoljeni na isto funkcijo.
(S 7. točko tega amandmaja se nadomesti amandma III k ustavi SFRJ.).
AMANDMA XXXIV
1.  Skupščina republike oziroma avtonomne pokrajine voli člana Predsedstva SFRJ na pred-log Sdcialistične zveze delovnega Ijudstva repu-blike oziroma avtonomne pokrajine. Predlog se daje po izvedenem predhodnem postopku izjav-Ijanja o kandidatih za člane Predsedstva SFRJ v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva Jugosla-vije.
(S  1.  točko tega amandmaja se dopotnjuje amandma IV k ustavi SFRJ.)
2.  Skupščina republike oziroma avtonomne pokrajine lahko na svojo pobudo ali na predlog
' Socialistične zveze delovnega Ijudstva republike oziroma avtonomne pokrajine in po predhodni razpravi v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva Jugoslavije razreši člana Predsedstva SFRJ tudi pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen.
(Z 2. točko tega amandmaja se dopolnjuje 324. člen ustave SFRJ.)
3.   Predsedstvo SFRJ lahko določi člana Pred-sedstva SFRJ, da v njegovem imenu predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
(S 3. točko tega amandmaja se dopolnjuje 328. člen ustave SFRJ.)                                       y
4.  Med vojno ali ob neposredni vojni nevarno-sti izdaja Predsedstvo SFRJ na svojo pobudo ali na predlog Zveznega izvršnega sveta uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ in voli oziroma imenuje in razre-šuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ. Te uredbe oziroma odloke o izvolitvi ali imenovanju in razrešitvj
predloži Predsedstvo SFRJ v potrditev Skupščini < SFRJ, takoj ko se ta lahko sestane.
(S 4. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 317. člena ustave SFRJ.)
AMANDMA XXXV
Z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonom-nih pokrajin, se lahko izjemno določi, da izdaja Zvezni izvršni svet predpise za izvrševanje teh aktov na podlagi soglasja pristojnih republiških in pokrajinskih organov samo, če ti predpisi do-ločajo materialne obveznosti za republike in av-tonomni pokrajini.
(S tem amandmajem se nadomesti prvi odsta-vek 355. člena ustave SFRJ in odpravi 357. člen ustave SFRJ.)
Alternativa k amandmaju XXXV:
Odpravijo se 355., 356. in 357. člen ustave SFRJ.
AMANDMA XXXVI
¦1. Zvezno sodišče:
1) odloča pod pogoji in na način, kot to določa zvezni zakon, na zadnji stopnji ali po izrednem pravnem sredstvu, v sporih, ki nastanejo iz proti-ustavnih in protizakonitih posamičnih aktov in dejanj, s katerimi prihajajo organizacije združe-nega dela ali delovni Ijudje glede na sedež oziro-ma prebivališče v neenakopraven  položaj  na enotnem jugoslovanskem trgu ali s katerimi se kako drugače spodkopava enotnost jugoslovan-skega trga, vštevši tudi spore o povračilu škode, ki je bila s tem povzročena;
2)  odloča o premoženjskih sporih med federa-cijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino;
3)  odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov zveznih organov, če zvezni zakon ne dolo-ča drugače;
4)  odloča o izrednih Dravnih sredstvih proti odločbam rednih in samoupravnih sodišč, če tako določa zvezni zakon;
Alternativa:
Črtajo se besede »in samoupravnih sodišč«.
5)  odloča na zadnji stopnji ali po izrednem pravnem sredstvu o odločbah sodišč, izdanih v gospodarskih sporih, kadar so stranke iz različ-nih republik ali iz avtonomne pokrajine in druge republike, če tako določa zvezni zakon;
Alternativa:
Črtajo se besede: »na zadnji stopnji ali«."
6)  odloča, kadar to določa zvezni zakon, o kr-šitvi z ustavo SFRJ določenih svoboščin in pra-vic človeka in občana;
7)  odloča na zadnji stopnji o sodbah sodišč, kadar je izrečena smrtna kazen;
8)  odloča o sporih o pristojnosti med sodišči z območja dveh ali več republik, med sodišči z območja avtonomnih pokrajin in sodišči z ob-močja drugih republik ter med vojaškimi sodišči in drugimi sodišči;
9)  opravlja tudi druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost z zveznim zakonom, v mejah pravic in dolžnosti federacije.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti 369. čfen ustave SFRJ.) 2. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna na-
vodila za delo republiškemu oziroma pokrajin-skemu javnemu tožilcu in lahko prevzame kazen-ski pregon v stvareh, v katerih federacija določa kazniva dejanja, za katera so pristojna javna to-žilstva v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila za delo republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame pregon tudi v stvareh, ki se nanašajo na gospodarske pre-stopke, določene z zveznim zakonom.
Ko prevzame zvezni javni tožilec pregon za kaznivo dejanje ali za gospodarski prestopek, ima pravico na pristojnem sodišču, na katerem se vodi postopek, vložiti pravna sredstva in stori-ti vsa dejanja, za katera je pooblaščen pristojni javni tožilec.
(Z2. točko tega amandmaja se nadomesti dru-gi odstavek 373. člena ustave SFRJ in dopolni 373. člen ustave SFRJ.)
AMANDMA XXXVII
1. Ustavno sodišče Jugoslavije:
1)  odloča o skladnosti zakona z ustavo SFRJ;
2)  odloča, ali je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zvezriim zakonom;
3)  odloča o skladnosti predpisov in drugih splošnih aktov zveznih organov z ustavo SFRJ in zveznim zakonom;                  „
4)  odloča, ali so predpisi in drugi splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samo-upravni splošni akti v skladu z ustavo SFRJ ozi-roma v nasprotju z zveznim zakonom, za katere-ga izvrševanje so odgovorni zvezni organi; odlo-ča, ali je samoupravni splošni akt, ki se uporablja na območju dveh ali več republik in avtono^nnih pokrajin, v skladu z ustavo SFRJ oziroma v na-sprotju z zveznim zakonom; odloča, ali so dogo-vori republik in avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti v skladu z ustavo SFRJ oziroma v nasprotju z zveznim zakonom;
Alternatfva podtočke 4.
Crtajo se besede: »odloča, ali je samoupravni splošni akt, ki se uporablja na območju dveh ali več republik in avtonomnih pokrajin, v skladu z ustavo SFRJ oziroma v nasprotju z zveznim zakonom;«.
5)  odloča o sporih o pristojnosti med sodišči in zveznimi organi, med zveznimi in republiškimi oziroma pokrajinskimi organi, med sodišči in drugimi državnimi organi z območja dveh ali več
republik oziroma z območja avtonomnih pokra-jin in z območja drugih republik.
(S 1. točko tega amandmaja se nadomesti prvi odstavek 375. člena usfave SFRJ.)
2.  Ustavno sodišče Jugoslavije odloči glede na težo kršitve ustave in zakona oziroma glede na težo škodljivih posledic, nastalih z uporabo predpisa, drugega splošnega akta organa druž-benopolitične   skupnosti   ali   samoupravnega splošnega akta, ali bo predpis, drug splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samou-pravni splošni akt odpravilo ali razveljavilo.
(Z2. točko tega amandmaja se dopolnjuje 385. člen ustave SFRJ.)
3.  Vsakdo, čigar pravica je bila kršena z do-končnim ali pravnomočnim posamičnim aktom, izdanim na podlagi predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samou-pravnega splošnega akta, ki je po odločbi Ustav-nega sodišča Jugoslavije odpravljen, ima pravi-co zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta.
Predlog za spremembo dokončnega ali prav-nomočnega posamičnega akta, izdanega na podlagi predpisa ali splošnega akta organa druž-benopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki je po odločbi Ustavnega so-dišča Jugoslavije odpravljen, je mogoče vložiti v šestih mesecih po objavi odločbe v uradnem glasilu SFRJ, če od vročitve posamičnega akta do pobude ali predloga za začetek postopka ni preteklo več kot eno leto.
(S 3. točko tega amandmaja se nadomestita prvi in drugi odstavek 388. člena ustave SFRJ.)
4.  Kadar je bil zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali sa-moupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo.SFRJ oziroma z zveznim zakonom, niso pa odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonosti, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da zakon, drug predpis ali splošni akt ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je bil v nasprotju z zveznim zakonom. Ta odločba Ustavnega sodišča Jugoslavije ima enak pravni učinek, kot ga ima odločba, s katero sodišče ugotavlja, da je zakon nehal veljati, ozi-roma s katero sodišče odpravlja drug predpis ali splošni akt.
(S 4. točko tega amandmaja se nadomesti 393. člen ustave SFRJ.)
Alternativa: za 2., 3. in 4. točko tega amand-maja: Crtajo se 2., 3. in 4. točka.