■ s- Posamezna številka Din 1.-» ŠT, TJ, UpravniStvo »Jjomovine » LJubljani — Knafljeva ulica 6 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/EL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina m iu*emstvo: četrtletno 9 din. polletno lit din, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din. polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno 1 dola«. Račun poštne hranilnice, podružnice * LJubljani H 10.711, Spominu nepozabnega dr. Gregorja žerjava Z lepo žalno svečanostjo je Zveza kulturnih društev v Ljubljani počastila 26. junija zvečer spomin pred 10 leti. umrlega svojega ustanovitelja in prvega predsednika dr. Gregorja Žerjava. Veliko dvorano Kazine so napolnili številni prijatelji, znanci in sodelavci rajnkega. Na svečanosti je g. St. Ba-jič v daljšem govoru prikazal duhovni lik dr. Žerjava in njegovo delo. V svojih izvajanjih je govornik zlasti naglasil: »Dr. Žerjav je bil velik človek, dosledno pošten, žrtvoval se je do zadnjega.« Posebno ganljiva pa je bila spominska svečanost na Zerjavovem grobu 27. junija, to je na dan desete obletnice njegove smrti. Bil je deževen dan, a proti večeru se je zjasnilo nad Ljubljanskim poljem, kjer spi pri Sv. Križu že deset let ob strani svoje soproge Milene dr. Gregor Žerjav. Kmalu po 18. uri so se začeli zbirati okoli Zerjavove grobnice pokojnikovi politični prijatelji in častilci njegovega svetlega spomina. Med njimi so bili številni njegovi osebni prijatelji, a nič manjše ni bilo število neznanih njegovih prijateljev, ki so mu poklanjali svoje zaupanje, ker so verovali vanj prav tako vneto, kakor je on veroval v svoje ideje. Prišli so na grob svojega očeta tudi vsi trije njegovi otroci ga. Tanja, gdč. Nada in g. Borut, ki jih je moral zapustiti pred desetimi leti. Z njimi je bil tudi zet g. dr. Ehrlich. Ob pol sedmih je bilo na obširnem prostoru pred grobnico zbranih okrog 300 ljudi. Visoko nad nebom je zabučal motor letala, s katerim se je prišel poklanjat svojemu dol- goletnemu šefu in prijatelju dr. Stane Ra-pe. Nizko nad grobnico se je spustilo letalo in prijateljska roka je vrgla na zadnji dom dr. Gregorja Žerjava šopek rdečih rož. Grobnica je bila okrašena s cvetjem in lučke so gorele na belem kamenju. Ogromen lovorjev venec, okrašen s trobojko, je izražal spoštovanje in ljubezen Zerjavovih so-borcev in sodelavcev do rajnkega. Iz zbrane množice je stopil senator g. dr. Albert Kramer in je izpregovoril nekaj globoko občutenih besed. Naglasil je hudo izgubo, ki je pred desetimi leti s smrtjo dr. Gregorja Žerjava zadela narod in državo, a še posebej naše napredne in nacionalne ljudi. Zahvalil se je v imenu organizacije Jugo-slovenske nacionalne stranke umrlemu voditelju za njegovo zvestobo, za njegovo neomajno vero v moč in zmago napredne in nacionalne misli, za njegovo veliko izvršeno delo. Žerjavov nesmrtni duh vodi danes napredne in narodne vrste, njegova vera v ju-goslovensko misel je ostala med nami čista in močna. Ob njegovem grobu obnavljamo prisego zvestobe idealom, katerih zagovornik je bil on. Senator g. dr. Kramer se je ob tej priliki spomnil tudi vseh umrlih so-borcev dr. Gregorja Žerjava. Globoko ginje-ni so se navzočni pridružili vzkliku: »Slava nesmrtnemu imenu dr. Gregorja Žerjava!« V večminutnem molku je zbrana množica nato počastila spomin velikega moža. Preprosta, a iskrena spominska svečanost je napravila na vse navzočne najgloblji vtis. obrav' Vprašanje viničarskega reda. ki je bilo predmet podrobne razprave izredne seje ba-novinskega sveta pred nekaj dnevi, se je o priliki banovinskih proračunskih razprav že ponovno obravnavalo. V zadnjem času pa je postalo posebno pereče in nekateri govorniki so na seji banovinskega sveta poudarili, da je vprašanje viničarjev, ki sestavljajo dobršen del slovenskega ljudstva ob meji, prešlo iz okvira svojega prvotno čisto socialnega značaja na široko nacionalno področje. Napodlagi po oblastilapo členu 91. finančnega zakona in sporazuma, ki je bil dosežen med zastopniki vinogradnikov in viničarjev 20. aprila v Mariboru, je banska uprava pripravila načrt uredbe, ki v nekaterih važnih zadevah presega doslej veljavni viničarski •i;ed, kakor ga je sprejela mariborska oblastna skupščina pred 11 leti. Po banovem po-, ročilu se je razvila živahna razprava. Ban je v svojem poročilu najprej obravnaval uredbo o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem. Opozoril je na dozdajšno zakonodajo o tem vprašanju, na deželna zakona iz let 1886. in 1898. in na mariborsko oblastno uredbo iz leta 1928., ki je ■ v veljavi zdaj, ter omenil njene pomanjklji- | yosti. .Viničarjem so mo£li vinogradniki od- ' povedati službo brez navedbe razloga vsako leto v prvi polovici avgusta. Minimalne mezde niso bile določene. Vprašanje oskrbe viničarjev za primere bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ni bilo rešeno. Urejeno pa tudi ni bilo vprašanje viničarske usposobljenosti. V takih razmerah se je gospodarski položaj viničarjev slabšal od leta do leta. Na mariborskem posvetu je bil pred dobrima dvema mesecema dosežen sporazum glede usposobljenosti viničarjev, obveznosti pismene pogodbe, glavnih prejemkov, letnih obračunov, delovnega časa in nadur. Načelno so se sporazumeli tudi o ustanovitvi viničarskega sklada, v katerega naj bi prispevali vinogradniki, ki jim vinogradništvo ni glavni poklic. Ni pa bilo sporazuma o viničarjevl službeni stalnosti, namreč o tem, da bi vinogradnik in viničar za neko vrsto let smela odpovedati pogodbo le izjemno iz razlogov, ki bi se od vsega početka določili. Načrt uredbe določa na novo: 1. obvezno kvalifikacijo viničarja, ki mora dovršiti vinarsko šolo ali devetmesečni viničarski te-čai ali pa biti tri leta zaposljen pri vinogradniških delih in napraviti viničarski izpit; 2. minimalne mezde; 3. službeno stalnost za dcbo petih let, vendar se prvo leto smatra za poizkusno dobo, po kateri je mogoče odpovedati pogodbo brez navedbe določenih razlogov; 4. viničarski sklad, iz katerega se bodo črpala sredstva za preskrbo viničarjev v najhujših primerih bolezni, delovne nezmožnosti in smrti in v katerega bodo vplačevali določene prispevke gosposki posestniki vinogradov. Po banovem poročilu je banski svet takoj prešel k podrobni razpravi o uredbi in posameznih njenih določbah. Razprava je trajala dobri dve. uri. Po večini so zagovarjali koristi vinogradnikov in dokazovali, da so nekatere določbe novega viničarskega reda za vinogradnike hude. Protivili so se zlasti petletni pogodbeni dobi, petdesetodstotnemu povl-šku mezd za nadure, kratkemu delovnemu času in podobnim rečem. Zagovorniki vini-čarskih koristi so zahtevali, naj se nekater« določbe na korist viničarjev še spremene ali vsaj natančneje določijo, take da jih ne bo mogoče izigravati. Ban dr. Natlačen se je ob zaključku razprave zahvalil govornikom za nasvete In predloge ter obljubil, da jih bo kar najbolj upošteval pri končni sestavi viničarskega reda. Uprava policije v Ljubljani je izdala nastopni razglas: Z vedno naraščajočim prometom vseh vrst vozil postaja nevarnost za imetje in življenje prebivalstva vsak dan večja.' Zgovoren dokaz za to so prometne nesreče, ki se dan za dnem dogajajo po Ljubljani iri na deželi. Kljub temu, da imamo predpise, ki urejajo ves cestni promet, se dnevno opaža, da se prebivalstvo ne drži teh predpisov, bodisi iz malomarnosti, bodisi iz nevednosti. Ves promet je zaradi tega oviran in ogrožen. Posebno malomarni so v izvajanju prometnih pred pisov vozniki, ki vozijo' pd levi strani ali; sredi ceste, puščajo svoja vozila brez nadzorstva na cesti, ponoči svojih vozil ne osve- tljujejo z lučjo in nimajo na vozilih predpisanega reflektornega stekla. Kolesarji vozijo vštric, drve neobzirno po ozkih ulicah in klancih, nimajo luči, ne reflektornega stekla na kolesih. Vozači motornih vozil se tudi tam, kjer širina in ustroj ceste ne dopušča^ ta hitre vožnje in pri vožnji skozi naselja ne drže predpisov o dovoljeni hitrosti, pre-oblagajo svoja motorna vozila, ne zasenčuje-jo pri srečavanju in pri vožnji skozi mesta žarometov, ne dajejo pri prehitevanju potrebnih znakov ter na križiščih ne posvečajo dovolj pažnje ostalemu prometu. Pešci korakajo brezskrbno po sredi teste posamezno ali v gručah, se ne zmenijo za varnostne znake, hodijo čez cesto, kakor bi se jim sanjalo, ne upoštevajo za pešce označeniih prehodov, postajajo v gručah sredi ceste in se tam raz-govarjajo ter z vsem tem svojim nepravilnim ravnanjem ogražajo ne samo svojo osebno varnost, temveč tudi ves ostali promet. V stremljenju, da se napravi vendar že enkrat red na cestah v Ljubljani in po deže- li, je uprava policije naročila vsem svojim organom, da vse kršilce prometnih predpisov brezobzirno prijavijo zaradi kaznovanja. Prebivalstvo se v lastno korist opozarja, da se natančno pokorava predpisom cestnega reda, ker bodo sicer kršilci najobčutneje kaznovani. Kil? a Na spletke, katerih smoter je, zanesti neslogo med beograjsko združeno opozicijo m dr. Mačkom, odgovarja »Hrvatski dnevnik« v svoji nedavni številki. List zavrača splet-karske nasvete nekih ljudi, ki hočejo prepričati tako beograjsko združeno opozicijo kakor dr. Mačka, da je postalo sodelovanje med njima po razgovorih predsednika Hrvatske seljačke stranke dr. Vladimira Mačka s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem brezpredmetno in nepotrebno. »Hrvatski dnevnik« opozarja na to, da ne bi bil dr. Maček že pred razgovori s Cvetkovičem in med njimi vabil beograjske združene opozicije, nai sodeluje pri razgovorih, 6e ne bi bil polagal izredne važnosti na nje- no s-odelovanje Dragi očitek, ki nai bi razdvojil dr. Mačka in združeno opozicijo, je ta da je dr. Maček pri svojih razgovorih s predsednikom Cvetkovičem polagal premalo pomena na demokratizacijo našega javnega življenja in uvedbo političnih svoboščin. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je »beograjska združena oipozicija v tem pogledu lahko mirna in da je v tem pogledu dr. Maček ne bo razočaral, ker ni nič manj odločen v tem vprašanju kakor kdorkoli drug. Dr. Maček se dobro zaveda, da sta vrnitev političnih svoboščin in redno politično življenje potrebna prav tako Srbom kakor Hrvatom.« Vesti o skorajšnji sklenitvi sporazuma, ki jih prinašajo nekateri listi, »Hrvatski dnevnik« tokrat ni ponatisnil. za kmetijsko delavstvo Mednarodni urad za delo je začel preučevati vprašanje plačanih dopustov za kmetijsko delavstvo, kar je pereče zaradi topa, ker se čedalje bolj uveljavljajo plačani dopusti za industrijsko delavstvo. Toda pri kmetijstvu so težave večje kakor v industriji. Že skrajšanje delovnega časa v kmetijstvu predstavlja težavno vprašanje, še nerodnejše pa je vprašanje plačanega dopusta. Težišče je v tern, da se mora najti za dotičnega delavca namestnik za osem do 14 dni. Dninarji tukaj ne pridejo v poštev, ker more izučencga delavca nadomestiti le izučen delavec. V večjih obratih je težava še večja, ker je treba skrbeti za več namestnikov. Posebno težavno je v mlekarstvu in v .živinoreji, kjer ie skoro nemogoče prepustiti živino nevajenim rokam. Lažje bi šlo v t manjših obratih, kjer kmetovalec lahko sam vse nadzoruje in, če je potrebno, tudi sam poprime za delo in pomaga. Iz podatkov mednarodnega uradt za delo je razvidno, da že obstoja zakonodaja o plačanih dopustih kmetijskemu delavstvu, vendar skoro samo v državah, kjer prevladuje manjša posest. Prvi pogoi je enoletna zaposlitev pri istem delodajalcu. V nekaterih državah, kakor v Franciji, na Danskem, Finskem in v Rusiji zadostuje že šest mesecev zaposlitve pri istem delodajalcu. Druge države, ki so uvedle podobne ukrepe, so Nemčija, .Italija, bivša Avstrija bivša Češkoslo- vaška, Holandija, Poljska, Španija, Švedska, Estonska, Mehika, Peru in Nova Zelandija. Iz tega pregleda ie razvidno, da gre predvsem za države z manjšimi kmetijskimi obrati in za zelo industrializirane države. Vprašanje .je težavno, kar naglaša sam mednarodni urad dela. tstm Tedenski tržni pregled GOVED. V ljubljanski okolici so se trgovali za kg žive teže, voli I. po 5.50 do 6, II. po 5 do 5.50. III. po 4 do 4.50, telice po 4 do 6, krave po 2.50 do 4.50. teleta po 6 do 7 din. V Mariboru so bili voli po 3.20 do 5.75 din. SVINJE. V ljubljanski okolici so se trgovali za kg žive teže: špeharji po 8.50 do 9, -pršutarji po 7 din, v Mariboru so bili svinje povprečno po 6 do 8 din. v Krškem pa špe-"harii in pršutarji po 6 do 10 din. MED. V Krškem je bil čisti med po 16 do 20, v ljubljanski okolica pa po 16 din kg. SIROVE KOŽE. V okolici Ljubljane so bile: goveje po 12, telečje po 16. svinjske po 30 din, v Krškem: goveje in telečje po 7 do 12. svinjske pa po 4 do 8 din kg. VOLNA. V Krškem je bila neoprana po K, oprana pa po 20 din kg. KRMA. V Krškem so prodajali seno po 50 -do 80, slamo pa po 25 do 50 din, v okolici «Ljubljane pa seno po 90 in slamo po 60 din za 100 kg. VINO. V krškem okolišu se je trgovalo ■pri vinogradnikih navadno mešano vino po 8.50 do 5.50 din, finejše sortirano pa po 5 do din liter. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 4. t. m. v devizah (prve številke oficielni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgUS: 1 aneleški funt za 206.02 do 209.22 (za 256.40 do259 60) din; 100 francoskih frankov za 116.35 do 118.65 (za 144,85 do 147 15) din; 1 ameriški dolar za 43.83 do 44.43 (za 54.50 do 55 19) din; 100 italijanskih lir za 231 75 do 234.85 din; 100 Peškib kron 7a 149 75 do 151 25 dim Hndrel Šolar ROMAN 12 PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI fKH&ELHL B. K, Kaki) je mogel t.a mož priznati, da je njegov nauk napačen, ko si ga je pridobil po tolikšnem trudu, po tako napornem iska-uju? Če pa o tem ni bil prepričan, — kako se mu je mogel odreči? »Že cd začetka ni bil dosti vreden ta r.auk,« je rekel Schratt, »in ni škoda zanj. Za moža še manj. Neumna je le ta navdušenost cerkve nad zmago. Malo vzroka ima, da se veseli tega, da ne more pritegniti k «ebi nobenega bojevnika več.« V tej dobi rasti, dvoma in učenja je prišel coeodek, ki je Silvestru obetal temne dni, čeprav se mu je zdela zaradi njega sedanjost tako svetla. Silvester Markič se je zaljubil v lepo dekle, ki jo je bil srečal doma. Sreča je prijazno sijala v njegovo sobico in ga vabila, da je upiral poglede v daljavo. Mislil je na svetli vrt, kjer je cvetelo najlepše cvetje, kjer je zorelo najlepše sadje ... Zdaj je gradil gradove v oblake, drugega za drugim. In nobeden teh gradov ni bil podoben tistemu, ki ga je dan za dnem gledala pred' svojimi očmi njegova mati. Nobeden teh gradov ni bil kakor župniščt, z lepim vrtcm spredaj in velikimi hlevi zadaj. V njih ni bilo obokanih hodnikov z oltar-čki, gorečih svetilk in svetih podob, ne sob, od koder se je videla cerkev. Silvestrovi gradovi v oblakih so bili vsi zgrajeni enako, stali so v ozki ulici. In če jih ie gledal, je postal žalosten, pa spet vesel. Tako žalosten, da je dolge dneve hodil okoli brez besede, tako vesel, da je zjutraj s pesmijo na ustnicah šel po stopni-' cih in se opoldne vrnil pojoč. In da je marsikateri dan zbežal mimo svo-"je gospodinje s škatlo za gosli pod rokami, kakor bi bilo vse drugo zanj izgubilo smisel. »Kam pa tako hitro, gospod Markič?« ga je vprašala gospodinja. Pri sebi si je pa mislila: »Kako čuden je! Včeraj je bil ves kakor objokan, danes pa je spet pel.« In potem je vprašala gospoda Schratta: »Dajte, povejte mi, kaj je ž njim. Ali vam ničesar ne pove?« »Ne, gospa, in bojim se. da mi tudi v bodoče ne bo ničesar zaupal. Vse, kar ga boli, skriva« »Ali -veste, kaj mu manjka?« »Slamo slutim, gospa. Pa je latinsko in glasi se takole: »Dulce ridentem 'Lalagen amabo, dulce loquentem ...« Tn"potem je prišel dan, ko je gospa Zofija Bizjakova, kot prijateljica resničnosti, podrla Silvestrove gradove v oblakih in zaprla vrt blaženosti, kamor je Silvester tako rad zahajal Iti prišel je večer, ko je sedel- Silvester utrujen in izmučen v sobi svojega prijatelja. Schratt mu je potrkal po ramah »Nocoj ste mi hoteli nekaj povedati, ali ne?« »Da.« »No, namesto vas bom začel. Ona je hči trgovca Bizjaka.« »Vem, da jo poznate.« »Ne samo to. Dekle z lepimi očmi je in se je v zadnjem času zelo zanimala za glasbo.« »Kako ste mogli zvedeti, da.. « »Ni bilo težavno uganiti. V zadnjem času ste tako radi peli in ste imeli svoje misli zmerom kje dru-gie. kadar ste prišli k meni.« »Ali se vam zdi to zelo smešno, gospod Schratt?« »Resnično občutje ni nikoli smešno.« . »Smešno pa je to, da sem pozabil, kaj sem ...« »Zaenkrat ste samo visokošolec in bodočnost leži še pred vami.« »Duhovnik ne morem postati.« , . »Trenutno mislite o-ač tako, Silvester.« »Ni zaradi tega Že dolgo vem, da se ne m-orem k temu prisiliti..« »Ali hočete poslušati moj nasvet?« »Da. Krasim vas zanj. Drugače nimam nikogar, ki bi ga lahko vnrašaL« »Ne smete kar na slepo pustiti svojega •študna. Ta semester še hodite na predavanja! Tako preprosto takšna reč ne gre. Se dosti se boste morali boriti.« »Boja se ne bojim. »Ne tako hitro! Vsekako morate vedeti, kaj hočete začeti. Mislim, da ste toliko pametni, da se glede -gospodične ne boste vda' j ali -praznim sanjam.« 1 holandski goldinar za 23.36 do 23.74 (za 29.07 do 29.45) din; Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 464 din. Nemške klirinške marke so bile po 14.30, češke klirinške krone pa po 1.5050 din. • Sejmi 10. julija: Breg pri Ptuju, Dobova pri Brežicah, Puconci, Poljčane; 11. junija: Kamnik; 12. junija: Gornji Tuhinj, Planina pri Rakeku. Šoštanj; 13. junija: Planina pri Sevnici, Koprivnica, Litija, Loče pri Poljčanah; 15. junija Beltinci, Škocijan pri Mokronogu, Šmarjeta pri Laškem, Zdole. Drobne vesli = Izplačevanje kuponov obveznic Vojne škode. S 1. avgustom bo Poštna hranilnica s svojimi podružnicami in z vsemi poštami v državi izplačevala kupone štetilka 21. obveznic Vojne škode. Da ne bi občinstvo preveč čakalo pri blagajnah Poštne hranilnice m njenih podružnicah in da bi se pospešilo delo, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo nad 200 kuponov, naj te kupone pošljejo po pošti z vrednostnim pismom Poštni hranilnici ali njeni najbližji podružnici. Poštna hranilnica bo te kupone po vrsti, kakor bodo prihajali, pregledovala in njihovo vrednost izplačevala na pošiljatelje ve naslove ali odobra vala v njihovih čekovnih ali hranilniških računih. Kupone je treba izročiti s seznamom seri] in številk in z natančnim naslovom pošiljatelja. Cene modre galice ostanejo nespremenjene Nedavno se je razširila vest, da se je modra galica podražila, kar je imelo za posledico veliko razburjenje med vinogradniki. Te dni pa so razni časopisi objavili izjave tvorničarjev, da ostane cena modri galici ne-izpremenjena. Vesti o podraženju modre galice izhajajo baje iz vrst uvoznikov tuje galice, ki bi radi dosegli povečanje povpraševanja po tuji galici, po kateri naši vinogradniki še vedno segajo, čeprav je dražja in ni nič boljša od domače. Zaloge modre galice so v naši državi dovolj velike in uvoz ni potreben. Oblastva bodo baje ukrenila potrebno, da se bo navijanje cen preprečilo. .« PIJANEC PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Če ne boste nehali piti vina, ne boste stari...« Pijanec: »Gospod doktor, saj tudi jaz zmerom pravim, da vino drži človeku mladost. V ŠOLI Učitelj: »Ko je Bog ustvaril zemljo, kaj je dejal?« Zorica: »Dejal je: .Ustvarimo človeka po svoji podobi'.« Učitelj: »A komu je to rekel?« Zorica: »Štorklji, gospod učitelj.« TO NI NIKAKO ŽIVLJENJE Sodnik: »Trdite, da štejete 30 pomladi..« a rodili ste se 1. 1895.« Obtoženka: »Da, gospod sodnik, toda sami morate priznati, da zadnja leta sploh ni bilo nikakih pomladi...« S smehom zdravi ljudi r ' Pariški profesor dr. Vachet je ustanovil tečaj i a smejanje. Učfle ure so vsako nedeljo z začetkom ob 10. dopoldne. Opazovalci pravijo, da je na ta tečaj tak naval, kakor k nobenemu predavanju ali predstavi. Vse sili v dvorano, stari in mladi. Vsak bi se rad nasmejal do mile volje. Učna soba je velika dvorana, v kateri vsi tečajniki lepo in udobno sede. Stati ne srne nobeden. Preden se začne prava vaja v smehu, stopi, pred tečajnike profesor dr. Vachet in obrazloži, zakaj je smeh tak božji1 blagoslov. Za konec jim obljubi, da jim bo smeh vrnil voljo in veselje do življenja. Nato da pogasiti vse luči, tečajniki se morajo udobno nasloniti v sedeže, zapreti oči in si priklicati kolikor mogoče dobro voljo. Tedaj sredi tega molka zadoni iz velikega gramofona neznanski smeh. Profesor ima plošč s smehom celo zbirko. Tečajniki nekaj časa ta smeh še mirno poslušajo. Ker ga pa ni konec, tega ali onega pograbi smeh. To se sosedu neumno zdi in se tudi začne po malem muzati. Drugi se že zahahlja in kmalu plane vsa dvorana v smeh. Plošče z neodoljivo silo vlečejo tečajnike za seboj in po nekaj minutah je v dvorani silen smeh. Nato profesor dr. Vachet prižge luči in tečajniki planejo v zadni smeh, ko se spet vidijo in ne vedo, zakaj so se prav za prav smejali. Po smehu so njihovi obrazi jasnejši in mirnejši. Tak smeh je dobro sredstvo proti duševni potrtosti vseh oblik in odpravi mnogo motenj v človeškem telesu. Najnevarnejšega zločinca Francije so prijeli Francoska policija je s sodelovanjem 200 impčno oboroženih policijskih Uradnikov, z enim oklopnim avtomobilom in z napravami za solzni plin naposled le spravila pod ključ najnevarnejšega zločinca Francije. Še je v spominu drzni napad na tovorni vlak na progi iz Pariza v Marseille, ki ga je lani 23. septembra izvedla lOčlanska roparska tolpa. Roparji, so tedaj odnesli tudi 168 palic zlatar ki so tehtale 200 kg. Kmalu po ropu se je posrečilo prijeti sedem zločincev. Nekega drugega člana , tolpe, Attilia Dessija, ki je bil nekakšen vodja tega ropa, so nedavno smrtno poškodovanega potegnili iz reke Seine. Dognali so, da sta ostala dva roparja umorila Dessija. Hkratu pa se je našla sled za poglavarjem roparjem Avgustom Melajem. Policiji je prišlo na ušesa, da je neki bivši kaznjenec kupil blizu Pariza zapuščeno posestvo, kjer je skrival Melaja in še druge, sumljive ljudi. Vendar se posestvu niso mogli približati, ne da bi nastal sum, saj so zločinci imeli na sosednem mlinu noč in dan stražo. Mimo tega je krdelo hudih psov ogrožalo slehernega, ki bi se bil približal.. Naposled je skrivališče roparjev pri Lamor-layu že zjutraj zarana daleč naokrog obkolilo 200 do zob "oboroženih policistov. Mimo tega je imela policija pripravljena še dva tovorna avtomobila in priprave s plinom za povzročanje solz. Pričujoč je bil tudi policij- ski komisar v posebnem oklopnem avtomobilu. Zanesljivi uradniki, ki so jih "bili v ta namen izbrali, so se previdno v varstvu oklepov zoiper krogle bližali kmefiji. Kakor so se bili že prej bali, je policijo opazil tolovajski stražnik. Bivši kaznjenec, ki jfe"*bil najel kmetijo, je policistom z navidezno osuplostjo stopil nasproti in jih skušal zadržati z različnimi vprašanji. Medtem pa je policija opazila, kako je neki moški v nočni obleki skočil skozi okno iz hiše in hotel skozi vrt pobegniti. Policisti So planili skozi lesena vrtna vrata in se zagnali za ubežnikom. Ko je ta videl, da "je obkoljen, se je v trenutku okrenil in hotel streljati,'a policisti so bili urnejši. Hudo ranjen ge je Mela zgrudil na tla, še preden je mogel ustreliti. Vsega zastraženega so prepeljali v pariško policijsko bolnišnico. Avgust Mela šteje 42 let. Leta 1935. je napadel letališče v Lyonu in je tam umoril nekega uradnika. Za ta Umor je bil Mela, ki so ga bili, spoznali, ne pa prijeli, v odsotnosti obsojen na smrt. Leta 193*7. je zagrešil roparski napad na nekega .blagajnika m na nekega denarnega pismonošo. Vsega Skupaj je obdolžen sedmih roparskih napadov s poskusnimi umori. Najhujši njegov zločin je bil pač v septembru lani s strojnimi puškami izvršeni napad na poštni voz tovornega vlaka iz Marseilla v Pariz. X Zlato v gosjih želodcih. Na zapadu kitajske pokrajine Hunani, ki spada v vojno področje, so kmetje v velikih skrbeh zavoljo zlata, ki ga imajo njih gosi v želodcih. Tu imajo namreč že od pradavnih časov poseben način za pridobivanje zlata, V rekah in potokih je Zlato, toda izpiranje tega zlata se ne izplača. Namesto tega redijiv gosi. Kmetje puste gosi, naj postanejo kolikor mAgoče stanre, ker jim ni toliko za njihovo 'pečenko kakor žabjih* želo&ce in drobovje. V želodcih in drobovju se namreč nabirajo neznatna zlata zrnca, ki jih zobljejo gosi s hrano iz vode. Ko zakolje staro gos, kmet skrbno shrani njen želodec in črevesje. Ko se je na-brak» gosjih želodčkov in črevesja lep kup, vse na žareči plošči spremenijo v pepel. Iz ' tega pepela potem izperejo zlata zrnca. X S travo se hrani. Starejši možak Bran-son v Westfotrryju na Angleškem že dolgo nima nobenih dohodkov, pa se hrani na pošten način s travo. Obiskuje travnike, ki'jih baš kosijo, fh si piflni svoj kovčeg s sbčdO" travo. Travo si pripravlja kot kuhati» žele-* rrjavo. Tti in tam si skuha tudi kakšen travni čaj. Za zimski čas pa si pripravlja iz tra- ve neko vrsto posušene zelenjave. Zdaj soi ga poklicali v neko bolnišnico, kjer hočejo zdravniki preiskati čudež, kako je mogoč® živeti od trave. 1 X Spanje in rast človeka. Navadno slišimo iz ust zdravnikov, da zdravo spanje podaljša človeku življenje. Gotovo je na tem nekaj resnice. Manj znano pa je, da v spanju človek tudi rase. Natančna opazovanja na otrocih so pokazala, da podaljša spanje telo povprečno za poldrugi centimeter. To seveda ne pomeni, da bi ob pravilni pre-Ar an i otrok zrasel vsak dan za poldrugi centimeter, ker bi sicer zrasel v enem letu za pet metrov. V spanju pridobljeni prirastek se namreč čez dan spet izgubi. Tudi odrasli' ljudje v spanju še rasto, in sicer zrase človek, v eni noči do 2.50 cm. To podaljšanje telesa, ponavljajoče se v spanju vsako noč, vpliva blagodejno, kajti s sproščenjem mišic in razbremenitvijo okostnjaka od bremena težkega telesa človek noč za nočjo obnavlja porabljene telesne sile. X Nemški vojaški časopisi o poljski vojski. »Die deutsche Wehr«, glasilo nemške vojske, objavila zelo zanimive podatke O stanju poljske vojske. Časopis svari pred podcenjevanjem poljske sile, o kateri pravi, da seje zadnja leta izredno modernizirala in izpopolnila. Poljska vojska šteje danes 30 aktivnih pehotnih divizij, 10 konjeniških divizij in 12 posebnih konjeniških brigad, dalje 50 motoriziranih artiljerijskih polkov, 10 polkov težke artiljerije in 4 polke oblegovalnega topništva. Posebno pozornost zasluži tudi poljsko vojno letalstvo, ki se je tudi močno izpopolnilo. Poljska razpolaga z odlično letalsko industrijo, ki izdeluje lovska in bombna letala.vPbifska letalska industrija idela mesečno že do 500 prvovrstnih letal, v primeru vojne pa bi lahko izdelala do 800 letal mesečno. "X Ribe v tekočem zraku. Tekoči zrak je modrikasta tekočina, ki vre pod običajnim zračnim pritiskom pri zelo nizki toplini, namreč pri 190 stopinjah pod ničlo. V tekoči zrak položene rastline ali živali se takoj strdijo, ker zmrznejo pri takem mrazu vsi telesni soki. Isto velja za ribe, samo da ribe spet ožive, če jih vzamemo iz tekočega: zraka. To je dognal neki francoski učenjak.' Za svoje poskuse je rabil zlate ribice. Najprej jih je na površja skrbno 'posušil, potem jih je pa položil v tekoči zrak, kjer so ostale 2 do 20 sekund. Iz tekočega zraka jih je položil v ..vodo, ki je imela 20 stopinj C. Izkazalo se je, da ribica, ki je "v tekočem zraku zmrznila, nikoli več ne oživi, če pa zmrzne samo zunanja; plast telesa, ribica spet oživi, toda mraz ji tako škoduje, da prej ali slej pogine. Če na ribi zmrzne naglo le tenka plast nj ene površine, lahKo še živi, kakor vidimo to'pri ribah, ki so zmrznile v navadnem ifedu. Francoski učenjak je ugotovil, da nastanejo- v ribjem telesu ^med celicami ledeni kristaleki, če potožimo ribo osušeno v tekoči -zrak. • - • fe ---f— -- -- »Proteza« Verovšek G Ko. Ljubljana, Krekov trg 10 (Trantvajsks in avtobusna postaji nasproti Mestnega (loma.) dobita najcenejše ln najboljša vsakovrstne ortopedKne in ban-t dažijske izdatke kot: .umetna roke, umetne noge, ortopedična steznike, oporne aparate, ravnoi držalce, vložke za ploske noge, kline in trebnšne pasove, otro-J ške popkove bandaže tz gume, popkove bandaže aa odrasle,; suspenzorjer gumijaste nogavi-j ce, gumijaste varovalke za ko«' lena "in členke, povoje, vato, gaze, brizge-, vsako-j vrstne terapeutlCne pripomočke ln higijeoaka potrebščine. Lastne delavrilcfe. Specialni oddelek ierrta ir- ni klanje kirirrgičnih tnstrumento^ Za dame damska postrežba. PRI TVRDKI f 1 t bru-> «t • NAPISAL MIRKO BRODNIK 35 romam se bil najbrž ga te besede Če bi b.l Kregar trezen, bi umaknil, toda v pijanosti so razd. azile »Pusti rr.e! Kaj ti mar. kje stojim in koga opazujem!« »Idi!« Hladnokrvno se je igralec obrnil k njen.u. »Idi in ne izzivaj!« t*-5( v igra!n;ci so prisluhnili Čutili so, da se ..¿-kaj pripravlja Ženske so zavreščale in se st;sni'e v kct. »Kaj ti ni itav?•< se je zlobno zarezal Kregar in s siirnjenimi pestmi stopil proti njerru »Se grozi) mi boš?« »Tudi udaril, če bo treba,« je zakričal Krega r in g.i sun:l v brad?, da se je opotekel in se koržai v j?' za rob mize »To mi pcrvačjsšl« »Mir, mir!« so jeli klicati .najtreznejši in priskočili, da bi preprečili grozeči tepež. Prvi rrah se sploh niso zavedli, kaj Kregar misli, žele zdaj so- videli, da je piian in da ga bo treba s si'o ukrotiti, da ne napravi kake neumnosti. Toda bilo je že prepozno. V Kregarjevi roki se ie zabiiskal revolver in preden je kdo pomislil, da bi mu ga izbil iz rok, ie počil strel Igralec, ki se ie bil s Kregarjem sporekel, je zakrilil z rokami in se zgrudil na tla. »Ubil me je . . Umiram . .« Vsem je groza zadrgnila vrat. S široko razprtimi očmi so st.-meli v Kregarja, ki je stal sredi igralnice in topo gledal okoli sebe. In potem so z?g!edali na tieh moža, ki se je zvijal v krčih in mu ie kri bruhala iz ust. Zdaj šele sc ie Kregar zavedel in.revolver mu je padel iz rok. Streznil se je Prijel se je za glavo in se z grozo v očeh ozrl naokrog. »O, Bog!« Tisti mah so se odprla vrata in v sobo je planil vratar. »Policija!« Ljudje so se osvestili, razlezli kriki groze. »Hišna vrata vdirajo,« »Bežite!« Naglo je skočil k steni zaveso iz težkega baršuna kazala majhna vratca, ki jih je odprl. Gostje so izgubili glsve. Strah jih je popolnoma prevzel. Strašni dogodek, ki so mu bili pravkar priča, in nenadni prihod policije sta jih tako zmedla, da so pozabili na vse, tudi na denar, ki je ležal na mizi. Slepo so drli k rešilnim vratom, da so se v trenutku zagozdila. Ko so se naposled le zrinili skozi nje in je ostal v dvorani samo vratar, se je po veži razlegel glasen klic. »Odprite! V imenu zakona!« Pred vrati igralnice je stala policija. Vratar je vedel, kaj tvega, če ne odpre. Vedel je, da bo policija vlomila vrata, vedel je pa tudi. da ima še nekaj trenutkov časa, ker so vrata močna. Skočil je k mizi in si napolnil žepe z bankovci. Potem je naglo odšel po isti poti, kakor vsi drugi. Poprej pa je utrnil luč, spustil zastor in vrata tiho zaprl.--- * Ker stražniki niso dobili odgovora, so hoteli vrata odpreti, bila pa so zaklenjena. Takrat je počil strel. Eden izmed stražnikov je ustrelil v ključavnico, vrata so se podala in pot je bila prosta. Stopili so v temo. Vodja je posvetil z žepno svetilko Njen soj je begal po stenah in iskal električno st;kalo. Bilo je na drugem koncu igralnice. Skočiti je hotel tja, tedaj pa se je spotaknil in skoraj padel. Sklonil se je in otipal nekaj kakor človeško trunlo. Posvetil je s svetilko na tla in ves prestrašen odskočil. »Mrtvec!« V tem je eden izmed stražnikov privil električno luč. V sobi je postalo svetlo kakor podnevi. Vodja stražnikov je pokleknil k negibnemu telesu, ki je ležalo na tleh. Vse vprek so se je zavpil vratar. in odgrnil veliko Za njo so se pri- »Ustreljen je. To je bil tisti strel, ki smo ga čuli, ko smo šli mimo hiše.« Neznanec je bil zadet v prsa. Stražnik mu je naglo odpel krvavi telovnik in srajco. V mlaki krvi je zagledal malo nad srcem zevajoče rano. »Čisto od blizu so ga ustrelili,« je rekel. Sklonil se je nad truplo in prislonil uho k prsom. »Ni še mrtev. Hitro po zdravnika! Srce še bije.« Eden izmed stražnikov je stekel, da izpolni njegov ukaz, drugi pa so jeli iskati izhod, kjer so morali igralci pobegniti. Kmalu so. ga našli. Vratca so držala na dvorišče in od ondod na cesto. Toda ulica je bila prazna, nikjer žive duše. Edina sled. ki je ostala za begunci, je bil duh po bencinu. Triindvajseto poglavje BEG PROTI DOMU Med prvimi, ki so zbežali, je bil Kregar. Ko ie globoko zasopel sveži jutranji zrak, mu ie odleglo. Zbral je misli in oreudaril, kaj naj zdaj stori Ali naj beži? Ali ne bo policija že vsega vedela, preden bo doma? »Naj se zgodi karkoli, poizkusimo!« si je rekel. Vedel je. kje ga čaka avto V sosednji ulici je bila majhna gostilna: tam na dvorišču je bil Oprezno se je ozrl okrog sebe, ali ga kdo ne opazuje, potem pa je stekel Vrata v gostilno so bila že odprta, saj se je delalo že jutro. Skočil ie v prvo nadstropje in zbudil šoferja. Nato je stekel na dvorišče in skočil za volan; da se ni šofer trenutek nato zavihtel v avto, bi se bil odpeljal brez njega. Pognal je in bil v hipu na cesti, kjer ie vključil največjo hitrost. Motor ie razbijal, kakor bi ga hotelo raz-gnati, toda Kregar se za to ni menil Iz ulice v ulico, mimo hiš in po ovinkih je šlo v peklenskem diru, da je nakajkrat le za las man.jkf.io, da se avto ni prevrnil. Malo nato je že drvel proti Gorenjski. Danilo se je že. toda na-Kregarjevem avtu so še zmeraj svetili žarometi, ki jih je bil v razburjenosti pozabil ugasiti. Mimo njega so . hitele vasi .in trgi in preden se je zavedel. se je že v.ozihpo svojih tleh Sunkoma je ustavil avto pred vhodom v graščino, da so zaškripale zavore, in skočil na tla Šofer ni razumel gospodarja Zakaj ta peklenska vožnja? Kolikrat se ie moral prijeti za sedež, da ga ni vrglo iz voza kolikrat je zamižal. ko ie pred seboj zagledal oster ovinek, kjer se je še on, ki je bil že starin izkušen šofer, bal hitro voziti. Toda Kregar je imel srečo, prav nič se jima ni pripetilo. Graččak je naglih korakov krenil čez vrt in jel neučakano razbijati po vratih, da so mu odprli Nato ie stekel v svojo sobo in se zaklenil. Do opoldne ga ni bilo na izpregled Kaj je ta čas počel, nihče ni vedel. Šele ko je prišla ura kosila, so se odprla vrata njegovega Jcabineta in mračnega obraza ie stopil na hodnik. Sl,ugo. ki mu je povedal, da jed že čaka, je nagnal z besedami, da to žt sam dobro ve, potem pa ie okrenil proti obe-dnici, kjer ga je Zora že čakala. Tedaj pa kakor bi se bil ves izpremenil Razorano čelo se mu je zgladilo in oči so izgubile nenaravni vročični lesk. Ko je govoril z Zoro, ni bilo v njegovem glasu drhtljaja. ne v očeh nemira, ki bi izdal grozo minule noči. To je bilo štirinajst dni, preden je Zora odpotovala k svojim staršem. Med tem je policija poizvedovala po nočnih gostih v igralnici. Odkrila ni nikogar. Prizadeti se niso hoteli izdati. Bali so se kazni, ki bi jih čakala. Tudi lastnika lokala niso našli. Ranjenca, ki so ga dobili umirajočega v igralnici, so na zdravnikovo zapoved takoj prepeljali v bolnišnico. Toda vsi napori, da bi ga rešili, so bili zaman. Preveč krvi je bil že izgubil in po nekaj urah j« umrl, ne da bi se bil zavedel. V žepu. so dobili njegove posetnice in začeli poizvedovati po njem in po ljudeh, ki se j.e z njimi zadnje dni družil. Zaslišali so jih, toda izkazalo se je, da nihče izmed njih ni bil tisto noč v igralnici. Vse je kazalo, da ostane zločin nekaznovan in dogodek tiste noči zastrt v ne-prodirno temo. Štiriindvajseto poglavje MATI IN SIN Nikdar ni Zora pričakovala, da bo Vinko v tako kratkem času izvedel toliko reči, ki so bile v zvezi z njeno usodo. Poročila s fronte, ki so pravila, kako podlo Je ravnal Kregar, so se ji zdela čudna, skoraj neverjetna, in vendar je bila prepričana, da so resnična. Ves njegov nastop in vse na njem ji je potrjevalo to sumnjo. Spomnila se je_, kako je pred dnevi tavala v temi, ne da bi vedela, kai se je vse zgodilo, kar je Branko odšel na fronto in se ni več vrnil. Spomnila se je. kolikokrat i i ie srce skrivaj velelo, da njen mož ni to. kar bi moral biti, in da so bile njegove besede le laž. Toda opravičevala ga ie pred samo seboj, češ da ji je prisegel. Zdaj je vedela, kakšna je bila ta prisega. Spomnila se je. koliko je pretrpela v samoti v gradu, kjer je bila zaprta kakor v kletki Nikogar ni bilo, ki bi ji privoščil dobro besedo, niti staršev ne. Mislili so, da ie srečna, in zavidali so ji. Ko bi vedeli, kakšna je njena sreča .. . Da. nikogar ni bilo. Nikogar, ki bi ji povedal da ni vse tako, kakor je mislila Sama je bila, le svoiemu otroku je živela In potem je prišla bolezen Takrat se je prvič zavedla, kaj je njen mož Kakor bi jI padle luske z oči, ga je spoznala v vsej goloti in podlosti takrat, ko je nalašč zavlačeval zdravnikov prihod, kakor bi bil slutil nrvi korak do odkritja resnice. Vsaka zdravnikova beseda ji .ie ostala v spominu Spominjala se je, kako ji je pravil o tistih dneh. ko so se podirale ruske meje, o tistih dogodkih, ki so bili že zastrti s plaščem pozabljenja Takrat ji je vzplamte-lo novo upanje, da bo le morda prišel čas, ko se vse izpremeni, da bo prišel trenutek, ko bo spet srečna kakor je bila nekoč Vsega se je spominjala. Prhdoa domov ln Vinkovih obiskov, ki so ji odkrili toliko reči. ki jih niti sanjala ni In to kar je čuta današnji dan ji je zbudilo toliko novih občutkov, da ii ie postalo tesno pri srcu. Ali je mogoče, da ie šele teden dni, kar je Marko obolel, ali je mogoče"' Ko je avto ki se ie z njim Vinko odnePal, izginjal v daljavi, sta Vera in Zora še dolga stali pred hišnimi vrati in gledali za ni;m. In potem je nenadoma obsta' Zorin pogled na Veri. Videla ie njena zardela lica in ustnice, ki so ii drhtele Vedela je. da je v tem drhteniu sama sreča. Ni'mogla odtrgati pogleda od nje. Šele ko se je Vera počasi obrnila k niej in jo presenečeno pogledala, se je zavedla »Vera!« »Kaj je?« »Vera. ko bi ti vedela, kai pomenijo besede, ki jih ie povedal Vinko! Pekla so me rešile in me vrgle v novega Zdaj vem. kaj mi je storiti Prei sem molčala in trpela, sedaj je prišel čas, da se ta molk izpremeni v boj.« • Premolknila je in pobesila glavo. Vera jo je prijela za boko in šli sta v sobo. Marko je spal. Ob škripanju vrat se le predramil. Plašno je pogledal okoli sebe, potem pa je tiho poklical: »Mamica!« »Kaj ]e, Marko? Ali si se prebudil?« »Pojdi k meni, mamica. Kaj lepega mi povej!« Zori se ie zjasnil cbraz in droben nasmešek ji je preletel lica. Sedla je k sinčku na posteljico. MALI OGLASI MOTORNO ŽAGO na bencin v brezhibnem stanju prodam. Poizve se pri Brezarju Janezu, Kranj, Primskovo 34. V KOZJEM JE NAPRODAJ NOVA HlSA z velikim vrtom in sadnim nasadom. Zelo lepa lega. Izredno pripravno za obrtnika ali upokojenca. Prav primerno za upokojence izseljence. Cena 38.000 din. Pojasnila: Krajnc Adolf, p. Kozje. RAZNE VRSTE ZDRAVILNIH ZELIŠČ kupuje po najvišjih dnevnih cenah Kmetijska združba, r. z. z o. z., Ljubljana, Novi trg 3. Zahtevajte informacije, pošljite vzorce in ponudbe. POSOJILA NA VKNJIŽBO poroke, menice, dolgoročna hipotekama na hiše v sreskih mestih kakor tudi kmetom za -gospodarske potrebe, tudi na 20-krtno odplačilo, nabavljamo po 6%>. »Central«., Zagreb, Bregovita 7, telefon 4607. Odgovor se dobi, ako pošljete znamke za 3 din vrednosti. SAMEC, STAR 33 LET mizarski pomočnik z 20.000 din gotovine se želi oženiti z dekletom, starim od 20 do 31) let, ki ima manjše posestvo. ¡Dopise je poslati na podružnico »Domovine« v •Celju pod »Mirno življenje«. VSAKA OSEfSA V VSAKEM KRAJU LAHKO STALNO ZASLUŽI dnevno 40 do 100 dinarjev s prodajo vsaki mestni in hribovski hiši potrebnega predmeta. Pošljite svoj naslov na upravo »Domovine« pod »Takoj dober zaslužek«. KMETIJA hiša, tri gospodarska poslopja, sedem oralov zemlje v Orlah blizu Sevnice, se odda v najem. Informacije daje Metod Beltram, Impolca, Pošta Boštanj. 1000 DIN ZASLUŽITE MESEČNO DOMA, ako kupite ročni brzopletilni stroj. Dajemo material, prevzemamo blago. Pišite: »Anos«, Maribor. ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE. Dr. Holander: Zablode ljubavnega življenja, 20 din. Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti, 42 din. Svetovalec dekletom za poroke, 35 din, Spolne bolezni, 38 din, Kako se dopadeš ženskam ali moškim, 30 din, Spisovnik ljubezenskih pisem, 30 din. Knjiga lepega vedenja, .32 ■din, Recepti za negovanje ženske lepote, 280 din, Meščanska kuharica, 40 din, Velika sanjska knjiga z vedeževanjem iz kart, loterijo in astrologijo, 66 din, Hiro-mantija - vedeževanje z dlani, 32 din, Ča-robniška vedeževanja, 38 din, Čudeži hip-notizma, 35 din. Razpošilja po povzetju Šaufer, Maribor, Krekova &. ČEVLJE ostanke raznih fazon, poceni prodaja St.eTmecki. Celje »AHEEL« 500 KUB. s prikolico .zamenjam za motor 200 — 355 kub. rnsvejše tipe. Naslov v ogl. oddelku »Domovine«. OBLEKE BOfilTE najceneje pri Ivanu Gostenčniku v Dravogradu. Posebno štajerske obleke dobite že dobre po 475 din. Dobre kamgarnaste ¿jiJaka. težke, ©o .600, močne delavske cajgaste pa po -240 din. KMEČKO POSESTVO med Zidanim mostom in Hrastnikom, okrog 50 oralov veliko, redi se lahko 10 glav živine, ter vsa gospodarska poslopja, se zelo poceni proda. Ves denar ni takoj potreben. Vprašati je pri Rudolfu Der-ganu, Laško. POSESTVO z gostilno, trgovino z mešanim blagom in lesom po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Domovine«. NAGLUŠNI! Bolje boste slišali po svetovni metodi z majhnimi stroški V Vašem ušesu so tri maj-i hne gibljive koščice. če te koščice ne funkcionirajo do-iM-o, slišite zelo slabo. Večino besed ne razumete. Zvoki ne dosežejo slušnega živca. Tisoči trpe zavoljo tega medostatka. Zato potrebujete zelo majhen srebrni _ vibrafon, da Vaša gluhost preneha, one male koščice bodo postale spet sprejemljive za zvok. Tako boste spet dosegli mir in zadovoljnost. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte in pogoje za ja-d-ssevts© gsreizkušssf® Tu odrežite! KUPON ŠT. 18. F. Pošljite mi brezplačno in neobvezno prospekte kakor tudi pogoje za 30-dnevuo preizkušnjo. Ime: _ Naslov: _ APARATI VIBRAFON (Dep. 18. F.), Zagreb, Boškovičeva 3. Sreča fe prišla čes «®e! »Imam spet prsi kakor z 18 leti,« piše presrečna gospa St. iz B. »Diva& je storila ta čudež. Preizkusite »Iiivo«. Dobil boste ob jamstvu 1000 Kč povrnjeno celotno kupno ceno, ako ne boste zadovoljni z »Iiivo« in po porabi polovice paketa vrnite ostanek. »Diva« daje vsaki ženski od 17. do 55. leta polne, čvrste grudi. Pošilja se diskretno. Prosimo, da navedete, ali želite imeti ■bolj .razvite grudi ali samo čvrstejše. Omot 12 din, trije lončki 30 din. Posebna ugodnost: Ako pošljete ta oglas v teku treh dni hkratu z naročilom, dobite pošiljko za 25% ceneje. Dr. Nic. Kemeny, kem. laboratorij, Kassa (Košioe), Smidgasse 77/IV. yiOLINE-JRED. MPrtumm G ITAKE \ £/\\ BREZPLAČEN. ■OA^rvJU;-:; ; -:. - ?AHT£V/?jji: BRt-ipLM^črf.NiMA-T AtCip: * 184 ftm&f Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhale v raztopini Radicr.a, bo perilo bleščeče belo. Na ia način varujete tUenine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino. RADION BELIN Al NOV BEDILEN PRAŠEK iREDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec ei lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din Mnogo zahvalnih pisem. MOŠTOVA ESENCA MOST3N Z naBn umetno e s -e n c o Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo .pijačo Gena 1 stekl za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo a gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije arogerlja RANC. Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor — Gosposka ulica 81« SATHt) 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Proof, tepo kromirano ohišje s čimi številkami in kazalci . Din 63796 Ista z anker kolesjem na kamne 8 sekundnim kazalcem . . Din 63710 Ista s prima ankar kolesjem kamnov s sekundnim kazalcem Din Zahtevajte cenik, zastonj tn poštnine Shocfc svet le-OS-te koča 185.— na 15 260.— prosto. Lastna protoUolirana tovarna ur v Švici. NAGROBNE SPOMENIKE s starega pokopališča «v Krištofa nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Runo-varju Kranju, pokopališče pri Sv Križu v Ljubljani. STRAN 12 ____DOMOVINA št. Zti ............. \ ■!! ■!>'■ 11 ........................................IIMI 11 mil !■■■ II........HIB IWIIf».l»HMIII»M »I IIWIWMWWa^ ^l^fflaaWBIM^ iji \\ / v» 3985-15118 ^i^HUU''^^ 5982-44800 Okusno izrezani čeveljčki U finega Praktične otroike »andale lx usnja belega usnja z usnjenimi podplati ln z močnimi usnjenimi podplati. Otro- nizko peto. Izdelani xa tople poletne kom neobhodno potrebne za Igranje Ineve. /il&K to sprehode. .¿^Og^A 47405-1101 Čevlji za kopanje Izdelani Iz posebnega platna s prožnimi gumijastimi podplati. Na vročem In ostrem pesku neobhodno ^ potrebni. -IR-S 6695-001« Noge si boste najbolj odpočili v teh lahkih čevljih iz finega angleškega platna v kombinaciji bele in rdeče barve. ifJJV , - VUgg^^SBS^ 45301-2204 Za poletje najcenejši In najudobnej-ii otroSkl čeveljčki z gumijastim podplatom. Otro&kl Din 12.- in 15.-. ženski Din 19.-. moftki Din 25.- tr --- 45615-1166 Lahki ženski kopalni čevlji Iz platna T gumijastimi podplati. Potrebni so za kopanje vsaki dami. 4381-1965 OtroSki čeveljčki tz močnega angleškega platna bele barve z gumijastim podplatom ^ ' ' 60995-5538 Na morju se boste najbolj odpočili v teh lahkih pisanih čeveljčkih I» najfinejšega platna. T1-' , 1 25425-8405 Udobni reviji Iz močnega angleškega platna z gumijastim podplatom In peto. O^v^—i ¿r^ 40891-7063 I'latnene sandale za otroke iz moč nega platna s prožnim podplatom in z zaponko. __}_ II ..... 04695-1135 Ti čevlji Vam bodo služIli kakor trije pari drugih. Izdelani so Iz finega dlfttna s prožnimi podplati. K čevljem dobite tri okrasne jezike^— 3995-5153 Predvsem udobnost! Lahki in udobni čeveljčki iz finega usnja moderno Izrezani. Za sončne dneve fei.fa-ttg'^ 3985-95154 D^vrteno"£pTčeveljčki za poletje tz finega usnja v modro-beli kombinaciji z usnjenim podplatom U^JH-to- It 45307-4840 Udobni Športni čevlji, ki so zelo pri mernt tudi za poljedelce pri delu na polju. 035-14114 Najnovejši model Iz Meksike! žen ske sandale iz finega usnja pletene v beio-modri ali belo-rdeči kombinaciji. Za poletje nI bolj praktičnih 1 čevljev 9SS7-2203 Gospodu dobro pristojajo k novi obleki ti fini čevlji iz belega ali si vega platna. 9039-24674 MoSkt lahki nizki čevlji z okvirom izdelani Iz finega usnja, ali iz se.ml-Sa. okrašeni z luknjicami, z usnjenim podplatom. Kopače kape (čepice) Oin 12.— Platnena žoga Din 9.— 2967-44800 Lahke moške usnjene sandale z usnjenim podplatom. Luknjice na prednjem delu dajejo nogi dovolj zraku 9037-0642 Moderni poletni čevlji za gos]>ode, Izdelani so iz finega lanenega platna, kombinirani z usnjem. In usnjenimi podplati. Plavači remen Din 15— Havajké Din 4.— 8327-24683 Elegantni čevlji gospodom za poletje! Iz sivega ali drap semlSa ali Iz usnja, okrašeni z luknjicami, z usojenim podplatom.