j. —oreg pri Varaždinu — Več kot 400 domačinov je našlo zaposlitev v novi Pekovi tovarni u(lučnost v Ludbregu pri Varaždinu. Ze sedaj izdelajo dnevno v njej 2000 parov obutve in prav "''^o parov gornjih delov obutve dnevno. Tovarna, ki meri 6600 kvadratnih metrov, je veljala ^HO.iHH) dinarjev in postala šesta TOZD Peka. - Foto: J. Košnjek Leto XXIX. Številka 93 j^novitelji: občinske konference SZDL in -rnice' KranJ. Radovljica, Skofja Loka Uren iČ ~ IzdaJa Cp Glas Kranj. Glavni "nik Igor Slavec — Odgovorni ured- nik Albin Učakar A 8 I L O S O C I N E Z Jesenice — Jeseniški železarji so minulo nedeljo odprli novo hladno valjamo na Beli. Zgradili 80 jo v rekordnih 30 mesecih in je izrednega gospodarskega pomena za vso Jugoslavijo. Nova valjarna, ki jo je dan pred dnevom republike odprl delavec Marjan Kramar, je najbolj sodobno opremljena, gradili pa so jo delavci naših organizacij. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 3. 12. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Delovna zmaga železarjev Nova hladna valjarna 15>000 delovnih ljudi in občanov jeseniške in ^dovljiške občine se je ob dnevu republike zbralo 0 novi hladni valjarni na belškem polju — Slavnostni govornik Stane Dolanc, sekretar IK pred-Sedstva CK ZKJ o pomenu nove hladne valjarne Jesenice — Dan pred dnevom ^Publike, v nedeljo, 28. novem-vr?.' 80 jeseniški železarji slavili gei»ko delovno zmago: slovesno 0 odprli novo hladno valjamo •a Beli, ki so jo zgradili v re-j^dnih 30 mesecih. Zgradili so 1 z združevanjem sredstev, z j^stnimi kadri in bodo tako lah- 0 znatno povečali produktiv-dela, izvoz, zmanjšali uvoz lit* °m°8f°*»li razvoj visoko kva-el un*n finalnih proizvodov inH kovinske predelovalne "♦Austrije. Nova hladna valjar- 1 r aV kateri bodo proizvedli letno d?°00 ton nerjavnih, 30.000 ton jJJa«jmo in 70.000 ton mehkih ko ° vaU«nih trakov za globo-uo v^e*enje ni zaradi svojih eko- °&i8kih prednosti pomembna le 8i>e/* Kalan, predsednik delavskega g a Jeseniške Železarne je spre-<4»/0r*f " hladni valjarni, veliki (>i>ni zmagi železarjev Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS je dejal, da valjarna ni le izrednega gospodarskega, temveč tudi širšega družbenega pomena za samo jeseniško Železarno, temveč za vse jugoslovansko gospodarstvo. VALJARNA IMA DRUŽBENI POMEN V svečanem trenutku uradne otvoritve so se v hali zbrali Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva C K ZKJ, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, član sveta federacije in častni občan Jesenic Franc Leskošek-Luka, članica federacije Lidija Šentjurc ter številni drugi predstavniki zveznih organov, republiških organov ter občin: Marjan Brecelj, Janez Barborič, Štefan Nemec, Zvone Dragan, Ljubo Jasnič, Janko Smole, Gregor Klančnik, dr. Aleksandra Kornhauser, Slavko %ffito-vniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja republike in ne 80 se udeležili nedeljskega slavja ob otvoritvi hladne valjarne. Osredkar, Marija Vičar, Ludvik Kejžar. Najprej je o pomenu nove valjarne spregovoril glavni direktor jeseniške železarne mag. Peter Kune, slovesnost trenutka pa je orisal tudi predsednik delavskega sveta Železarne Alojz Kalan. Udeleženci prireditve pa so toplo pozdravili slavnostnega govornika sekretarja IK predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca, ki je ob čestitki vsem tistim, ki so zgradili hladno valjamo, spregovoril tudi o gospodarskem in družbenem pomenu novega objekta. Stane Dolanc je dejal, da objekt nima le izrednega gospodarskega pomena za vse jugoslovansko gospodarstvo, Nadaljevanje na 16. str. Vakna, KRANJ Cenjeni potrošniki! Obveščamo vas, da bodo prodajalne vele-trgovskega podjetja KOKRA — Kranj v mesecu decembru vse dni v tednu poslovale z normalnim delovnim časom od 7. do 19.30, vključno s soboto. Izjemoma bo veleblagovnica Globus v soboto, 11. decembra, odprta le do 13. ure. Na Silvestro-vo, dne 31. decembra, pa bodo vse poslovalnice odprte do 17. ure. Peko postal večji in močnejši Petkove otvoritve nove tovarne v Ludbregu pri Varaždinu sta se udeležila tudi predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske inž. Andrej Marine in dr. Jakov Sirotković — Slovesen podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi nove TOZD tovarne obutve Peko nja med Pekom in Budučnostjo tei prizadevanj slovenskih in hrvatskih gospodarskih in družbenopolitičnih organov. Peko je za novo tovarne preskrbel vsa obratna sredstva, ki znašajo 17,334.000 dinarjev. Razen tega so za novo tovarno prispevali: Budučnost 4,756.642 dinarjev, Peko 5,000.000 dinarjev, zagrebška podružnica Ljubljanske banke 21 milijonov dinarjev, izvajalec gradbenih del Stavbar iz Maribora 10,000.000 dinarjev, Croatia Varaždin 3,000.000 dinarjev, skupne rezerve SR Hrvatske 2,500.000 dinarjev in skupne rezerve občine Ludbreg 1,800.000 din. Nadaljevanje na 16. str ti|:>** b i 1 m J » a xxx 0 s anica, Številni gostje iz Slovenije in Hrvatske 80 se udeležili petkove otvoritve nove tovarne Peka v Ludbregu in podpisa samoupravnega sporazuma. Med njimi sta bila tudi predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske inž. Andrej Marine in dr. Jakov Sirotković. Na fotografiji od leve proti desni predsednik izvršnega sveta občine Ludbreg Dragutin Novak, predsednik IS SRS inž. Andrej Marine, predsednik izvršnega sveta Hrvatske dr. Jakov Sirotković, glavni direktor Peka Janez Bedina in direktor Pekove tovarne Budučnost Ludbreg inž. Franjo Repič. — Foto: J. Košnjek Ludbreg pri Varaždinu — Petek, 26. novembra, je bil za občino Ludbreg pri Varaždinu v Podravini pomemben dan. Sredi polja, kjer je še pred dobrim letom rasla koruza, so odprli novo tovarno Budučnost, ki je postala del tovarne obutve Peko iz Tržiča in njena šesta temeljna organizacija združenega dela hkrati. Dogodek, ki je bil brez dvoma najpomembnejši ob letošnjem praznovanju dneva republike v občini Ludbreg, ki združuje okrog 20.000 prebivalcev, in v varaždin-skem okraju, je bil združen tudi s podpisom samoupravnega sporazuma o spojitvi ludbreške TOZD Budučnost s tržiškim Pekom. Nova Pekova tovarna je ena najmodernejših v Podravini. Njena površina obsega 6600 kvadratnih metrov, v njej pa je za zdaj zaposlenih več kot 400 delavcev, ki izdelajo dnevno 2000 parov obutve in 2000 parov gornjih delov obutve. To pa še ni skrajna meja. Leta 1980 bo v lud-breški tovarni Peka skoraj 1000 zaposlenih. Nova tovarna je rezultat dolgoletnega poslovnotehničnega sodelova- |rj|xVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA NOVOIETNI SEJEM KRANJ Naročnik: r Kardelj za Borbo Ob 35-letnici Borbe, kije začela izhajati v osvobojenem U žicu, je član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj v Ljubljani sprejel glavnega urednika Borbe Nikolo Burzana in vodjo dopisništva za Slovenijo Jo-vana Pjeviča in se z njim dalj časa pogovarjal. Edvard Kardelj je bil namreč leta 1941 v Titovem U žicu urednik Borbe in je, kot pravi, opravljal dolžnost kot jo ima danes odgovorni urednik. Kardelj je ob tej priložnosti obudil spomine na revolucijo in NOB ter odgovoril na več vprašanj o naših aktualnih političnih in družbenih dogajanjih. Celoten intervju so objavili tudi v dnevniku Delo. Mika Špil jak 60-letnik Predsedniku Zveze sindikatov Jugoslavije Miki Špiljku je ob njegovi šestdesetletnici poslal čestitko tudi predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič. V njej je zapisal, da bosta slavljenčevo delo in njegova življenjska pot vsem slovenskim aktivistom v sindikalnih organizacijah še naprej svetal vzgled. Hkrati pa mu je zaželel, da bi še dolga leta vodil jugoslovanske sindikate in delavce. Nove delovne zmage Poleg velikega praznika jeseniških železarjev, ki so pognali v tek novo hladno valjamo, so tudi delavci drugod po Sloveniji ob 29. novembru slavili nove delovne zmage. V Ljubljani so delavci Cestnega podjetja izročili namenu obnovljeno Drenikovo cesto, ki je izrednega pomena za tranzitni promet skozi mesto. V Metliki so delavci tovarne Beti proslavili 20-letnico tovarne in pomemben delovni uspeh: samo v letošnjem letu so kupili za 31 milijonov dinarjev opreme. Metalka je v Vižmarjih pri Ljubljani odprla nova skladišča na 20.000 pokritih in 50.000 kvadratnih metrih zunanjih.površin. V Hrastniku so odprli dom tehnične kulture in zaprto kopališče. V Kopru so ob prazniku predali namenu novi del vinske kleti, kjer bo Agraria lahko uskladiščila 200 vagonov vina. V Postojni so dobili dom počitka in vzidali temeljni kamen za nov zdravstveni dom in odprli nov obrat podjetja LIV za plastiko in okovje. V Krškem so odprli novo tovarno magnefitne celuloze, ki bo dala letno 160.000 ton proizvodov, ljubljanska Totra pa je bogatejša za proizvodno halo. Sprejem ob prazniku Stalni predstavnik Jugoslavije v OZN Jakša Petrić je ob 29. novembru priredil v New Yorku slovesen sprejem. Sprejema se je med drugimi udeležil tudi generalni sekretar OZN Kurt Waldheim. Spomenik skupnemu boju Norveški kralj Olaf V. je v navzočnosti odposlanca predsednika republike armadnega generala Kosta Nadja, predsednika ZZB NOV Jugoslavije, v ponedeljek odkril na zavezniškem pokopališču v Oslu spomenik padlim partizanom internirancem. Na tleh te nordijske dežele je v nacističnih taboriščih med drugo svetovno vojno umrlo' več kot 3000 jugoslovanskih internirancev. Spomenik, ki simbolizira boj naših ujetih borcev za svobodo in neodvisnost, je izdelal znani norveški kipar Nilss Aas. Ob tej priliki je norveški kralj dejal, da zelo ceni boj jugoslovanskih narodov za svobodo. Tudi temelji prijateljstva med deželama so bili položeni že med vojno in od takrat naprej se prijateljstvo neprestano poglablja. V petek, 26. novembra, so v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah slovesno proslavili praznik republike. Ob. tej priliki so odkrili bronasti doprsni kip maršala Tita, ki ga je učencem podaril član sveta federacije Tone Fajfar. Kip je delo kiparja Borisa Kalina. Na svečanosti je govoril predsednik občinske konference socialistične zveze Kranj Slavko Malgaj. V kulturnem programu so nastop li učenci krožka nižje skupine osnovne šole Cerklje, učenci Glasbene šole iz Kranja in moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Po svečanosti je bilo srečanje članov kolektiva šole in članov sveta staršev. — Foto: F. Perdan Jesenice Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so razpravljali o programu dela INDOK centra in o podpisu dogovora, razpravljali o poročilu gradbenega odbora za izgradnjo šolskega centra Plavž, sprejeli rokovnik in naloge za pripravo na skupščinske volitve ter oblikovali koordinacijski odbor za ohranjevanje in razvijanje tradicij NOB ter spomeniško varstvo. D. S. Na zadnji seji konference mladih v izobraževanju, ki so se je udeležili delegati vseh šol jeseniške občine, so razpravljali o delu konference ter sprejeli program dela za prihodnje obdobje. V lanskem šolskem letu so izvedli mladi številne akcije, vendar so poudarili, da bi bilo lahko delo še plodnejše. Sklenili so, da bodo izvedli dneve samoupravljanja na vseh šolah, organizirali aktiv mentorjev, posvetili večjo skrb kljubom OZN in marksističnim krožkom, uvedli redne mladinske ure, sodelovali pri usmerjanju v vojaške poklice, povečali število mladih v mladinskih delovnih akcijah in sodelovali z drugimi konferencami mladih v izobraževanju. rg Kranj Med pomembnejšimi dogodki minuli teden v kranjski občini so bili vsekakor seja komiteja občinske konference zveze komunistov, seja zbora združenega dela občinske skupščine ter številne proslave ob dnevu republike, z osrednjo, ki je bila v petek, 26. novembra, v dvorani kina Center v Kranju. V kulturnem programu na proslavi so sodelovali učenci osnovnih šol Lucijana Seljaka in Franceta Prešerna ter zabavni ansambel SMB 220 iz doma JLA. Komite občinske konference ZK je na 25. redni seji, ki je bila v sredo, 24. novembra, obravnaval stanovanjsko problematiko; predvsem predvideni razvoj do 1980. leta, uporabo solidarnostnih sredstev in usmerjenost družbene gradnje. Razpravljali pa so tudi o politični šoli komiteja in potrdili tako imenovani A program — osnove marksizma. Zbor združenega dela občinske skupščine pa je v četrtek, 25. novembra, na seji obravnaval predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini do 1980. leta. A. Ž. Radovljica Na 67. redni seji se je v sredo, 1. decembra, sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Med drugim so na seji obravnavali srednjeročne programe tovarn Iskra O toče in Iskra Lipnica in program razvoja podjetja LIP Bled. Na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo o gibanju gospodarstva v občini do septembra letos in razprava o predlogu odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Radovljica. Včeraj, 2. decembra, opoldne sta zveza organizacij za tehnično kulturo Radovljica in občinski svet zveze sindikatov Radovljica sklicala tiskovno konferenco ob 30-letnici delovanja Ljudske tehnike — Zveze organizacij za tehnično kulturo Radovljica. Osrednja slovesnost ob 30-letnici bo v petek, 10. decembra, v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. A. Z. Tržič Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so obravnavali dogovor o načinu financiranja dejavnosti občinske konference SZDL, predlog za podelitev republiškega priznanja OF za leto 1977 ter se dogovorili za sklic problemske konference o kmetijstvu. Imenovali so tudi politični koordinacijski odbor ter razpravljali o političnih izhodiščih kadrovske politike v občini. D. S. Predsednik odbora za pripravo in izvedbo referenduma za samoprispevek v tržiški občini Milan Ogris bo sklical danes dopoldne na sestanek novinarje in dopisnike, ki poročajo iz tržiške občine, ravnatelje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov, predsednika in sekretarja občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič, predstavnike Občinskega sveta zveze sindikatov in Društva upokojencev. Na sestanku se bodo pogovarjali predvsem o načinih obveščanja Tržičanov o pomenu 3. referenduma o samoprispevku, ki bo 19. decembra. Delegati zborov občinske skupščine Tržič so na zadnjem zasedanju imenovali nov svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. V svetu so predstavniki občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter Bogatejši stiki z Evropsko gospodarsko skupnostjo BRUSELJ — Na zadnjem sestanku ministrskega sveta Evropske gospod«^ skupnosti (EGS) v glavnem belgijskem mestu Bruselj so razpravljali ^di o » yjp lovanju z Jugoslavijo. Odločili so se, da bo predsednik ministrskega sveta EG» der Štoel Se letos obiskal Beograd, eksperti skupnosti pa pripravljajo teze t* ^ širitev gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Položaj Jugoslavije v odno*1. EGS se ne spreminja. Bruseljsko zasedanje je le povedalo, da je treba SFRJ evropsko deželo v razvoju Se bolj podpreti, ji omogočiti hitrejši gospodarski rf in izravnati njeno plačilno bilanco z Evropsko gospodarsko skupnostjo. » Področja sodelovanja med EGS in Jugoslavijo so znana. Industrija in preno ^ sodobnejše tehnologije v nase tovarne ter večanje sposobnosti za nastopa") ( »tretjih tržiščih« so brez dvoma osnovno področje sodelovanja. Med P0*0^?.^ panoge sodelovanja sodi tudi kmetijstvo. NaSi izdelki bi bili lahko »osvežitev« za zahodnoevropski trg, obenem pa se države skupnosti zanimajo ^ za nekatere izkušnje pri pospeševanju kmetijstva, na primer za pridelov -koruze in vzrejo govedi, za proizvodnjo pridelkov in izdelkov, pri katerih so v deficitarni itd. Možna nova področja sodelovanja med EGS in Jugoslavijo P informacije, telekomunikacije, problematika okolja, meteorologija itd. BUKAREŠTA - Glavno mesto Romunije je bilo gostitelj dveh pomem^ srečanj. Bukarešto je najprej obiskal generalni sekretar Komunistične P* ^ Sovjetske zveze Leonid Breznjev in se pogovarjal z generalnim sekretarjem ro ^ ske partije Nicolaem Causescom. Sovjetski voditelj je bil zadnjič v RomunjJ*tf j, 1966. Po tem letu pa sta se voditelja obeh držav in partij srečala Se na Krj v Berlinu. Čeprav so takšna državniška srečanja pomembna, poznavalci pdn ^ med državama sodijo, da se odnosi med Romunijo in Sovjetsko zvezo tudi P?^ srečanju niso spremenili. Prav tako se ni spremenilo razmerje med 0 .,■ partijama. V Bukarešti pa je bil pretekli teden tudi sestanek voditeljev, PreI71 nj»c in zunanjih ministrov držav, ki so članice varšavske zveze. Na srečanju Pj^'.uko'' sodelovali obrambni ministri. Vojaške sile pakta zastopa sef generalštaba Grl medtem ko vrhovnega poveljnika sil maršala J akubovskega ni bilo. i ki* ŽENEVA - V Ženevi se je začel 13. kongres socialistične internacionale, ^ ga je udeležilo okrog 200 delegatov socialističnih, socialdemokratskih in '^"^„jk1 nih strank ter partij. Za novega predsednika internacionale so izvolili Pr^Stfjj|yj' socialdemokratske stranke Zvezne republike Nemčije in bivšega kanclerja r^pt Brandta. Novi Sef internacionale je po izvolitvi dejal, da je borba proti imperj* (tvo skupno izročilo internacionale kljub razlikam. Na srečanju v Ženevi so v c'[„^r sprejeli nekaj strank, med njimi tudi afriško progresivno zvezo Senegala- \t nacionala se bo v prihodnje zavzemala za mir, gospodarsko rast manj razvi nerazvitih držav ter dežel v razvoju in za varovanje človečanskih pravic. PEKING - Po pisanju agencije Tanjug je konec preteklega tedna prispe' uj| king namestnik sovjetskega zunanjega ministra Leonid Iljičov. Diplomat J zadnjič v Pekingu pred poldrugim letom in se je pogovarjal o urejevanju °.b. pf»* vprašanj med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Kitajci te vesti Se niso potrdil1' j| tako se je zvedelo, da je bil pred tem v Pekingu Iljičov namestnik tfe Gankovski. Ali seje srečal z uradnimi kitajskimi voditelji, Se ni znano. pošlo gOSDOaarSKega in irgovinsKega Komiteju, v itaierem je iJunraiTitonuv in y jetskih predstavnikov. Delegaciji vodita sovjetski trgovinski minister PatoU ^ ameriški gospodarski minister Simon. Goste iz Združenih držav je spreje ' j< generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, k* ^ moskovskemu srečanju Se pomembnejše obeležje. To je doslej največja ain ^jj poslovna »invazija« v Sovjetski zvezi. Mešani komite je bil ustanovljen leta jet» z namenom pospeSevati gospodarsko sodelovanje med velesilama, ki je za{,rVarj« zamrlo. LetoSnja trgovinska menjava bo dosegla rekord: 2,6 milijarde dol Vsota bo dosežena predvsem na račun sovjetskih nakupov v ZDA. ,>> BARCELONA - V nedeljo se je končala v Barceloni konferenca sredozen^, socialističnih strank. Njena glavna zahteva je bila, naj postane Sredozemlje ^ miru brez navzočnosti tujih vojaških sil. Nadalje so sklenili, daje treba mU'tlkrjP(l nalnim družbam odvzeti gospodarski monopol in da morajo biti srečanja, k« je bilo v Barceloni, pogostejša. NEW YORK - Politični komite generalne skupščine OZN je obsodil vse »*^J ske poskuse. 101 članica je glasovala »za«, 23 držav, med njimi tudi velesjJ^V je glasovanja vzdržalo, Albanija in Kitajska pa sta bili »proti«. Na sedežu O * j< za pol leta podaljšali mandat mirovnim silam na Golanu. Zvedelo pa se je. ji nekdanji mehiSki predsednik Luis Echevrria predložil uradno kandidatu' ^ generalnega sekretarja OZN. Kdo bo novi generalni sekretar, ali VValdheim, f fji poteče mandat, ali Amerasing iz Sri Lanke ali Echeverria, bo znano po dana*w varnostnega sveta. BEJRUT — Prizadevanja mirovnih sil arabskih držav, da bi sprte •tr**!" libanonski državljanski vojni izročile orožje, predvsem težko, so brezuspes" ■ ^ poziv k izročitvi orožja doslej Se nihče ni odgovoril, ker se udeleženci ''Dalt°a^rr vojne ne morejo dogovoriti o vrstnem redu oddajanja orožja. Palestinci in P tor1' sisti pravijo, da orožja ne bodo izročili toliko časa, dokler tega ne bod° * falangisti in razne milice. Slednji pa trdijo obratno. Položaj v Libanonu klju^ rn' vliva upanje. Od začetka zadnjega premirja dalje Se ni bilo težjega spopada. c '^l predvsem Sirci in Izraelci skušajo načeti mirno ozračje. Predsednik Sarkis »e dan pogovarja s političnimi voditelji, vendar pravega soglasja Se ni. CIUDAD MEXICO - Mehika ima od 1. decembra dalje novega predsf^l Dosedanji predsednik Luis Echeverria je na slovesnosti, na kateri so Dosedanji predsednik i.uis bcnevema je na slovesnosti, na kateri so »yr jr' predstavniki 102 držav, predal dolžnost novemu predsedniku Lopezu Portillu- ^ je v nastopnem govoru pozval Mehičane, naj pomagajo pri razvoju države tf> ^in1 prispevajo, da se bo država razvijala po svoji poti in zmanjševala deficit v P -( ' bilanci s tujino. Zavzel se je za mednarodno solidarnost in za sodelov J deželami v razvoju. Jugoslavijo je na slovesnosti zastopal podpredsednik K 0(f sedstva SFRJ Vidojc Zarkovič. Pogovarjal se je s starim in novim predsed" prijateljske države, izročil poslanice predsednika Tita in se srečal tudi s stavniki Kolumbije, Argentine in Peruja državnim sekretarjem Kissingerjem. Pogovarjal se je tudi z am«rl DUNAJ, CELOVEC - Generalni sekretar avstrijskega zunanjega min'8'^" dr. Alois Reitbauer je izročil v sredo jugoslovanskemu veleposlaniku na 1 ^ -.1__1- 1-1 1_ LI___a.1 - J__________x__ntt*Hl * ,.(• i Gustavu Vlahovu noto avstrijske vlade, ki je hkrati odgovor na naS protes jj?-11. novembra, v katerem nasprotujemo avstrijskemu načinu reSevanja manj ^ j< ga vpraSanja in revidiranju državne pogodbe. Sicer pa iz Avstrije poročaj0' zvezni kancler Kreiskv po ponesrečenem preštevanju uvidel polom in *Pc}J^oii0' predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij. -jk predstavnike Slovencev na pogovore. Le-ti vztrajajo, da po«T enakopravni in da predstavniki Slovencev ne morejo biti v podrejenem po'®**^ Tržiška občinska skupščina sklenila Referendum bo 19. decembra morajo biti m pol"- i. J TRŽIČ - Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na skupnem zasedanju, ki je bilo v četrtek, 25. novembra, sklenili, da bo referendum o novem samoprispevku za izgradnjo nekaterih pomembnih družbenih objektov in komunalnih naprav po krajevnih skupnostih v nedeljo, 19. decembra. S tem je soglašala tudi občinska konferenca SZDL Tržič in menila, da je odbor za pripravo in izvedbo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka dobro opravil nalogo. Skupščina in konferenca SZDL sta menili, da je treba pomen referenduma pojasnjevati povsod in s programom seznaniti vse delovne ljudi in občane tržiške občine. Ce bo referendum 19. decembra uspel, bodo v tržiški občini s pomočjo samoprispevka, ki se bo začel 1. januarja leta 1977 in zaključil 31. decembra leta 1981, zgradili splošni socialni zavod za varstvo odraslih, objekt za dvoletno usmerjeno srednjo šolo in večnamensko športno in kulturno dvorano za potrebe telesne kulture in športa, popravili letno kopališče in izpraznjeno osnovno šolo heroja Bračiča v Tržiču ter zboljšali komunalno opremljenost krajevnih skupnosti v tržiški občini. Zavod za varstvo ostarelih bo veljal 27,000.000 din, dvoletna šola 7,000.000 dinarjev, večnamenska dvorana in popravilo kopališča 16,500.000 dinarjev, popravilo Bračičeve šole 2,500.000 din in zboljšava komunalnih naprav po krajevnih skupnostih 10,000.000 din. Skupna sredstva, zbrana v petih letih, torej znašajo 63,000.000 din. Od tega bodo občani s samoprispevkom zbrali 29,500.000 dinarjev. Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo namensko za dom starostnikov dala 10,000.000 dinarjev, ostalo pa bodo zbrale temeljne organizacije na osnovi družbenega dogovora. Sklep o razpisu referenduma, ki so ga sprejeli zbori občinske skupščine, predvideva poldrugodstotni prispevek zaposlenih od neto osebnih dohodkov. Enaka prispevna stopnja je predvidena tudi za upokojence. Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti, bodo prispevali 3 odstotke od celotnega dohodka oziroma pavšalisti 3 odstotke od osnove, kmetje pa 6 odstotkov od katastrskega dohodka. Predvidene so tudi precejšnje oprostitve. Deležni jih bodo občani, ki prejemajo socialne podpore, invalidnine, pokojnine z varstvenim in otroškim dodatkom, štipendije in nagrade. Razen teh pa tudi delavci in upokojenci, katerih mesečni dohodki ne presegajo 2200 dinarjev, in kmetje, ki imajo Jo-kot 800 dinarjev katastrskegf^lii hodka. O oprostitvah bo °"8kuP' posebna komisija občinske ščine. Skupščina je na zadnji 8e^1^' nila, da bo za zbiranje samop^^ij ka odgovoren oddelek za pla*1 nance skupščine občine Trži*- m zor nad zbiranjem in trošenje ^, narja pa bo zaupan posebnem ^. A boru, sestavljenemu na način, ^pj, določi občinska konferenca 5 r začrtava program nadvse pomembnih dejavnosti, za katere smo 2ainteresirani prav vsi občani: za f*zvoj izobraževanja, otroškega var-ftva, kulturne dejavnosti, telesne kulture in športa, socialnega skrb-. va, zdravstvenega varstva, raziskovalne dejavnosti in tudi zaposlovanja. Urbanizem, komunalno in ^anovanjsko gospodarstvo, družbena samozaščita in ljudska obramba, Vse to ima poleg krajevne skupnosti tem dokumentu svoje pomembno ^esto. j^Ko smo za V8e te programe še smo za vse te programe zainteresirani kot potrošniki, j^ajo te dejavnosti, na drugi strani 7* svoje potrebe, ki jih mora združeno delo — torej vsi zaposleni občani ~- skladno svojim interesom tudi ^trezno financirati! Zadnja stran ?°kumenta je zgovorni odraz naših • e\ja, potreb in možnosti, zato je v javni razpravi o tem dokumentu 'jeba še kako jasno določiti in z vseh P'ati osvetliti naš skupni program aiv°ja omenjenih dejavnosti. Skupščina občine Kranj nas je rivala, da do 10. decembra 1976 po-Jjerno svoje predioge, mnenja in tališča k dokumentu, ki jih bomo jPfejeli na zborih delavcev v TOZD .** delovnih organizacijah ter v krasnih skupnostih, pri čemer tudi Posamezniki niso izvzeti! Vsi smo °rej pozvani, da se vključimo v raz-Pravo, da v njej tvorno sodelujemo Z1 s tem omogočimo sprejetje docentov trajne vrednosti in pome-**■ I S. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto administratorja škod avto-odgovornostnih zavarovanj s polnim delovnim časom za določen čas Posebni pogoji: končana dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalnici SAVA — PE Kranj. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis. Rok za vložitev prošnje poteče 8 dan po objavi. O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavnega roka. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj objavlja prosti delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe čistilke Pogoj: nižja izobrazba, polni delovni čas, popoldanska zaposlitev pomočnika hišnika • ' Pogoj: KV in 1 leto delovnih izkušenj, moralno politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Cesta Staneta Žagarja 30 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto strojnika težke gradbene mehanizacije Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu. Poseben pogoj je enomesečno poskusno delo. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Memorial mrtvega bataljona Radovljica — Poseben odbor sestavljen iz predstavnikov radovljiške in jeseniške občine pripravlja spominsko svečanost v počastitev tragičnega boja tretjega bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. Spominski pohod bo 12. decembra, ko se bodo učenci višjih razredov osnovnih šol in šolskega centra z avtobusi pripeljali do Zatrnika, iz bohinjskega kota pa do Koprivnika. Učenci se bodo v obeh krajih zvrstili v pohodne kolone in odšli na prireditveni prostor pri spomeniku padlim bor- Seminar za študente-deiegate or ranJ — študentje Visoke šole za Kanizacijo dela v Kranju so ^pravili tridnevni seminar za delo-dr *kV samouPravmn organih in § pPenopolitičnih organizacijah na h in ga združili z uvajalnim serrii-g*rjem za novo sprejete člane ZKS. Vilminar so pripravili za delegate iz *rst rednih študentov in se ga udeleže okrog 40 slušateljev. Začel se je sr.nes zjutraj v Bohinju in se bo *,enil v nedeljo popoldne. j Uspešno delo j Opdešič — Krajevna organizaci-^ SZDL Godešič je imela pred nebnim svoj redni letni občni zbor. rani so ocenili in pregledali doseda- wrik^e^° ter sPreJe^ program dela za yoodnje obdobje. Organizacija ^ L na GodešiČu je bila v zadnjem izredno aktivna. Njeni člani so drugim uspešno izpeljali akcijo Jranja prispevkov za pomoč priza-J«tmi na potresnem področju v Polj^11 ter akcijo posojila za ceste, t ^eleženci občnega zbora so izvolili jdi novi odbor rdečega križa v aJevni skupnosti Godešič. J. Starman Čeprav se študentje visoke šole za organizacijo dela s samoupravljanjem in marksizmom spoznavajo že v šoli, vendar ugotavljajo, da jim manjka praktičnih znanj. Predvsem so premalo poučeni, kako naj se kot delegati obnašajo, kako naj prenašajo sklepe in zaključke med študente in obratno in tudi premalo poznajo svoje pravice in dolžnosti. Zato so se pri mladinski organizaciji odločili za izvedbo seminarja. Studentom - delegatom Visoke šole za organizacijo dela bo Jože Kacjan iz Polikema govoril o nastanku in razvoju ZK ter o temeljnih dokumentih, o aktualnih nalogah ZK v boju za samoupravni socializem bo predaval Zvone Fili-povič, Sandi Sitar pa o vlogi in nalogah mladih v sistemu samoupravnega socializma. Pomen in vloga delegatskega sistema je naslov predavanja Bogdana Kavčiča, Jože Florjančič bo govoril o metodah delovanja delegacije, o samoupravljanju in vlogi delegatov v visokem šolstvu pa Franci Pivec. Seminar se bo sklenil z zaključno konferenco v nedeljo popoldne. -lb Otvoritev INDOK centra V Škofji Loki slovesno odprli vzorčni INDOK center, ki bo deloval kot samostojna služba v okviru služb občinske skupščine — Dogovor o ustanovitvi je podpisalo 15 ustanoviteljev cem tretjega bataljona na Pokljuki. Z avtobusi se bodo pripeljali do Zatrnika oziroma Koprivnika tudi člani lovskih družin, planinskih društev, ZZB NOV, ZSMS, pripadniki teritorialne obrambe, borci Prešernove brigade iz Škofje Loke in Kranja ter udeleženci iz jeseniške občine. Pohodna brigada občinske konference ZSMS bo iz Gorij prišla na Pokljuko peš. Predvideno je tudi, da bo s Krme odšla na pohod kolona alpinistov. Vsaka smer pohoda bo imela tudi svoje ime. Tako se bo pohod z Zatrnika imenoval Partizanski odred heroja Andreja Zvana-Borisa, s Koprivnika pa Po zadnji poti 3. bataljona Prešernove brigade in s Krme preko Lipanjskega vrha in Javornika po smeri Zadnji boj Komisarja Staneta Bokala. V počastitev spomina na padle borce pa bodo v soboto in nedeljo na Pokljuki tudi tekmovanja v smučar^ skih tekih, v tekih s streljanjem in v skokih. Osrednja svečanost pri spomeniku bo v nedeljo, 12. decembra, ob 12. uri. Poskrbljeno bo za okrep-čilo, nemoten promet in za morebitno prvo pomoč. Aktiv komunistov stanovanjske skupnosti Radovljica — Sredi novembra je bil v Radovljici ustanovljen aktiv komunistov-nosilcev samoupravnih funkcij v organih samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica. Že na ustanovni seji so ocenili samoupravne in družbenoekonomske odnose v stanovanjski dejavnosti. Obravnavali pa so tudi srednjeročni program stanovanjske gradnje v občini. Izvolili so še sekretariat in sekretarja aktiva. J. U. Škofja Loka — V petek, 26. novembra, so s slovesnostjo na Mestnem trgu odprli INDOK center. Na slovesni otvoritvi je o INDOK centru v Škofji Loki govoril predsednik sveta INDOK ■ centra Pavel Okorn, o pomenu obveščanja v delegatskem sistemu in o pomenu INDOK centrov v Sloveniji sekretar sekretariata za informacije skupščine SRS Darko Marin, center pa je odprla delegatka družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka Zorka Čujovič. V Škofji Loki so se na ustanovitev INDOK centra dolgo in temeljito pripravljali, svoje delo je uspešno opravil predvsem iniciativni odbor za ustanovitev. Le-ta je o nameravani ustanovitvi INDOK centra najprej obvestil vse predvidene ustanovitelje, ki so se vsi odzvali in prispevali svoje pripombe. Po predlogih dogovora o ustanovitvi, o programu dela, sistemizaciji delovnih mest in finančnem načrtu je dogovor o ustanovitvi INDOK centra podpisalo 18 ustanoviteljev, svet INDOK centra pa se je ustanovil in sprejel program dela pred uradno otvoritvijo. Vsestransko, pravočasno obveščanje v delegatskem sistemu je nujno, informiranje naj bi bilo takšno, da bi bil resnično obveščen prav vsak delegat, delavec ali občan in da bi imel tudi možnost informirati, sprejemati informacije in le na osnovi teh pravilno dogovarjati in odločati. Z INDOK centri, ki naj bi se pozneje povezovali v republiški center, so dane vse možnosti za vsestransko in pravočasno obvešča- nje. Škofjeloški INDOK center začenja z delom kot vzorčni center in sprejema z ustanovitvijo vse odgovorne naloge obveščanja v delegatskem sistemu. Ker pa zaradi objektivnih težav ne bi mogel vedno pravočasno izdajati informacij in ker je v interesu vseh, da se izkoristijo sedanje možnosti, ki so v regijskih in drugih glasilih — skrajno neracionalno in v nasprotju z vsemi dogovori bi bilo ustanavljanje lastnih glasil — so se v Škofji Loki odločili, da so o povzetkih gradiv seznanjeni delegati prek regionalnega časopisa Glas. INDOK center pa bo izdajal bilten (prvo številko so ob ustanovitvi že izdali), v katerem bodo objavljeni podatki, ki jih je do zdaj objavljal občinski Bilten, skupaj z ostalimi informacijami in prispevki INDOK centra. Da pa bi bilo obveščanje v občini kar najboljše, se na ustanovitev vzorčnega centra pripravlja tudi organizacija Alpina Ziri, v šestih krajevnih skupnostih pa naj bi ustanovili informativne skupine. Iniciativni odbor je že napravil anketo o vsebini in o načinih informiranja v krajevnih skupnostih in rezultati so pokazali precejšnje vrzeli v informiranju občanov in delovnih ljudi. Za -uspešno delovanje INDOK centra so v Škofji Loki zagotovljene vse prostorske možnosti. Z ustanovitvijo se torej začenja pomembno delo, ki naj zagotovi dosledno in vsestransko informiranje, pomembno za samoupravno delegatsko odločanje in dogovarjanje. D. S. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vpisuje kandidate za izredno šolanje v: a) tehniški šoli za pleskarje b) poklicni šoli za pleskarje c) v pripravljalni tečaj za opravljanje sprejemnih izpitov za vpis v višje in visoke šole. Prijave sprejemamo pod a) in b) do 30. 12. 1976; pod c) pa do 31. 1. 1977. Informacije dobite vsak dan od 7. do 16. ure, razen ob sobotah. ' Svečanost in prireditve v Podnartu Podnart — V Podnartu v radovljiški občini so v nedeljo, 28. novembra, svečano sklenili praznovanje krajevnega praznika in dneva republike. Po slavnostni seji, na kateri so na kratko pregledali dosežene uspehe in se seznanili s srednjeročnim programom razvoja krajevne skupnosti, so v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor in dramska skupina KUD Svoboda Podnart, pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec, v pionirsko organizacijo pa so sprejeli cicibane. Krajevni priznanji so podelili tudi Štefanu Hajdi-njaku in Arturju Šilarju. Rok Šolar iz Ovsiš pa je krajevni skupnosti podaril umetniško sliko Jajce. Nazadnje pa so podelili še pokale in diplome najboljšim na športnih tekmovanjih. Različnih športnih tekmovanj se je udeležilo ""~ 1 ' nogometu so bili prvi TVD Partizan Podnart, v namiznem tenisu med moškimi NTK Lesce in pri ženskah prav tako NTK Lesce. V društvenem tekmovanju pa je bil pri pionirjih najboljši Boštjan Berčič, pri moških Lado Eržen in pri ženskah Nada Faganel. V kegljanju je pri moških ekipno zmagala ekipa Kemične tovarne Podnart (prav tako tudi pri ženskah), med posamezniki pa je bil pri moških najboljši Peter Jelene, pri ženskah pa Ljubica Er-man. V streljanju je pri ženskah ekipno zmagala ekipa Kemične tovarne Podnart, pri moških pa Strelska družina Podnart. Med posamezniki je bila najboljša Milena Malkoč in pri moških Stane Bešter. Najboljši v avtorallviu je bil Anton Subic. C. Rozman Razvoj v naslednjem letu Na sejah zborov skupščine občine Jesenice med drugim razpravljali tudi o osnovah družbenega načrta razvoja za leto 1977 Jesenice — Na zadnjih ločenih sejah vseh treh zborov skupščine občine so razpravljali tudi o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu. Le-ta bo odvisen predvsem od letošnjih rezultatov in uspehov ter tudi neuspehov, temeljil pa naj bi na doslednem uresničevanju samoupravljanja in na krepitvi samoupravnih odnosov. Tako predvidevajo realno rast družbenega proizvoda za okoli 6 odstotkov, in sicer rast produktivnosti dela za okoli 4 odstotke in rast zaposlenosti v združenem delu za okoli 2 odstotka. V občini so zgradili pomembne objekte kot hladno valjamo, halo Universala, halo Gorenjskih oblačil in imajo tako več možnosti za hitrejšo gospodarsko rast in produktivnost dela. Razvojne usmeritve pa bodo lahko uresničili le, če bodo okrepili materialno osnovo združenega dela in v naslednjem letu zagotovili večjo rast dohodka združenega dela ter dosledno uveljavljali delitev po delu. Poudarek ob razvoiu je tudi na raziskovalnem delu, na lastni ustvarjalnosti in inovacijski dejavnosti, na strokovnosti in na smotrnem zaposlovanju. V občini načrtujejo rast investicijske porabe višje od rasti družbenega proizvoda, za okoli 8 odstotkov, rast osebne porabe za okoli 3 odstotke ali manj kot bo znašala produktivnost, rast skupne porabe za 10 odstotkov ali manj od rasti družbenega proizvoda ter rast splošne porabe za okoli 10 odstotkov ali manj od rasti družbenega proizvoda. V občini se mprajo še nadalje prizadevati za nove naložbe, za integracije, za izgradnjo telefonskih zvez in postavitev TV pretvornikov za sprejemanje 2. programa ter se zavzemati za večjo kmetijsko dejavnost. Na področju stanovanjske gradnje naj bi zgradili okoli 200 družbenih stanovanj in 90 stanovanj v zasebnem sektorju. Družbene dejavnosti imajo opredeljene naloge v sporazumih, medtem ko v občinskem merilu ostaja še vrsta nalog tudi pri prostorskem razvoju. D. S. Solidarnostna stanovanja Radovljica — Na 15. redni seji zbora samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti Radovljica so obravnavali in sprejeli prednostno listo pričakovalcev solidarnostnih stanovanj za letos. Ugotovili 'so, da izpolnjuje pogoje 122 prosilcev. Sklenili so, da bodo 25 stanovanj dodelili v soseski iso-span v Radovljici in 4 stanovanja v Bohinjski Bistrici. Razen tega bodo kupili v Bohinjski Bistrici 11 stanovanj, na Bledu 9 in eno stanovanje v Radovljici. Slednja stanovanja bodo vseljiva prihodnje leto. Razen tega bodo predlagali samoupravni enoti za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini, da dodeli 3 stanovanja. Tako bo s prednostne liste letos in prihodnje leto rešenih 53 prosilcev. Od tega je 11 starih ljudi, 17 mater samohranilk, 19 družin z nizkimi osebnimi dohodki, 3 mlade družine in 3 borci NOV. J. U. Združeni lesni industriji Tržič zlata tržiška plaketa Tržič — Delegati tržiške občinske skupščine so sklenili, da občinska skupščina podeli Združeni lesni industriji Tržič za izredne gospodarske dosežke zlato plaketo mesta Tržič. Skupna poraba Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka so sprejeli predloge samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti o osnovah plana za obdobje 1976 do 1980 Škofja Loka - V sredo, 24. novembra, so na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine sprejeli poročilo o devetmesečni realizaciji dogovora o razporejanju dohodka v občini v letu 1976 ter se strinjali s predlogi samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti o osnovah plana za obdobje 1976 do 1980. Obenem so se tudi domenili, da se bo moral v občini sporazum o zbiranju sredstev, namenjenih za financiranje nekaterih posameznih in skupnih potreb krajevnih skupnosti, hitreje uresničevati. V občini se začenja intenzivna javna razprava o samoupravnih sporazumih samoupravnih interesnih skupnosti za naslednje obdobje, spremljal pa jo bo koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje o skupni porabi. Delavci se bodo z njimi seznanili na zborih delavcev v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah ter v drugih skupnostih ter posredovali svoje pripombe, ki se bodo potem usklajevale. Združeno delo tako prehaja v obdobje svobodne menjave dela, samoupravni sporazumi o temeljnih planov družbenih dejavnosti pa so odraz nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenih odnosov ob izpolnjevanju določil ustave in zakona o združenem delu. Delegati vseh treh zborov so predvsem poudarili, da so predlogi samo- NA DELOVNEM MESTU Ferdinand Buh, rojen v Lučinah v Poljanski dolini, je že leta in leta družbenopolitično aktiven in v resnično in v pravo zadovoljstvo ti je, ko se v pogovoru z njim postopoma in nezavedno odkriva njegova plodna, dolgoletna aktivnost, ko se izpričuje njegov zavestni in odgovorni odnos do vsega, kar je sprejemal kot nalogo. Nikdar tega ni poudarjal in tudi zdaj mu je samoumevno, da ni le strokovno opravljal dela na svojem delovnem mestu, temveč da je bil posebno vsa minula leta vsakodnevno razpet med delom in družbenopolitično aktivnostjo: »Posebno v letih od 1961 do 1974, ko sem bil tajnik občinske skupščine, sem precej delal, skoraj ni bilo dneva, da ne bi nosil česa domov za dve ali tri ure.« Buhova napredna in zavedna družina je bila med vojno izseljena v Smederevsko Palanko in tam je leta 1944 postal član Skoja, od leta 1949 pa je član zveze komunistov. Takoj po vojni je bil aktiven v odborih krajevne organizacije, tako v OF, na kulturno prosvetnem področju in drugod, bil tajnik občinskega ljudskega odbora v Gorenji vasi, v letih 1957 do 1959 pa je končal višjo upravno Solo: »Veselilo me je predvsem delo na pravno-upravnem področju in tudi zdaj imam najraje to področje. Prejel je vet pismenih priznanj, red dela s srebrnim vencem, veliko priznanje skupščine občine ob 1000-letnici Škofje Loke, priznanja SZDL, priznanja za dolgoletno, 20-letno delo pri gasilstvu in številne druge pohvale: »Aktiven si po svojih sposobnostih in zmožnostih, res pa je, da ti odvzame delo na različnih področjih precej časa.« Ferdinand Buh raje spregovori o delu na svojem delovnem mestu kot o prost ovolj nih aktivnostih, številnih in družbeno pomembnih: »Nalog je precej, še posebno, ker niso zasedena vsa delovna mesta in se je nujno potrebno ukvarjati tudi upravnih sporazumov izredno pomembni za ves nadaljnji razvoj in menili, da mora potrošnja rasti sorazmerno z družbenim produktom. Ob nekaj pripombah na posamezne predloge so sprejeli sklep, da se o njih začenja široka javna razprava. Na seji so se na željo delegatov tudi dogovorili, da odslej delegatska vprašanja in odgovore nanje posredujejo tako, da bodo z njimi seznanjeni vsi delegati zborov. Delegatska vprašanja in odgovori nanje so večkrat tudi takšni, da so zani-vimi za širši krog delegatov in za več delegacij. D. S. Slovesna podelitev plakete bo združena z otvoritvijo novega obrata za predelavo iglavcev, ki bo sredi decembra. Kolektiv Združene lesne industrije Tržič (ZLIT) ima obilo razlogov za to slovesnost, občinska skupščina pa za podelitev zlate plakete. Začetki Zlita segajo v leto 1913, ko je loški lesni trgovec Franc Dolenc zgradil ob tržiški železniški postaji žagarski obrat na električni pogon. Leta 1925 je Dolenčevo žago kupil baron Bom in jo širil ter moderniziral. Leta 1926 in 1927 je začel v Tržiču delati tudi obrat za izdelovanje lesenih zabojev in sodov iz mehkega lesa ter bukovine. Petdeset let po tem dogodku v Zlitu še vedno izdelujejo zaboje, od letos dalje pa v sodobnem predelovalnem obratu, ki ga bodo odprli sredi decembra. Po vojni se je ZLIT dokončno osamosvojil leta 1954, sedanje razsežnosti pa je dobil leta 1961 s spojitvijo Lipa in tovarne finega pohištva Tržič. ZLIT je med največjimi tržiškimi izvozniki. Njegovo pohištvo poznajo marsikje po svetu. Prav tako je znana tudi Zlitova embalaža, ki skoraj vsako leto dobi oskarja na tem področju. 280-članski kolektiv ima dolgoročno poslovnotehnično sodelovanje z Lesnino in Alplesom, je pa tudi član sestavljene organizacije združenega dela gorenjskih lesarjev in gozdarjev, -jk Nov obrat V Totri, tovarni pozamentarije in plastičnih mas v Ljubljani, ki deluje v okviru Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj, so letošnji dan republike proslavili z otvoritvijo novega sodobno opremljenega tovarniškega poslopja za pozamentarijske izdelke. Gradnja poslopja s površino 4000 kvadratnih metrov se je začela pred dobrim letom in velja prek 40 milijonov dinarjev. Polovico denarja so zagotovili sami, preostanek pa s posojili. Približno polovico stroškov predstavljajo gradbena dela, ostalo pa oprema. S to investicijo bodo v Totri močno povečali produktivnost, saj se bodo proizvodne zmogljivosti povečale za 20 odstotkov. Hkrati pa pomeni novi objekt za 320-članski kolektiv veliko pridobitev tudi zato, ker bodo zdaj celotno proizvodnjo lahko organizirali pod eno streho. Razen tega pa bodo namesto sedanjega triizmenskega organizirali dvoizmensko delo in tako ukinili nočno delo žensk, ki so pretežno zaposlene v tem kolektivu. A. 2. FERDINAND BUH, SEKRETAR OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOFJA LOKA z administrativno-tehničnimi posli. Tako ti ostane manj časa za strokovno delo, a sem bil vedno z delovnim mestom zadovoljen in ga z veseljem opravljam tudi zdaj. Problemov je dovolj, od težav v skupščinskem sistemu in drugih in nas zatorej čaka še precej dela. Zdaj smo se intenzivno pripravljali na otvoritev in na dejavnost INDOK centra, pred nami so priprave na volitve in še in še prizadevanj za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema.« Čeprav pravi, da danes ni več tako vsestransko aktiven, ker ga zadržujejo deloma tudi zdravstveni razlogi, vseeno ne odklanja nalog, ki so širšega pomena: »Kljub temu sem več doma in prosti čas izkoristim za opravke okoli hiše, vrtnarjenje, vsako lepo nedeljo pa gremo z družino v hribe, na Križno goro, Lubnik ali kamorkoli.« In pred leti? »Pred leti sem bil resnično zaposlen. Pogrešali so me. A žena me je razumela, saj je bila tudi sama družbeno aktivna.« Ferdinand Buh se ob delu na skupščini občine predstavlja kot vedno delaven, a dostopen, predvsem pa vedno pripravljen sodelovati, njegovo sodelovanje pa je zato, ker je vedno izkustveno, strokovno in kvalitetno, še posebno dobrodošlo in dragoceno. Ne zajema pa le iz izkušenj na delovnem mestu, povojna in vsa ostala dolgoletna družbenopolitična aktivnost na terenu pomaga njegovi presoji ob kateremkoli že problemu, pa naj že opravlja delo na svojem delovnem mestu, kot sodnik sodišča združenega dela v Kranju ali v raznih komisijah in organih. Iti — še malo ni, da l)i zamahtul če/, povojno aktivnost na terenu, saj prav tedaj so se postavljali temelji napredka, ki so jih za danes, za nas, postavili ljudje, prvi aktivisti. Med njimi z vso zagnano poštenostjo in odgovornostjo tudi Ferdinand Huh. Zali log, Podrošt v Selški dolini — Delavci Cestnega podjetja iz Kranj0, so pred dnevi položili asfalt na cesto od Zalega loga do Podrošta. Asfaltiran1 odsek je dolg 3,5 kilometra. S tem je odpravljeno še eno ozko grlo na cesti,*1 povezuje Gorenjsko s Primorsko ter Selško dolino s Sorico in Bohinjem. Že dlje časa je v načrtu tudi asfaltiranje ceste iz Podrošta proti Petrovemu brdu in nadaljnje urejanje ceste proti Sorici. Denar za ureditev in asfaltiran}* cestnega odseka sta prispevala republiška skupnost za ceste in loška občino-(■jg) - Foto: F. Perdan Dražgoše — V nedeljo, 28. novembra, so v legendarni vasici pod °bronk Jelovice, v partizanskih Dražgošah, svečano odprli šest kilometrov dolg prenovljen in asfaltiran cestni odsek, ki pelje iz doline, iz Češnjice pre. Rudna v Dražgoše. Svečanosti so se udeležili mnogi gostje in domačin1-Zbranim je najprej spregovoril predsednik gradbenega odbora Franc Kavči • Zahvalil se je vsem, ki so prispevali denar in pripomogli uresničfti zamise*> ki je med Dražgošani in okoličani vznikla pred petimi leti. Kmalu po PrVl, pobudah so tudi začeli zbirati prva denarna sredstva, pred nekaj več k° dvema letoma pa so začeli s prvimi deli na cestni trasi. Vsa dela so ve^Jak0 približno pet milijonov din: denar za obnovitvena dela in asfaltno PreV^y pa so prispevali republiška skupnost za ceste, skupščina občine Škofja Lofr' krajevna skupnost Železniki, organizacije združenega dela iz Selške dolin ter prebivalci s tega področja. Po prenovljeni cesti se vsak dan prevaža dolino okrog 170 delavcev, 40 učencev v osnovno šolo ter okrob 20 v srednje*? poklicne šole. Predstavniki krajevne skupnosti tudi pričakujejo, da boa odslej mladi raje ostajali doma in gradili stanovanjska poslopja Dražgošah. Že v bližnji prihodnosti pa Dražgošani spet nameravaj razpisati referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. S tako zbrani denarjem nameravajo urediti še nekatere vaške poti in druge komunain objekte. Ob otvoritvi ceste, ki je bila v Dražgošah preteklo nedeljo, so pripravil* prisrčen kulturni program učenci osnovne šole iz Železnikov in Dražgo*>. recitatorji domačega kulturno umetniškega društva ter ansambel SelŠ*1 fantje. (J. Govekar) — Foto: F. Perdan Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto šoferja tovornjaka Pogoji za sprejem: poklicna šola za voznika tovornih vozil oz. izpit za voznika C kategorije in 2 leti prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj objavlja prosti delovni mesti dveh zavarovalnih zastopnikov za zavarovanje oseb s polnim delovnim časom za nedoločen čas v zastopu Škofja Loka in Stara Loka. Posebni pogoji: končana srednja šola ali popolna osnovna šola in starost najmanj 18 let. Zaželeno je, da kandidat stanuje v zastopu ter da ima posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalnici SAVA - PE K ran j. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovan ju. Rok za vlaganje prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri kandidatov na prosta delovna mesta bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavljenega roka. 1 I, i Gledališko slavje na Jezerskem Nenavadno številni gostje (predstavniki slovenskih prosvetnih društev iz Železne Kaple, Šmihela, Št. "ida, Zamanj in Škocjana) iz Slovenske Koroške, predstavniki kulturne skupnosti iz Kranja pa samo-Posebiumevno nabito polna dvorana kulturnega doma na Jezerskem — Vse to je bil dostojen okvir za polastitev trideset let gledališkega dela Lojzeta Eržena, požrtvovalnega no-8uca nenehnih igralskih prizadevanj Ua odru kulturno-umetniškega društva na Jezerskem. p Za to priložnost sta režiser Mirko ^egnar in scenograf Saša Kump pripravila komedijo Dragutina Dobri-canina Skupno stanovanje. Ze nekoliko zastarelemu tekstu in' s«eju so dali nov čar in svež žar izvrsten režiser in dobri domači igral-g-amaterji. Lojze Eržen (kot ded *?0fc*o) je bil spet zavidljiv mojster f'tuacijske komike, vzoren v dikciji 111 izrazu. — Lonca $aus (kot vdova ""tetka Polar) je zagnana igralka že ^ let in slejkoprej na čelu »ženske Polovice« ansambla; njena zavzetost H1 kreativnost že (oliko časa oživ-'Jata jezerjanski gledališki oder. Vselej prijetna moška pojava na Pdru je prav gotovo uglajeni Jerman Jakopič (kot večni študent °epi). To pot je bil celo »deus ex 'Uachina« vse predstave. To se Pravi, da je le on razpletal na pogled Nerešljive situacije. In to vselej s Prijaznim, nevsiljivim humorjem. ' Novo moško lice, mlado in lepo, Ha prvi vtis kar precej podobno filmskemu Martinu Kačurju, je bilo vsekakor lice Klemena Svatovska (v p'°gi absolventa medicine Miše). . rijeten, obetaven pojav na jezer-Janskem odru. In še dejstvo, da je juladenič komaj zakoračil na deske, k1 »pomenijo svet«. Vso srečo na tej Poti! Jožica Bregar (kot Rada, nečakinja tetke Pole) je prinesla na oder pravo radoživost. Izvrstna v maski in kretnjah je kar vznemirjala dvorano. V veselo smer, seve! — Polonca Šaus (kot lepa, še rosnomlada Ljubica) je bila zadržana vnukinja deda Boge. Kot je prav, tiha in ubogljiva deklica. Razen tega pa še prvič na odru! Nosilci nekaterih nehvaležnih ali le epizodnih vlog so bili: Anica Jakopič, Stane Zaplotnik, Matevž Lindau, Jožko Tepina, Franci Štern in Jurij Rebolj. Vsi so se lepo potrudili in prispevali k uspehu predstave. Seveda pa ne gre prezreti tudi na deleže skrbnega inšpicienta Milana Miklavčiča, razsvetljevalca Andreja Zadnikarja ter na šepetalki Pavlo Parte in Heleno Šaus. In pa seve tudi na druge člane KUD Jezersko, ki so s predsednikom na čelu storili vse, da je to resnično gledališko slavje tako uspelo — nikakor ne gre brez pohvale pozabiti. Priča, da je predstava uspela, so bili živahni aplavzi zadovoljnega občinstva pa tudi čestitke številnih gostov z obeh strani Jezerskega. Velja zapisati tudi smisel besed, ki jih je po predstavi, na intimnem družabnem srečanju z Jezerjani, spregovoril Peter Kuchar, predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Železni Kapli. Rekel je, da vsi vemo, kako mrzla je ta jesen, da je Slovensko Koroško že tako zgodaj vkovala v zimo in led. Toda, kot teloh, ki predre snežno skorjo in zacveti v soncu — tako se bo tudi slovenstvo na Koroškem znova dvignilo. V nov, lepši čas — ko pride spet pomlad v deželo. V čas, ko bo boj za pravice rojakov ob Žili, ob Dravi, okrog jezer in v gorah, zmagovito dobojevan. Tovariš Kuchar je še povedal, da ve, kako trdne in zveste so kulturniške vezi med Jezerjani in Kapelčani pa tudi vezi med drugimi društvi s področja Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Tržiča in Jesenic z njihovimi po-sestrinami iz koroških slovenskih krajev. Upravičeno pa je tovariš Kuchar vprašal, kako to, da so druge, nekoč kar uspešne tudi uradne vezi med Kranjem in Železno Kaplo popustile? Gotovo bodo Jezerjani na svojih gostovanjih po naših odrih želi zasluženo priznanje; vsekakor pa bo uspeh še večji, če bodo znali razvedriti tudi naše rojake onstran Karavank. Med katere bodo ponesli lepo slovensko besedo in toplo veselost, ki naj jih greje v tej mrzli zimi. Č. Zoreč Za praznik republike je Športno društvo Grintovec Olševek v sodelovanji z Veletrgovskim podjetjem Kokra Kranj — tozd Detajl v soboto, 27. novembra, priredilo v delavskem domu v Kranju večer s koroškimi pevci iz Sel. Nastopili so vokalni ženski sekstet, moški kvintet, ženski vokalni duet i spremljavo na kitari, koroški pesnik Valentin Polanšek z Obirskega pa je ob barvnih diapozitivih opisal slikovito pokrajino okoli Sel, recitiral pa je seveda tudi svoje pesmi. — /. s. — Foto: F. Perdan Predstavlja se nam akademski slikar Dušan Premrl Drevi ob 18. uri bodo v tržiški galeriji odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Premrla, ki je sicer že sodeloval na več skupinskih razstavah, zdaj se nam pa prvič predstavlja s samostojno razstavo. Rojen je bil v Zireh, vendar že od otroških let živi in slika v Tržiču, T\ m /• m /•• • • • • tako da ga štejemo za tržiškega sli- Razstava fotografij v Gorenji vasi ' " Razstavljena olja, grafike in risbe Simončič. Tokrat sodeluje na razstavi s svojimi uspelimi stvaritvami osem avtorjev, ki sodijo v kategorijo »odraslih«, deset mladincev in kar dvaintrideset pioniriev. tih. Nastopili bodo Dina in Erika Slama ter Miloš Pahor, ki bodo na flavtah in kljunastih flavtah izvajali, dela Johna Hiltona, Antona Gosswi-na, Glaudia Monteverdija, Andreasa Raucha, J. B. Boismortiera, Carla Stamitza, L. van Beethovna, Clauda Debussvja in Paula Hindemitha. Vsekakor lahko pričakujemo izredno glasbeno doživetje. S. R. Gorenja vas v Poljanski dolini — V nedeljo, 28. novembra, so v galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi odprli VI. klubsko razstavo fotografij članov Foto kluba iz Gorenje vasi. Delo kluba že vsa leta vodi mojster fotografije Vlastja Festival »Revolucija in glasba« Ajdovščina, Brežice, Zagorje ob Savi V četrtek in petek, 25. in 26. novembra, je bil v Ajdovščini, Brežicah in Zagorju ob Savi IV. festival »Revolucija in glasba«. Pripravili so ga kulturna skupnost Slovenije, republiška zveza kulturno prosvetnih organizacij, RTV Ljubljana ter družbenopolitične organizacije občin Ajdovščine, Brežic Ui Zagorja ob Savi. V Brežicah so nastopili mladinski pevski zbori in zbori odraslih, Ajdovščina je bila gostitelj ansambla opere SNG iz Ljubljane, v Zagorju ob Savi pa je svoj koncert pripravil simfonični orkester RTV Ljubljana. Na festivalu je Gorenjsko zastopal akademski komorni zbor iz Kranja, ki ga vodi Matevž Fabijan. Zbor se je predstavil s štirimi pesmimi. -jg Praznični nastop radovljiških glasbenikov in recitatorjev Radovljica — Glasbena šola Radovljica je priredila v sredo, 24. novembra, v radovljiški graščini prireditev v počastitev dneva republike. Mladi instrumentalisti so v solo točkah, duetih in ansambel-skih izvedbah izvajali predvsem priredbe revolucionarnih in partizanskih pesmi naših in tujih avtorjev. Prireditev je bila vsebinsko povezala s pomenom praznovanja dneva republike. Takšne vsebinske prireditve je radovljiška Glasbena šola že večkrat organizirala. Tudi tako se vključuje v družbenopolitično življenje občine in uresničuje napredne cilje estetske vzgoje. Na sredini prireditvi je sodelovala tudi recitatorska skupina Linhartovega odra mladih iz Radovljice. E. G. Tisoči nastop godbe V počastitev dneva republike je bil v soboto zvečer v dvorani doma Svobode Medvode tisoči nastop Godbe na pihala Medvode. Pomlajena vrsta godbenikov se je v prepolni dvorani predstavila poslušalcem z novim programom pod vodstvom dirigenta Vilija Bedenikoviča ter doživela izreden sprejem,. V programu je sodeloval tudi prvak ljubljanske Opere Ladko Korošec ter recitatorji odra mladih DPD Svobode Medvode. -fr Kolektivna razstava Jesenice — Devetnajst amaterskih slikarjev, združenih v likovni sekciji DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah, je ob letošnjem dnevu republike pripravilo že tradicionalno kolektivno slikarsko razstavo svojih del. Tokrat so se predstavili s 37 slikami. Razstavljajo v mali dvorani delavskega doma do vključno 9. decembra. D. S. Razstava Toneta Svetine Jesenice — Ob letošnjem dnevu republike so slovesno odprli razstavo jeklenih skulptur Toneta Svetine. Pisatelj in umetnik izstavlja v prostorih Kosove graščine na Jesenicah. I). S. Spomenik padlim talcem Koroška Bela — V prisotnosti številnih delovnih ljudi in Prebivalcev krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela so pred dnevom Republike slovesno odkrili spomenik petim padlim talcem v parku na Koroški Beli. Spomenik, v bron odlitih pet mož, je delo akademskega kiparja Jaka Torkarja, domačina z Javornika. Ob bogatem kulturnem Programu je spfegovoril nekdanji borec in aktivni družbenopolitični delavec France Treven, ki je govoril o pomenu spomenika, pomenu NOB in žrtev, najboljših in zvestih ljudi, neuklonljivih organizatorjev odpora in upora in resničnih zmagovalcev vojne. Spomenik petim talcem na Koroški Beli je obeležje tega odpora, pokončnosti in °dločnosti zavednih ljudi. D. S. Uspeh fotoamater j a , Jesenice - Delavec jeseniške Železarne Franci Sluga, član foto Kluba Andrej Prešern, se je s svojo umetniško fotografijo udeležil Jatečaja Planinske zveze Slovenije in prejel drugo nagrado za kolekcijo črno-bele fotografije. Sodeloval pa je tudi na šesti Jugoslovanski razstavi fotografije v Sisku, kjer je v hudi konkurenci 96 avtorjev prejel za sliko Jeklo tretjo nagrado. D. S. V Gorenji vasi se krog ljubiteljev dobre fotografije nenehno širi. Še posebno razveseljivo dejstvo pa je, da je v klubu tudi vedno več mladih. Le-ti se spoznavajo z osnovami fotografiranja in fotografije, z različnimi tehnikami dela v laboratoriju in na terenu, pa tudi spoznavanju nalog pri splošnem ljudskem odporu so pripisali veliko vlogo. Doslej so gorenjevaški fotografi sodelovali že na mnogih razstavah v domovini in tujini, s svojim delom pa občane seznanjajo tudi prek oglasne deske, ki so jo postavili v kraju. Kot posebno zanimivost na letošnji razstavi velja omeniti razne kemograme predšolskih otrok. To je nova tehnika slikanja za najmlajše, ki je navdušila mnoge strokovnjake pri nas in v tujini. Prvi pa se je z njo pri delu z najmlajšimi spoprijel Vlastja Simončič, mentor Foto kluba iz Gorenje vasi. -jg so nastajale v letih od 1957 do 1976, tako da je ta njegova razstava v nekem smislu retrospektivna. Od kraja je Premrla zanimal predvsem portret, upodabljanje določenega človeka, kasneje pa je opustil slikanje posameznih osebnosti želeč ustvariti podobo popolne osebnosti in tako s posameznih človeških obrazov upodablja le določene prvine. Zgleduje se pri starih Grkih, ki so znali združiti dobro in lepo in je prepričan, da se s popolno osebnostjo nujno druži lepota. Zadnje desetletje si Premrl prizadeva, da bi upodobil človeka, kakršen naj bi bil, torej čim popolnejšo osebnost. Tako na neki način sestavlja podobo takšne osebnosti s tem, da upodablja dele več človeških obrazov. Ob tem se mu je spremenila tudi barvna lestvica. Ko je še portretiral posameznika, je slikal v temnih barvah in močnih kontrastih. Čimbolj se je oddaljeval od portreta in iskal idealno osebnost, tem svetlejše so postajale barve. Razstavo bodo odprli s koncertom tržaških umetnikov, naših rojakov, ki so se posvetili izvajanju stare glasbe na starih izvirnih instrumen- Koncert pihalnega orkestra občine Kranj v. V soboto, 4. decembra, bo letošnji sklepni koncert pihalnega orkestra občine Kranj. Kranjska pihalna godba ima letos za seboj rekordno število nastopov. Dosegla je številko sto. Ne more se vsak orkester pohvaliti z njo. Vsak godbenik je moral skoraj vsak drugi dan žrtvovati kos svojega prostega časa za to. Će prištejemo k temu še enako število vaj pa obilo truda, dobre volje in potrpljenja pri tem, pride potem na godbenika igranje skoraj vsak dan. Resnično moraš ljubiti glasbo, da ji posvetiš toliko sebe. Kiparski začetki v Kurnikovi hiši V Galeriji Kurnikova hiša v Tržiču je bila v četrtek, 25. novembra, otvoritev kiparskih del Katarine Zaplotnik iz K rižev pri Tržiču, sicer študentke FAGG v Ljubljani. Kiparski prvenci, osem jih je po številu, so v prvi vrsti odraz veselja nad oblikovanjem materiala, bodisi mavca, gline ali lesa. V galeriji so razstavljeni kipi antopomorfnih oblik, ki dajejo slutiti miselno naravnanost mlade avtorice. Največjo likovno zrelost kaže njeno pojmovanje površine, ki se močno približuje prvotni, naravni — to je drevesni skorji. Ta učinek dosega z ostro in grafično zasnovano potezo dleta. Ob osmih prvencih so razstavljene tudi skice, predloge na papirju, ki kažejo izredno risarsko znanje. Oboje, študije in skulpture, nam predstavljajo kiparko v prvem delovnem zaletu, ki črpa iz notranje svežine in je pripravljena vedno znova na spopad z materialom. Zato bo ta, prva samostojna, razstava dragocen dokument v razvoju njene misli in v razvoju njenega oblikovanja. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 18. ure. J. Šter Kranjska godba je priznana glasbena skupina v naši občini in tudi zunaj nje. Skoraj ni proslave, praznika ipd., kjer ne bi sodelovala. Sezona nastopov se začne nekako konec aprila oz. v začetku maja. Godba sodeluje vsako leto aprila na spominski počastitvi padlih borcev v okrogelski jami, njeni zvoki pa tudi vsako leto prvi naznanijo praznik dela z budnico po Kranju in okoliških krajih. Letos je takoj po budnici sodelovala še na proslavi na Joštu, kjer bo odslej vsako leto tradicionalno praznovanje praznika dela, in imela nato še promenadni koncert. Vrstili so se koncerti v Kranju in na Bledu, kjer so bili vedno deležni burnega aplavza in pohval turistov. Kvaliteto in umetniško zrelost kranjske godbe pa je potrdilo tudi po vabilo ljubljanske radijske hiše, da posname del svojega programa za radio, kar se je tudi uresničilo. Za vse te uspehe in prizadevanja gre prav gotovo največja zasluga njenemu dirigentu Zdenku Motlu, ki že vrsto let uspešno vodi in oblikuje kranjski orkester. V svojem dolgoletnem delu se je srečeval in spopadal z neštetimi težavami in problemi, a je uspel vse rešiti v korist glasbe, godbe. Zdenko Moti je tudi predan učitelj, pri katerem vedno najdeš pomoč in nasvet za izpolnitev na svojem instrumentu. Letos je praznoval osebni jubilej, 60-let-nico, tiho in skromno. Rečemo mu lahko le hvala za ves trud in prizadevanje. Tako bo sklenil kranjski pihalni orkester letošnjo uspešno sezono s koncertom, na katerem bodo izvajana dela Simonitija, Učakarja, Stia-snyja, Gotovca, Fucika, Brooklvna idr. Dirigiral bo Zdenko Moti. Vsi ljubitelji glasbe so vabljeni na koncert kranjske pihalne godbe, ki bo jutri, v soboto, 4. decembra, ob 18. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. IgorKadunc Pesnikova hčerka Ernestina Je-lovšek (v starosti 32 let) Ob obletnici Prešernovega rojstnega dne Danes je poteklo natanko 176 let od dne, ko je kmečka žena v gorenjski Vrbi rodila sina, kateremu je bilo določeno, da bo postal veliki poet in doktor pravice majhnega slovenskega naroda — France Prešeren. Prav tako pa mineva danes 59 let od smrti Ernestine Jelov-šek, ki je bila drugi otrok ljubezni med že dozorelim dvainštiride-setletnim Prešernom in živahno devetnajstletno mladenko Ano Jelovšek. Njuna hčerka Ernestina-Netka — je bila rojena 18. decembra 1842, umrla pa je 3. decembra 1917. Pokopana je bila na ljubljanskih Žalah. Na pomlad 1957 — ob petdesetletnici smrti — smo prenesli njene koščice v Kranj in jih položili v zemljo Prešernovega gaja — prav blizu očetovega groba ... Ernestina je prvo mladost preživljala v Ljubljani, potem je odšla s svojo materjo Ano v Trst, kjer sta živeli deset let. Obe sta se 29. julija 1866 preselili na Dunaj. Mati Ana Jelovšek je 18. novembra 1875 tam tudi umrla. Hčerka Ernestina se je kmalu zatem — 8. februarja 1879 — vrnila v Ljubljano, kjer jo je v bedi in vso bolno danes pred 59 leti obiskala usmiljena smrt... Še nekaj dni ji je manjkalo do starosti 75 let. Še na Dunaju je pesnikova hčerka napisala »Spomine na Prešerna«, ki so v knjižni obliki izšli leta 1903. »Spomini« so razen Lenkinih pripovedovanj o bratu, najbogatejši vir pričevanj o Prešernovem življenju in delu. Naključje je hotelo, da sta se obletnici — očetovega rojstnega dne in dneva hčerine smrti — v naših mislih združili v en sam spoštljiv spomin ... Črtomir Zoreč 70 let Poljančeve Francke Letos ob kranjskem občinskem prazniku jo je predsednik Tito odlikoval ob njenem življenjskem jubileju. Saj smo komaj verjeli, da je Francki že 70 let. Še vedno je vzravnana, vedra in spremlja vse današnje dogajanje. Ne kaže, kako trda in težka je bila njena življenjska pot, pot zavedne, predane slovenske žene, nosilke spomenice 1941. Le v očeh opaziš odsev prestanega trpljenja, žalosti za ustreljenim možem, skrbi za komaj deset let staro hčerko zaprto v Begunjah, odsev gorja in muk, ki jih je prestala in sodoživljala z drugimi jetnicami v taboriščih ... i Francka je bila doma v Suhadolu pri Novem mestu v družini malega kmeta. Bila je gospodinjska pomočnica, zadnja tri leta pred okupacijo pa sluga v tekstilni šoli v Kranju. Z okupatorjevim terorjem se je srečala takoj po okupaciji. Nemci so v skladišče tekstilne šole navozili na vagone knjig s cele Gorenjske, da bi jih tu uničili. Francka je spoznala, da je organiziran boj proti okupatorju edina pot za ohranitev svobode in neodvisnosti. Njen mož Janez Poljanec, ki je bil član mestnega komiteja KPS, jo je že aprila 1941 povezal.z osvobodilno fronto in jo vključil v aktivno delo. V njenem stanovanju je bila javka ilegalcev. Tu so se na sestankih zbirali tovariši iz Ljubljane in aktivisti iz Kranja in okolice. Francka je bila odgovorna za razmnoževanje partizanske literature in za arhiv, ki ga je skrivala v tekstilni šoli. V šolski kopalnici brez okna sta z možem noč za nočjo na šolskem ciklostilnem stroju razmnoževala gradivo, ki je naslednjega dne prek kurirjev šlo na teren. Na šoli je tudi med takratnimi profesorji dobila več sodelavcev, ki so jih pomagali pri nabiralnih akcijah, pri obveščanju, preskrbi z zdravili... V stanovanju in v šoli je skrivala orožje in organizirala prenos na teren. Rdeča zavesa na oknu njenega stanovanja je opozarjala na nevarnost. Toda bili so tako zaposleni, da na nevarnost sploh niso pomislili; niso pomislili na izdajstvo. In prav zaradi izdajstva so 23. januarja 1942 aretirali Francko, moža, 10-letno hčerko Vero in ilegalko Anico Vodiškar, ki je bila takrat v njenem stanovanju. Najprej so jih odvedli v kranjske zapore, kjer se je začelo neizmerno trpljenje, skozi katero je morala Francka, ker je poslušala glas srca in se postavila na stran zatiranih in ponižanih. Odpeljali so jo v Begunje, nato na Jesenice in spet v Begunje. Dva dni so jo zasliševali in mučili na Jesenicah. Gledala je, kako mučijo njenega moža. Ko so ju z možem vrnili v Begunje, sta bila mesec dni v bunkerju. 31. marca so potem ustrelili njenega moža v Dragi. Takrat je bolečino omilila le misel, da je Vera po dveh mesecih zapora na svobodi in da skrbi zanjo teta Marija Brodar. 10. junija 1942 pa so Francko s 30 jetniki poslali v Mauthausen. Na poti je morala spoznati še zapore v Celovcu. V Mauthausnu je bila štiri mesece v samici. Toda kljub mučenju, ponižanjem in mukam je vzdržala. Skrbela in ohranjala je pri življenju tudi svojo tovarišico Tončko Mokorelovo, ki so jo mučenja strla in je kasneje v Ravvensbrucku umrla. 23. oktobra so tudi Francko premestili v žensko taborišče Ravvensbriick, kjer je potem ostala do konca vojne. Edini lepi spomini iz tega taborišča so bila srečanja s Slovenkami s Štajerske in Gorenjske. Tolažile in bodrile so se, ponosno in pogumno prestajale trpljenje. Ni je več motilo, da je bila samo številka 14731. Čeprav so morale trdo delati in je bila hrana pičla, so vzdržale in se kasneje tudi upirale. Francka je tudi tu nadaljevala s političnim delom. Povezala se je z ženami, ki so bile organizirane, pomagale so bolnim in poskrbele za razne proslave; kot na primer proslava oktobrske revolucije in druge. Konec 1944. leta pa so Francko izdale fizične moči. Zbolela je na pljučih. In od tedaj naprej smo ji tovarišice pomagale. 28. aprila 1945 je šla iz taborišča. Tako se je začel zadnji del njenega štiriletnega trpljenja. Zavest, da je pred vrati svoboda, ji je vlivala moči. In ko je 30. aprila zagledala rdečo armado, je vedela, da je res vsega hudega konec in da se začenja vse lepo in dobro. Poljančeva Francka je potem tudi po vojni poprijela za vsako delo. Danes živi mirno, srečna s sestro ob hčerki in vnukinjah; toda spomini, spomini so vedno z njo. Iz srca ji želimo še mnogo mirnih in zdravih let! Danila in Smilja Praznik Mance Golob-I Filipič Rojena je bila 9. decembra 1906 v Praprotnem pri Škofji Loki. V delavski družini je bilo osem otrok. Oče Peter je bil Žagar in otroci so si morali sami služiti kruh. Manca je že kot osemletna deklica morala za pestunjo. Kasneje pa seje posvetila gostinskemu poklicu. Ko je okupator zasedel našo deželo, so se v okoliških gozdovih kmalu pojavili prvi partizani. Golobova družina je z njimi takoj navezala stike. Zanje so zbirali orožje, hrano in drugo. Manca pa je v službi zbirala podatke o premikih sovražnika, o nameravanih hajkah na partizane in o vsem pravočasno obveščala borce. Marca 1942 pa so Nemci aretirali Manco, očeta, mamo in sestro •Julko. V škofjeloških zaporih so jih zasliševali in mučili, nato pa prepeljali v Begunje. Tu so Golobovi kmalu izvedeli, da je padel starejši sin. Zaradi maščevanja pa so na smrt obsodili tudi očeta. S petdesetimi talci so ga odpeljali v Mauthausen in ga ustrelili. Toda mama Marjan-ca ni klonila. Živela je v upanju, da v gozdovih živi še en njen sin, ki ga Nemci ne bodo dobili. A tudi drugi sin je že 1942. leta padel. Manca se je bala za mamo in želela je čimprej proč iz begunjskih strahot. Z mamo so ju poslali v taborišče Ravensbruck. Tu pa se je zanju začelo drugo, še hujše trpljenje. Manci je bila glavna skrb in volja do življenja 64-letna mama. Ko je mama zbolela, jo je negovala iri s pomočjo čeških zdravnic-kaznjenk je ozdravela. A tudi Manca je kmalu hudo zbolela. Toda ob pomoči sotovarišic in v želji, da bosta z mamo skupaj odšli domov, je tudi ona ozdravela. Po končani vojni pa se ji želja, da bi z mamo skupaj odšli domov, ni uresničila. Mama je bila tako slaba, da je med potjo morala v sanatorij Uherske Hradište . . . Po vojni pa se je Manca kmalu vključila v različne družbenopolitične organizacije in pridno delala. Zdaj je še vedno aktivna v organizaciji ZB, DPM in v sekciji internirancev. Ob njeni 70-letnici ji i/, srca voščimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Njene sotrpinke 30 let tehnične kulture v Kranju Kranj — S tremi različnimi in svečanimi prireditvami je občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj v četrtek, 25. novembra, proslavila 30-letnico organizacije Ljudske tehnike in tehnične kulture v kranjski občini. Osrednja svečanost, na kateri sta govorila predsednik občinske konference socialistične zveze Slavko Malgaj in predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Marjan Jerala, pa je bila v dvorani občinske skupščine. Na svečanosti so 82 posameznikom in organizacijam podelili priznanja za dolgoletno delo na področju tehnične kulture. Začetki tehnične kulture v Kranju se ujemajo z organizacijo Ljudske tehnike na Gorenjskem, ki ima bogato zgodovino in tradicijo. Spomnimo se, da je že 1910. leta deloval v Kranju prvi slovenski fotoklub, ki se danes imenuje po domačinu Janezu Puharju — izumitelju fotografije na steklo. Med obema vojnama je v Kranju deloval tudi Aeroklub, z bogato tradicijo pa se ponašajo tudi Radioklub, Brodarsko društvo, Društvo za raziskovanje jam in druga. Sicer pa so tehnične krožke in organizacije v nekdanjem kranjskem okraju začeli ustanavaljati 1946. in 1947. leta. Tako med zapiski zasledimo, da so 1948. leta v okviru okrajnega odbora Ljudske tehnike Kranj delovali dve avto-moto društvi, Radioamatersko društvo, Fotoamater-sko društvo, dve letalski skupini, pet klubov Ljudske tehnike s 14 krožki. V vseh teh dejavnostih je takrat delalo okrog 1500 članov. Danes deluje v okviru organizacij tehnične kulture v kranjski občini prek 6500 aktivnih članov, od tega prek 3000 mladih in 1200 žena. Delujejo v več kot 20 organizacijah tehnične kulture. Samo letos je bilo v različnih organizacijah že prek 65 različnih tečajev, prek 40 raznih predavanj, razen tega pa so člani sodelovali tudi na različnih medobčinskih, republiških in zveznih prireditvah. Omenimo samo podatek, da so radioamaterji v občini (12 zasebnih in 3 klubi) letos vzpostavili prek 9000 radijskih zvez z radioamaterji na vseh kontinentih sveta. »V bodoče bomo morali skrbeti za boljšo programsko usmerjenost in prilagojenost programov tehniške kulture željam in potrebam občanov. Predvsem na podeželju nas čaka še veliko dela. V mestih imamo že kar dobro razširjeno mrežo radioamaterjev, foto in kinoamaterjev, modelarjev, raketarjev in drugih. Premalo pa so razvite te dejavnosti na podeželju v okviru krajevnih skupnosti in mladinskih aktivov,« je poudaril v govoru predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Marjan Jerala. Posebno skrb pa bodo v prihodnje posvetili tudi hitrejšemu razvoju iznajditeljstva, novatorstva, racio-nalizatorstva in tehničnih izboljšav. A. Zalar S svečano proslavo, jubilejno dvajseto gorenjsko razstavo fotografije tretjim festivalom amaterskega filma kinoamaterjev Iskre je občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj v četrtek, 25. novembra, proslavil? 30-letnico organizacije Ljudske tehnike in tehnične kulture v kranjski občini-Na svečani proslavi (na sliki) so 82 posameznikom in organizacijam podelil priznanja za dolgoletno delo. — Foto: F. Perdan Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev OZD ELIM Jesenice, Hrušica objavlja prosta delovna mesta 3 KV — ključavničarjev Pogoji za sprejem: poklicna šola kovinske stroke in 3 leta delovnih izkušenj v stroki Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov: OZD ELIM Jesenice, Hrušica — kadrovski oddelek. Rok prijave je do zasedbe delovnih mest. Slovenijales Alples tovarna pohištva 64228 Železniki TOZD Storitvene dejavnosti objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosti delovni mesti I. kurjača — dva II. kleparja Pogoji za zasedbo: pod 1.: izpit kurjača za mehansko kurjenje, 3 leta delovnih izkušenj, odsluženi vojaški rok pod II.: KV klepar 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave je treba poslati v 1 dneh po objavi delovnega mesta na naslov KADROVSKO SOCIALNI ODDELEK SLOVENIJALES ALPLES, 64228 ŽELEZNIKI. Veletrgovina Živila Kranj ŽIVILA objavlja prosta delovn amesta: 1. VODJE KADROVSKE SLUŽBE 2. SALDAKONTISTA 3. KOMISIONARJA V SKLADIŠČU 4. POSLOVODJE PRODAJALNE ŽIRI 5. POSLOVODJE PRODAJALNE PREDOSLJE 6. POSLOVODJE PRODAJALNE ŠENČUR 7. POSLOVODJE PRODAJALNE TENETIŠE 8. PRODAJALCA ZA OBMOČJE RADOVLJICE 9. PRIUČENEGA PRODAJALCA ZA OBMOČJE KRANJA 10. SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA 11. ELEKTRIČARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1, pod 2. pod pod 5., 6 pod 8. pod 9. in 7. da ima višjo šolsko izobrazbo pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, poskusno delo 90 dni da ima srednješolsko izobrazbo (ekonomski ali finančni tehnik), 2 leti delovnih izkušenj, poskusna doba 60 dni KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni VK poslovodja, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni K V prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni priučeni prodajalec, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni pod 10: priučeni delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni pod 11.: K V električar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV. Skupnost za varstvo pred požari TRŽIČ - Iniciativni odbor *• ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari v tržiški občini je pripravil osnuteK samoupravnega sporazuma o oblikovanju skupnosti in ga dal v javno razpravo podpisnikom. Po prvi jav°! razpravi je iniciativni odbor ocen, pripombe, jih upošteval in dal pred' log samoupravnega sporazuma spe v javno razpravo in v podpis obenem. Sporazum je že podpisala kot polovica podpisnikov, pretek1 teden pa je s sporazumom soglaša'* tudi občinska skupščina Tržič. Skupščina samoupravne interesi1 skupnosti za varstvo pred požari io1 44 delegatov. 29 jih je v zboru up? rabnikov. Krajevne skupnosti im»J v skupščini 8 delegatov, temelj1? organizacije združenega dela 1 druge samoupravne interesne skuP' nosti 20 delegatov in delovni 1JU"J v obrtni in drugi dejavnosti eneg delegata. Zbor izvajalcev pa ima 15 delegat' skih mest. 9 jih imajo teritorialn gasilska društva, 4 industrijska xi\ dva delegata občinska gasilska zvez Tržič. Delegati občinske skupščine so razpravi o sporazumu spraševali P možnosti ustanovitve poklicne gasU' ske čete v Tržiču. Predstavniki izvršnega sveta so pojasnili, da za ni potrebe, razen tega pa občina teg stroška ne bi zmogla. Delegatom J bilo tudi pojasnjeno, da bo o nalo gah skupnosti več govora v progra^ mu samoupravne interesne skup nosti za varstvo pred požari. -'^ SSS TrjJlPbudo Darke Andič, vodje bifejev pri delovni organizaciji Alpetour \f.Q Gostinstvo Kranj — Hotel Creina z obrati je bila v četrtek, 25. novem-|0 * v hotelu Creina v Kranju pokušnja pijač in jedi nekaterih znanih ,.Qčih proizvajalcev. S svojimi izdelki so sodelovali Slovenija vino. z na, Žito deležih L criimi žganji Lincura Kragujevac, Emona in Mercator Ljubljan p0^e in Zdenka siri iz Velikih Zdencev. Uspele pokušnje so se u ^nf°Vn^ partnerji in povabljeni iz drugih gostinskih podjetij. — A. Ž. — *0: F. Perdan oddaja RTV Šenčur v soboto dv soboto, 4. decembra, bomo v pHftfani doma kulture v Šenčurju pahnili že 7. oddaji RTV Šenčur. v®*ena bo predvsem Glasu jeseni • 8uŠali pa bomo tudi nekaj besed L^ensko-hrvatski pisateljici Zofki v^ovi, ki je pred 50 leti umrla j^grebu. V oddaji bodo nastopili o^?tari znanci oddaj RTV Šenčur, •Hstvu pa se bodo še enkrat pred- pevcev amaterjev Glas jese- \^Ul zmagovalci gorenjske kara- "'76. ;Ri ?kviru 7. oddaje pa bo organiza-t^J1 odbor RTV Šenčur pripravil l0v ,?'lroglo mizo s pevci, ki so sode-Tu u n» letošnjem Glasu jeseni 76. bjx °o strokovna žirija (Nino Ro-^.Mitja Volčič in Peter Kuhar) %n °- P°g°vorila ° pevskih spo-h0y.^stih posameznih pevcev, o nji-°dn flaPakah, ki jih bodo morali a av,1^^' m možnostih napredova-rvV slovensko zabavno glasbo, v ^anizacijski odbor RTV Šenčur b0 planskem sestavu, kot je sedaj, 'et« 6p-'e.^no delal samo še do novega • Prišlo bo do nekaterih kadrov- skih sprememb,, zato bo organizacijski odbor v 7. oddaji razpisal natečaj za nove člane ekipe RTV Šenčur. Glavni pogoj bo ustvarjalnost in izvirnost ter veselje do amaterskega dela. Prav tako pa se bo verjetno spremenil tudi koncept oddaj RTV Šenčur, ker med družbenopolitičnimi organizacijami v Šenčurju ni posebnega zanimanja za tako vrsto ustnega časopisa. Ekipa RTV Šenčur pa ne bo organizirala samo Glasu jeseni in pripravljala oddaje Mladi za stare in mlade, temveč bo pripravila tudi razne druge predstave in prireditve, ki so kakorkoli povezane z umetnostjo (razstave, literarne večere, koncerte, predvajanje amaterskih filmov in drugo). Prva takšna prireditev bo že v petek, 10. decembra, navečer obletnice Cankarjeve smrti. To bo literarni večer gorenjskih avtorjev, ki so sodelovali na letošnji prvi slovenski literarni koloniji in na 4. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah. F. Erzin tdVeJ^^Jene hiše so ponos vsakega kraja in njegovih prebivalcev. Tega s HfiHixV° tu(H v Preddvoru, ki se razvija v enega od gorenjskih turistični se ir^iŠ?J"r\''uai v *~reaauoru> Kl se razvija v enega od gorenjskih turističnih "S^is / Obnove seje lotil tudi Ciril Šavs iz Preddvora. Posebno zanimiva in ^intn-,na J€ lesena obloga z gorenjskim balkonom, kije prava paša za oči noidočih. (jk) - Foto: F. Perdan Teden domačega filma v Celju Cejj^asu od 19. do 25. novembra je v filjjT* Potekal že 4. teden domačega togjj Nft njem so bile prikazane le-Vlj s'ovenske filmske stvaritve pa ^ed *e^ave njenih ustvarjalcev. \ gi1 p8t Prireditve je zlasti v tem, ^°8r^ umetno8t vse D°lj ne* % tn° zbližuje z delovnimi ljud- *$h;0r€J 8 tistimi, ki dajejo sredstva q jen razvoj. ^ Zaključku tedna domačega 61-80 bila podeljena tudi priznanja Vfrffi/ P°r Milena Zupančič "a<*ko Polič Metoda Badjure in nagrade revije Stop in uredništva Novega tednika in Radia Celje. Priznanja Metoda Badjure so prejeli: zlato plaketo Matjaž Klopčič za režijo in sodelovanje pri scenariju filma Vdovstvo Karoline Žažler, srebrno plaketo Berta Meglic — maskerka za masko v filmih Idealist in Vdovstvo Karoline Zažler, posebna priznanja Metoda Badjure pa so dobili: Jože Pogačnik za režijo kratkega filma Sa-rabanda, Koni Steinbacher za režijo kratkega filma Močvirje in ekipa ustvarjalcev filma Vodstvo Karoline Zažler. Nagrade revije Stop in uredništva Novega tednika in Radia Celje pa so prejeli: igralec leta Radko Polič za vlogi v Idealistu in Vdovstvu Karoline Zažler, igralka leta Milena Zupančič za vlogo v Vdovstvu Karoline Zažler, nagrado za najboljši debi Mi-randa Caharija za vlogo v filmu Vdovstvo Karoline Zažler, Marjeta Gregorač za najboljšo epizodno žensko vlogo v Idealistu in Vdovstvu Karoline Zažler, Janez Albreht za najboljšo epizodno moško vlogo v Idealistu ter skupina ustvarjalcev aktualnega umetniškega kratko-metražnega filma Ta hiša je moja, pa vendar moja ni: Jože Pogačnik, režiser, Janez Čuček, scenarist in LjuboStruna, organizator. H. J. Ne le v dohodku — v zmogljivosti je moč naroda! Narodi potrjujejo in uresničujejo svoj obstoj skozi zgodovino človeštva. Ta je bolj naklonjena velikim narodom, ki zapuščajo za seboj trajnejšo sled, moč in trdoživost malih narodov pa je na stopnji njihovega gospodarskega, tehničnega, kulturnega razvoja, v enotnosti, bratstvu in v slož-nosti. Narod se obnavlja in ohranja preko posameznikov, ko prihajajo novi rodovi, da bi uresničil zamisli prednikov, in da bi kar najuspešnejše opravili svoje poslanstvo. Prizadevanje razvitega sveta je v nenehnem boljšanju blaginje ljudi, ki jo izkazujejo številni podatki. To je narodni dohodek, poraba določenega blaga, število motornih vozil, televizorjev in drugih dobrin za prebivalstvo. Človek današnjega industrijsko razvitega sveta prekaša preteklega po izdatnejši in boljši prehrani, po tehnični kulturi, večji zahtevnosti, po bolj zapletenem načinu življenja itd., vendar zaostaja za njim v delovnem naporu in gibanju. To pa pomeni, da ne ohranja dovolj osnovnih naravnih možnosti, da se vse bolj odtujuje prvobitnemu, bolj preprostemu delu, da postaja utesnjen med domom in avtomatiziranem delom, živi bolj zasebno, udobno ali celo uživaško življenje, se pogreza v mehkužnost, lagodnost in »tuhta«, kako bi pridobil na dohodku. Posledice takega načina življenja, ki ga odlikuje minimalni gibalni napor, so znane. Zaradi nedejavnosti slabi srce in prav srčna obolenja najbolj ogrožajo sodobnega človeka. Pri treningu posvečamo pozornost krepitvi srca, dihal in ožilja, v primernem mišično gibalnem ritmu oblikujemo občutek za ustrezno mišično napetost in sprostitev. Pogoji dela stopnjujejo živčno napetost. Ta pa še dodatno ogroža delovanje organizma in slabi delovno sposobnost. Napeti ljudje so nemirni in razburljivi, večkrat povzročajo bolj napete odnose ali kratke stike v delovnem okolju. Primerna gibalna aktivnost nadomešča številna zdravila. Življenjske izkušnje potrjujejo, da delo človeka bolj ohranja kot brezdelje ali le-narjenje. Človek, ki najde zadovoljstvo v delu živi dlje, bolj zanimivo, bogatejše, obenem pa ohranja gibalno in miselno moč. Narod črpa moč iz preteklosti, izkoristi pridobljene izkušnje v sedanjosti in bodočnosti. Gradi gospodarske temelje, usmerja politiko splošnega razvoja in dviga kulturno raven. Ta naj bi se zrcalila tudi v njegovi življenjski zmogljivosti, v zavesti, v občutku svobode, v ponosu, osveščenosti in v tekmovalnem duhu, ki naj bi bil usmerjen k pridobivanju narodnega ugleda in njegovega samopotrjevanja. Manj naj bi bilo tekmovanja v prisvajanju gmotnih dobrin in več tekmovanja, ki bi ga lahko izkazovali s kazalci splošne ljudske moči. Ti pa so: trdoživost, odpornost, ne-uklonljivost, stopnja trenira-nosti in vse tiste vrline, ki jih razvijamo v zmogljivosti in športni vzgoji. V takem razmišljanju naj praznujemo roj stvo naše bratske skupnosti narodov. Jože Ažman gledališče AG »TONE C U FAR« JESENICK SOBOTA, 4 decembra, ob 19.10 - T. Partljič: o, NE.SĆUKE PA NE - z« »ven; NEDELJA, 5. decembra, ob 15.30 /a (Mane društva invalidov .Jesenice — T. Partljič: O. NK.SCUKK I*A NE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PONEDELJEK, 6 decembra, ob 18.30 /a red PONEDELJEK - H. von Kleist: RAZBITI VRČ; TOREK, 7. decembra, ob 19.;«) /a red TO REK - H. von Kle.st: RAZBITI VI«"'; SREDA, h. decembra, ob 19.30 u red SREDA - H. von Kleist: RAZBITI VRC; ČETRTEK. 9. decembra, ob 19.30 za red ČETRTEK - H. von Kleist: RAZBITI VRČ; vstopnice /a vse predstave so tudi v prodaji VSAK flL I Cl/ m> mm I ■■■■■m NA A STRANEH kino Kranj CENTER 3. decembra amer. barv. krim. ČISTINA ob 16., 18. in 20. uri 4. decembra amer. barv. krim. ČISTINA ob 16., 18. in 20. uri, japon. barv. SANDAKAN -JAVNA HIŠA ŠT. 8 ob 22. uri 5. decembra otroški film DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 10. uri, amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 15. uri, amer. barv. krim. ČISTINA ob 17. in 19. uri, amer. barv. vestem PREGON ob 21. uri 6. decembra japon. barv. SANDAKAN — JAVNA HIŠA ŠT. 8 ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra japon. barv. SANDAKAN — JAVNA HIŠA ŠT. 8 ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra japon. barv. SANDAKAN — JAVNA HIŠA ŠT. 8 ob 16., 18. in 20. uri 9. decembra amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ZABAVNO GLASBENI KONCERT Kranj STORŽlC 3. decembra amer. barv. pust. LOV NA LJUDI ob 16., 18. in 20. uri 4. decembra ital. barv. vestern ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 10. uri, amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 16. in 20. uri, jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 18. uri 5. decembra franc. barv. REVOLVERAŠ1CE ob 14. uri, jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 16. uri, amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 18. uri, mehiš. barv. krim. INŠPEKTORJE PADEL Z NEBA ob 20. uri 6. decembra mehi«, barv. krim. INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra mehiS. barv. krim. INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra ital. barv. vestem ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 16., 18. in 20. uri 9. decembra amer. barv. krim. DVA DETEKTIVA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 3. decembra ital. barv. erot. MALI GREH ob 17. in 19. uri 4. decembra otroški film DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 16. uri, ital. barv. erot. MALI GREH ob 18. in 20. uri, mehiš. barv. krim. INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA ob 22. uri 5. decembra amer. barv. krim. DVA DETEKTIVA ob 15., 17. in 19. uri, japon. barv. SANDAKAN - JAVNA HIŠA ŠT. 8 ob 21. uri 6. decembra amer. barv. krim. DVA DETEKTIVA ob 17. uri, amer. barv. vestern PREGON ob 19. uri 7. decembra ital. barv. vestem ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 17. in 19. uri 8. decembra špan. barv. glasb. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 17. in 19. uri 9. decembra špan. barv. glasb. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 4. decembra amer. barv. krim. DOKLER NE UBIJEM ŠE TEBE ob 16., 18. in 20. uri, amer. barv. vestern PREGON ob 22. uri 5. decembra otroški film DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 15. uri, amer. barv. krim. DOKLER NE UBIJEM ŠE TEBE ob 17. in 19. uri, amer. barv. pust. JAZ, PETEK ob 21. uri 6. decembra ital. barv. vestem ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. krim. DVA DETEKTIVA ob 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. krim. DVA DETEKTIVA ob 18. in 20. uri 9. decembra mehiš. barv. krim. INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 3. decembra japon. barv. grozlj. TIHOTAPCI ZLATA ob 18. in 20. uri 4. decembra amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 17.30 in 20. uri 5. decembra amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 17.30 in 20. uri 7. decembra jug. barv. voj. ZIMOVANJE V JAKOBSFELDU ob 20. uri 8. decembra jug. barv. voj. ZIMOVANJE V JAKOBSFELDU ob 18. in 20. uri 9. decembra amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 20. uri Železniki OBZORJE 3. decembra amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 20. uri 4. decembra amer. barv. drama DRUGA STRAN GORE ob 20. uri 5. decembra japon. barv. risani MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 17. uri, japon. barv. grozlj. TIHOTAPCI ZLATA ob 20. uri 8. decembra amer. barv. pust. ROJENI, DA IZGUBLJAJO ob 20 uri Jesenice RADIO 3. decembra jug.-sovjet. barv. voj. drama UKLENJENI ŠOFERJI ob 17 in 19. uri 4. decembra amer. barv. drama PEKLENSKI STOLP ob 17. in 20. uri 5. decembra amer. barv. drama PEKLENSKI STOLP ob 17. in 20. uri 6. decembra angl. barv. pust. ZLATO ob 17. in 19. uri 7. decembra angl. barv. pust. ZLATO ob 17. in 19. uri 8. decembra amer. barv. vohun. ŠKORPIJON ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 3. decembra ital. barv. pust. POGON ZA PLENOM ob 18. in 20. uri 4. decembra angl. barv. pust. ZLATO ob 18. in 20. uri 5. decembra angl. barv. pust. ZLATO ob 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. drama PEKLENSKI STOLP ob 17. in 20. uri 7. decembra amer. barv. drama PEKLENSKI STOLP ob 17. in 20. uri 9. decembra jug.-sovjet. barv. voj. drama UKLENJENI ŠOFERJI ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 4. decembra amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 19.30 5. decembra amer. barv. komed. INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 19.30 Kranjska gora 5. decembra amer. komed. VELIKI DIKTATOR ob 20. uri 8. decembra angl. barv. pust. ZLATO ob 20. uri Radovljica 3. decembra japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 20. uri 4. decembra japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 18. uri, amer. barv. pust. ŽELO ob 20. uri 5. decembra jug. barv. voj. BOMBAŠI ob 10. uri, danski barv. komed. OLSENOVA BANDA ob 16. uri, amer. barv. pust. ŽELO ob 18. uri, japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 20. uri 6. decembra amer. barv. pust. ŽELO ob 20. uri 7. decembra amer. barv. POSLEDNJI JUNAK ob 20. uri 8. decembra amer. barv. POSLEDNJI JUNAK ob 20. uri 9. decembra amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRKA ob 20. uri Bled 3. decembra danska barv. komed. OLSENOVA BANDA ob 20. uri 4. decembra danska barv. komed. OLSENOVA BANDA ob 18. uri, amer. barv. pust. ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO ob 20. uri 5. decembra jug. barv. voj. BOMBAŠI ob 16. uri, amer. barv. POSLEDNJI JUNAK ob 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. POSLEDNJI JUNAK ob 20. uri 7. decembra japon. barv. krim. GOLGO ob 20. uri 8. decembra japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 20. uri 9. decembra amer. barv. pust. ŽELO 20. uri 13 ob tržni pregled JESENICE Solata 10,80 din, cvetača 16,50 din, korenček 4,80 din, česen 36 din, čebula 10,80 din, fižol 10,95 do 21,60 din, pesa 3,60 din, kumare 19 dinarjev, paradižnik 25,60 din, paprika 34,10 din, slive 35 din, jabolka 8,50 din, hruške 12,50 din, grozdje 15 din, pomaranče 10 din, limone 12,80 din, ajdova moka 18,39 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 63,28 do 68,54 din, smetana 27,85 din, skuta 17,25 din, sladko zelje 3,45 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 do 6,95 din, orehi 136 din, jajčka 2,10 do 2,33 din, krompir 5 din KRANJ Solata 10 do 15 din, špinača 24 din, cvetača 16 din, korenček 10 din, česen 28 do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 20 do 25 din, pesa 8 do 10 din, kumare 16 din, paradižnik 18 do 20 din, slive 20 do 22 din, jabolka 5 do 8 din, hruške 12 din, grozdje 12 do 16 din, žganje 55 din, radič 32 din, pomaranče 12 do 27 din, limone 16 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 130 din, klobase 24 din, jajčka 2,50 do 2,80 din, krompir 5 din TRŽIČ Solata 12 din, špinača 6 din mer., cvetača 16 din, korenček 10 din, česen 30 din, čebula 13 din, fižol 30 din, pesa 8 do 10 din, paradižnik 22 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 16 din, grozdje 15 din, banane 12 din, pomaranče 14 din limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 7,50 din 1, kaša 17,50 din I, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., sladko želje 5 do 6 din, kislo zelje 12 din, klobase - krvavice 25 din, orehi 120 din, jajčka 2,20 do 2,50 din, krompir 6 din Hotel ECREInfl KRANJ vas vabi _ v dancing bar vsak dan razen nedelje od 22. do 3. ure zjutraj na ples v restavraciji hotela ob sobotah ob 20. uri Igra orkester QUINTON s POLJSKE Cvetača po italijansko Potrebujemo: 1 večjo cvetačo, 2 čebuli, 2 rezini gnjati, 10 dkg gob (lahko zamrznjenih ali pa suhih), l del sladke smetane, sol, poper, moko, 2 žlici masla, peteršilj, 2 do 3 žlice nastrganega sira, 2 žlici drobtin, 2 žlici olivnega olja. Cvetačo skuhamo v soljeni vodi in odcedimo. Čebulo sesekljamo in dušimo na maščobi z gobami, ki smo jih nekaj prej vzeli iz zamrzovalne skrinje ali pa, če so bile posušene, pred tem namočili. Dodamo na kocke narezano gnjat, potresemo z malo moke, premešamo in zalijemo s smetano. Solimo, popramo in dodamo peteršilj. V pomaščeno posodo denemo kuhano cvetačo, jo prelijemo s smetanovo omako, potresemo s sirom, drobtinami in pokapamo z oljem. Potisnemo v vročo pečico, da se po vrhu zlato obarva. J Ko se živo srebro spušča — Če se vam zdi, da preveč kadite, je dobro v času, ko se temperature hitreje menjajo, zmanjšati število cigaret, če že ne morete opustiti kajenja. Pozimi so sluznice dihal namreč bolj občutljive za infekcijo, s pretiranim kajenjem pa to odpornost še zmanjšujemo. Premastna polt Pletena obleka za hladne dni: ravna linija, kimono rokava, pas in vulkanski ovratnik. Poleti, na soncu, postane mastna koža skoraj normalna, saj jo je sonce malce izsušilo. Ko pa se sončna toplota zmanjša, se poveča tudi dejavnost lojnic, pa imamo spet mastnejšo polt. Nekateri si pomagajo tako, da tudi pozimi ogrevajo kožo z ultra vijoličnimi žarki, če imajo seveda pri roki te vrste napravo. ' Sredstvo za izsuševanje pre-mastne kože je tudi parna kopel za obraz. Vrelo vodo nalijemo v primerno posodo, se nagnemo in paro pred izgubljanjem v okolico zavarujemo s frotirko, ki jo pre-grnemo čez posodo in Čez glavo. Za boljši vonj lahko parni kopeli dodamo tudi kamilice. Obraz parimo kakih deset minut, nato ga obrišemo, če so v koži zajedalci, tudi previdno — ne z nohti — očistimo, nato pa opljuskamo s hladno vodo ali namažemo z lotionom, ki stiska lojni-ce. Za reguliranje maščobe v koži je pomembna prehrana bogata z A vitaminom. Tega vitamina je dovolj v jetrih, v korenju, pomarančah, limonah. Dolgotrajnejši hlad je manj nevaren ali pa sploh ni nevaren za prehlad: hitreje se prehladimo, če nismo pripravljeni na spremembe temperatur in imamo torej neprimerno obleko in obutev. Primerna obleka pa je pomembna tudi, kadar postaja topleje. Kadar se zunaj temperatura spušča pod ničlo, še ne pomeni, da ne bi zdrav človek mogel na sprehod. Gibanje na svežem zraku tudi ob nizkih temperaturah pomeni za zdravega človeka pravo krepčilo — ob primerni obleki seveda. Če so dihala preobčutljiva, je bolje, če v mrazu ali v megli dihamo skozi nos, da se hladen zrak na poti do pljuč prej segreje. Če le morete, spite pozimi v neza-kurjenem prostoru. Če to ni mogoče, je treba spalnico pred spanjem vsaj temeljito prezračiti. Če se nohti radi lomijo, se luščijo v plasteh, jih utrjujmo tako, da segrejemo nekaj olivnega olja in v tej topli kopeli držimo konice pgstov kakih deset minut. Poslmkk ponavljajmo vsaj dvakimfkia teden. 2e od nekdaj pravimo, da je treba pozimi jesti mastno in močno hrano, da bi se s tem ubranili mraza. Pri tem pa pozabljamo, da delamo, vsaj večina nas je takih, v povsem drugačnih pogojih kot na primer gozdni delavci: prostori, kjer delamo, so večinoma dobro ogreti, vozimo se v ogrevanih avtomobilih in avtobusih, doma v sobi imamo toplo. Kje je potem mraz, pred katerim se moramo ubraniti z mastno hrano? Dnevno potrebuje telo okoli 8 dkg maščob. Če to količino pozimi dosti povečamo, ne da bi povečali tudi svojo telesno aktivnost, je to tako, kot bi se zalagali s kurivom, ki ga ne bomo mogli pokuriti. To kurivo pa nam seveda ostaja na telesu spremenjeno v maščobne blazinice. Seveda pa se maščobam nikakor ne smemo docela odpovedati, saj so življenjsko pomembne sestavine naše vsakdanje prehrane. Zato pozimi ni Prehrana pozimi (2) umestno dodatno beljenje jedi. Treba je tudi vedeti, da je maščoba tudi v jedeh kot je skuta, mleko, drobovina, meso itd. Dokajšnje količine maščob najdemo' v praženih kikirikijih, siru, smetani, salami. Nekatere salame imajo v 10 dkg do 5 dkg in več maščob, prav toliko maščob, skoraj polovica, je tudi v praženih kikirikijih. Pogosto tudi pozabljamo, da torto sestavljajo v 45 odstotkih same maščobe. Će torej posegamo po takšnih jedeh, pojemo kaj hitro dosti preveč maščob. Seveda pa mastnih grižljajev ne bomo šteli, če je naše vsakdanje delo težavno, če ga opravljamo na prostem, ali če se res intenzivno ukvarjamo s športom in to tudi pozimi. Pozimi porabimo na primer za uro smučanja 500 kalorij, enako količino energije pa porabimo, če pretečemo 7,5 kilometra. Primerjajmo to z lažjim delom: ura šofi-ranja nam vzame 50 kalorij, enako tudi ura tipkanja. Ura pomivanja tal pa porabi naših 250 kalorij. To pomeni, da odrasel človek pri petdnevnem delovniku v nepretežkih pogojih porabi okoli 2000 kalorij dnevno, z delom doma ali v prostem času pa morda še dodatnih 500 kalorij. Če pa jemo toliko in takšno hrano, ki se lahko spremeni dnevno v 3300 kalorij, se razlika v použitih kalorijah seveda pozna pri naši teži. Vesna z Golnika - Stara sem 34 let, visoka 170 cm, tehtam pa 65 kg. V pismu prilagam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela kostim oziroma tuniko z dolgimi rokavi in krilo. Prosim, svetujte mi model kompleta. v. Marta — Krilo naj bo ozko, dolžina čez kolena ter z zadrgo ob strani. Tunika pa, kot je razvidno iz skice, ima večji izrez v obliki črke V in z ovratnikom. Rame so nekoliko spuščene, rokava širša in dolžine tri četrt. Tunika je krojena ravno in sega čez boke, zavezuje pa se s pasom. Na obeh straneh tunike so razporki. Prišepe tavanje Na poti iz šole V 7. razredu nas je 34 učencev. Učenci se poznamo že od petega, nekateri pa hodimo v isti razred že kar od prvega razreda. Naš razrednik je tovarišica Gerlica, ki poučuje tudi zgodovino in zemljepis. Naš sedmi ima tudi marsikatero dobro, pa tudi slabo lastnost. Ena naših slabih, za trpečega dobrih, lastnosti pa je prišepetavanje, kajti vsi učenci v razredu si skušamo biti kar najboljši tovariši. Nekateri celo mislijo, da je prišepetavanje tovari-ška vrlina. Le-ta pa ima največkrat kar najbolj klavrne posledice, posebno kadar to opazi tovarišica ali tovariš. Zelo zabavno pa je takrat, kadar tisti, ki mu prišepetujemo, ne razume in potem pove nekaj, o čemer sploh ni bil vprašan. O prišepetavanju pa mi je stric povedal naslednjo zgodbo. Domovina 1 Domovina naša je velika, lepa, čista kakor kri. Triglav gora je najvišja, polno jezer je na nji. Polno pašnikov, govedi, polno krasa pustega, veliko dolgo Panonsko nižino svobodna Jugoslavija ima. A v deželi je ljubezen čista kakor gorski zrak, enakopravnost, bratstvo in edinstvo naš je razpoznavni znak. Ob slapovih reke Vrbas v mestecu Jajce je bila rojena naša domovina. Iz vseh strani Jugoslavije so jeseni 1. 1943 hiteli v to malo osvobojeno mestece delegati, da postavijo temelje novi Jugoslaviji. Zato je prav, da se tudi mi vsi, starejši in mlajši, spominjamo na tisti v Jajcu položeni kamen, iz katerega se je skozi dolga, težka obdobja razvila samoupravna socialistična Jugoslavija. Razobesili bomo zastave, postavili mlaje in slavoloke, peli pesmi Jugoslavije in jugoslovanskih narodov. Prvošolčkom bomo prvič zavezali rdeče trikotne rutice okoli vratu in jim posadili modre titovke na glavo. Ponosno se bodo zaobljubili, da bodo postali vredni člani Jugoslavije in vestno opravljali svoje delo in izpolnjevali dolžnosti. Zelo pomembno za naše življenje v Jugoslaviji je drugo zasedanje Avnoja. Na njem je bil sprejet sklep, da ob trdni volji vseh jugoslovanskih narodov iz njihove sloge in enotnosti v boju proti okupatorju zraste nova, na nacionalnem bratstvu in enakopravnosti zasnovana Jugoslavija kot skupna domovina vseh njenih narodov. Naša država je tudi članica organizacije združenih narodov, velik ugled uživa med neuvrščenimi, saj je tovariš Tito po vsem svetu znan kot velik borec za mir. Zavedati se moramo, da je prihodnost naše domovine odvisna od nas vseh. Prav zaradi tega vestno izpolnjujmo Titove besede, ki nas učijo, da bomo le v bratstvu in enotnosti vseh naših narodov lahko reševali morebitne težave. Alma Sušnik, 6. a r. osn. šole in učenci 8. razreda osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur: Vera Ferjan, Franjo Jenko, Samo Kacin Zgodilo se je pri pouku biologije. Eden izmed dijakov je bil vprašan, naj pove o gniloživkah, ki se po latinsko imenujejo saprofiti. Ker vprašani ni bil prav nič pripravljen na izpraševanje in ker je zelo malo poznal snov, o kateri je bil vprašan, je tovarišica profesorica zahtevala, naj pove vsaj, kako se gnil oži vke imenujejo po latinsko. Iz vseh koncev razreda je bilo slišati »saprofiti, saprofiti...«, vprašani pa je nekaj časa poslušal, potem pa junaško odgovoril: »samorastniki«. Sledil je gromozanski krohot, profesorica pa je korenjaku svetovala, naj se o tem delu biologije pogovori še s profesorjem slovenskega jezika. Slične zgodbe se v šoli, pa tudi v našem razredu dogajajo kar često. Posledice so slabe ocene, nejevolja, kar pa se da z malo pridnosti tudi hitro popraviti, saj nas o takih spodrsljajih opozarja tovarišica razredničarka. Vsi skupaj pa si prizadevamo naše spodrsljaje popravljati in si med seboj tovariško pomagati. Bogdana Črček, 7. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Moja pot iz šole ni dolga. Z Alenko in Stašo si izmenjamo nekaj besed in že sem doma. Največkrat se vračam v soncu. Danes pa je padal dež. Prav lilo je, jaz pa brez dežnika! Ko sem se odpravljala v šolo, še nič ni kazalo, da bo deževalo. Nasprotno, celo jasno je postajalo za hišami. Stašo je zaradi dežja prišla iskat mamica z avtomobilom. To pri meni ne pride v poštev, ker je mami v službi. Midve z Alenko pa hajd' domov. Spremljala naju je Mara, ki je imela dežnik. Vse tri smo se stlačile pod ubogi dežnik. Mokre smo bile bolj, kot smo mislile. Med potjo nas je poškropil nek neroden voznik, kot bi hotel prispevati svoj delež k naši mokroti. Prišle smo mimo avtomobila, ki ni hotel vžgati. Pomagati nismo mogle, ker smo preslabotne. In smo šle naprej. Brrr, prav zeblo me je že v noge! Seveda. Popolnoma mokre kavbojke sem imela. Hitro domov, kjer se moram preobleči! Z Maro smo se ločile. Pomislila sem: »Glej, zdaj bom pa še bolj mokra!« Stekla sem proti domu. Doma sem se preoblekla. Sestri Metki sem morala v varstvo nesti dežnik. Pred šolo sem zagledala nekaj strahopetcev, ki si zaradi dežja niso upali domov. Ampak, zakaj se pravzaprav tako bojimo dežja? Saj vendar nismo iz J Na proslavi, ki je bila 28. novembra v kulturnem domu v Podnartu v počastitev dneva republike in krajevnega praznika, so sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. — Foto: Jože Rotar sladkorja, da bi se ob vsaki vodi raZ' t0pih* Urška Zaletel, 4. b r. osn. Sol« Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Gozd se odel je v jesensko obleko, barv toliko ima, da poštetijih nihče ne zna. Med njimi breza je kraljica, a gorje, če veter ji zapiha v lica, takrat listi z nje letijo in tudi urne grabljice jih ne ulovijo- Nekega jesenskega popoldneva *j zastrmim skozi okno. Vidim listje, pada. »Kaj je pravzaprav jesen?« J sen je čas, ko vse zori. Povsod v hiti, da bi svoje, plodove čimprej 0 arvalo z rdečilom in da bi si zag tovilo potomstvo za prihodnja }e .' Vsi sadeži so zreli, naloga rastlin J. opravljena. Tedaj začne odpada^ listje, počasi umira, kot da Je.zinl?^i daleč, daleč. Rjavi, rumeni in rde listi legajo na tla, čezenj pa VA L. spet novi in novi. Počasi, vendar n zadržno, prekrivajo tla s ču(*°hle-preprogo, v kateri se kot cekini o ščijo zlatorumeni listi ali pa k**!] rubini rdeči. Veje postajajo vse o prazne. Vse življenje se je z njih . kam umaknilo. Tisti čudoviti P.j četek jeseni — kot da je usanr> Toda sedaj je pričela narava dru* čarobno igro jeseni. . e. Zjutraj so se začele pojavljati » ■ glice nad polji, travniki in JeZ ^ Taka jutra so kot nalašč za bitj* ^ pravljic. Vile, ki naj bi se v naro«n pravljicah potikale v zgodnji" J j ranjih urah po gorah med ju in palčki, ki bi imeli svojo votlin ^ bi se zarana sprehajali po goZ"°flfj-in travnikih. Ta in vsa druga n £ naravna bitja iz pravljic bi n u mesto v teh prečudovitih meg:--ajo ki z igrivo nagajivostjo zasti ^ ogled opazovalcu teh čudes. Kdo .j Morda je ta lepota navdihnila ^ preproste ljudi, da so si izima ""ji liko pravljic o vilah, ki naj bi z® je oblek iz jutranjih meglic P»8t nevidne. Irena Jaklič, 5. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič (literarni krožek) Zupančič Gregor, 5. c r. osn. Šole Staneta Žagarja, Kranj Vodoravno: 1. Lavoisierovo ime za dušik, 5. glavno mesto Grčije, 9. staro mesto v severozahodni Siriji, Aleppo, 13. kar je za koga zelo neprijetno, težav-n°, 15. žensko ime, tudi pokrajina v severni Italiji, 17. mesto v srednji Albaniji, ob reki Shkumi, 18. ustaljeno besedilo nabožne vsebine, 19. rimsko Število dve, 20. snov, masa, 22. Vuk Karadžič, 23. ime psihologinje Kristančič, direktorice Svetovalnega centra v Ljubljani, 25. ime japonskega filmskega režiserja filma »Rašomon« Kurosava, 26. sanitetna potrebščina, očiščena in obeljena vlakna bombaža, 28. spaka, ponesrečena reč, 30. Cimosovo vozilo, 31. Pitan prašič farmske reje, 32. Anton Ingolič, 33. sin pri arabskih imenih, Postavlja se pred očetovo ime, 35. za polton zvišana nota c, 36. znak za kemično prvino radij, 37. naslov turškega sultana, 39. del dneva, mariborski P'Uvejša kotanja s stoječo vodo, 48. grška reka na reioponezu, r^vroias, 4». jed iz koruznega zdroba, 51. indijski politik, sodelavec Indire Ghandi, Džagdživan, 52. krucifiks, razpelce, 54. daljava, 56. prehod ali prevoz skozi tujo državo, prevozna trgovina, 57. proizvod ali trgovski predmet, blago. Navpično: 1. dalmatinsko žensko ime, 2. kotleti, neobriti lasje vzdolž ušes, včasih do srede lic, 3. odbiranje, 4. pod, 5. tropska, aloi podobna rastlina z velikimi mesnatimi listi, 6. japonski politik in ministrski predse^k Kakuei, T. izgredi, nepokoji, 8. nekdanja Ljubljana v rimski dobi, 9. vprasalnica mar, 10. ameriški filmski režiser filma »Maverling«, Anatol, 11. izmetač, npr. nabojev pri puški, 12. okrasni ptič, 14. konica, 16. združenje za mednarodno Pravo, International Law Association, 21. ujemanje koncev besed v pesmi, 23. starožidovski kralj, 24. kdor je po izvoru iz Azije, 26. slovenski slikar realist, Ferdo, tudi pravo ime Koseškega, Jovan V ..., 27. ime zagrebške pevke popevk Stefok, 29. kratica za ablativ, 31. palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za Udarjanje, 34. nikdar, $5. delavec, ki oskbuje določeni del ceste, 37. gospodarja stiska, veliko pomanjkanje česa, 38. slab, malopriden človek, 39. ime operne pevke Gerlovičeve, 40. knez v Novgorodu in začetnik najstarejše ruske dinastije, 41. ljudski izraz za gostilničarja, krčmarja, 42. država-kot lastnik Premoženja, 44. znak za kemično prvino renij, 46. domača oblika moškega irnena Janez, Ivan, 47. naftno mesto na severovzhodnem delu Libije, 49. tekmovalne otroške igračke z bomboni, 50. nizek ženski glas, 53. kratica na Pismih, pleno nomine, s popolnim naslovom, 55. Josip Ipavec. ŠAHOVSKI KROŽEK Večni šah Nic nj Btalnega, vae se spreminja — £*nt» rhei - je bilo načelo starogrškega niosofa Heraklita, enega od utemeljiteljev 7**»*ktike. In vendar je v racionalni £nov«ki igri motno Ugraditi pozicije, ki venomer oonavliaio in so tako na svoj m bi _ # ■ni f n ■ b_ B fl~B * o 1 s ■ način stalne. Takien primer je neskončno se ponavljajoče sabiranje, večni šah. V težki poziciji je črni (Sokolov-Tomo-vić, Beograd 1968) z zadnjo potezo Tc4x c2 našel taktično motnost za reiitev pred matnimi grožnjami po preteči S(3 —gS; kajti Le4xf3 ni slo zaradi Tel-e81 s sledečim Dh6 — g7 mat. Nastala je pozicija na sliki. Vendar pa se beli sedaj ni maral spustiti v dosledno nadaljevanje 1. SfJ — ga Tc2x cl+ 2. Kblxcl Db7-c6+ 3. Kcl-d2 Dc6-d5 + 4. Kd2-e3 g6xh5 5. SgSxe4 DdS —e6 itn., z naslednjo možnostjo 6. Tel-hI d6-d5 7. Dh6xh7+ Kh8xh7 8. Thlxh5+ in večni šah Th5-gS + , TgS — M + s ponavljanjem. Odločil se je za kraj to in bolj gotovo pot do remija. 1. Telx4! Tc2xcl + 2. Kblxcl Db7Xe4 3. Dh6xh7 + !! Kh8xh7 4. Sf3 — g6 + in remi z večnim sabiranjem SgRxf7 + , Sf7-g6 + , Sg6-f7+ itn. Nenavaden sklep igre! dr. S. Bavdek Pomagal sije s kroglo Zdr Frant:(>z Rene Bouchard je ugotavljal, da iz dneva v dan slabše sliši. uravnikt so mu skušali pomagati, vendar so ga nazadnje začeli prepriče-fioa i l zaradl starostl vse slabše slišal. Tega pa bolnik ni prenesel in sije ^ Znal kroglo v glavo. Najbrž je meril slabo in so ga v bolnišnici lahko rešili. > *e je prebudil je tudi slišal dobro. Ko so mu namreč odstranjevali kroulo a° mu operirali tudi uho. , Tudi moški skrivajo leta , Ameriški zdravniki so sporočili, da moški še pogosteje skrivajo svoja leta °t ženske. Poskus so delali pri več kot 2000 pacientih. Ugotovili so tudi, da en.s£e lažejo o letih bolj radikalno. Zlažejo se največkrat za deset let, Medtem ko moški skušajo prikriti le nekaj let. Ločitveni razlog Poljaku Jezyjy Milewskemu ni nikakor uspelo, da bi prepričal ženo za ločitev. Potem pa se je odločil, da si bo pomagal z živalmi. Najprej je prinesel v hišo ščurke. Žena jih je uničila. Potem je poskusil s stenicami. Sele, koje zagrozil, da bo v hišo nanosil miši in podgane, je žena sama odšla na sodišče in zahtevala, da se zakon razveže. Novo vino v staro Znanstveniki se ukvarjajo z najrazličnejšimi poskusi. Dva francoska učenjaka sta pred kratkim odkrila postopek, kako se da novo vino spremeniti v najmanj desetletje star letnik. Odkritje je vzbudilo etiko zanimanje pri pridelovalcih vin, vendar je vlada prepovedala nJegovo širjenje. Ponti odhaja v Kanado Znani filmski producent Carlo Ponti, še bolj poznan kot mož etike fdmske igralke Sofije Loren, zapušča domovino Italijo. Pravi, « bo snemal samo še v Kanadi. Pravi, da italijanski igralci zahtevajo «w *w. honorarje in, da so stroški za snemanje filma v Italiji za 80 ° eno leto stara, dobro ohra-JJena, ROČNI VOZIČEK nosilnost j® kg (da se razstaviti). Informacije ^rrnan Ana Moste 20 Žirovnica, ufrodam dobro ohranjen OJACE-;^LEC znamke TEXON, jakosti in 130 W zvočno skrinjo, gasite se na tel. 064-60-801 7597 f Prodam TELICO, ki bo ta mesec ^Ua. Jerič Jože, Velesovo 41 7789 Prodam PRAŠIČA. Jama 4, Kranj to 7790 Prodam novo etažno OLJNO PEČ a centralno ogrevanje, 17.500 kal. pnamke GIBO in RADIATORJE. 8M?ain ^ucu mesece starega či-: 0*rvnega PSA — nemškega ovčar-J\Bizjak Franc, Begunje 133 7791 Prodam tri PRAŠIČKE, 8 tednov Sare, in TELICO, 9 mesecev brejo. ^°jnenda 14 7792 .VHTIČKARJI lahko dobijo vsa-J?vrstne odrasle SADIKE cepljenih Iv- Pri Čepon, Zg. Plavž 9, Jesenice 7794 prodam električni RADIATOR in i ^RAT za slikanje — avtomatski g? MIKROFON za zvočnik. Topič ^gko, Savska c. 1 K ranj 7794 ^Prodam PRAŠIČA po izbiri. "Vorska vas 30, 64275 Begunje 7795 8. Prodam lahko KOBILO, 3 leta 8laro. Žirovnica 59 a 7796 Prodam črno-beli TELEVIZOR S°renje. Repina, Mandeljčeva 12, ^ranj 7797 , Prodam TELEVIZOR in RADIO *V0OO din. Sandulovič Stane, Zlato ^15 a, Kranj 7798 prodam globok OTROŠKI VOZI-c dobro ohranjen, po ugodni e£i- Jesenice, Aljaževa 7 7799 j Prodam okrogli JESENOV LES jj HRASTOVE DESKE (30 in ^rn).Voklo 45, Šenčur 7800 Prodam KRAVE po izbiri in drob-11 KROMPIR. Sp. Bitnje 23 780^ j)»y"odam zgodnji semenski KROM li* - sirtema. Kranj, Čirče 24 7802 dežurni veterinarji °d 3. do 10. decembra 1976: ^ehovec Srečko, dipl. vet., £ranj, Stošičeva 3, telefon «2-405 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. yet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; JJenuhč Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Zagar-Ja. 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice, ^ežurstvo se prične ob M. uri popoldan in traja do *• ure zjutraj, naslednjega <*ue. Centralna dežurna služba f "ZG Kranj na telefonski J'tevilki 25-779, pa deluje neprekinjeno. živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske T 2ftprodam skoraj novo KOSILNICO p traktor LINDNER. Košir Janez, Ježevo - Sv. Tomaž 4, Selca a£Šk.Loko 7820 ijT*°dam domače štajersko BELO 0 RDEČE VINO cviček. Fink, ^ A 3, Kranj 7821 j> "rodam OSLA, starega 2 leti. ^°cJančič, Brezje 53, Brezje 7822 j>» 0 ugodni ceni prodam nov siv 8»+- ^ št- 38> 0PriJet s pasom. Vpra- *tl na telefon 064 61-787, Šk. Loka 7823 prodam MLADO KRAVO pred ^vijo. Zg. Brnik 69, Cerklje 7824 c/rodam litoželezni KOTEL za pralno kurjavo - 35.000 kalorij, • *renjanin«. Ogled po 16. uri ali polnila: telefon 25-145. Pire Ivan, r08ova38,Kokrica 7825 u Prodam PEČ kiippersbusch v do-rgn stanju. Velesovo 64 7826 x»frodam 4 mesece stare PISKE. ifkarjeva 58, Šenčur 7827 b-Vodam 2 PRAŠIČA za zakol. lv«a 15, Naklo 7828 ^»Prodam nerjaveč VZIDLJIV ŠTETNIK. Sr. Bitnje 18 7829 prodam TELICO simentalko tik WGn* telitviio in TRAKTORSKI {fdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose fjUadeja 1. Stavek: GP Gorenjski '»k Kranj, tisk: Združeno podjetje ^■Judska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in oprava lista: Kranj, Moše Pijadeja *\ - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Te- e«oni: glavni urednik, odgovorni jf^dnik in uprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo- Klusni in naročniški oddelek *3-3ti. - Naročnina: letna 140 din, Poletna 70 din, cena za 1 številko dinarja. — Oproščeno prometne« davka po pristojnem mnenju 421-1/72. OBRAČALNIK miniblic. Loka 22, Tržič 7830 Prodam črno-beli TELEVIZOR scott-electronic. Informacije od 15. do 18. ure na telefon 22-825. Ješe, Planina 16, Kranj 7831 Prodam OSLA. Habjan, Golniška 93, K ranj * 7832 Po zelo ugodni ceni prodam 2 meseca staro še nerabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO. Ismet Fejzič, Stritarjeva 4, Kranj 7833 Prodam KRAVO križanko, 3 mesece četrtič brejo, 550 kg težko. Sr. vas 12, Golnik 7834 Prodam četrtič visoko brejo KRAVO. Podbrezje 7 7835 Zaradi selitve nujno prodam za 200 din ceneje 2 meseca rabljen BARVNI TV SPREJEMNIK »spectra color« ter AVTORADIO beeker evropa. Telefon 21-616 7836 Prodam polovico MLADE KRAVE za v skrinjo. Strahinj 61, Naklo 7837 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Bašelj 16, Preddvor 7838 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Zavrh 4 pri Medvodah 7839 Prodam OTROŠKI VOZIČEK z oknom. Telefon 75-818 7840 Poceni prodam ROČNO SLAMO-REZNICO v dobrem stanju. Hafner, Šutna 48, Zabnica 7841 Prodam 2 rabljena razstavljena KAMINA. Piber Ivan, Ulica narodnih herojev 5, Bled 7842 Prodam TRAKTOR deutz s čelno in zadnjo hidravliko in KOSILNICO ter SLAMOREZNICO s puhalni-kom. Jerič Jože, Velesovo 41 7843 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Figovec, Zgoša 47 a, Begunje 7844 Prodam KRAVO za zakol. Šenčur, Gasilska 17 7845 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov. Pivka 14, Naklo 7846 Prodam nov' TRAKTORSKI IZ-RUVAČ ZA KROMPIR, SEMENSKI KROMPIR igor in 1 leto starega BIKCA. Polica 2, Naklo 7847 Prodam OVCO, CIRKULARKO in MOTOR po generalni za zastavo 750. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 7848 Prodam GORILEC 35-50.000 kalorij, močan REDUKTOR z ELEKTROMOTORJEM 50 obr. na minuto, večji VENTILATOR primeren za delavnico ali avtoličarsko kabino. Zg. Brnik 81 7849 Prodam mlado KRAVO bohinjko s prvim teletom. Praprotna polica 29, Cerklje 7850 Prodam polovico LEPE KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku 7883 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300-litrsko, LTH, popolnoma novo, po stari ceni in KOMBINIRANO PEČ za kopalnico. Hribar, Naklo 71 7884 Prodam zelo dobro ohranjeno motorno žago McCullah. Lahovče 37, Cerklje 7888 kupim Kupim dobro ohranjen televizor, mali ali veliki ekran. Ponudbe pod »Črno-beli« 7889 Kupim rabljen SAKSOFON. Log 3, Železniki 7866 Kupim namizni VRTALNI STROJ. Rode Marjan, Zasavska c. 20, Kranj 7867 Kupim rabljeno strešno cementno OPEKO FOLC in manjšo KOPALNO KAD. Zg. Brnik 81 7868 Kupim novo diatonično HARMONIKO — trivrstno. Naslov v oglasnem oddelku. 7816 vozila Zelo ugodno prodam NSU 1000, neregistriran, v celoti ali po delih. Ogled vsak dan popoldan. Lesce, Alpska 57, telefon 74-130 7714 Kupim malo rabljen VW 1200. Zeleznik Rudi, Brežnica 15, Škofja Loka 7724 Prodam ZASTAVO 750. Britof 56 7738 Prodam FIAT 750, starejši letnik, registriran do 15. marca 1977. Cena 5000 din. Marjan Bogataj, 64226 Žiri 147 7803 Prodam komplet KOLESA z zimskimi gumami za LADO in FIAT 124 - 125 ter PEČ na olje. Tavčarjeva 5, Kranj 7804 Prodam dve GUMI michelin X-M + S RADIAL 145 - 15. Dvorska vas 5, Begunje 7805 Prodam starejši VW, cel ali po delih ter zamenjam starejši OPEL za ZASTAVO 750 starejši ali prodam — možnost na ček. Naslov v oglasnem oddelku 7806 Kupim 4 OBROČE 14 col za avto RENAULT 16. Pungeršek Jakob, Pot na Jošta 7, Kranj 7807 Prodam dobro ohranjen MERCEDES 190 D, delno za ček. Klein-4djenst,lBriezje27 , « ; , i 7808 Prodam STROJ za SIMCO 1000 in štiri KOLESA. Tenetiše 12, Golnik 7809 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Voglje 68 7810 Prodam osebni avto VW 1200, letnik 1965. Demšar, Log 2, Škofja Loka 7811 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1972. Srednja vas 36, Šenčur 7813 Kupim MOPED, rabljen, na pedala in dve prestavi. Mulej Ivan, Studenčice 15, Lesce 7814 Ugodno prodam, RENAULT 16, letnik 1970. V račun vzamem zastavo 750. Strahinj 77, Naklo 7851 Po delih prodam osebni avto VW. Tupaliče 55 7852 Prodam AUSTIN 1300. Črnilec, Naklo 20 7853 Prodam dobro ohranjen osebni avto AMI 8, letnik oktober 1971. Zlate Anton, Koroška c. 33, Kranj 7854 Prodam ugodno KOMBI ford tranzit. Na Trati 16, Lesce. Telefon 74-368 7855 Poceni prodam osebni avto RENAULT 10. Perčič Janez, Babni vrt 2, Golnik 7856 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Cena 4000 din. Vegnuti, Golniška 8, Kokrica 7857 Prodam OBROČE za VW, nove in stare ter 18-členski radiator, visok 70 cm in GRADBENO DVIGALO. Vodnik, Skokova 9, K ranj 7858 Prodam SIMCO, letnik 1968, 30 km po generalni. Bitenc, Žeškova 4, Labore, Kranj 7859 Prodam karamboliran AUDI 60 L, 1969, kiippersbusch ŠTEDILNIK in kiippersbusch PEČ, staro 1 leto. Bevc, Kamna gorica 61 7860 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Jovanovič, Stara cesta 27, Kranj 7861 SIMCO 1100 LS/2, staro 3 leta, 56.000 km, garažirano, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 064 22-905 7862 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Telefon 42-051 7863 Prodam PONY EKSPRES in RAZNE DELE in STROJ za zastavo 750. Smledniška 112, Kranj 7864 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974 s 26.000 prevoženimi km. Vopovlje 7, Cerklje 7865 Prodam VW 1200, letnik 1961, registriran, lahko delno na ček. Dež-man Slavko, Valjavčeva 7, Kranj 7885 FIAT 124, 80.000 km, prodam. Kolman, Oprešnikova 44, Kranj 7886 posesti Vzamem v najem NJIVE in TRAVNIKE na Sorskem polju. Ponudbe pod šifro »Najemnina« 7817 GARAŽO vzamem v najem. Ponudbe na telefon 25-716 7869 Prodam GARAŽO v Šorlijevi ulici v Kranju. Informacije na telefon št. 061 324-032 7870 Kupim STAREJŠE STANOVANJE, lahko tudi STAREJŠO HIŠO, potrebno adaptacije. Naslov v oglasnem oddelku 7871 Na izredni lokaciji v Kranju prodam lepo STANOVANJSKO HIŠO. Ponudbe pod »Gotovina« 7872 Na področju Radovljice — Bleda ali kje drugje na lepem področju kupim ENOSTANOVANJSKO HIŠO, novogradnja, komfort. Lahko tudi VIKEND, primeren za stalno bivanje. Oddati ponudbe pod »Lepa lokacija« 7873 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starin lesenih rolet in zamenjava lementov pri roletah, naročite SPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 6859 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času. 7547 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 7772 GRADITELJI: preskrbim vam vse vrste zidne opeke, sin ter keramične ploščice, talne in fasadne, strešnik novoteks. Ogledate si lahko lesene obloge za strope, stene, napu-šče (fabjone), mini lesene, plastične in klasične rolete po merah. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam daje zastopnik Ljubljanskih opekarn Andrej SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), tel, 25-579 7788 BAGAT TEČAJ KROJENJA obvešča, da se začne začetni in nadaljevalni tečaj 6.12. ob 15. uri ali 8. 12. 1976 ob 7. uri. Delavski dom, vhod 6, K ranj 7818 POZOR! CENTRALNE in VODOVOD vam hitro in solidno naredi K leindienst, Brezje 27 7819 PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE se začne v nedeljo, 5. decembra, ob 9. uri, NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ v soboto. 4. decembra, ob V 83. letu je nenadoma preminil naš oče, stari oče in stric Franc Hafner z Labor Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 3. decembra, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Laborah, Ljubljanska c. 12 na pokopališče v Zg. Bitnje. Žalujoči: sin Kdo z ženo, hčerka Ani in Franci z družinama. V Kranju, 2. decembra 1976 18.30. Delavski dom, vhod 6. BALETNI POUK vsak torek in petek od 15. do 18. ure v šoli S. Jenka 7879 Obveščamo vse lastnike PARCEL ob cesti mimo CILKE, da je strogo prepovedano ORANJE 1 METER DO BANK IN. Prav tako je prepovedano obračanje zaradi del na polju na tej cesti. Vsak kršilec bo dan sodniku za prekrške. Krajevna skupnost Brnik i 7880 zaposlitve K sodelovanju vabimo ORGLARJA z lastno opremo (komerciala, pop ročk). Zagotovljen tudi silvestrski angažma. Jurjevčič Jože, Bistrica 8 a, Tržič, telefon 50-160 7763 loterija stanovanja Samska, brez otrok, išče večjo NEOPREMLJENO SOBO v Kranju za dobo dveh let. Oddati ponudbe pod »Solidna« 7874 Opremljeno SOBO oddam za vikend. Ponudbe pod »Gorenjska« 7760 Oddam SOBO dvema fantoma. Sandulovič, Zlato polje 15 a, Kranj 7815 izgubljeno V četrtek, 25. novembra, sem izgubil VEČJO VSOTO DENARJA in hranilno knjižico v TRGOVINI POLEG ASTRE v Kranju. Prosim MLAJŠA TOVARIŠA, ki sta za mano kupovala jabolka (od 18.45 do 19. ure) naj se mi javita proti nagradi zaradi informacije v zvezi s pogrešanim denarjem. Ožegovič Sajto, Krožna 7, Kranj ali telefon 23-706 7881 ostalo Za dograditev izrednega objekta v centru Kranja NUJNO POTREBUJEM določeno vsoto DENARJA. Možnost skupnega življenja, poslovnega sodelovanja ali kot posojilo za krajšo dobo (par mesecev z velikimi obrestmi). Cenjene ponudbe pod »Garancija« 7882 900 .v>:!.r><> «2 i 511 82020 42400 663050 797140 31 91 6141 91241 200431 040191 12 02 «2752 04802 (il 102 «5802 70122 83 ««3 6064.'! «4723 30055.) 167593 4 36804 19344 12904 46484 3««494 3531m 4 k« "S j: "S i -i j. TJ 100 miki 1000 i 000 5000 1000o 100(m) 20 30 500 600 10000 10000 30 50 600 800 800 800 800 20 60 800 1000 khmh) 10000 10 «00 1000 1000 1000 1000(1 10000 564874 232784 5565 05135 31 135 362395 751775 7573:15 1219« 1054« 18502« 22377 75827 50547 8 8«9«8 .34 178 01 148 86468 4.14618 756088 2«7298 «9 249 7949 19199 29319 i, S. ioooo 300000 20 «0 300 500 «00 «00 1011(10 10o0o 10000 600 800 10000 20 40 «00 «0(1 10oo 10 600 800 800 800 ioooo IOOOO 150000 20 «0 300 «00 5000 prireditve Silvestrovanje z VESELIMI PLANŠARJI na Visokem 31. decembra 1976. Pričetek ob 20. uri. Ples. Silvestrski menu. Družabne igre. Kulturni program. Srečelov. — Prostori bodo ogrevani. Cena 190 dinarjev. Predprodaja vstopnic in rezervacije: Alpetour, turistična poslovalnica Kranj, telefon 21-022; Alpetour, turistična poslovalnica Šk. Loka, telefon 61-564; trgovina Živila VISOKO. Vabljeni! 7875 Sprejemam REZERVACIJE za SILVESTROVANJE. Za jedačo, pijačo in zabavo poskrbljeno. Cena ugodna. GOSTIŠČE POSAVEC Ba-laneskovič Zika, telefon 70-142 7876 Ansambel MANUAL vas vabi na ples na LANCOVO v soboto, 4. 12., ob 20. uri. Kot gost nastopi IVO MOJZER. V nedeljo, 5. 12., ^ ob 18. uri pa igramo v SORI 7877 Ansambel JEVŠEK igra vsako soboto na JEZERSKEM in vsako nedeljo v POLJANAH 7878 VIA TURISTI vas zabava vsak petek in soboto ob 20. uri v TRANS-TURISTU, vsako nedeljo ob 16.30 v VODICAH. 7887 Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja TKS — Kranj vabi na II. kranjski zimskošportni sejem v petek, 17. 12. 1976, od 14. do 19. ure v soboto, 18.12.1976, od 8. do 19. ure v nedeljo, 19. 12. 1976, od 8. do 17. ure DELAVSKI DOM KRANJ - VHOD 6 Program: prodaja rabljene zimskošportne opreme, prodaja nove zimskošportne opreme (popust SZS), strokovni nasveti učiteljev smučanja pri nakupu, obvestila o tečajih smučanja, turistični napotki in ponudba, smučarski filmi (v nedeljo ob 9. in 14. uri) razstava, vpisovanje v članstvo smučarskega kluba TRIGLAV! Sodelujejo: Alpina — Žiri, Perromoto — Kolesar — Ljubljana, Elan — Begunje. Turistično društvo Nova vas — Bloke; Gorenjski muzej, Turistično društvo Kranj, Debeljak Zvonko '. "J. "J '.' ma i »i ii . '.. , . " j miM......i.........ifliinii........1.11 .in i, i m n. v.....yy»w nesreče Tovornjak zaneslo V četrtek, 25. novembra, ob 12.45 se je na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Janez Plajbajs (roj. 1935) iz Tržiča je vozil proti Podtaboru; v desnem nepreglednem ovinku je tovornjak na poledeneli cesti začelo zanašati in je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri prav tedaj pripeljal voznik Jurij Celjer (roj. 1930) iz Šenčurja. V trčenju je bil huje ranjen voznik Celjer in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih pa je za 7000 din. Poledenela cesta V soboto, 27. novembra, ob 20. uri se je na lokalni cesti med Pšenično polico in Zalogom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Grošelj (roj. 1954) iz Poženika je peljal proti Zalogu. Zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču ga je zaneslo v desno, nato v levo, da je trčil v obcestni kamen, nato pa se je avtomobil prevrnil še na streho. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, sopotnik Ivan Zevnik iz Poženika pa težje. Škode na avtomobilu je za 30.000 din. Zdrsnil s poledenele ceste V soboto, 27. novembra, nekaj po 9. uri se je na regionalni cesti Kranj — Mengeš v bližini odcepa za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Janeza Jocifa (roj. 1931) iz Kranja je na močno poledeneli cesti začelo zanašati, tako da je zapeljal s ceste, kjer se je avtomobil nekajkrat prevrnil in obstal na kolesih. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, njegova žena pa si je zlomila roko. Škode na vozilu je za 20.000 din. Avto na strehi V nedeljo, 28. novembra, ob 1.30 se je na lokalni cesti v Bašlju pripetila prometna nezgoda. Voznik Vladimir Zaletelj (roj. 1948) iz Srednje vasi pri Šenčurju je vozil proti Beli. Na mokri in spolzki cesti ga je v ostrem ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v obcestni kamen in se nato prevrnil na streho. Sopotnica Marjeta škrjanc iz Srednje vasi je bila pri tem huje ranjena. Škode na vozilu je za 10.000 din. Poledenel klanec Na lokalni cesti Kranj —Besnica se je v nedeljo, 28. novembra, v bližini mostu čez potok Rakovico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Gojko Vurkelc (roj. 1951) iz Sp. Besnice je po klancu navzgor pospešil, da bi lažje premagal vzpon; cesta pa je bila tu močno poledenela, avtomobil je začelo zanašati in je zdrsnil s ceste ter se prevrnil po strmem bregu proti železniški progi. V nesreči je bila lažje ranjena voznikova žena Jožica, škode na avtomobilu pa je za 10.000 Drsalnica na ovinku Na Prešernovi cesti na Bledu se je v nedeljo, 28. novembra, ob 3.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Škerl (roj. 1951) iz Ljubljane je v levem ovinku zaradi poledenele ceste zapeljal v desno, kjer je trčil v električni drog in v obcestni kamen. Sopotnik Silvo Zupančič in sopotnica Cecilija Cerne, oba iz Ljubljane, sta bila pri tem ranjena. Škode na vozilu je za 30.000 din. Spregledal pešca V ponedeljek, 29. novembra, nekaj pred 17. uro se je na lokalni cesti med Trbojami in Prebačevim pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Rajko Oseli (roj. 1961) je peljal proti Prebačevemu; med vožnjo je spregledal pešakinjo Marijo Knific (roj. 1938) iz Prebače-vega, ki je hodila po desni strani ceste, tako da je trčil vanjo. Oba sta padla in se ranila ter so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Trčil v drevo V ponedeljek, 30. novembra, ob 16.25 se je na cesti med Kranjem in Zabnico pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Hafner (roj. 1955) od Sv. Duha je v Zabnici prehiteval tri osebne avtomobile. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomogila Štefan Ravnikar iz Virmaš, ki je zaradi tega zavrl in zavil skrajno desno ter tako preprečil trčenje. Vozniku Hafnerju je uspelo zapeljati spet na svojo desno stran, pri tem pa ga je začelo zanašati, zapeljal je s ceste in trčil v drevo. Pri tem je iz vozila padel sopotnik Andrej Pivk (roj. 1955) iz Virmaš in zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Voznik Hafner pa je bil v nesreči lažje ranjen. Škode na vozilu je za 40.000 din. Voznik umrl V soboto, 27. novembra, ob 15. uri je voznik osebnega avtomobila Drago Škoberne (roj. 1947) z Bleda peljal po Rečjški cesti proti Gorjam. Zaradi neprimerne hitrosti je izgubil oblast nad vozilom, zavil je desno in silovito trčil v zgradbo gasilskega doma. V nesreči je bil voznik tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Trčil v vprego V torek, 30. novembra, nekaj po 10. uri se je na lokalni cesti med Za-breznico in Begunjami v vasi Doslovce pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miran Dolar (roj. 1959) iz Zabrez-nice je vozil proti Begunjam; ko se je srečeval z nekim avtomobilom, je zaradi varnosti zapeljal bolj v desno, kasneje pa spet bolj proti sredini ceste. Zaradi neprimerne hitrosti pa ga je pri tem začelo zanašati, tako da je trčil v konjsko vprego, ki jo je iz nasprotne smeri pripeljal Franc Pogačar (roj. 1925). V trčenju je avtomobil odbilo pod cesto in je bil voznik pri tem le lažje ranjen, voznika vprege pa je zaradi sunka vrglo z voza in si je zlomil nogo. Škode je za 50.000 din. L. M. Vlomil v avtomobile Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Marjana Hrvatina, starega 22 let, iz Škofje Loke na eno leto in sedem mesecev zapora. V začetku septembra letos je namreč vlomil v skladišče trgovine trgovskega podjetja ABC — Veletrgovina Loka na Mestnem trgu v Škofji Loki in odnesel dve pločevinki šunke v skupni teži 8 kg. Ze zjutraj pa so ga o tem pobarali miličniki, ki jim je moral povedati, kam je skril pločevinki. Ob tem je prišlo na dan še nekaj dejanj, ki jih je Hrvatin zagrešil pred tremi leti. V začetku in konec marca 1973 je namreč vlomil v dva zaklenjena avtomobila, in sicer na kegljišču v Puštalu in pred garažami zdravstvenega doma. V prvem avtomobilu je našel daljnogled vreden okoli 270 din, v drugem pa nekaj zdravniškega orodja vrednega 190 din. Dva vloma v avtomobila na istih krajih pa sta se končala ne da bi našel kaj vrednejšega. Hrvatin je priznal le vlom v trgovino, medtem ko je za druge predmete, ki so jih našli pri njem trdil, da jih je našel, vendar pa mu sodišče na podlagi dokazov prič tega ni moglo verjeti. Pri odmeri kazni je med olajševalnimi okolnostmi sodišče upoštevalo obtoženčevo težko mladost, da mora skrbeti za svojega otroka, da je bila škoda že povrnjena in da so dejanja časovno že odmaknjena. Upoštevalo pa je tudi njegovo predkaznovanost. L. M Slovenijales Alples tovarna pohištva 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto obhodnega kontrolorja Pogoji za zasedbo: delovodska šola lesne stroke, 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnega mesta na naslov KADROVSKO SOCIALNI ODDE: LEK, SLOVENIJALES ALPLES, 64228 ŽELEZNIKI. Ogenj v hiši V nedeljo, 28. novembra, nekaj po polnoči je začelo goreti v stanovanjski hiši št. 6 v Podkorenu. V njej sta bila ta čas zakonca Maučec iz Ljubljane, sicer pa je lastnica hiše Božena Sekula iz Ljubljane. Ugo-tovljerib je, da se je dimnik, potem ko so zakurili krušno peč, prekomerno segrel, zaradi tega pa se je vnel lesen tram ob dimniku, ogenj pa se je nato razšinM na vse ostrešje. Škode je za okoli 180.000 din. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Za svečane prilike nudimo letjo UH« »eterninobiek in kril- ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric Alojz Fister Mohorjev ata z Jamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim vaščanom za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih ter za podarjeno cvetje. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Kranj ter internemu oddelku bolnice Golnik za dolgoletno zdravljenje. Prav tako se zahvaljujemo organizaciji ZB Podblica, kolektivu Iskre Lipnica ter SK Triglav Kranj za podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi g. župniku iz Selc za pogrebni obred. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Jamnik, 1. decembra 1976 Listje na nebu bo zašumelo in mi zapelo pesem v slovo . ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega brata in strica Franca Jerale Modrijanovega iz Sp. Besnice se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Udirju in njegovi medic, sestri Ančki za zdravljenje v bolezni in za njun topel človeški odnos do pokojnega. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so ob smrti takoj priskočili na pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, posebno gasilcem iz Besnice za venec, za častno stražo, častno spremstvo pri pogrebu in tov. Udirju za topel prijateljski govor slovesa. Hvala organizaciji ZB za venec, g. župniku Pavlinu za lepe, razumevajoče besede in opravljeni obred. Hvaležni smo pevcem, ki so z občuteno lepo pesmijo počastili njegov spomin. » Končno iskrena hvala vsem, ki so mu kakorkoli pomagali v življenju. Žalujoče sestre in Modrijanova družina ZAHVALA Ob smrti naše mame in stare mame Frančiške Logar iz Voklega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom in gospodu kaplanu za. zadnje spremstvo. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Mici, sin Francelj z družino Voklo, Hrastje, 1. decembra 1976 ZAHVALA Ob prerani boleči izgubi naše predrage in nadvse dobre žene, mamice, hčerke, sestre in tete Markučeve Pepce Aljančič roj. Praprotnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami ob naši nesreči in žalosti. Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem, ki so stali nesebično ob strani v neizmerno težkih trenutkih. Posebna zahvala kolektivu in učencem Os. šole H. Bračiča Tržič, kolektivom Živila Kranj, KZ Križe, KZ Tržič, KZ Naklo, ekonomistu Tonetu Kernu in prijatelju Stanku Grafenaverju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Prisrčna hvala pevcem in Gramcu Jožetu za orglanje. Hvala za vence in cvetje, s katerim ste jo obsuli in ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Žalujoči: mož Toni, sin Tonček, hčerka Irena, mami, bratje in sestre z družinami Kovor, 28. novembra 1976 Naš komentar Spomladi še boljši rezultati Naslov jesenskega prvaka v moški republiški rokometni ligi so osvojili igralci Jadrana iz Kozine. Edini gorenjski predstavnik ekipa Tržiča pa se je uvrstila na iesto mesto, kar predstavlja uspeh, z malo več Športne sreče pa bi lahko iztržili ie kakšno točko? V 11. kolih so odigrali 66 tekem, od katerih se je osem končalo z delitvijo točke. Igralci so dosegli 3145 golov -od tega 604 iz sedemmetrovk. Najboljsi strelec jesenskega dela prvenstva je bil igralec Slovenj Gradca Potusek z 99 zadetki, med deseterico naujspešnejših strelcev pa je tudi Tržičan Dornik s 63 goli. V tekmovanju za fair play v most-veni konkurenci so bili najmanj izključeni igralci Ormoža (36 minut) ter dobili 11 opominov, Trzicani pa so prislužili 66 minut izključitev ter 16 opominov. Na vseh tekmah je bilo doao-jenih 819 sedemmetrovk, realiziranih pa 604. Med tistimi, ki so največkrat zgrešili sedemmetrovke, so v vodstvu Tržičani z 32,3 % zgrešenih strelov, sledita pa Piran 31,8 % in Mlinotest 30,6 %. Tekmovalna komisija je suspendirala igrišče v Tržiču, ker so po tekmi Tržič: Minerva fizično napadli sodnika Gram-ca, neredov in razburjenj pa ni manjkalo tudi na ostalih rokometnih igriščih. Na sestanku v hali Tivoli liga odbora moške in ženske republiške lige ao največ pozornosti posvetili sodniški organizaciji, saj so menili, da je treba napraviti red med sodniki in da jih nekaj ne sodi več na rokometna igrišča. Spregovorili pa so tudi o prekinjeni rokometni tekmi v ženski ligi med Preddvorom in Dobravljami. Tekmo so registrirali z rezultatom 10:0 b.b., v postopek pa so dali oba sodnika, časomerilca, zapisnikarja in RK Preddvor, Dobravljam pa so odvzeli tudi eno točko. Tekmovanje v ženski in moški republiški ligi se bo nadaljevalo 27. marca in upajmo, da bo še bolj uspešno kot je bilo v jesenskem delu prvenstva. V ženski republiški rokometni ligi so naslov jesenskega prvaka osvojile igralke Krke iz Novega mesta, novinke ' v ligi, brez poraza. Druge novinke v ligi rokometašice Preddvora so prijetno presenetile in se uvrstile na peto mesto ter imajo vse možnosti, da v nadaljevanju prvenstva osvojijo tretje mesto. Razočarale pa so rokometašice Save, ki •o osvojile v devetih srečanjih le točko ter zadnje mesto. V 46 tekmah je bilo doseženih 1378 golov od tega 306 iz sedemmetrovk. Najboljša strelka jesenskega dela prvenstva je igralka Smartnega Kolen-čeva s 66 goli, sledijo pa Verbanec (Izola) 55 golov, Podpečan (Velenje) 51 golov, Bah (Brežice) in Kastelic (Krka) 49 golov, na šestem mestu je Cuderma-nova (Preddvor) z 48 goli, na sedmem Markunova (Preddvor) z 46 goli itd. Med ekipami, ki so največkrat zgrešile sedemmetrovke, so igralke Izole s 40,4 % pred Savo 39,5 % in Kamnikom 37,9%. J. Kuhar Namizni tenis Poraz Jesenic S 5. in 6. kolom se je nadaljevalo tekmovanje v medobčinski namiznoteniški ligi. Rezultati so bili pričakovani, tako da večjih sprememb ni na lestvici. Omeniti velja le srečanje med bivšima republiškima ligašema Jesenicami in Savo, kjer se Sava na Jesenicah s tesno zmago še ni odrekla borbi za prvo mesto. Presenetljiva je tudi gladka zmaga Murove nad mlado ekipo Triglava. V tem tekmovanju je pokazala precejšnjo neresnost ekipa Lesc, ki že tretjič ni nastopila. Rezultati — 5. kolo: Jesenice : Kondor 5:0, Sava : Murova 5:0, Triglav : Gumar 2:5, Lesce : Mošnje 0:5 b.b.; 6. kolo: Kondor : Mošnje 5:1, Gumar : Lesce 5:0 b.b., Murova : Triglav 5:0, Jesenice: Sava 4:5. Lestvica: II. zvezna košarkarska liga — zahod Triglav : Slovan 79:80 Jesenice 6 5 1 29: 8 10 Gumar 6 5 1 28:16 10 Sava 6 4 2 28:19 8 Triglav 6 3 3 20:17 6 Kondor 6 3 3 21:19 6 Murova 6 2 4 14:21 4 Mošnje 6 2 4 12:24 4 Lesce 6 0 6 2:30 0 S. Tadina A tenka Cude rman, RK Preddvor, - Foto: d. Kuhar Gorjanski Partizan pozimi Gorje - Člani TVD Partizan Gorje se že skrbno pripravljajo na nekatere zimske prireditve. Pravkar pripravljajo tehnični del spominske svečanosti, ki bo 12. decembra na Pokljuki v počastitev tragično preminulega tretjega bataljona Prešernove brigade. Lani se je tekmovanj v tekih in drugih panogah udeležilo okrog 600 tekmovalcev, letos pa jih pričakujejo še več. 30. decembra pa bo v Gorjah tradicionalno nočno tekmovanje ob baklah za memorial Marjana Jakopiča. Prav tako skrbne pa so priprave na 32. državno prvenstvo v smučarskih tekih od 10. do 13. februarja. Sicer pa bodo še letos v domu TVD Partizan uredili centralno kurjavo. Potem bodo v novem prizidku dobili telovadnico tudi cicibani. Razen tega pa bodo uredili tudi nekaj drugih društvenih prostorov. Zdaj pa se vsa športna in rekreacijska dejavnost odvija v telovadnici osnovne šole, kjer so vsako popoldne in večer treningi za najmlajše in vse do najstarejših članov TVD Partizan Gorje. J. Arnbrožič Velik uspeh pionirk Save Na prvem medregijskem turnirju SRS za pionirje in pionirke so nastopili po trije prvo-uvrščeni z regijskih turnirjev. Turnir je veljal kot kvalifikacija za uvrstitev v republiško namiznoteniško selekcijo. Pionirke so tekmovale v Stražišču v organizaciji NTK Sava, pionirji pa so nastopili v Piranu. Pionirke Save so se odlično uvrstile, saj so osvojile prva tri mesta. Rezultati - pionirke: 1. Štrukelj, 2. Mesec, 3. Kavčič (vse Sava), 4. Udovič (Ptuj), 5. Novak (Trbovlje) itd.; pionirji: 1. Likar (Muta), 5. Be-zinovič, 9. Jauh, 12. Jovič (vsiTriglav). V republiško selekcijo pionirk so se z Gorenjske uvrstile Štrukelj, Mesec, Kavčič in Blažič. S. Tadina Sindikalno prvenstvo v kegljanju Radovljica — V okviru letošnjih sindikalnih športnih iger v radovljiški občini je bilo minuli mesec na programu tudi sindikalno prvenstvo v kegljanju, ki se ga je udeležilo prek 680 članov sindikata iz 45 osnovnih organizacij sindikata v občini. V skupni uvrstitvi je bila ekipno najboljša ekipa osnovne organizacije sindikata Iskra Otoče, pri ženskah ekipno prav tako Iskra Otoče, pri moških pa Elan Begunje. Med posamezniki pa je bila pri ženskah v rekreacijskem razredu najboljša Marija Kapus (Almira) 200 kegljev, pri moških pa Josip Jauk (JLA) 251 kegljev. V tekmovalnem razredu pa je pri ženskah Marjana Zore (Iskra Otoče) podrla 202 keglja. A. Z. V Adergasu varnejši skoki Adergas — 22. novembra so člani ŠD Ader-K«8 pri Cerkljah začeli obnavljati 40-metrsko skakalnico po načrtih Kranjčana Klemena K obala. Z deli naj bi končali okrog 10. decembra. Opravili bodo blizu 500 prostovoljnih delovnih ur ter prekopali 150 kubičnih metrov zemlje. Pobudnik in gonilna sila v društvu je Prvenstvo Tržiča v nogometu SŠD Storžič je pred dnevi uspešno organiziralo občinsko prvenstvo v nogometu za osnovne šole. Nastopile so najboljše enajsterice vseh treh tržiških osnovnih šol, ki so prikazali zadovoljiv nogomet, čeprav so igrali na razmočenem in težkem terenu. Doseženi so bili naslednji rezultati: ^ Grajzar : Bračič 5:1, Bračič : Križe 3:2 in Grajzar : Križe 4:2. Zmagali so tako učenci osnovne šole heroja Grajzarja (SŠD Storžič) s 4 točkami pred osnovno šolo heroja Bračiča 2 •n osnovno šolo Kokrškega odreda Križe, ki je obe tekmi izgubila. Najboljši trije strelci pa so bili: Roman Tadel (ŠŠD Storžič) in Edo Kra-Sevec (SŠD Kokrški odred) s po 4 zadetki in Aleš Meglic (ŠŠD Storžič) tri zadetke. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, ostali pa diplome. J. K. Malčki telovadilo TVD Partizan Kranj je zlasti v zadnjih dveh letih močno poživilo svojo dejavnost na področju športno-rekreativne telovadbe. Najbolj množična je sekcija za vadbo predšolskih otrok, v katero je vključenih kar devetdeset malčkov. Vadijo vsako sredo popoldne v dveh starostnih skupinah. Mlajši imajo vadbo v mali telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna, starejši pa v telovadnici Posebne osnovne šole. Vsako skupino vodita dva vaditelja. Od lanskega leta se je število telovadbe željnih cicibanov povečalo kar za trikrat, nekaj Pa so jih morali vaditelji celo odkloniti, ker še niso bili dovolj stari. Cicibane in cicibanke bo ob novem letu obiskal dedek Mraz. Ob tej priložnosti bodo dobili prikupne znake »mladi telovadci«. D. Maretič Kranj — Splitski Dalvin je še vedno na čelu dvanajsterice, ki se bori za Čimboljšo uvrstitev v zahodni drugi košarkarski ligi. Tudi v osmem kolu so bili uspešni, saj so doma odpravili solidne Dubrovčane. V preostalih petih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi, le v Kranju je ljubljanskemu Slovanu šele v finjšu uspelo premagati domači Triglav. V Izidi: Triglav : Slovan 79:80 (52:43), Ilirija : Celje 106:79 (50:38), Puljanka : Maribor 103:99 (40:59), Dalvin : Jug 92:86 (49:47), Medveščak : Šibenik 65:74 ( 36:36), Željezničar : Oriolik 97:98(48:55). Lestvica: Dalvin 8 7 1 724:652 14 Ilirija 8 6 2 786:666 12 Oriolik 8 5 3 694:661 10 Puljanka 8 5 3 752:759 10 Celje 8 5 3 710:733 10 Maribor 8 4 4 717:733 8 Željezničar 8 3 5 751:736 6 Šibenik 8 3 5 662:679 6 Jug 8 3 5 634:658 6 Slovan 8 3 5 707:736 6 Medveščak 8 3 5 598:672 6 Triglav 8 1 7 712:778 2 Pari jutrišnjega kola: Šibenik : Triglav, Celje : Medveščak, Maribor : Ilirija, Jug : Puljanka, Oriolik : Dalvin, Slovan : Željezničar. -dh Miro Lipar. Dnevno se akcije udeležuje od 10 do 15 članov. Omenimo pa naj tudi, da so mladi iz krajevne skupnosti Velesovo zelo zainteresirani za to akcijo. Dela se vestno udeležujejo tudi člani ŠD Krvavec iz Cerkelj. Ko bodo z deli končali, bo skakalnica dopuščala varne skoke okrog 35 metrov. Poleg 35-me-trske skakalnice pa imajo marljivi športni delavci v Adergasu v načrtu čez dve leti še manjšo 20-metrsko skakalnico, ki naj bi bila pokrita s plastično maso. V društvu je sedem aktivnih skakalcev, ki jih vodi Miro Lipar, in so ena od smučarskih sekcij SK Triglav iz Kranja. Letos so mladi smučarji skakalci pričeli 8 treningom že aprila. Na letnem republiškem prvenstvu za cicibane je bil Jožko Keš-nar peti, uspehi pa ne bodo izostali tudi v letošnji tekmovalni sezoni. Kot kaže, raste v Adergasu pod strokovnim vodstvom nov rod mladih smučarjev skakalcev, ki bodo čez nekaj let lahko uspešno zamenjali sedanjo generacijo. 20. februarja bodo člani ŠD Adergas organizirali na prenovljeni 35-metrski skakalnici tekmovanje za pokal Smučarske zveze Slovenije, kandidirajo pa tudi za republiško prvenstvo starejših pionirjev, ki naj bi bilo v Adergasu 30. januarja prihodnje leto. Organizirali bodo tudi tekmovanje za pokal Adergasa. J. Kuhar Pušnik tretji Z rallvjem »1000 km Beograda« se je končalo letošnje državno prvenstvo v rallvju. Naslovi prvakov so bili znani že pred tem rally-jem, zato udeležba ni bila najboljša. Organizatorji so progo precej skrajšali, vendar je kljub temu nekaj favoritov odstopilo. Nainesrečnejši udeleženec je bil Aleš Pušnik (AMD Škofja Loka), ki je bil na vseh hitrostnih preizkušnjah najhitrejši, malo pred ciljem v Beogradu pa je zašel in zasedel samo tretje mesto. Zaradi te napake pa je Pušnik ob naslov obsolutnega naslova prvaka v rallvju, ki ga je osvojil Vidic. V razredu do 1150 ccm (skupina 1) je bil njegov klubski kolega Milavec tretji. Rezultati: do 785 ccm: 1. Tomič (Akademac); do 1150 ccm (skupina 1): 1. Vidic (SI. avto), 3. Milavec (Šk. Loka), 5. Šuster (SI. avto); do 1150 ccm (skupina 2): 1. Arsič (Akademac); do 1300 ccm: 1. Peračkovič (Reka); nad 1300 ccm: 1. Podboj (Akademac), 2. Holnthaner (Maribor), 3. Pušnik (Šk. Loka); skupna uvrstitev: 1. Vidic (SI. avto); vrstni red ekip: 1. Akademac, 2. Crvena zvezda, 3. Slovenija avto, 4. Mladeno-vac, 5. Škofja Loka. -fp Jeseničani že prvaki V devetem kolu hokejskega prvenstva Jugoslavije je prišlo do velikega presenečenja. Okrepljeni zagrebški Medveščak je na domačem ledu premagal lanskega prvaka Olimpijo. S to zmago pa je Medveščak še največ pomagal Jeseničanom, ki so praktično že novi prvaki, saj imajo sedaj šest točk prednosti pred drugouvr-ščeno Olimpijo. V drugem srečanju je Kranjska gora premagala Partizana. KRANJSKA GORA: PARTIZAN 8:3(1:1,3:0,4:2) Kranjska gora: Pretnar, Češnjak, Jug, Mavčec, Šuvak, Ščap, D. Horvat, Šivic, Berlisk, Razinger, Kern, Šlibar, Terseglav, Medja, Golja, Lah, Kunšič, M. Horvat, Fartek. Partizan: Šemsedinovič, Petrovič, M ihajlovski, Obradovič, Korenič, Perovič, Milanovič, Ilič, Krstič, Bertuš, Kuludžič. Strelci za Kranjsko goro: D. Horvat 3, Ščap in Šuvak 2, Kern 1. Igralci Kranjske gore so proti pričakovanju s težavo premagali borbene igralce beograjskega Partizana. Domačini so goste podcenjevali, kar pa se jim je maščevalo, tako da se je prva tretjina končala brez zmagovalca. V nadaljevanju so domačini le uredili svoje vrste in zasluženo zmagali. MEDVEŠČAK: OLIMPU A 3:0(1:0,2:0,0:0) Zagrebški Medveščak je tudi letos dokončno odločil, kdo bp novi državni prvak. Okrepljen z Jeseničanom Felcem in Ivom Janom je premagal Olimpijo s 3:0. Ljubljančani so bili sicer v celoti gledano boljši nasprotnik, vendar so bili pred domačim vratarjem izredno nespretni. Lestvica: Jesenice 8 Olimpija 9 Medveščak Kr. gora Partizan 9 5 0 4 58:39 10 9 3 0 6 35:56 6 9 0 0 9 15:102 0 0 0 90:18 0 3 43:29 1. šahovski turnir pionirjev ob dnevu republike V počastitev dneva republike je 27. novembra osnovna šola Simona Jenka organizirala šahovski turnir pionirjev občine Kranj. Nastopili so v štirih jakostnih skupinah. Najštevil-neje so se turnirja udeležili starejši pionirji, kjer je prepričljivo zmagal Rado Bumbar (OŠ S. Žagar) z 9 točkami. Sledila sta Mrak z 8 točkami in Božič s 6,5 točke, oba OŠ S.Jenko. Med starejšimi pionirkami je zmagala Rozmanova s 7,5 točke (OŠ S. Mlakar) pred Šaja-tovičevo (OŠ S. Jenko) in Ajdnikovo (OŠ S. Mlakar) s po 7 točk. Pri mlajših pionirjih je prepričljivo zmagasl Zupan z 9 točkami (OŠ J.B.Tito) pred Ajdni-kom 7,5 (OŠ S.Mlakar) in Plevelom 6,5 (OŠ D. Jenko). Pri mlajših pionirkah pa so najvišja mesta zasedle učenke OŠ Stanka Mlakarja: 1. Zmrz-likarjeva 6, 2. Rupnikova 5, 3. Zupanova 4. Prvi trije v vsaki skupini so dobili diplome, zmagovalci skupin pa še knjižne nagrade. L. Mazi Brzoturnir v Lescah in na Kokrici ŠD Lesce in ŠD Radovljica sta v počastitev dneva republike 29. novembra organizirala odprt nagradni šahovski brzoturnir občine Radovljica. Turnirja se je udeležilo 40 šahi-stov in 2 šahist ki, ki so igrali v treh polfinalnih skupinah. V finalni skupini je igralo 12 igralcev. Zmagal je gost iz Kranja Leon Mazi z 9 točkami pred Rakovcem 8 točk, 3. je bil domačin Deželak 8 točk, sledijo Mencinger in Poljanšek 7, Kaše 6 itd. V drugi skupini je zmagala Simona Borštar 7, Romih 6,5 točke itd., v tretji skupini pa je zmagal Erzar. Na Kokrici je bil ob dnevu republike organiziran nagradni brzoturnir, na katerem je nastopilo 31 igralcev, od tega dve ženski. V finalno skupino se je uvrstilo 12 igralcev, med katerimi je zmagal Deželak z 9,5 točke, pred Ma-zijem 9 in Vojičičem 7,5. V drugi skupini je zmagal Malek pred Djordjevičem in Novakom. Vsi trije so zbrali po 4,5 točke. V tretji skupini sta prvo mesto delila Meglic in Piskar s 6 točkami, Pogačar 5 in najbolje uvrščena ženska Kirnova 4,5 točke itd. L. M. 30-letnica nogometnih sodnikov na Gorenjskem Pred dnevi so gorenjski nogometni sodniki, ki so združeni v temeljni zvezi nogometnih sodnikov Gorenjske, proslavili 30-letnico obstoja sodniške organizacije na Gorenjskem. Prve korake so napravili Ceh in Berlisk z Jesenic ter Kraljic, Novak, Šegula in Cadež iz Kranja ter Grošelj iz Škofje Loke. Omenjeni sodniki so osnovali pred 30 leti odbor nogometnih sodnikov pri poverjeništvu za nogomet pri okrožnem flzkulturnem odboru Gorenjske. Delo v prvih letih je bilo težko, kljub vsemu pa je organizacija iz leta v l«to številčno rasla in kvalitetno rapredovala. Tako je sedaj na Gorenjskem 12 republiških sodnikov, 43 stalnih podzveznih, 27 pripravnikov; 3 zvezni, 6 republiških in 3 podzvezni inštruktorji. Od pionirjev gorenjskih nogometnih sodnikov pa je edini aktiven le še Pavel Novak, ki je prejel zlato plaketo in značko zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije. J. J. Tudi v skupini B so odigrali deveto kolo. Kranjski Triglav je spet izgubil, tokrat z Celjem. V drugem srečanju pa je Slavija premagala Mladost s 6:2. CELJE : TRIGLAV 8:5 (2:3,3:1,3:1) Igralci Triglava so v prvi tretjini presenetili favorizirane Celjane in povedli s 3:2. V drugi tretjini so domačini povedli, vendar je Triglav na začetku zadnje tretjine izenačil. Potem pa so gostom iz Kranja, ki edini nimajo lastnega drsališča, pošle moči in domačini so dosegli se tri gole. Lestvica: Slavija Tivoli Celje Triglav Mladost 0 0 65:1B 47:1» 41:23 23:53. 12:65 Pari prihodnjega kola: SKUPINA A: Medveščak — Partizan, Jesenice — Kr. gora; skupina B: Triglav — Slavija, Tivoli — Mladost. -fp Uspešen trening Lipica — V tukajšnjem zimskem bazenu je bil prvi skupni trening 30 najboljših slovenskih plavalcev. Le-ti so pokazali, da po klubih niso zanemarili treningov, saj so vsi na priprave prišli že dobro podkovani. To je pokazal tudi miting na koncu prvih tridnevnih priprav. Rezultati - moški: 800 m kravi: 1. B. Pe-trič (Triglav) 8:42,1; 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 2:25,8; ženske: 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:50,1, 2. Stemberger 2:56,0, 3. Bradaška (obe Triglav) 3:06,5. -dh Tečaji plavanja . za odrasle Še ni dolgo tega, ko so bili zaključeni prvi tečaji plavanja za odrasle. V 15 skupinah je obiskovalo le te 150 tečajnikov, od katerih se je večina naučila plavati. Posamezniki so že letos nastopili na sindikalnem prvenstvu. Zimski čas je primernejši za tovrstne organizirane tečaje, še posebej, če so dani vsi pogoji za redno vadbo. Odbor za rekreacijo pri Telesno-kulturni skupnosti Kranj tudi za letošnje zimsko obdobje razpisuje tečaj plavanja za odrasle neplavalce. Občani Kranja in okolice, ki želijo obiskovati omenjene tečaje, se lahko prijavijo po telefonu št. 21176 pri Lampretu Marjanu. Vpisnina je 200din. čm Nastop štafet Odbor za rekreacijo pri Telesnokulturni skupnosti Kranj razpisuje ekipno štafetno prvenstvo v plavanju za moške in ženske kategorije. Srečanja štafet bodo v Kranju v zimskem bazenu za moške 12. dec. s pričetkom ob 10. uri ter istega dne za ženske štafete s pričetkom ob 11. uri. Vsak član v štafeti lahko plava poljubni slog, ki ga lahko med plavanjem menja. Štafeto sestavlja 15 moških, ki plavajo po 25 m, žensko štafeto pa sestavlja 10 plavalk, ki prav tako plavajo 25 m. Prvouvrščena štafeta tako pri moških kot tudi pri ženskah bo prejela pokal, drugo in tretjeuvrščene ekipe pa bodo prejele diplome. Nastop štafet v plavanju je postalo že tradicionalno. Letos bo to že tretja prireditev. Zato pričakujejo, da bo število 192 udeležencev iz preteklega leta preseženo. K nastopu štafet vabijo krajevne skupnosti, delovne organizacije in šole, rok za prijavo je do 10. decembra. Prijave pošljite na naslov TKS C. Staneta Žagarja 27. Kranj, lahko pa ekipe prijavite tudi po telefonu na št. 21177 ali 21176. čm Šahovske novice iz Radovljice Na prvenstvu občine Radovljica v šahu za leto 1976 nastopa 30 šahistov, in sicer 16 članov ŠD Lesce in 14 članov ŠD Radovljica. Igrajo U kol po švicarskem sistemu — jugoslovanska krožna varianta. Do sedaj je odigrano 8 kol. Vodi Matjašič s 7 točkami pred Malijem in Roblekom 6,5 točke ter Harinskim in Kelihom 5,5 točke itd. Odbor za pionirski šah pri Šahovski zvezi Gorenjske je prevzel akcijo za razvoj pionirskega šaha na Gorenjskem. Po anketi, ki je izvedena v osnovnih šolah na Gorenjskem, ima šahovske krožke 20 šol, v katere je vključenih 550 pionirjev. V formiranju je še 7 šahovskih krožkov, ki bodo zajeli še okrog 150 pionirjev. S šolami je dogovorjeno, da se razmnoži publikacija PRVE POTEZE kot osnovna literatura in organizacija seminarja za šahovske mentorje. V Glasu bodo začeli izhajati članki dr. Srdjana Bavdka, ki jih bo le-ta pripravil po publikaciji PRVE POTEZE kot manj zahtevno obliko za osnovni pouk šaha. V. P. Prvenstvo Medvod Na kegljišču Hidro v Medvodah teče med-klubsko prvenstvo, na katerem sodeluje U moških in ženska ekipa Jana v disciplini 6x100 lučajev. Po šestih kolih so nepremagane še ekipe Gradles, Istra-benz in Hidro, med katerimi lahko iščemo končnega zmagovalca. Med posamezniki je vodstvo prevzel Vernik (Istra-benz), ki je v šestih nastopih podrl 2997 kegljev, pred Križajem in Kerničem. Presenečajo zelo dobri rezultati kegljavk, med katerimi je najboljša Petačeva. -fr Blaž Lonev Blaža Loneva, 29-letnega nogometaša nogometnega kluba LTH iz Škofje Loke ni več. Tragično je preminil v prometni nesreči v bližini Murske Sobote. Blaž Lonev je bil rojen pred devetindvajsetimi leti v Rajčanih pri Kočanih v SR Makedoniji. Petnajst let mu je bilo, ko je prišel v Škofjo Loko. Tu se je v Gradinu izučil za tesarja in bil A< leta 1971 tudi zaposlen v tej delovni organizaciji. Takrat pa se je preselil v tovarno Jelovica. Takoj po prihodu v mesto pod Lub-nik je nadaljeval tudi s športnim udej-stvovanjem. Vključil se je v domač nogometni klub. Kar deset let je igral za moštvo LTH. V tem času je odigral za barve Škofjeločanov prek 600 tekem. Bil je izredno prizadeven. Svoje znanje pa je rad posredoval tudi mlademu naraščaju. Mlade fante je predvsem pozival, da redno hodijo na treninge, da so disciplinirani, skratka, da si pridobijo vrline, ki jih mora imeti pravi športnik. In Blaž Lonev je take vrline imel. V vseh desetih letih ni bil izključen niti na eni tekmi, na treninge pa se je zadnja dva meseca vozil celo iz sosednje Italije, kjer je pomagal pri obnovi porušenih vasi na potresnem področju. Od tragično preminulega Blaža Loneva so se mnogi prijatelji nogometa iz Škofje Loke, mnogi prijatelji in znanci, vsi tisti, ki so ga desetletje spodbujali na nogometnih igriščih in spremljali njegov razvoj, poslovili včeraj popoldne na škofjeloškem pokopališču, -jg J Plavanje Dobri triglavani Kranj — Mladi plavalci Ljubljane, Raven in Kranja so nastopili na mednarodnem mitingu v Gradcu. V ekipni uvrstitvi so bili triglavani,. J v ženski in tretji v moški konkurenci. Med posamezniki je bil Darjan Petrič dvakrat drugi, Praprotnikova je postavila na 100 m delfin nov rekord SFRJ za mlajše pionirke B, Dvoršakova je bila prva na 100 m prsno, medtem ko jt moška štafeta na 4 x 50 m kravi izboljšala republiški, ženska pa državni rekord za mlajše pionirje A. Najboljše uvrstitve triglavanov: 100 m kravi: 2. D. Petrič 1:06,2, 100 m delfin: 2. D. Petrič 1:14,0, štafeta 4 X 50 m kravi: 3. Triglav 2:07,2 (rekord SRS za ml. pionirje A); ženske: 100 m kravi: 6. Kolman 1:12,6, 100 m prsno: 1. Dvoršak 1:24,6, 100 m hrbtno: 6. Bradaška 1:21,6, 100 m delfin: 4. Praprotnik 1:20,9 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 4 X50m kravi: 1. Triglav 2:12,2 (rekord SFRJ za ml. pionirke A). -dh X. zimske športne igre ObSS Kranj februarja na Jezerskem Organizacijski odbor X. jubilejnih zimskih športnih iger že več kot mesec dni pripravlja priljubljeno tekmovanje starih in mladih smučarjev, članov sindikata, ki bo tokrat popestreno še z moškimi in ženskimi teki ter s tekmovanjem v sankanju. Tudi Jezerjani so se letos resneje lotili dela in so že začeli pripravljati proge za veleslalom, vtem ko bo sankaška proga pripravljena takoj, ko se konča spravljanje podrtega lesa iz gozdov nad Jezerskem. Vse člane sindikata, ki se zanimajo za to tekmovanje, še posebej opozarjamo na pra.^t» tekmovanja, ki jih je organizacijski odbor že sprejel, bodo pa razposlane takoj po novem letu. Udeleženci vseh desetih zimskih športnih iger bodo prejeli lično izdelane plakete, zmagovalci pokale in nagrade. Pa ne samo zmagovalci, tudi zadnji in predzadnji v svoji kategoriji naj bi dobili ustrezno »presenečenje«. Sicer pa bomo o pripravah, kraju, času in pogojih za udeležbo na tekmovanju poročali sproti. I. S. Smučanje Stenmark že zmaguje Livigno — Z veliko in kakovostno mednarodno tekmo v slalomu in veleslalor-v so začeli alpski smučarji. V obeh konku-rencah »starih alpskih mačkov« je svoj zmagoviti pohod začel lanski zmagovalec svetovnega pokala Šved Stenmark. Tako kot v slalomu je tudi v veleslalomu obračunal z vso svetovno elito. Od naših se je v veleslalomu najbolje uvrstil Bojan Križaj, ki je bil solidni enajsti, medtem ko je bil v slalomu zaradi napake v prvi vožnji ob uvrstitev. Rezultati veleslaloma: 1. Stenmark (Švedska) 2:38,20, 2. Gros (Italija) 2:38,96, 3. H. Hemmi (Švica) 2:40,63, 11. Križaj (Jugoslavija) 2:43,44. KRIŽAJ DISKVALIFICIRAN Montenevre — Na ledenem in težkem slalomu, na katerem so nastopili skoraj vsi najboljši, je v obeh vožnjah najboljši čas dosegel Bojan Križaj. Vendar mu je sodnik ob vraticah, bil je menda vojak, odv-"'.4 zmago, češ da je nepravilno vzel vratca, tis besedah štirih trenerjev, ki so bili ob spornih vratih, Križaj ni napravil napake, vendar je delegat tekme Italijan Benito Feromato le verjel sodniku ob spornih vrateih. Tako so torej Križaju odvzeli lepo zmago, ki bi mu izboljšala FIS točke. Med Jugoslovani pa se je Ločan Boris Strel uvrstil na 20. mesto. Rezultati: 1. Hechenberger (Avstrija) 90,55, 2. Strand (Švedska) 90,65, 3. Nar----stad (Norveška) 91,58, 20. Strel (Jugosid-vija) 94,66. dh mm Nova hladna valjarna Si t Hi * *' # > jo? Ko je delavec Marjan Kramar prerezal vrvico in tako odprl novo valjamo, so začeli obratovati tudi najmodernejši stroji valjarne. Nadaljevanje s 1. strani temveč je tudi dokaz naše pravilne odločitve in usmeritve, da si gradimo svojo čvrsto prihodnost na temeljih gospodarske razvitosti. Valjarna je dpkaz, da je odločitev jugoslovanske partije o samoupravni poti graditve socializma zavestna in pravilna in izhaja iz njene politike že pred vojno, med vojno in neposredno po njej. Vsi gospodarski objekti, ki so že zgrajeni ali pa so še v gradnji ter tudi nova hladna valjarna, ponovno zanikajo vsa tista jalova prizadevanja nekaterih, ki so si želeli Slovenijo kot le turistično deželo. Pot h gospodarskemu napredku je začrtana, temelji na združevanju dela in sredstev vseh jugoslovanskih narodov, ki tako ponovno izpričujejo, Peko postal večji in močnejši Nadaljevanje s I. strani Skupna vrednost investicije dosega 65.490.000 dinarjev. Številni gostje so se udeležili petkove otvoritve nove tovarne in podpisa samoupravnega sporazuma. Razen najvišjih predstavnikov Ludbre-ga, Varaždina, Tržiča in organizacij, ki so sodelovale in pomagale pri gradnji nove tovarne, sta prišla v Ludbreg tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SRS inž. Andrej Marine in predsednik izvršnega sve- te dni po svetu NEMIRNO LETO IN ZEMLJA Po najnovej&ifT potresih, ki so prizadeli Turčijo in Cile, se tragična bilanca letošnjih potresov povečuje še za nekaj tisoč žrtev. Letošnje leto tako zavzema posebno mesto v zgodovini seizmičnih katastrof. Prvi potres letos je bil 4. februarja v Gvatemali in je zahteval veliko žrtev in povzročil ogromno materialno škodo. To je bil prvi potres v tej državi po letu 1902. V štirih mesecih se je zvrstilo 1834 sunkov, ki so zahtevali 22.800 žrtev, okoli 77.000 ljudi je bilo ranjenih, nad milijon ljudi pa je ostalo brez strehe. 8. maja je potres povzročil razdejanje v severovzhodni Italiji in pri nas v Posočju. Mrtvih je bilo 978 prebivalcev, 1783 pa je bilo ranjenih. Hrez strehe je ostalo 64.500 ljudi. 17. maja je potres v azijskem delu SZ, okoli 400 km od Taškenta, dosegel moč 7. stopnje po Kichterju. Nekaj sto ljudi je bilo mrtvih, okoli 10.000 pa ranjenih. Hkrati so zabeležili premike tal v Peruju, Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji, na Japonskem in v Italiji. Potres v okrožju Džajapura v Novi Gvineji je 26. junija zahteval okoli 6.000 smrtnih žrtev. 14. junija pa je bil potres na indonezijskem otoku Baliju. Zahteval je 559 smrtnih žrtev, 850 ljudi pa je bilo ranjenih, okoli milijon ljudi pa je bilo brez strehe. 28. junija je najhujša katastrofa v seriji letošnjih potresov zajela LR Kitajsko. Potres je dosegel 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici. V mestu Tangšanu na severovzhodu dežele je bilo okrog KH).O(K) mrtvih in skoraj milijon ranjenih. Uradnih podatkov o gmotni škodi ni. Od 16. do 23. avgusta je bilo več zaporednih močnih potresov v kitajski provinci Suan in'na filipinskem otoku Mindano. Življenje je izgubilo okoli 4(KK) ljudi, več kot 175.000 pa jih je ostalo brez strehe. 29. oktobra so premiki tal v Indoneziji dosegli 6,5 stopnje po Richterju. Bilo je 133 mrtvih, domove pa je izgubilo več kot 15.000 ljudi. 7. novembra je bil potres v Iranu. Dosegel je moč 7. stopnje po Richterju, 17 ljudi je izgubilo življenje, 4(K) pa se jih je ranilo. Isti dan je bil potres tudi na Filipinih. 15. novembra je potres zamajal glavno mesto Kitajske. Epicenter je bil v Tangšanu, blizu 150 km od prestolnice. Podatkov o žrtvah in gmotni škodi ni. 24. novembra je katastrofalni potres prizadel okrožje Van v vzhodni Turčiji. Porušil je štiri mesta in 130 vasi in pustil za sabo najmanj 6(XM) mrtvih. Več deset tisoč ljudi pa je brezdomcev, O tresenju pa v teh dneh poroča I" tUCli iz drugih koncev sveta. 29. novembra okoli 19. in 50 minut po lokalnem času je močan potres prizadel severni del (",'ila. Ker je to področje pretežno nenaseljeno, pričakujejo, da žrtev ni. Tudi o gmotni škodi še ni podatkov. SMRT NA TEKIH IN V ZRAKU 29. novembra se je na progi Bombaša—Nairobi v Afriki pripetila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo več sto potnikov. Brzi vlak se je namreč zrušil v reko. Sklepajo da se je nesreča zgodila zato, ker je voda močno poškodovala progo. Isti dan se je neposredno po vzletu z moskovskega letališča Šeremetejevo zrušilo letalo sovjetskega Aerflota tu-poljev 104. Letalo je vzletelo proti Leni-poljev 104. Letalo je vzletelo proti Leningradu, v njem pa naj bi umrlo 70 ljudi. Poročajo, da so bili vsi razen, enega sovjetski državljani, sovjetski državljani. TUDI VREME NI PRIZANAŠALO Ob vseh teh naravnih in drugih nesrečah pa je v teh dneh nagajalo tudi vreme. Zaradi močnega deževja v južnih indijskih državah je izgubilo življenje več deset, brez strehe pa je ostalo na tisoče ljudi. Voda jt zahtevala več kot 20 žrtev tudi na centralni Javi, okrog 10.000 ljudi pa je ostalo brez domov. • t Deževje injpočan veter nista prizanesla niti Sredozemlju in Bližnjemu vzhodu Tako sta v soboto pretrgala vse zveze izraelske luke Haife z ostalimi predeli dežele. Močan veter je pihal tudi v Grčiji in Severni Afriki. ta sabora SRH dr. Jakob Sirotkovič. Inž. Andrej Marine je med drugim dejal, da je nova tovarna plod sodelovanja med dvema delovnima kolektivoma iz različnih republik in rezultat dobrega medrepubliškega sodelovanja. To zagotavlja lepšo prihodnost Peku, Budučnosti in Ludbregu, ki temelji na tehnološkem napredku, kar je še posebno pomembno za predelovalno industrijo. Veliko izdelkov gre v izvoz, in to je velik prispevek k odpravljanju plačilnega deficita v blagovni menjavi s tujino. Zgled Peka in Budučnosti mora dobiti še več posnemalcev! Dr. Jakov Sirotkovič pa je poudaril, da je petkov ludbreški dogodek najlepše darilo republiki za praznik in proslavitev sprejema zakona o združenem delu. Le združevanje dela in sredstev lahko prispeva k razreševanju skupnih problemov. Govorniki, direktor Budučnosti inž. Franjo Repič, glavni direktor Peka Janez Bedina in predsednik izvršnega sveta občine Ludbreg Dragutin Novak so poudarjali, da delo še ni končano. Izvozne količine obutve se bodo povečevale, razen tega pa bo trdnejša povezava z dobavitelji surovin kot so Konus iz Slovenskih Konjic, Tovarna kož iz Zadra, Industrija usnja iz Vrhnike itd. Z novo tovarno v Ludbregu je postal tržiški Peko večji in močnejši. 3800 zaposlenih ima. Le-ti bodo letos naredili 2,400.000 parov obutve, 6,000.000 podplatov iz gume in poli-uretana in prodali več kot 3. milijone parov obutve, od katerih jih bo šlo 60 odstotkov v vrednosti 12,500.000 dolarjev v izvoz.' Dohodek na zaposlenega znaša 98.000 dinarjev, kar dosega le redka delovna organizacija pri nas, dohodek na prodajalca pa 1,140.000 dinarjev! Otvoritev nove tovarne je bila združena tudi z razstavo ludbreških slikarjev-amaterjev. Domačinom in gostom so se predstavili Franjo Ben-delja, Zvonimir Ciboci, Slavko Hru-pec, Zvonko Jantol, Josip Kancijan, Zlatko Kapusta, Branko Klekar, Anica Kovačič, Zvonko Krancelbin-der, Ivan Štefanek, Miroslav Vargo-vič in Marijana Vincentič. Kot gosta pa sta sodelovala akademski slikar Kamilo Legat in akademski kipar Cene Ribnikar iz Tržiča. Jože Košnjek Valjarna v številkah Pokrita površina valjarne meri 40.000 kvadratnih metrov, fasade 10.000 kvadratnih metrov, steklene površine 7.400 kvadratnih metrov in asfaltne površine 21.000 kvadratnih metrov. Izkopati so morali 250.000 kubičnih metrov zemlje, vgraditi 65.000 kvadratnih metrov opažev, 35.000 kubičnih metrov betona, 2.100 ton armatur, položili 16.000 metrov je-| klenih cevi za kable, 5.100 ton jeklenih konstrukcij, 46.000 metrov cevi, 325.000 metrov kablov. V valjarni je 600 motorjev, 13 trafo postaj, uvozne opreme pa je za 4.500 ton. Dokončna vrednost uvozne opreme s transportom I znaša 30,2 milijona dolarjev, pri-I spevek za energetiko 49 milijonov I dinarjev. Valjamo je postavljalo 510 delavcev, bilo je 21 tujih dobaviteljev in domačih 90. Vso uvozno opremo Je dobavil General Electric Co. iz ZDA, montažo pa opravil Rade Končar in drugi. Dobavitelji so bili še: Waterbury Farrel, Production Machinerv C o., Ruthner ter številna naša podjetja, ki so sodelovala bodisi pri montaži in izvedbi. Zaradi smotrne povezave z Železarno je bilo treba tudi prestaviti magistralno cesto, zgraditi nov vhod in železniški podvoz, regulirati potoka, montirati kotel za toplo vodo in opraviti še več drugih investicijskih del. Valjarna je veljala 1.753 milijonov dinarjev. Modni salon — Kavčič Marija, Tomšičeva 15. Kranj Hitro — najkasneje v enem tednu izdelujemo po meri ženske hlače in krila Izdelujemo tudi ženske plašče, kostime in obleke po meri Cene solidne. Odprto vsak dan od 14. do 18. ure. sobota zaprto. Novembra je bil v Beogradu tradicionalni sejem pohištva. Najvišje priznanje Zlati ključ, ki ga podeljuje Velika akcija časopisa GLAS in pismonoš Gorenjske 504 novi naročniki Da so se naši pismonoši to pot za GLAS zares potrudili (in se še trudijo!) priča številka v naslovu: v slabih treh tednih, kar teče akcija, BO zbrali že 504 nove naročnike! Kot najboljši pismonoša Se vedno vodi Jože Smodila iz Kranja S 37 novimi naročniki, drugi je Avgust Novak iz Radovljice s 25, tretji pa Franci Klančnik iz Preddvora s 23 novimi naročniki. Četrto mesto si delita Franc Štagar iz Gozd-Martuljka .in Jože Traven iz Kranja Z 19 novimi naročniki, peto pa Franc Pivk iz Škofje Loke in Voin Zujič z Bleda z 18 naročniki. Po poštah se pa ti 504 novi naročniki razvrstijo takole: Begunje 13, Zg. Besnica 3, Bled 32, Boh. Bistrica 11, Sr. vas v Bohinju 3, Brezje 4, Duplje 6, Golnik 7, Gorenja vas 2, Zg. Gorje 7, Gozd-Martuljek 19, Jesenice 24, Kranj 97, Kranjska gora 8, Križe 3, Mojstrana 12, Naklo 8, Podnart 7, Preddvor 32, Radovljica 45, Rateče-Planiea 3, Seka 10, Sovodenj 3, Boh. jezero 4, Škofja Loka 50, Tržič 46, Zabnica 26, Železniki 7, Ziri 8, Žirovnica 4. Akcija bo tekla še, do srede meseca in upamo, da bomo tudi prihodnji petek v tem naslovu lahko zapisali razveseljivo številko. Kolektiv CP GLAS kako tesna je vez med njimi. In ta vez je čvrsta tudi tedaj, kadar gre za reševanje manjšinskih vprašanj, kajti kratenje pravic Slovencem na Koroškem ni le vprašanje slovenskega naroda, temveč tudi vprašanje vseh jugoslovanskih narodov, ki so odločeni braniti pravice slovenske manjšine. In prav tako se za reševanj« pravic manjšine v Bolgariji ne bo zavzemala le Makedonija, temveč vsa Jugoslavija. Po kulturnem programu združenih pevskih zborov jeseniške in radovljiške občine, solista Jaka JeraŠa je delavec Marjan Kramar odpd najsodobneje opremljeno hladno valjamo, ki so si jo ogledali vabljeni gosti in udeleženci proslave. ZAHVALA ZA USPEŠNO GRADNJO Še pred uradno otvoritvijo pa Je bila na železarskih Jesenicah slavnostna seja delavskega sveta Železarne, na kateri je direktor mag. Pe" ter Kune spregovoril o gospodarskem pomenu valjarne, podelili pa so tudi priznanja posameznikom jf delovnim organizacijam, ki so pomagali pri gradnji. Ob tej priložnosti s° železarji slavili še 25-letnico ustanovitve glasila Zelezar kot naslednika predvojnega naprednega delavskega glasila Kovinar. Najzvestejšim sodelavcem Zelezarja so podelili spomin' ske značke z diplomami. Glasilo Zelezar je opravilo in še vedno opravlja svoje poslanstvo, saj s svojim vsebinsko tehtnim tedenskim oblikovanjem posreduje vse informacije, ki so potrebne za samoupravno odločanje in dogovarjanje železarjev. Jeseniški železarji in z njim' vsi, ki so združili delo in sredstva za novo hladno valjamo na Jesenicah, so ob letošnjem dnevu republike bili lahko upravičeno ponosni na veliko delovno zrna' go, ki ni pomembna le za gorenj' sko gospodarstvo. Tako, kot je dejal direktor Peter Kune: »Hladna valjarna torej ne samo zarad1 visoke investicijske vsote, po kateri se uvršča med največje o|£ jekte v Jugoslaviji, temveč tud* zaradi doseženih učinkov, še bolj pa zaradi pričakovanih, prerašča okvir Železarne same.« D. S. Crngrob pri Škofji Loki — Končno se tudi proti čudovitemu kulturno zgodovinskemu spomeniku, proti znameniti cerkvi v Crngrobu vije lepa asfaltna cesta. Pred dnevi so namreč delavci Cestnega podjetja iz Kranja položili asfalt na poldrug kilometer dolgem cestnem odseku, ki pelje iz Dorfarij proti vasi. Vsa dela veljajo prek 900.000 din. Denar so prispevali škofjeloška občinska skupščina, krajevni skupnosti Sv. Duh in Škofja Loka, nekatere delovne organizacije, levji delež denarja pa so primaknili tudi posamezniki s tega področja. Tudi nekateri prebivalci s področja Sv. Duha, Žabnice, Bitnja in Šutne so se pridružili akciji. Prebivalci Dorfarij, ki so prej skozi vas že imeli asfalt, in Crngroba pa so seveda opravili večje število prostovoljnih delovnih ur. Še posebno veliko delo pa so pri obnovi ceste imeli pripadniki JLA. Njihovo opravljeno delo je v denarju vredno približno 400.000 din. Tudi z lastniki zemljišč ob cesti, le-teh pa je kar 23, ni bilo težav. Zataknilo se je le pri enem od njih, a je bil tudi ta problem kmalu rešen. Spomladi nameravajo domačini na cestišče položiti še drobni asfalt. Seveda pa bo za to potrebno zbrati še nekaj denarja. Svečane otvoritve prenovljene ceste, kije bila v soboto, 27. novembra, so se udeležili mnogi gostje. Vse prisotne je pozdravil predsednik gradbenega odbora Pavle Gantar, cesto pa je svečano odprl komandant kranjske garnizije Momčilo Marjanac. Gostje so si v spremstvu domačinov nato ogledali celotno cestno traso. (- J. Govekar) — Foto: F. Perdan Zlati ključ za program manta posebna žirija sejma, je prejel program manta, ki so ga izdelali v Slovenijalesovi tovarni pohištva v Kopru. Nagrajeno pohištvo je bilo izdelano po zamisli inženirjev arhitekture Bibe Bertok iz Kranja in Marjana Gašperšiča iz Krope. Program manta je poleg Zlatega ključa prejel tudi priznanje revije Naš dom in dobil naziv Jugoslovansko pohištvo. Biba Bartok je za svoje zamisli prejela že več priznanj. Med drugimi je bil program artus, ki so ga po njeni zamisli izdelali v Alplesu, tudi nagrajen z Zlatim ključem. Več priznanj je prejela tudi za programe predsobnega pohištva. -lb Javna tribuna Radovljica — Pod naslovom V mladini je prihodnost bo jutri, 4. decembra, ob 17. uri v kulturnem domu v Kamni gorici javna tribuna. Na tribuni se bodo pogovarjali o idejnopolitičnem usposabljanju mladih. Sicer pa tribuno organizirajo v okviru dnevov mladine v radovljiški občini in se je bosta udeležila tudi po dva delegata iz vsake osnovne organizacije v občini. A. Z. »Kaj pa ti misliš, neresnež, o »uranski« cesti skozi Škofj0 Loko,« me zbada občan, ne vem, če neposredno prizadet ali ne. Praviloma o tako pomembnih stvareh ne razpravljam, nit1 resno in niti neresno in tudi nič kaj me ne mika, da bi me še zaradi »uranske« ceste napada}1 tako ali drugače. Naj novinarje, ki jim je koža že kot podplat! Da pa ne boste mislili, da sem boje-ček, vam lahko postrežem z osebnim mnenjem, ki pa je jasno te moja in čisto moja zasebna stvar- Prvič: verjamem v strokovne utemeljitve; drugič: četudi bi fe včasih zjokal nas nesramnim odstranjevanjem in blatenjem kulturne in naravne zapuščine, obenem z vsem svojim bistvom stremim po napredku; tretjič-mnenja posredno ali neposredno prizadetih lastnih interesov bi dosledno preslišal, pa naj bodo zavita v še tako mikavno bleščeči celofan. Je že tako, da izhajam iz okolja, ki je bilo že neštetokrat pred takšnimi odločitvami, da ne boste mislili, da maham kar tako. Zamerili ali ne, mi je prav vseeno: sem za gospodarski napredek in tudi sam ne želir^> da postanemo le dežela kelnerjeV in sobaric. Spotakljive jeseniške obvoznice ni več, sreča vseh sreč, tua* pogostih prometnih nesreč na njej ne več, odprli so magistralno cesto. Občani so bili precej razo-čarani, ker na nekaterih koncih ni tako široka, kot je bilo pričakovati, a jaz pravim, bolje takšna kot nikakršna. Dela seveda Še niso zaključena, to in ono se bo moralo še vedno opraviti — a mižim na dve očesi, kajti cesta vendarle je odprta in s tem Je rešen bistveni prometni zamašek gorenjske magistrale. Zato, proč s trudnimi mislimi o širini. Se da potrpeti, če se obenem pomisli na to, da bi se prav lahko uresničila tista moja natolcevanja, da bo gotova šele prihodnjo jesen.