Leto XXXV,—Številka 33	18. avgusta 1983 cena 5.—šil. (7 din)
poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
75-letnica SPD „Trta“
stran 3
Šmihelčani na Kališah
stran 3
SAK: prva igra — prvi poraz
stran 6
Selani: po dveh tekmah na 1. mestu
stran 6
I
VVagner: Knafl
Očitno postaja deželni glavar VVagner že tako nervozen, da ne ve več, po kom naj bi še udrihal: drugače si ne moremo razlagati njegovih agresivnih napadov na dvornega svetnika dr. Inzka zaradi nekega članka, ki ga je le-ta napisal za katoliški tednik „Prasent“ in v katerem ugotavlja, da vlada na Koroškem emocionalno manjšinsko-politično vzdušje. VVagner ozna-H čuje to Inzkovo trditev kot „an Rufmord grenzend“ ter domneva, da je Inzko napisal ta članek morda zato, ker pri zasedbi ff vodilnih mest na področju dvo-^ jezičnega šolstva niso bile upoštevane njegove predstave.

V tej zvezi je zanimiva reakcija Knafla, ki VVagnerja sorazmerno ostro kritizira. Vrhu tega Knafl izraža upanje, da bo Inzko postal vodja manjšinskošolske-ga oddelka. S tem se v tem vprašanju očitno pridružuje stališču obeh slovenskih organizacij. Kljub tej Knaflovi kritiki na račun VVagnerja pa moramo ostati trezni: ČVP je namreč §j skupno s socialisti podprla h ga šol- h
I
l
s socialisti
sklep kolegija deželnega sol- ^ skega sveta glede naslednika ^ rajnega inšpektorja Vouka. Za-res verodostojen bi bil Knafl le 1 tedaj, če bi se njegova stranka |§ odkrito in dosledno upirala so- ^ cialistom — če bi se torej upirala Š manjšinski politiki, ki odloča o || Slovencih mimo Slovencev.
32. lesni sejem v Celovcu:
Ponovna zahteva po regionalni pogodbi
Prejšnji petek je zvezni minister Za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. inž> Gunter Haiden odprl 32. lesni ;sejem v Celovcu. V svojem govoru
dejal, da je celovški sejem svoja vrata odprl prav v trenutku, ko se svetovno gospodarstvo „maje“. Lesno gospodarstvo ni izvzeto, vendar se, tako minister, kaže „ko-nec recesije". Na vsak način pa je 32. celovški lesni sejem privabil n®pričakovano veliko število raz-stavljalcev iz Avstrije in tujine. Ka-Ze’ da bo celovški lesni sejem še °krepil mesto v mednarodni se-,erT1ski ponudbi in obdržal svojo "Mednarodno linijo".
Ob otvoritvi je poleg drugih spregovoril tudi deželni glavar vfagner. Poskrbel je za živahno 'skusijo še po otvoritvi. Po njego-)fem je Koroška na lesu bogata de-Ze|a, vendar pa revna na idejah, .ako les še bolj spraviti med ljudi. Svilni koroški razstavljalci — o ern je poročal tudi radio — so se Sražali nad VVagnerjevo izjavo in J0 °cenili kot tendenciozno.
Organizator sejma pričakuje za
letos več domačih in tujih gostov, obiskovalcev. Od njih^pa še posebej pričakuje, da se bojo poslužili sejemskih ponudb. Zaradi pologa pa bodo občutno manjkali jugoslovanski obiskovalci sejma, ki so vsa leta bili izvrstni trgovski partnerji in predvsem dobri kupci.
Včeraj je bil na sejmu jugoslovanski dan, in popoldan je bila tiskovna konferenca, ki jo je vodil vodja koroškega predstavništva slovenske gospodarske zbornice
sebno velja za tržišče, ne more biti cesta enosmernica, in prav tu hoče Jugoslavija razširjenje višjega standarda izvoza in uvoza, in da bi se avstrijska podjetja vključevala v gospodarsko sodelovanje.
Trenutno ima Jugoslavija v blagovni izmenjavi z Avstrijo 1,8 milijarde šilingov deficita. Trenutna gospodarska kriza, ki je manj razvite države mnogo bolj prizadela kot visoko razvite, pa je doprinesla še svoje. Zato je predlagal, da bi
Slovenci pri Zilku
Predstavniki NSKS in ZSO so Se v sredo, 17. 8. 1983 srečali na Dunaju na uradnem pogovo-ru z novim zveznim ministrom fa Pouk in umetnost dr. Helmu-tom Zilkom.
Glavne teme razgovora so bi-a vprašanja šolskega nadzorni-a za dvojezično šolstvo, obvez-6 dvojezične vzgoje in obvez-e9a dvojezičnega šolstva, dvolične trgovske akademije ter Pospeševanja celovške kulturne eJavnosti koroških Slovencev. Glede imenovanja nadzornika 2° zastopniki osrednjih organi-acij protestirali proti predlogu 0roškega deželnega sveta in Pozorih na očitno nezakonitost zPisa tega mesta, nakar je mi-■ster obljubil, da bo na podlagi eMeljenih ugovorov preveril prayilnost postopka.
“ilo je ugotovljeno, da je na Višinskem področju še vrsta PHih vprašanj, ki čakajo kar hitrejše rešitve.
Na dvodnevnem obisku na avstrijskem Koroškem so se mudili: predsednik predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Božin Jovanovič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc in član predsedstva GZJ Anton Stipanič s sodelavci. Ob obisku mešanih družb Elan v Brnci, tovarne masivnega pohištva IPH Žitara vas, Topsporta v Pliberku in Tovarne celuloze v Rebrci (11. 8. 1983) so jih predstavniki teh firm seznanili z rezultati poslovanja, razpravljali pa so tudi o problemih, s katerimi se družbe srečujejo, in o razvojnih možnostih.
V petek, 12. 8. 1983 so se člani delegacije udeležili otvoritve 32. mednarodnega lesnega sejma v Celovcu. Ob tej priložnosti so se pogovarjali s predsednikom avstrijske trgovinske zbornice ing. Rudolfom Sallingerjem, njegovimi sodelavci in s predstavniki koroške trgovinske zbornice na čelu s predsednikom Karlom Baurechtom, o vprašanjih, ki zadevajo pospeševanje ekonomskega sodelovanja med obema državama.
Prvič in lastni program razstavlja na celovškem sejmu tovarna IPH iz Žitare vasi. Za ponudbo je veliko zanimanja.
Avstrija in Jugoslavija skušali na tretjih tržiščih nastopati skupaj, kar bi krepilo gospodarstvo obeh držav.
O sejemskih kompenzacijskih poslih je dejal, da trenutno dobro napredujejo, saj znašajo skoraj 1 milijardo (60 milijonov ameriških dolarjev) in da se vključujejo že druge jugoslovanske republike in avstrijske zvezne dežele. Da pa ti sejemski kompenzacijski posli niso zadnja in najboljša rešitev, pa je nakazal Beznik s številkami o regionalnem sodelovanju med Slovenijo ter Tržaško in Goriško. Tako je prav na podlagi take regionalne pogodbe znašal blagovni promet med Slovenijo in pokrajino Furla-
Slavko Beznik. Udeležili so se konference še inž. Bajt, predsednik Splošnega združenja lesne industrije Slovenije, in direktor podjetja Lip na Bledu, Roman Tržan, predsednik Splošnega združenja turističnih podjetij Slovenije in inž. Jože Nastran, predstavnik Slovenijalesa.
Beznik je v svojem uvodnem govoru dejal, da je sodelovanje slovenskih in jugoslovanskih razsta-vljalcev na sejmu ena od poti krepitve meddržavnega sodelovanja.
Jugoslavija se noče zapirati, in prav junija meseca je zvezna skupščina sprejela sklep za krepitev dobrega sodelovanja s sosednimi državami.
Nato je prišel na negativno trgovsko bilanco Jugoslavije z Avstrijo. Trenutno ima samo še Iran slabšo bilanco.
Meddržavno sodelovanje, to po-
Firma VELIK razstavlja najsodobnejše antiatomske jeklene bunkarje. Zanje se zanima tudi avstrijska vojska.
nijo-Julijsko krajino 300 milijonov ameriških dolarjev, torej petkrat več kot sejemska kompenzacija med Avstrijo in Jugoslovijo. Beznik je ponovno sprožil idejo regionalne pogodbe. Dejal je, da sta se o taki pogodbi že pogovarjala predsednika avstrijske in jugoslovanske gospodarske zbornice Sallinger in Jovanovič.
Omenil je tudi mešane gospodarske družbe in dejal, da so se po začetnih težavah utrdile in so pomemben dejavnik meddržavnega trgovanja, kar je za dolgoročno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo izredne važnosti.
Predsednik Bajt je predstavil slovensko lesno industrijo, predsednik Tržan pa je spregovoril o turizmu. Dejal je, da že tujci na jadranski obali čutijo posledice onesnaževanja, vendar je ta obala še zmeraj najbolj čista. Dejal 'je, da so predvsem gradbeni predpisi, in to še posebej velja za pristanišča, zelo strogi, ker velja morje ohraniti čisto in snažno.
Celovški sejem je bil pravo mesto, da se je ponovno sprožila diskusija o regionalni pogodbi, ki bi gospodarstvu v obmejnem pasu samo koristila. Tako regionalno pogodbo, podobno akordinu med Italijo in Jugoslavijo, koroški Slovenci zagovarjamo prav iz gospodarskih razlogov. Da nekateri v njej vidijo diverzantsko akcijo, pa samo kaže, koliko jim je do gospodarske krepitve naših krajev. Samo govoriti o regionalni pogodbi, je premalo. Če hočemo, da se bo gospodarstvo prav v obmejnem pasu spet opomoglo, bo pogodbo treba tudi skleniti.

2/politika
1111
naš tednik
18. avgusta 1983
TEDNIKOV KOMENTAR
Ko je Afrika v pokolonialnem zanosu kovala svojo prihodnost, so voditelji, ki so gledali čez meje trenutnega vzradoščenja, zaskrbljeni svarili pred posledicami zamotane in zapletene kolonialne dediščine. Pri tem je treba tudi upoštevati arabsko-islamski imperializem in kolonializem, ne samo evropskega,
har, ki bi zajel celotno celino. Poskusov ni manjkalo, tudi takih ne, da bi se kaka država povečala in obogatila na račun druge, že splošno priznane; za tak poskus gre v Čadu, kjer meša svoje zamotane štrene tudi libijski voditelj Gadafi.
Gadafijevi versko in nacionalno imperialistični cilji so precej
Tudi vrsta rasizma
ki se ga je vseskozi držal pridah krščanstva.
Z Organizacijo afriške enotnosti so skušali voditelji mladih držav prebroditi težave, ki so nastale iz tega, da so kolonialisti uničili stare afriške državne, plemenske in vaške strukture, med njimi izredno demokratične in napredne, namesto njih pa niso znali dati ničesar, kar bi ustrezalo Afriki. Neki prizadeti je dejal, da so tujci Afriki vzeli srce in ji potem hoteli vsaditi svoje življenje. Številne so tragične posledice kolonialne dedi ščine v Afriki; nekdanji Belgijsk Kongo (zdaj Zaire), Angola, dru gi zapleti na jugu, boji na Afri škem rogu, krvavi zapleti okol nekdanje španske Sahare, Bia fra, zdaj Čad, da naštejemo sa mo nekatere.
Sedanje meje afriških držav so nenaravne, režejo življenjski prostor narodov in plemen pa kultur; afriške države pa so se zadolžile, da bojo spoštovale te meje. Če bi jih začeli kje spreminjati, bi se dvignil puščavski vi-
znani. On sanjari že leta o vlogi vsepriznanega voditelja med Arabci, v islamu, pa tudi v Afriki in morda še kje. Njegove zveze z mednarodnim terorističnim prizoriščem, desnim in levim, so tudi dodobra znane. Vloga, ki jo tako spretno igra voditelj libijske arabske džamharije brat Muamar Gadafi (pred poldrugim letom je osrečil s svojim obiskom celo Avstrijo in takratnega kanclerja Kretskega) vseskozi mu stiskajo roke ugledni politiki z raznih koncev sveta), je na silo podobna vlogi, ki jo je v četrtem desetletju našega stoletja izredno spretno igral tudi neki fuhrer, ki so mu stiskali roke ugledni politiki takratnega sveta, za čigar prijateljstvo se je udinjal prenekateri državnik. Prepričani so bili, da bojo nasitili tistega nenasitenega volka s tem, da so mu darovali in žrtvovali deželico za deželico. Posledica je znana.
Pa še to. Gadafi je že izpovedal, kako občuduje omenjenega fuhrerja.
Zveza koroških partizanov je zadnjo nedeljo, 14. avgusta, vabila na odkritje spomenika in na srečanje vseh koroških partizanov in aktivistov. Poleg številnih domačinov in prijateljev iz Jugoslavije so se odkritja udeležili predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc in podpredsednica NSKS Valentina Kušej, predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser in tajnik ZSO dr. Marjan
Šturm, župan Železne kaple Albin Juvan in diplomatski predstavniki Jugoslavije.
Spomenik, ki so ga pri Peršma-nu v Podpeci pri Železni Kapli ponovno odkrili, je poprej stal na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu in je bil leta 1953 od nasprotnikov demokratičnih sil razstreljen. Spomenik, ki je posvečen 83 padlim partizanom in vojakom iz osmih dežel, ki so se borili proti na-
cističnemu nasilju in za svobodno bodočnost, „je simbol mednarodnega boja proti fašizmu in nacizmu na Koroškem," kot je povedal dr. Grilc v svojem govoru. Nadalje je rekel dr. Grilc: „Žrtve opominjajo svet in tudi nas koroške Slovence, da si je treba pravico priboriti, da zahteva vsak čas svojo borbo proti zatiranju in za enakopravnost, tudi današnji."
Zastopnika osrednjih organizacij dr. Grilc in dr. Šturm sta v svojih govorih poudarila pomembnost protifašistične borbe med drugo svetovno vojno. Ampak tudi zdaj se mora slovenska narodna skupnost na Koroškem boriti za svoj obstoj. „Danes nekateri na Koroškem spet učijo, da nismo več v stanju se braniti. Vendar danes jasno izpovedujem, da je naše potrpežljivosti konec in bomo stopili na plan z akcijami, ki bodo Avstriji in svetu pokazale, da smo živi in da smo slej ko prej pripravljeni se boriti za naše pravice. Ne bomo se, ker hočemo ostati verodostojni, pustili voditi še dalje za nos," tako dr. Grilc. Spomenik je Zveza koroških partizanov postavila pri Perš-manu, ker je to kraj, ki najbolj spominja na grozodejstva nacističnega režima. Muzej pri Peršmanu pa je prava dokumentacija protifašistične borbe.
Številni partizani in aktivisti 'z Avstrije in matične države Jugosla-vije so se na tej prireditvi sporni" njali svojih soborcev. Srečanje pa je popestril pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja“ iz Železne Kaple in mladinski zbor „Boris Kidrič" iz Celja. Udeleženci srečanja so bili po srečanju prepri' čani, da naj bo spomenik istočasno tudi opomin, da se mora borba za naše pravice nadaljevati. Odkritja spomenika in srečanja vseh koroških partizanov in aktivistov se ie udeležilo tudi visoko število obiskovalcev iz Slovenije; skupno pa je bi lo pri Peršmanu najmanj 1200 udeležencev.
Sž
Bilanca po prvem letu
Minulo je leto od snovanja Društva koroških slovenskih pravnikov
Sedaj, ko je minulo skoraj leto dni, odkar se je zbralo nekaj pravnikov, da kot propo-nenti naznanijo društveni oblasti nameravano ustanovitev „Društva koroških pravnikov“ in hkrati predložijo pravila, je morda le prav, da podamo kratko poročilo tudi za javnost.
Varnostna direkcija za zvezno deželo Koroško kot pristojna društvena oblast, je naznanjeno ustanovitev potrdila z odločbo z dne 1. 10. 1982 in je bilo društvo nato ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru dne 20. 11. 1982 z namenom, da goji in pospešuje pravne in državne vede in da zavzema stališče k zakonskim osnutkom, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Koroškem, zlasti njeno notranjo državno in mednarodno za-
ščito. Namen društva je tudi, da daje slovenskim organizacijam in posameznim članom slovenske narodne skupnosti pravne nasvete in pravno pomoč za uveljavljanje nacionalnih in splošnih človekovih pravic v zaščito narodne identitete in enakpravnosti slovenske narodne skupnosti kot celote in njenih individualnih pripadnikov.
Društvo je v začetku razumljivo posvetilo največ pozornosti organi-
Trenutno ima društvo 25 članov
zacijskim vprašanjem in še posebno pridobivanju članstva. Na tem področju vsekakor beleži lepe uspehe, saj zajema med svojimi člani skoraj vse koroške slovenske pravnike ne glede na to, ali delajo v svobodnih poklicih kot odvetniki ali v gospodarstvu ali pa kot državni uradniki in nameščenci v sodstvu in v upravi. Trenutno ima društvo 25 članov, kar pomeni, da je le zelo pičlo število koroških slovenskih pravnikov, ki se še niso tudi formalno včlanili v to svoje strokovno društvo.
Nadaljnje delo društva je veljalo vzpostavitvi in okrepitvi stikov s podobnimi društvi v Sloveniji in
Italiji. Tako so se že novoletnega sprejema v hotelu Obirju v Železni Kapli udeležili predstavniki osrednjih pravnih organizacij Slovenije, in to Zveze društev pravnikov Slovenije, Slovenskega sodniškega društva, Odvetniške zbornice Slovenije, Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije in Društvo gorenjskih pravnikov, medtem ko so bili navezani stiki tudi z Društvom koroških pravnikov v Slovenj Gradcu in z društvom „Pravnik“ v Trstu.
Po posredovanju društva se je odzvalo večje število slovenskih pravnikov iz Koroške v dneh od 12. do 14. maja V. seminarja za slovenske pravnike iz zamejstva v Novem mestu, v istih dneh pa je bila prav tako po posredovanju društva na povabilo obeh društev pravnikov iz Slovenije ter višjega sodišča v Kopru na obisku pri dvojezičnih sodiščih na slovenski obali skupi-
Stiki s pravniki v Sloveniji
na sodnikov in nameščencev dvojezičnih okrajnih sodišč iz Borovelj, Železne Kaple in Pliberka, ki jo je vodil podpredsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Roland Kugler.
Tako udeleženci seminarja v Novem mestu kakor tudi udeleženci obiska pri dvojezičnih sodiščih na slovenski obali so se vrnili polni navdušenja nad potekom teh prireditev in zlasti nad gostoljubnostjo gostiteljev. Zato naj bo tudi s tega mesta izrečena zahvala prirediteljem, še posebno predsedniku višjega sodišča v Kopru Jožetu Troštu in organizacijskemu tajniku Zveze društev pravnikov v gospo-
Izpopolnitev strokovnega znanja
darstvu Slovenije Jožku Žiberni, ki sta s svojim osebnim angažmajem učinkovito prispevala k uspehu obeh prireditev.
Utrditvi stikov s posameznimi društvi pravnikov v Sloveniji so služila tudi prisostvovanja predstavnikov našega društva na posa meznih občnih zborih in drugih zborih in zasedanjih teh društev.
Izpopolnitvi strokovnega znanja članov sta bila namenjena dva mesečna sestanka, in sicer je na sestanku dne 8. februarja predaval predstavnik flandrske narodne skupnosti v Belgiji in član odbora AIDLCM dr. Jugo Peeters o pravnih možnostih v korist manjšin v
okviru Evropskega sveta, na 56 Stanku dne 27. aprila 1983 pa ie govoril vladni svetnik dr. Pave' Apovnik o ..interpretaciji določil dvojezičnosti pri uradih".
Sej odbora društva je bilo v pr® teklem letu šest; v četrtek, dne avgusta 1983 pa so se po enoie^ nem obstoju in delovanju društv zbrali člani na poletnem srečanj ob Hodiškem jezeru, in sicer v v kendu kolege dr. Janka Tischled da se v sproščeni obliki pomenijo o dosedanjem delovanju društva ^ o načrtih za delo v jesenskih 1 zimskih mesecih.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni sv; koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesc > Heidi Stingler in Franc VVakounig. Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras, Vl
tringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tedni’ Viktringer Ring 26, 9020 Čelov Telefon uredništva, oglasnega delka in uprave: (042 22) 51 25	.
Naš zastopnik za Jugoslavijo A DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana tel. 223023.
. avgusta 1983
ozadja/3
75 let SPD „Trta“ v Zitari vasi
I „TRTA" Z MNOGIMI GROZDI
i
, Da bi ohranili slovenski jezik in domačo kulturo, so pred 75.
1 jeti srčni možje iz Zitare vasi ustanovili katoliško slovensko izo-j braževalno društvo „Trta“. Ime so mu dali po trti, ki je nekoč tu ' zelo bogato rodila.
i V nedeljo, 14. avgusta popoldne, je bila v žitrajski šoli svečana ' proslava te obletnice. Velika šolska avla je bila do zadnjega na-J polnjena, spored je bil verodostojna slika Trtine rasti in njenega j jela.
j _ Pred začetkom je pihalni orhester papirnice Radeče v Sloveniji . z izvrstnim programom navdušil občinstvo. Godba ter dekliška in i otroška skupina so bili dostojen okvir društvene proslave.
Mladinska folklora je naštudirala belokranjske plese in nastopila v izvirnih belokranjskih nošah
Člani glasbene šole, najmlajše društvene veje. Scena: grozd in napis „trta 75“
i
Med gosti, ki jih je pozdravil predsednik društva Mirko Ogris, so J bili vidni zastopniki naših političnih, kulturnih in gospodarskih or-Oanizacij ter ustanov, zastopniki °bčine in predstavniki drugih dru-
štev. Mirko Ogris je rekel, da bi brez prosvetnih idealistov, ki žrtvujejo za kulturo veliko časa in tudi denarja, prosvetno delo ne bilo možno. Prisrčno se je domačim prosvetarjem zahvalil za njihov
trud in tudi družini Rutar, ki je, dokler ni bilo nove šole, dajala dvorano brezplačno na razpolago.
Uvodoma je zapel društveni moški zbor, ki ga vodi Jože j Starc. Vodstvo zbora je treba pohvaliti, da vključuje vseskozi mlade pevce. „Trta“ je vključena v obe osrednji kulturni organizaciji in njuna zastopnika sta se društvu iskreno zahvalila za dosedanje delovanje, čestitala društvu k visokemu jubileju in mu zaželela mnogo nadaljnjih uspehov. Predsednik K KZ, dr. Janko Zerzer je dejal, kako prijetno se človek počuti, ko vstopi v šolo z dvojezičnimi napisi. Tistim, ki so to izposlovali, velja vse priznanje. Omenil je, da je bilo dve leti po ustanovitvi društva v Žitari vasi privatno ljudsko štetje, ki je potrdilo istoletno uradno štetje, da je tu Nemcev samo borna peščica. V teku sedmih in pol desetletij se je uradna narodnostna slika bistveno spremenila. Tega se zavedajo tudi domači prosvetarji, in Trta je vključila mladino in razširila svoj delokrog na druga področja. Prav vključevanje mladine krepi zavest, da bo „Trta“ tudi v bodoče gojila slovensko besedo in kulturo. Zastopnik SPZ, tajnik dr. Janko Malle je dejal, da so Žitrajčani ustanovili „Trto“ prav v letih najhujših jezikovnih bojev. Spoznali so pomen in vrednoto slovenščine v javnosti in so že tedaj, kot tudi današnji društveniki, občevali z uradi samo slovensko. Tudi šola je primer, kako se da jezikovno vprašanje vzgledno rešiti.
Mlada člana društva Anica Urban in Peter Korpič sta pred navzočimi razgrnila pestro in razgibano društveno zgodovino. Leta 1908 je društvo ustanovljeno. Leta 1910
je kupilo Ajšlnovo gostilno in tam zgradilo kulturni dom ter uredilo knjižnico. Poleg različnih prireditev so letno igrali do tri igre. Sčasoma so nakupili 500 knjig, ki so si jih ljudje pridno izposojali. Leta 1938 so nacisti zahtevali ključ od doma, in tedanji nadučitelj je knjige zmetal v šolsko drvarnico in jih sčasoma pokuril. Med vojno je dom pogorel.
Po vojni so dom na novo zgradili in ga leta 1952 odprli. Milka Hartman je prav za otvoritev priredila kuharski tečaj. Zaradi tedanje zmede in pomanjkanja iniciativnih prosvetarjev je „Trta“ zaspala. Leta 1972 je na pobudo tedanjega predsednika Andreja Ogrisa, Pev-carjevega očeta iz Drabunaž, zbral Jože j Starc okoli sebe pevce, in ustanovili so moški zbor. Povsod je bil in je še zaželen gost, o čemer pričajo številni nastopi. Da bo treba razširiti čim prej društveno delovanje, je postalo kmalu jasno. Leta 1979 sta Slavka in Franc Kukoviča ustanovila otroško folklorno skupino, leto navrh pa še mladinsko. Leta 1981 je nastala glasbena šola, ki jo vodita Heidi Mar-kovitz in Jože j Starc.
O marljivosti in delavnosti društva ter skupin precej povedo gole številke. Moški zbor je zadnjih pet
let imel 115 nastopov na Koroškem, v Sloveniji in Italiji. Obe folklorni skupini sta od ustanovitve sem imeli po 26 nastopov, med drugim je mladinska foklora že dvakrat sodelovala na Ljubljanski ohceti.
Posebna skrb velja glasbeni šoli. Iz skromnih začetkov se je razvila v priznano glasbeno-vzgojno ustanovo, ki uživa zaupanje staršev.
V	nedeljo so nastopili učenci Heinzi, Veronika, Sabina, Kristijan, Aneliza in Andreja in bili nagrajeni z bučnim aplavzom.
„Trta“ goji tudi tesne stike s sosednjimi prosvetnimi društvi, kot na primer z Danico in Št. Lipšem. Oktet Danice (vodi Hanzi Kežar) in mešani pevski zbor iz Št. Lipša (vodi Janez Petjak) ter otroški zbor (vodi Pepca VVeiss) so zapeli jubilantu. Čestitali pa so tudi prosvetarji iz Črne in zapela so Plazniška dekleta, ki jih vodi Irena Brežjak.
V	kraju, ki se gospodarsko vse bolj razvija in krepi, je domače kulturno društvo pravočasno spoznalo potrebo razvijanja in gojenja sodobnih oblik kulturnega delovanja in krepitve narodne zavesti. Dosedanji uspehi potrjujejo pravilno odločitev društva.
Pripravil Franc VVakounig
Komaj so otroci zjutraj zaspano prilezli iz postelj, so opazili ta letak. Z zanimanjem so ga ogledovali in začeli spraševati voditeljice, kaj naj to pomeni. Te so jim naročile, da so pač Povabljeni k vilam v gozd. Toda najprej se je bilo treba umiti v mrzli vodi pri koritu in zajtrkovati. Ta dan je šlo vse veliko hitreje, kajti otroci so hoteli čimprej v gozd, na obisk k vilam. Da so otroci vedeli za pot, je bila ta zaznamovana z baloni in šopki rož. Pot jih je vodila mimo visokih smrek, košatega grmičevja 'n drugih krasot, katerih je v tem kraju res veliko. Otroci so med potjo prebadali balone, nekaj pa so jih vzeli s seboj. Končno so prispeli na težko pričakovani kraj, kjer naj bi jih čaka-la vila. Bila je velika sončna jasa, ki je poleg naravnih krasot skrivala tudi mnogo dobrot za °troke, sladkarij je bilo za vse več kot dovolj. Vsi srečni so se lotili teh dobrot, šele potem so 0Pazili, da vil sploh ni. Toda ko so začeli prepevati lepe slovenske pesmi, se je nekaterim kar zdelo, da vidijo in slišijo vile.
To je samo ena od mnogih zabav in razvedril, katere so uži-vali otroci iz Šmihela od 8. do 12. avgusta na Kališah.
Triintrideset otrok in 10 vodi-teljic se je podalo ponedeljek zjutraj na počitnice v Sele. V Planinskem zraku — včasih je čilo še kar hladno — in mirnem °kolju (daleč naokrog ni nobene čise) so hoteli skupno preživeti
nekaj dni. Kot sami pravijo, jim je to tudi uspelo. Da bi se počutili bolj domače, so kar prvi dan okrasili hišo z lepimi risbami in rožami, za vse prihajajoče pa so ob vhodu obesili transparent z napisom ..Počitnice na Kališah". Kar kmalu so opazili, da je pred hišo velik travnik, pred tem pa precejšen breg, primeren kraj za razne igre. En popoldan je otroke obiskal tudi Šmi-helčan Albert Krajger. Navdušil je otroke, da so skupno narisali vsak sebe v dolgi vrsti. Nekaterim je moral pomagati pri osnutku, druge opogumiti, da so dokončali svoje umetnine. Najraje pa so otroci risali kar po
lastnih rokah in nogah. Hvala Bogu, da je na Kališah dovolj | vode, da so se proti večeru lah-
To povabilo je bilo napisano na velikem letaku v Kališnikovi hiši v četrtek zjutraj. Ta naslov so namreč voditeljice izbrale za igro, s katero so hotele očarati otroke in jim pričarati lepoto in življenje vil.
ko spet znebili svojih neprimernih umetnin.
Med otroke je prišel tudi šmi-
helski kaplan Stanko Olip in vodil otroke na sprehode po bližnji okolici. Tako so otroci lahko spoznali njegov domači kraj.
V sredo po večerji je prišel kaplan Marjan Schuster, ki je z otroki pripravil mašo. Njegova kitara je tako očarala otroke, da so po maši še dolgo peli skupno vesele pesmi.
Seveda pri takih počitnicah ne sme manjkati kresa, tako so otroci pripravili mogočen kres,
ob njem pa so ob koncu tedna peli in plesali, kar so se prej v dolgih večerih naučili. Kar prehitro je minil čas in prišel je petek, z njim pa tudi odhod nazaj v Šmihel. S temi počitnicami na Kališah so zaključile „šmihel-ske otroške skupine" delovno leto. Otroci in voditeljice so ta počitek potrebovali, da jeseni lahko spet z novim navdušenjem začnejo.
Ti otroci, ki so bili na počitnicah, se med letom srečujejo vsako soboto v otroških skupinah. Te otroške ure so v Šmihelu, na Bistrici, v Večni vasi in v Strpni vasi. Razveseljivo je, da so te skupinske ure v privatnih hišah in da dajo ljudje te prostore brezplačno na razpolago. Vsaka skupina ima dve voditeljici in približno petnajst do dvajset otrok od petega do štirinajstega leta. Glavna zamisel teh otroških ur je posredovati otrokom s pesmijo igro in plesom narodne in verske dobrine. Pri teh otroških urah pa dobijo otroci tudi smisel za skupinsko delo in spoznajo drug drugega, kar dandanes tudi ni več samoumevno. Pri urah se otroci učijo pesmi, plese, igre, a tudi ročne spretnosti kot brkljanje in risanje. Te otroške skupine pa se občasno tudi srečajo pri skupnih mašah, nastopih za materinski dan ali na dnevu starih itd. Tako se že kot otroci navadijo nastopanja na odrih, kar jim bo pozneje brez dvoma v veliko korist pri kulturnem udejstvovanju.
4/Rož, Podjuna, Žila
naš tednik]
18. avgusta 1983
8ILČ0VS
PLES ENOTNE LISTE Prireditelj: EL Bilčovs Kraj: gostišče Koren v Kajzazah v Bilčovsu
čas: sobota, 20. 8. 1983, ob 20.30 Igra: ansambel „Oglarji“
Na sporedu: žrebanje vstopnic, srečelov
LOČE
LETNO SREČANJE BIVŠIH PREGNANCEV
Prireditelj: Zveza slovenskih izseljencev
Kraj: pri Pušniku v Ločah
Čas: nedelja, 18. septembra 1983,
ob 14. uri
Spored: redni občni zbor, družabno srečanje
GLOBASNICA
IZLET NA PECO
Prireditelj: Planinski odsek SKD v Globasnici
Kraj: Šoštar v Globasnici
Čas: nedelja, 21. avgusta, ob 5. uri
zjutraj
Ob slabem vremenu bo izlet preložen za nedoločen čas!
OBIRSKO
II. TEKMA KOSCEV Prireditelj: Alpski klub „Obir“
Kraj: pri Jerebu (na Jerebovi seli) Čas: 28. avgusta, ob 14. uri Kosilo se bo v petih skupinah:
I.	fantje od 12 do 16 let
II.	ženske
lil. moški od 16. do 45 let
IV.	moški od 45 let naprej
Od I. do IV. skupine se sme kositi samo s kosami do 90 cm.
V.	skupina — kosci s kosami nad 90 cm.
Za razvedrilo bodo poskrbeli domači vižarji Berti, Šimej in Otmar. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 11. sept. 1983 ob istem času.
OBIRSKO
POLETNA NOČ Prireditelj: Alpski klub „Obir“
Kraj: gostilna Srienc na Obirskem Čas: sobota, 10. sept., ob 20. uri Za ples igra: „Orig. St. Ulricher Trio"
TINJE
„FERIAE LATINAE"
Prireditelj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
Kraj: Dom v Tinjah Čas: od sobote, 20. avgusta, 18. ure do nedelje, 28. avgusta, 13. ure. Voditelj: univ. prof. dr. p. Suitbert Siedl OCD, Salzburg
TINJE
Razstava: Ema Hudi in Karl Perč (slikarja iz Globasnice)
Čas: od 19. avgusta 1983 do 23. avgusta 1983 Kraj: Galerija Tinje
OBIRSKO
5. SREČANJE PISATELJEV NARODNOSTNIH MANJŠIN Prireditelja:	Slovenska prosvetna
zveza in SPD „Obir“ na Obirskem pod pokroviteljstvom Slovenskega centra PEN v Ljubljani.
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Čas: od petka, 26. 8. do nedelje, 28. 8. 1983
BELJAK
RAZSTAVA ..SREDNJEVEŠKE FRESKE IN SLIKE V JUGOSLAVIJI" Prireditelj: kulturni urad mesta Beljak in avstrijsko-jugoslovanska družba
Kraj: Paracelzijeva dvorana v mestni hiši v Beljaku
Razstava bo odprta od 23. avgusta 1983 do 16. septembra 1983. Odprl jo v bo v ponedeljek, dne 22. avgusta 1983 ob 18. uri generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu, gospod Marko Kržišnik.
XVIII. STUDIJSKI DNEVI
Društva slovenskih izobražencev Trst — 2., 3. in 4. septembra 1983
PETERLINOVA DVORANA, TRST, DONIZETTIJEVA ULICA 3 Petek, 2. septembra 1983:
Ob 17.30: Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti Ob 18.00: Posvetovanje o slovenskih kulturnih revijah ob izidu prve številke CELOVŠKEGA ZVONA
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Sobota, 3. septembra 1983:
Ob 16.00: Slovesna otvoritev; po otvoritvi predavanje:
SLOVENIJA V OSEMDESETIH LETIH
Nedelja, 4. septembra 1983:
Ob 10.30: predavanje: KVAS NOVEGA KRŠČANSTVA Po predavanju diskusija.
Ob 16.00: predavanje: NA RAZVODJU DVEH KULTUR Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem: maševal bo dr. Pavle Zablatnik, bivši ravnatelj Gimnazije za Slovence v Celovcu.
Marija Kušej — 85 let
Marija Kušej, p. d. Davidova teta in botra iz Šmihela nad Pliberkom, je bila že od mladih let ko so umrli Davidovi starši, gospodinja in duša v Davidovi hiši. Prevzela je majhne Davidove otroke in skrbela zanje kot prava mati. Ko so ti odrasli, je pa skrbela za njihove otroke, tako da je v času svojega življenja kuhala in prala za tri generacije Davidove družine. Vse življenje je imela dosti dela, a kljub temu je še našla dovolj časa za prebiranje številnih listov in knjig. Tako še danes rada redno prebira in podpira Naš tednik.
V nedeljo je Davidova Mojcka v krogu družine in soseščine praznovala svoj petinosemdeseti življenjski jubilej; to mogočno slavje je popestrila šmihelska glasbena skupina.
Vsem čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika in kliče slavljenki še na mnoga leta!
„Danica“ nastopil v Klein St. Paulu v Gortschitschtalu na srečanju malih instrumentalnih in vokalnih skupin s Štajerske in Koroške, kjer so zapeli nekaj slovenskih pesmi. V začudenje prireditelja so bili Slovenci z navdušenjem sprejeti in pohvaljeni. Nastopajoče skupine so v nedeljo še oblikovale mašo v Klein St. Paulu.
Moste
LOČE
Slovensko prosvetno društvo SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah posveča veliko pozornosti gostom, ki preživljajo svoj dopust v okolici Baškega jezera. Zanje prireja folklorne večere, ki so zelo priljubljeni in se jih udeležujejo v vedno večjem številu. Tak folklorni večer, letos že tretji, je društvo priredilo pretekli petek pri Pušniku v Ločah. Vrt Pučnikove gostilne ni mogel zajeti vseh obiskovalcev tega večera. Oblikovali so ga domača tam-buraška skupina, ki jo že skozi vsa leta vodi neumorna Erika VVrolich, novoustanovljeni otroški zborček pod vodstvom Irene Černut ter folklorna skupina iz Sel, ki jo vodi Mira Oraže. Spored je povezovala Irena Černut, številnim gostom pa se je zahvalil za obisk Jože VVrolich, tajnik društva.
nost, da postanemo Slovenci za Nemce le neko kulturno društvo, ki sicer lepo poje, a v nerazumljivem in neznanem jeziku (ali samo narečju?).
Naslednji dan je kvartet SPD
V kraju, kjer poljskih znamenj ne primanjkuje, je tembolj razveseljivo, da se to ali ono znamenje obnovi, ker je v teku časa zgubilo na zunanjem videzu. V Mostah je bila obnovljena nad sto let stara kapelica. Obnovila jo je uprava ceste. V večernih urah jo je blagoslovil mel-viški in brški župnik Rudi Safran, ki je to izvedel v obeh deželnih jezikih. Zbralo se je nad trideset vaščanov iz Most. Tudi nekaj nepoznanih obrazov je bilo med njimi.
Kapelica je dobila popolnoma nov zunanji izraz. Postala je večja. V notranjosti jo krasi lepa Marijina podoba, ki jo je naslikal domačin iz brške fare. Dušnega pastirja Rudija Safrana zelo veseli, da je mogel blagosloviti to kapelico. Rekel je, da se je izpolnila velika želja, kljub večletnemu čakanju. Je prav, da se taka znamenja popravijo, ker je kaj takega vsem faranom v
Klari Galob iz Spodnjega kraja pri Železni kapli je te dni praznovala svoj 80. rojstni dan. Čestitamo.
Ob 75. življenjskem jubileju čestitamo Lavrenciji Petrač, pd. Šimejeva mati, s Šmarjete pri Pliberku.
Marija Trinkaus iz Vogrč je pred kratkim praznovala svoj 70. rojstni dan. Čestitamo.
Marica Pečnik je te dni v Železni Kapli praznovala 60. rojstni dan. Čestitamo.
Albert Košutnik z Zgornjih Bajtiš je pred kratkim slavil svojo 55-letnico. Čestitamo.
Luka Sadovnik iz Klopinja je srečal Abrahama, praznoval je svoj 50. življenjski jubilej. Čestitamo.
Rok in Amalija Berchtold iz Dolinčič pri Pliberku sta obhajala 60 let poroke. Čestitamo k biserni poroki.
Večno zvestobo sta si obljubila Ani Valentinič s Potoka pri Bilčovsu in Kristijan Srienc iz Žirovnice pri Sinči vasi. Želimo jima vse najboljše na skupni življenjski poti.
spodbudo, da tudi drugod popravljajo in ohranjujejo znamenja in motive, ki krasijo ceste in steze v teh krajih. Če enkrat propade tako znamenje, ga nihče ne postavi več.
Po blagoslovitvi so domačini zapeli še nekaj pesmi, ki so dale obnovljeni kapelici še poseben pečat povezanosti ljudstva s tem znamenjem. Zares lepo se zariše zdaj na novo obnovljena kapelica v ta kraj, ki lebdi med gorami in hribi v zgornji Zilski dolini. Le malo ljudi pozna lepoto tega kraja. V tem kraju pa je bil rojen tudi veliki ljudski tribun koroških Slovencev, Franc Grafenauer, ki mora biti vsakemu koroškemu Slovencu pojem.
v. g.

St. Primož
I
Otroška folklorna skupina ____________SPD Trta ______________
Nastopila bo tudi na prazniku NT v Bilčovsu
Na prazniku Našega Tednika v Bilčovsu bo nastopila tudi otroška skupina SPD Trta iz Ži-tare vasi.
Pretekli petek zvečer je SPD »Danica" priredilo kulturni večer v kulturnem domu v Št. Primožu. Poleg mešanega pevskega zbora SPD »Danica" in tria »Korotan", ki je tokrat nastopal s pevci, je spored oblikoval še tamburaški orkester SPD »Št. Janž" pod vodstvom Ivanke VVeiss, ki obstaja šele dve leti, a že odlično deluje.
Prireditev je bila namenjena predvsem turistom, tako da med obiskovalci ni bilo dosti domačinov. Predsednik društva Stanko VVakounig je v dvojezični povezavi na kratko orisal razvoj in položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. S tem so dobili tudi naši nemški gostje vpogled v narodnostno problematiko. To je zelo važno, saj resnično obstaja nevar-
NT se je pogovarjal z Ireno Brežjak, ki vodi to skupino.
NT: Kako dolgo že obstaja vaša folklorna skupina?
Irena Brežjak: Jeseni 1979 je ^ imela skupina prve vaje, tedaj h jo je vodila gospa Kukoviča. Ta h je leto potem zbrala člane za h mladinsko folklorno skupino in ih meni prepustila vodstvo otroške i| skupine. Trenutno pleše v otro-h ški skupini deset parov. Naj-h mlajši član skupine je star 7 let, h najstarejši pa 14, na harmoniko h nam pa igra še zmeraj Luschnig h Toni. Nabavili smo si, kar ste h morda že opazili, tudi lastne no-^ še.
h	NT: Na kakšnih prireditvah
h ste dosedaj nastopali? h	Irena Brežjak: V prvi vrsti
jh smo nastopali na domačih kul-

turnih prireditvah, miklavževa-
^ nju, na prireditvi h dan. Gostovali smo tudi pri iaz-^ nih večjih prireditvah, tako smo
materinski raz-
nastopili na Ljubljanski ohceti, Srečanju mladinskih zborov v Celovcu in v Borovljah, na osrednji prireditvi Koroška poje. Vse skupaj smo imeli do sedaj 26 nastopov.
NT: Kakšnih plesov se učite?
Irena Brežjak: Skupina pleše trenutno osem plesov in to same gorenjske. Najrajši pa bi seveda imeli v našem programu tudi nekaj koroških plesov, na žalost pa do sedaj še ne obsta-
ja kakšna zbirka naših koroških plesov. Upamo, da se bo to v bodoče spremenilo. Vaje imamo v Št. Lipšu v ljudski šoli, poleg tega smo se do sedaj že dvakrat udeležili folklornega seminarja v Preddvoru.
NT: Kakšen je vaš program za bodočnost?
Irena Brežjak: Poleg koroških se mislimo naučiti tudi plesov drugih narodov. S tem bi bil naš program zelo pester in seveda tudi zelo zanimiv. Naslednji nastopi pa so na otroškem dnevu v Stražiščah pri Ljubljani in seveda na prazniku Našega tednika v Bilčovsu, katerega se še posebej veselimo.
NT: Hvala za pogovor.
\
18. avgusta 1983
i
!
I
80-letnica župnika Janka na Radišah
13. avgusta je priljubljeni ra-diški župnik Ludvik Jank praznoval svoj 80. življenjski jubilej. Zibelka mu je tekla pri Boštu v Št. Paulu v Zilski dolini. Leta 1929 je imel novo mašo v svoji rojstni fari in bil nato dve leti kaplan v Tinjah. Že 1. septembra 1932 pa je prišel za provi-zorja na sončne Radiše. Tri leta pozneje je bil inštaliran za radi-škega župnika. Od tistega časa naprej je bil nad 51 let župnik na Radišah. Samo med vojno je bil leta 1941 za štiri mesece v zaporu, nato pa štiri leta izgnan na nemško faro na Zgornjem Koroškem. A tudi v teh letih je ostal povezan z Radišani, predvsem s tistimi, ki so bili med vojno izseljeni. Junija 1945 se je vrnil spet na svojo domačo faro. Marsikatere posledice Hitlerjevega režima so v fari ostale in trudil se je, da bi te rane nekoliko zacelile.
V času njegovega delovanja na Radišah je bila cerkev v notranjosti trikrat prenovljena. Treba je bilo marsikaj obnoviti, poskrbeli so tudi za nove zvonove, katere pa je čez tri leta uničil požar: obnoviti so morali nato pogoreli stolp ter nabaviti nove zvonove. Prav tako je največja zasluga gospoda župnika, da ima na Radišah domače prosvetno društvo kulturni dom. Ravno v teh dneh pa se zaključuje gradnja mrtvašnice.
Za vse to delo so se radiški farani ob zelo lepem številu minulo soboto, na rojstni dan domačega župnika, skupno s slavljencem zahvalili. Skupno so z njm slovesno obhajali sv. mašo, ki jo je sooblikoval tinj-ski dekan Leopold Silan, ki je imel tudi slavnostno pridigo. Že pred mašo so v cerkvi župnijski
svet, cerkveni pevci, otroci in mladina pripravili prisrčno slo- h vesnost. Zbor, ki je pod vodst- B vom Stanka VVrulicha olepšal B slovesnost, mu je zapel v po- B zdrav, otroci Rupi, Olga, Silvo h VVrulich in Hermina Lesjak ter B dekleta Jožica Hribernik, Ani B
VVrulich in Tatjana Tolmajer pa h so deklamirali pesmi, ki sta jih h za to priliko pripravila Milka B Hartman in Stanko VVrulich. Za h župnijski svet je spregovoril Nu- B žej Tolmajer, ki je čestital slav- B Ijencu v imenu fare. Tudi berila 1; in prošnjo so brali vsi stanovi. B
I
Po maši je še bila slovesnost ^ v kulturnem domu, ki so jo pri- B pravili pevci domačega društva, is Med drugim sta čestitala župni- B ku Janku predsednik društva B Ludvik Ogris in župan dipl. inž. B Dobernig. Čestitkam se pridru- B žuje tudi uredništvo Našega B
.........................I
tednika in želi župniku Janku, || da bi lahko še mnoga leta bival x in deloval na sončnih Radišah med svojimi farani.

Drage vzgojiteljice in pomočniki v mladinskem domu na Rebrci!
Z veseljem sva brala v zadnji številki NT poročilo o uspešnem Tednu umetnikov na Rebrci, ki ga z veliko vnemo prireja župnik Poldej Zunder.
Dovolite, da se v obliki sicer javnega, vendar osebnega pisma, zahvaliva za nepozaben teden, ki ste ga pripravili najini hčerki Tini — pa kakor sva sliša-la °d staršev — na zaključni prireditvi, tudi vsem drugim otrokom, ki so bili v gosteh pri Vas. Ko sva svojo hčerko vprašala, katera teta ji je bila naj-liubša, mi je naštela kar vse: Barbaro, Tanjo in Pepco. Kljub letošnjemu domotožju je pa nama že obljubila, da Toče naslednje leto spet na Rebrco in tfa bo prepričala še Lucijo in Štefana, da morata na vsak način z njo. Prav Posebno veselilo jo je tudi rajanje, in da se je naučila nekaj novih pesmi.
Teden je bil za njo s slikanjem vred, sai so otroci lahko slikali po vodilih •> velikega mojstra“ Omana, res lepo zaokroženo doživetje, hkrati pa tudi prva Vaia za resnost življenja: jeseni se namreč zanjo začne šola. Posebej bi Se rada zahvalila tudi v imenu drugih staršev duši teh otroških srečanj, go-sPe Anici, predvsem tudi za trošt, če je sPomin na dom bil le preboleč.
Vsem staršem, ki imajo otroke med
"75 letom, moreva kot starša obisk rebrškega slikarskega tedna toplo priporočati. Otroci se dosti naučijo, raz-Vedrijo in gotovo zorijo na duši in na telesu.
D. in K. S.
□buče
V nedeljo je libuški moški pevski zbor „Kralj Matjaž" priredil pohod h kapelici sv. Ane pri Sedmerih 'kočah na Peci. Poleg pevcev so se ob prekrasnem vremenu udeležili pohoda še številni prijatelji in seveda tudi prijateljice libu-škega zbora. Odhod je bil ob 7.45 s sedežnico od Najberža; nekateri pogumneži so se pa že ob dveh ponoči odpravili peš na dolgo pot čez Grieban h Kniepsu, kjer so se srečali z drugimi udeleženci. Od tod so šli na Bistriški vrh, kjer so se odpočili in pošteno okrepčali.
Iščemo snažilko, za 20 ur mesečno. Telefon: 04222/56515/23.
Če kulturna društva želijo predvajati film „Vas ob meji“ (lil. del), se lahko obrne na uredništvo Našega tednika. Video-po-snetek posredujemo brezplačno.
Podiram
enonadstropno hišo
in iščem interesenta za podiranje, ki potrebuje odpadli gradbeni material. Ogled v torek, 23. 8.1983 ves dan. Informacije v Supermarketu BLAŽEJ Pliberk.
POZOR:
Prodam ugodno — 50% ceneje — novi obračalnik (Heublitz) Vogel-Noot in samohodni obračalnik 10 ks (PS). Informacije v Supermarketu BLAŽEJ Pliberk.
_l_lj
naš tednik!
Lidija Oraže:____________________________
»Veselje in ljubezen do slovenske pesmi“
V Resnici pri Borovljah po večerih dostikrat doni slovenska pesem. Sosedje vedo, da pri Oražejevih spet pojejo in godejo. Od tu prihaja znani „trio Oraže“ in tu je doma duša te skupine ter boroveljskega mladinskega zbora — Lidija Oraže. Rodila se je 18. maja 1946 pri Krištanu v Selah in pesem jo je takorekoč spremljala vseskozi do danes. Ko je bila stara 14 let, je očeta tako dolgo priganjala, da ji je kupil lajne (harmoniko). Isto leto je začela peti tudi pri mešanem zboru, ki ga je tedaj vodil Silvo Mihelič in potem prevzel Franci Čertov (glej NT štev. 44. 1982). Do leta 1969 je pela v zboru. Poleg tega je plesala pri folklori (vodil kaplan Ivan Matko) in pela pri ženskem sekstetu. Leta 1963 se je poročila s Hanzijem Oražejem — spoznala sta se pri folklori. Leta 1969 se je družina Oraže preselila v Resnico pri Borovljah, kjer si je postavila dom. Veselje do petja in glasbe sta oče Hanzi in mati Lidija položila v srca otrok VVernerja, Lidije in Edvarda, ki nastopajo kot znani „trio Oraže“ na različnih prireditvah.
NT: Kdaj vam je prišla zamisel, da bi ustanovili v družini instrumentalno skupino?
Lidija: To ni bila tako izrecna zamisel. Ko sta bila VVerner in Lidija še majhna, smo v družini že veliko peli. Lahko rečem, da sta znala melodije prej kot pa govoriti. Prvi njun nastop pa je bil, mislim da leta 1970 v Selah na materinski proslavi. Tedaj sta bila stara 5 in 6 let. V teku časa pa sem začela misliti na kitaro, da bi se je otroka naučila. In sta se je s pomočjo nekega znanca, ki ju je malo učil. Ko je bil pa že Edvard tako velik, da je lahko pel, se je njima pridružil. Po navadi je tolkel po trianglu.
NT: To je bila skoraj skupina z Orffovimi instrumenti?
Lidija: Takorekoč.
NT: Kdaj pa so se kitari in trianglu pridružile lajne?
Lidija: Lajne ali harmoniko igra v skupini Edvard, Lidija in VVerner pa kitari. Edvard je dobil lajne pri devetih letih.
NT: Kadar govorite o instrumentih, uporabljate skoraj samo večino. Koliko glasbil pa imate doma?
Lidija: Te moram pa šele prešteti. Lajn je mislim da pet, nanje pa igramo razen Lidije vsi. Pa tudi ona se jih hoče naučiti. Potem so tu še 4 kitare,
domače vesti/5
trobenta in klarineta, citre in pianino. Brez nadaljnjega bi lahko imeli svoj ansambel
NT: Znano je, da v vaši družini zelo gojite družinsko petje in da si radi zagodete. Kdo je prej nastopil: trio Oraže ali pa družina Oraže?
Lidija: Prej je nastopil „trio Oraže“. Med drugim je nastopil že v Selah, v Borovljah na raznih prireditvah SPD »Borovlje11 in občine, na otroških dnevih, adventnem petju, revijah v Celovcu, v Sloveniji in pred kratkim pri Cingelcu na Trati ter v Št. liju. »Trio Oraže11 deluje v okviru SPD »Borovlje11. Kot družina pa smo nastopili doslej na vseh revijah »Družinskega petja11, in pred kratkim v Sloveniji. Sicer pa doma veliko pojemo in godemo.
NT: Vi vodite v Borovljah slovensko otroško skupino, ki je pred nekaj tedni nastopila tudi pri Cingelcu na Trati. Kako dolgo jo že vodite?
Lidija: Bilo je leta 1980, ko je k meni prišel kaplan Valentinič in me prosil, če bi otroško skupino naučila nekaj pesmi, da bi lahko nastopila na otroškem dnevu na Rebrci. Iz tega se je razvil lep zborček in danes pojemo na naših kulturnih prireditvah, pri mašah in na otroških dnevih.
NT: Po vsem, kar ste mi sedaj povedali, moram sklepati, da imate dobro glasbeno izobrazbo?
Lidija: To bi bilo lepo. Na glasbenem področju sem popoln samouk, in vesela bi bila, če bi imela vsaj nekaj izobrazbe. Imam pa veliko veselja do petja in muziciranja ter globoko ljubezen do slovenske pesmi, ki sva jo z možem dala tudi otrokom.
NT: Vam in vsem vašim skupinam želim obilo uspeha, da bi še dolgo prepevali in godli in se zahvaljujem za razgovor.
Franc Wakounig
Zapeli so še nekaj pesmi, preden niso nadaljevali poti k Sedmerim kočam in h kapeli sv. Ane. Popoldne je tam pliberški župnik g. Kul-mež daroval sv. mašo, pel pa je moški zbor „Kralj Matjaž". Nato so potniki še sedli v gostilno na zakusko. Tam je zavladalo zelo prijetno vzdušje, tako da so še več ur peli slovenske pesmi in tako navdušili celo številne nemške goste. Zvečer so se polagoma vsi zadovoljni odpravili s sedežnico v dolino.
ASKČ Šmihel - ASV 0:2
Slab začetek za šmihelske nogometaše. Po neodločenem rezultatu v prvem kolu doma proti Velikovcu, so Šmihelčani preteklo soboto izgubili tekmo proti celovškemu ASV, v kateri igrata letos med drugim bivša igralca Avstrije Celovec, VVidmann in Koch, 0:2. ASV je pokazal zrelejši nogomet in Šmihelu ni pustil nobene možnosti oblikovati igre. VVidmann in Koch sta bila najboljša igralca na igrišču. Šmihelčani zasedajo po drugem kolu z eno točko le 11. mesto na lestvici. »Kljub temu pa še nismo obupali, ker smo doslej še vsako leto slabo pričeli in smo se v času prvenstva ujeli, tudi letos ne bo drugače,11 je dejal nekoliko zaskrbljeno srednji napadalec Šmihela, Marko Krištof, ki upa na boljše čase v Šmihelu.
Kdaj: od 23. do 30. septembra 1983.
Kje:	SUPETAR na otoku Brač, hotel TAMARIS s komfortnimi so-
bami kategorije B in z lastno plažo. Poleg kopanja bo dosti možnosti za ogled znamenitih krajev kot izlet na slapove Krke in v Šibenik, Videvo goro i. dr.
Ponudba vsebuje: Poln penzion v hotelu Tamaris. Vožnja z avtobusom iz Celovca v Maribor in nazaj. Polet iz Maribora v Split in nazaj. Vožnja z avtobusom od letališča do trajekta v Splitu ter s trajektom na otok Brač in nazaj. Spremljata: Zastopnik Našega tednika in slovensko govoreči vodič.
Cena: aranžma znaša samo 2960.— šil. na osebo.
Dragi bralci, izkoristite to izredno priliko za dopust ob lepem jadra-nu in se čimprej (najkasneje pa do 29. avgusta 1983) javite na upravi Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon (04222) 512528, kjer dobite še podrobnejše informacije.
6/slovenski šport
i n
naš tedniki
18. avgusta 1983
Selani po drugem kolu prvi na lestvici
Po senzacionalni zmagi Selanov pretekli teden proti Tinjam so navijači proti Sinči vasi zopet pričakovali dobro tekmo in zmago domačinov. Toda tokrat je bil nasprotnik iz Sinče vasi, ki je lani izpadel iz vzhodne podlige, bistveno močnejši od Tinjčanov. Kar pa je bilo za izid tekme odločilno: Sinča-ni so igrali od začetka zelo previdno, kajti visoka zmaga Selanov proti Tinjam je bila zanje šola.
Moštvo iz Sinče vasi je pričelo tekmo zelo počasi in je prepustilo komando domačinom. Selanom ta
Opazili smo, da...
... da je spremljalo SAK veliko navijačev v Magdalen in so ga tam tako krepko podpirali, da marsikdo ni vedel, kdo igra na domačih tleh.
...da je bila tam delegacija NSKS in NT na čelu s predsednikom Grilcem in urednikom NT Kul-mežem na igrišču. Oba sta po mnenju nekega zvestega navijača SAK izgledala kot dva nogometna Metuzalema v popoldanskem soncu.
... da je čakal igralec SAK Miha Kreutz na funkcionarje in igralce SAK na tribuni, funkcionarji in igralci pa nanj v slačilnici; — mogoče se drugič srečajo v sredini.
... da je iskal igralec SAK, Mirko VVieser, magdalensko igrišče na Osojah. Priporočamo odboru SAK, da mu kupi kompas in zemljevid, potem bo mogoče drugič brez pustolovščin našel na pravo igrišče.
... da so „prirajžali“ Sinčani v Sele s potnimi listi, ker baje niso vedeli, da ležijo Sele tostran Karavank.
... da je dejal neki funkcionar Sinče vasi ves potrt svojemu prijatelju:	„Da bomo morali
kdajkoli nogomet v Selah igrati, se bi nikoli ne mislil". — Le kako majhen je svet.
vloga sprva sploh ni prijala, tako napadalci pri nekaterih napadih, ki jih je obramba večinoma odlično organizirala, niso prav vedeli kaj z žogo početi, in so jo lahkomiselno izgubili. V 18. minuti se je Selanom nudila prva možnost za zadetek. Legionar Jakobič je vrgel žogo z roko skoraj žez celotno nasprotnikovo polovico, kjer jo je Hrovatič z glavo prevzel, a zadel samo vratarja, ki je odlično reagiral in je s tem rešil svoje moštvo pred zadetkom. Naposled so Selani nekoliko pritisnili in pokazali hiter in borben nogomet. Videlo pa se je, da igra v sredini vsekakor še ne teče, kot to sicer trener Fera pričakuje. Edini, ki je v sredini znal tekmo umiriti, je bil Tone Hrovatič, katerega pa domači igralci niso dosti akceptirali in tako ni prišel v igro. Gotovo bi tekma boljše tekla, če se bi igra Selanov bolj osredotočila nanj. V 37. minuti je Nanti Travnik preigral celotno obrambo, a je sam pred golom zapravil to odlično priložnost. Z 0:0 sta moštvi zamenjali polji. Takoj po začetku druge polovice je Franci Dovjak s petih metrov ustrelil žogo vratarju v roke.
Jakobič /e štel med najboljše selske igralce.
Po tej priložnosti je tekma nekoliko zaspala. Večjih priložnosti za zadetek naposled na obeh straneh ni več bilo, pač pa so Selani igrali nekoliko bolj borbeno in so s tem obdržali do konca lahko terensko premoč. Moštvo iz Sinče vasi je bilo po tekmi lahko veselo, da je odneslo vsaj točko. Med najboljše domačine so šteli Užnik, Tone Hrovatič, Jakobič in Franci Dovjak. Selani kljub neodločenim rezultatom po drugem kolu vodijo s tremi točkami na lestvici prvega razreda D.
Postava: Užnik, Jakobič, N. Dovjak, Kelih, Čertov (Olip), Oraže, F. Dovjak, Travnik, Falle (Fera), Hrovatič, Hribernig.
Silvo Kumer
Prva tekma — prvi poraz za SAK
Ze kar v prvi tekmi je Slovenski atletski klub moral spoznati, da veje v koroški ligi hladnejši veter, kot v vzhodni podligi.
Slovenski nogometaši so izgubili prvo tekmo na tujem proti Magdalenu z 0:1. Moštvo iz Magdalena je pokazalo hiter no-
Prve tekme SAK v koroški ligi sta se udeležila mdr. tudi predsednik NSKS dr. Grilc
z ženo Marjano.
Tekme DSG-Sele
v nedeljo, 21. avgusta 1983 ob 17.30 uri Labod I — Sele I ob 15.45 uri
Labod pod 23 — Sele pod 23
VSI PRISRČNO VABLJENI!
Tekme SAK na Košatovem igrišču
v nedeljo, 21. avgusta 1983 ob 17.30 uri SAK I — Brnca I ob 15.45 uri
SAK pod 23 — Brnca pod 23
VSI PRISRČNO VABLJENI!
gomet, katerega SAK doslej še ni bil vajen in je zaradi tega proti koncu nekoliko kondicijsko propadel. Odločilni gol je padel iz prostega strela, pri čemer je stal zid SAK slabo, tako, da vratar Mrkun strela ni mogel ubraniti. SAK je bil kljub temu enakovredno moštvo, ki se je izkazalo z lepimi kombinacijami in dobro tehnično igro, ki pa je v napadu popolnoma odpovedalo. Žogo so potiskali v sredini sem ter tja, odločilne podaje, katero so vsi pričakovali od Di-mitrijeviča, pa na žalost med celotno temo ni bilo. Sploh je marsikdo več pričakoval od Di-mitrijeviča, ki se tokrat ni mogel bistveno uveljaviti, ker mu manjka še na kondiciji in moči.
Mogoče bi bilo boljše, če bi igral mlajšj Kadilnik v napadu, ker je manjkal SAK tokrat hiter napadalec na vseh koncih in krajih. Mehmedalja Sišič se je tudi tokrat izkazal kot odličen branilec, ki je s svojo izkušnjo pomiril tekmo in je poleg tega tudi v napadu pokazal svoje kvalitete. Moštvu je tokrat manjkal še Luschnig, ki je poškodovan in je SAK v sredini zelo manjkal.
Kljub prvemu porazu je v moštvu še nadalje odlično vzdušje in ni opaziti nobenega večjega razočaranja. SAK se že pripravlja na naslednjo tekmo v nedeljo proti Brnci, kjer vsi upajo na poln uspeh. Prav gotovo bi bilo napačno, že po prvem porazu soditi o SAK, kajti šele nadaljnje prvenstvo bo pokazalo, kaj lahko pričakujemo od SAK v koroški ligi.
Postava: Mrkun, Sadjak, Lam-pichler, VVoschitz, Sišič, Zablat-nik, Dimitrijevič, Polanšek, Velik, Gregorič (Rozman), Hobel.
Magdalen pod 23 — SAK pod 23 5:3
Nesrečen poraz za novo formirano mlado moštvo, ki je šele proti koncu izgubilo tekmo, ko jih je zapustila moč.
Gole za SAK so dali: Vugrin (2), Rutar.
Olimpija
poražena
V prvem kolu I. zvezne lige v Jugoslaviji je doživela ljubljanska Olimpija doma na stadionu za Bežigradom proti Hajduku iz Splita prvi poraz. Po 90-ih napetih minutah je zapustil Hajduk z 1:0 igrišče kot zmagovalec. Be-žigrajčani, katere je konec prvenstva zapustilo kar sedem članskih igralcev, so trenutno v zelo slabi formi, in ni kmalu pričakovati izboljšanja, kajti kader Olimpije je v primerjavi z drugimi klubi prve lige izredno majhen. Poleg športnih skrbi pa tarejo Olimpijo menda še velike finančne težave. Silvo Kumer
FLORJAN LIPUŠ:
Na rob koroški literaturi
Od nje ne ostane nič, kar bi bilo občečloveško, last vseh. Zato ne samo pisanje, marveč tudi vsako ohranjanje drugovrstne in tretjevrstne literature še v posebni meri kvari in pokopava našo nacionalno bitnost, ker smo po vrhu še narodna skupnost. Sicer na dolgo dobo in ne od danes na jutri, a vendar: pokopava. Že sam pojav take literature v tako visoko razviti družbi, kakršna je avstrijska, in ljudstvo, ki jo je voljno sprejemati, napovedujeta, da je upadanje, dekadenca v polnem teku.
Prizanašanje tej literaturi — ne morda iz bojazni, da s plevelom izru-jemo tudi nekaj tistega zrnja, ki je, temveč iz paradoksnega principa, temelječega na tem, da je ogroženi narodni skupnosti treba opore pač povsod in vselej in tudi za ceno, da nekoč izgine — to prizanašanje ni nič drugega kot izraz naše velikanske majhnosti, še huje:	izraz naše
mrtvoudnosti, saj nam narodno telo ne izločuje več nekoristnih in škodljivih celic. Pri velikih kulturnih narodih so poprečne in nezahtevne zadeve manj škodljive, ker se utopijo v množici in ker narodi sami, če so ponosni in samozavestni, poskrbijo za to, da jih dobre in nadpoprečne zadeve nad-kriljujejo. Res je, da se ta naša strašanska majhnost ne da odpraviti z nekaj zamahi, res pa je tudi, da jo s prenašanjem drugorazrednih in tretjerazrednih stvari zavestno krepimo.
Kako se ta poprečnost širi in poglablja, je razvidno iz dejstva, da nihče drug ne naseda tako hitro in tako klavrno pohvali, kakor ji nasedajo prav ti „vršilci" poprečnosti: v svojem hlastanju za priznanjem še pomislijo ne na možnost, da je bila pohvala v resnici lažna in morda le prizanašanje. Pohvala jim stopi v glavo, naprsi-jo se in se imajo za velike umetnike in kulturne garače in se temu primer-
no obnašajo. In če že prej niso bili sposobni prenesti stvarne kritike in sprejeti upravičene literarne graje, so zdaj za kaj takega docela onesposobljeni.
To so pisci, ki so jim mnenja o delu bolj važna kakor delo samo; ki od treh kritik, ki jih dobijo, zavržejo dve slabi in se oprimejo samo tiste pohvalne. Ne glede na to, ali je kritiku sploh moč verjeti in ga resno jemati in ne glede na to, da se vedno kdo najde, ki je s ponudbo zadovoljen. To so pisci, ki drugim ne privoščijo uspeha. Ker je pri njih zavist razvita vsaj tako močno kakor njihova ustvarjalnost, prihaja tudi v vsem obsegu, z vso težo do veljave. Svoje slabosti normalen človek prikriva pred drugimi, če količkaj more, ali pa se jih vsaj z nekim odporom zaveda; ta nevoščljivost mora biti kar precej močna zadeva, da ti pisci svoje značilne značajske poteze ne obrzdajo v svojih štirih stenah, temveč jo razgrinjajo brez sramu v javnosti. Ne prenesejo lastne resnice. Vemo, da je včasih težko prenašati samega sebe in svojo resnico, vendar zdrav organizem premaga tudi taka stanja. Toda zavist, se zdi, je pri nas trše narave. Ker ne prenesejo lastne resnice in ne^ morejo preboleti uspehov drugih, skušajo nadomestiti vrzel s še večjo vnemo na
svojem področju. A s tem le povečajo vtis o svoji cenenosti, njihova drugo-razrednost in tretjerazrednost prihaja na dan v vedno bolj jasnih oblikah. Tako se to vražje kolo vrti naprej od enega dogodka do drugega. Ker je Erik Prunč svoj film o koroški slovenski literaturi (Herbstdisteln, ORF, vigredi 83) naslonil na tekst o Tjažu, za kar je moral imeti svoje razloge — sam mu te misli nisem vsilil — so se nekateri avtorji zaradi tega zelo razburjali, češ da so zapostavljeni in premalo prikazani. Kdo so bili ti avtorji? Izključno literarni drugorazrednih in tretjerazredniki. Prvovrstni koroški pisci so se tudi v reakciji na ta film vedli prvovrstno: kulturno.
Vsi Simmli in Konsaliki v ljubljanskih knjigarnah ne opravičujejo še slabše bere na Koroškem. Vsaka drugovrstna in tretjevrstna literatura ima samo trenutno in lokalno vrednost, vendar noben narod na svetu ne more živeti samo za trenutek. Nobena narodna skupnost v jezikovno tujem okolju ne more preživeti s tem, da se zavaruje za trenutek, da se zavaruje na tem ali onem koncu. Ako hoče preživeti, mora ustvariti trajne vrednote, ob katerih se najprej bogati sama, ob katerih se krepi najprej njena samozavest. Ustvariti mora neminljive enote, ki ga enakovredno vključujejo
v skupnost vseh kulturnih narodov na . svetu, mu zagotavljajo njihovo solidarnost in varstvo. Naši hitri pritoževale! pa so postavili ta red na glavo: ne razumejo, zakaj da jih svet ne sprejme, ko vendar pišejo tako slabo literaturo.
V tem sklopu so zelo groteskni tudi splošni slovenski, posebej smešni pa naši koroški napori, s katerimi skušamo prodreti v nemški jezik. Kar sami se prevajamo, pa še prevode si plačujemo. Slovenska literatura, se zdi, nima cene. Silimo v druge jezike s tem, kar imamo, namesto da bi svoje sile uporabljali narobe: to, kar imamo, bi moralo biti takšno, da samo potegne nase druge jezike! Podobni smo prisklednikom, ki jih gostitelji trpijo pri svojih mizah kot lastno preteklost: v nas se jim vrača spomin na oblike, ki so jih oni že preživeli.
Torej:' pisanje nekaterih koroških avtorjev niti po vsebinski niti po jezikovni niti po kaki drugi plati ni izvirno. Za to ugotovitev ni treba, da je človek strokovno šolan, to vendar lahko pogrunta vsak, ki zna slovensko brati. Vojne dogodivščine so bile v slovenski literaturi že stokrat in bolje opisane, narodnostna problematika tudi ni kaj novega, svežega, in se je treba vprašati, ali je sploh na taki ravni, da jo avtor lahko vzame za snov. Res, treba se je včasih izkaš-
18. avgusta 1983
11 3	radio-tv/7
naš tednik]	_________________________________—------
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja pa dekleta tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker
in gospodinjstvu.
VZGOJNI CILJ — pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti - samovzgoja In vzgoja v družini - poglobitev vere in ver-
skega življenja.

OBVEZNI PREDMETI: Verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (Politehnični letnik).
Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole. 9100 Volkermarkt/ Velikovec, Klosterstr. 2.
Prijave so možne po telefonu 0 42 32 / 38 96, pismene ali osebne.
Petek, 19. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja.
Sobota, 20. avgusta:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 21. avgusta:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 22. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
Torek, 23. avgusta:
09.30—10.00 Takole pojemo. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke na tekočem traku.
Sreda, 24. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z... — Naša beseda: J. Messner.
21.00—22.00 Koncert slovenskih ljudskih pesmi in glasbil.
Četrtek, 25. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin.
Darovi za tiskovni sklad
Gorše Franc, Sveče 1000.—; Inge Seher, Št. lij 20.—; Terezija Kovačič, Lipa ob Vrbi 20.—; Mathias Fr'tz, Drobolje 50.—; Janko Grafenauer, Belja 20.—; Cita Piskernik, St. Jur 120.—; Mihael Laura, Suha 20.—; Filip VVarasch, Celovec 20.—; Janez Korenjak, Trebije 100.—,
SELE
SREČANJE Z GLOBAŠKO MLADINO Prireditelj: Katoliška mladina Sele Čas: sobota, 27. 8. 1983, ob 15.00 uri Špored: 15.00 nogometna tekma Sele — Globasnica 17.00 dekliški nogomet Sele — Globasnica 19.30 mladinska sv. maša nato družabno srečanje
'n izkihati. A te svoje neliterarne Potrebe in izpovedi lahko oblikujem v lankih, kakršen je ta. Tako ločim vari in jih postavljam vsako na svoje ^esto- Ne bremenim literature in ona ae bremeni mene. Z literarnim ope-anjem tegob, veselja, sonca, lepote enske in dežele, vina, z opisovanjem opline koroške domačije, črnega kru-a in jabolčnika dosega avtor vendar ',el° nedolžne razsežnosti svojega du-a; Da so nekatere reči osebno tra-^ICne, samo po sebi še ne pomeni,
I a i,majo literarno vrednost: dobile bi i°’ ce bi avtor svoj posel umel. Tudi opisno poročilo o tragičnem do-yodku nas pretrese, a zategadelj počilo vondar še ni literatura! Beg iz mačega kraja, asimilacija, odtujeni6.’ ponižanje, neenakost, nestrp-st in kar je še podobnega — vse to 0 literarni motivi tudi pri piscih dru-yjn narodov, toda naši se od njih razsujejo po tem, da so zgolj spomin-zgolj zapisovalni, zapisnikarski. takih motivih, jasno, ni razvoja, in r se od teh reči ne znamo odlepiti,
Nterarno ne napredujemo, ne preseže-m° doseženega.
t„	,se sprašujem, ali ni dovolj, da
počneta dva tednika, pa vsi naši govorni in zmarnvani narodni prednik1’ ki so za odpravljanje teh re-tlJdi plačani? Mora isto početi še
naša literatura? Bi ta ne morala odkrivati onih globljih reči, ki jih brez literature ni mogoče videti, slišati, dojemati? Bi ona ne morala odstirati vsega, kar je navadnemu očesu zastrto? Vsakdo opaža očitne krivice vendar sam, če ni gluh in slep in zateleban, zakaj jih mora prebirati prav take še v pesmih? Ni literatura več kakor samo dajati od sebe glasove trpljenja in upora? Take glasove daje od sebe tudi živina v klavnici, celo v zelo razumljivem, dostopnem jeziku! Ali spo-jenost pesnikov s krvjo in zemljo še ni dovolj prežvekovana in ponovljena, po dveh stoletjih? Bojo pesniki še koj dvigovali svoj glas proti vse večjemu odtujevanju in udarjali po nagnjenju k ponižnosti in jokavosti? Bi literatura ne morala ustvarjati, namesto da pogreva, obnavlja, premleva splošno znane snovi? Ustvarjati pomeni vendar poskrbeti, da zaživijo reči, ki doslej še niso zaživele; pomeni vendar priklicati, vzdigniti ali „izdelati“, reči, ki jih še ni!
Sicer pa: kdo je prvi uvajal v ljudstvu tožbo nad usodo, kdo mu je z zgledom predvajal samopomilovalno jadikovanje, če ne slovenski pesnik? Na Koroškem pa še posebej, kjer od tega jamranja danes nekateri kar udobno živijo.
(Dalje prihodnjič)
1
AVSTRIJA
—M®
TV
PETEK, 19. avgusta 1983: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 9.45 Angleščina
—	10.30 Prišel je kot tujec — 11.55 Dick in Doof — 12.15 Naše vesoljstvo — 13.00 Poročila — 15.00 Vroči ritmi — 16.40 Družina Feuerstein —
17.00	Am, dam, des — 17.25 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Komisar — 21.20 Made in Austria — 22.10 Šport — 22.20 Nočni študij — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 20. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Latinščina — 9.50 Angleščina — 10.05 Latinščina — 10.35 Avstrija v sliki — 11.00 Buchbinderjeve skladbe — 11.30 Igramo flavto — 11.55 Nočni študij — 13.00 Poročila —
15.00	Nepomembna žena — 16.15 V pragozdu Shira Khana — 17.00 Gradbišče — 17.30 Potovanje v At-lantis — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvakrat sedem — 18.25 20. srečanje folklor na Dunaju — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Šport — 20.15 Katerina — 21.50 Rock.
NEDELJA, 21. avgusta: 11.00 Ura tiska — 15.00 Nepomembna žena
—	16.15 Impresije iz Cornvvalla — 16.45 Lesena kukavica — 17.15 Otroška ura — 17.20 Fjordove dogodivščine — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Leonard Bernstein
—	21.30 Barnstable — 22.30 Šport
—	23.00 Poročila.
„Kottan“, ki ga igra znani gradiščanski Hrvat Lukas Resetarits (25. 8. 1983, 16.00 FS 1).
PONEDELJEK, 22. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonček — 10.30 Grofica brez obuje — 12.35 Družina Feuerstein — 13.00 Poročila — 15.00 Črni biser — 16.25 Aubrey anima-tion — 16.30 Gibanje je vse —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Točno poglej — 17.30 Medvedje so prosti
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Dogodivščine v divjini — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih
—	21.10 Čarovnik — 22.00 Večerni šport — 23.30 Poročila.
TOREK, 23. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 9.45 Angleščina —
10.00	Latinščina — 10.30 Dve deklici in skupina Doolin — 12.05 Florijan, prijatelj rož — 12.10 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila —
15.00	Čarovnice iz Oza — 16.45 Au-brey animation — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Top c at — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.30 Panorama — 22.20 Šport — 23.20 Poročila.
SREDA, 24. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi hec mora biti — 9.35 Latinščina — 9.50 Angleščina
—	10.05 Latinščina — 10.35 Nepomembna žena — 11.45 Argumenti
—	13.00 Poročila — 15.00 Družinski svet — 16.00 Sova — 16.15 Naše veliko mesto — 17.00 Nagradna uganka —- 17.30 Čebelica Maja —
17.55 Za lahko noč — 18.00 Tubo piha Huber — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velekolo — 22.00 Svetovno prvenstvo v plavanju — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 25. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Angleščina — 10.30 Velekolo — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.00 Kottan — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Točno poglej — 17.30 Huzarji na obalah — 17.55 Za lahko noč —
18.00	K mizi, prosim — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 J. Robert Oppenheimer, atomski fizik — 21.15 Naše vesolje — 22.00 Večerni šport — 23.30 Poročila.
PETEK, 19. avgusta: 18.00 Moda
—	18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prerezi — 21.00 Očarljiva raziskovanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Zadnji iz Fort Gambleta — 23.45 Poročila.
SOBOTA, 20. avgusta: 16.00 Dva krat sedem — 16.25 Športni popoldan — 18.25 Nogomet —- 19.00 Trailer — 19.50 Kje je cerkev sooblikovala zgodovino — 20.15 Liza iz Anglije — 22.25 Šport — 22.45 Vprašanja kristjanov — 22.50 Shaft
—	0.25 Poročila.
NEDELJA, 21. avgusta:	14.30
Športni popoldan — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Večer s Tomom in Jerrijem — 21.00 Dve deklici in skupina Doolin — 22.35 Dynasty — 23.20 Sto mojstrovin — 23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 22. avgusta: 17.35 Kompas — 18.00 Znanost danes —
18.30	Ljudje iz Korsbaeka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Roots — 21.10 Kaj je ostalo od krščansko socialnega? — 21.50 Deset pred deseto —- 22.20 Konj iz sanj —- 0.15 Poročila.
TOREK, 23. avgusta: 17.35 Kompas — 18.00 Orientacija —■ 18.30 Ljudje iz Korsbaeka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hec mora biti — 21.05 Monaco-France —- 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
SREDA, 24. avgusta: 17.35 Kompas — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Ljudje iz Korsbaeka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Umor v cerkvi
—	21.50 Deset pred deseto 22.20 Zadnja luknja — 23.40 Poročila.
ČETRTEK, 25. avgusta:	17.35
Kompas — 18.00 Potovanje po Avstriji — 18.30 Ljudje iz Korsbaeka
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Hitro
—	hitro — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Klub 2.
PONEDELJEK, 22. avgusta: 18.10 Poročila —- 18.15 Modro kot pisano
—	18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Namišljeni bolnik — 21.55 TV D II.
TOREK, 23. avgusta: 18.10 Poročila — 18.15 V znamenju dvojčkov -— 18.30 Nacionalni ansambel iz Indije — 19.00 Knjiga — 19.30 TVD
—	20.00 Življenje Berlioza — 20.55 Človek in zemlja — 21.20 Slovenska ljudska glasbila in godci — 21.40 TVD II.
SREDA, 24. avgusta: 18.15 Poročila — 18.20 Ru ko veti — 18.40 Mozaik kratkega filma: pogled na Atene — 19.30 TVD — 19.55 Mednarodni atletski miting —■ 22.45 TVD.
ČETRTEK, 25. avgusta: 17.00 EP v vaterpolu — Jugoslavija : Romunija — 18.05 Poročila — 18.10 Tradicionalni svet islamskega izročila —
18.40	TV-kaseta — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.00 Tom, Dick in Harriet — 21.50 Ohridsko poletje 83
—	22.25 TVD II.
PETEK, 26. avgusta: 13.30 PJ v tenisu — 15.55 EP v vaterpolu: Jugoslavija : ZRN — 17.00 PJ v kajaku in kanuju na mirnih vodah — 18.10 Poročila — 18.15 Festival jugoslovanskih plesnih orkestrov v Radencih 83 — 18.45 Tarzan — 19.30 TVD
—	20.00 Glinasti golob — 21.05 Zrcalo tedna — 21.25 Umor v Texa-su — 23.00 TVD II.
SOBOTA, 27. avgusta: 13.30 EP v vaterpolu — Jugoslavija : Madžarska — 15.05 Poročila —- 15.10 Tarzan — 15.35 Modro kot pisano — 15.05 Mogočno morje — 17.05 Ed-ward in gospa Simpsonova — 17.55 EP v plavanju — 19.30 TVD — 20.00 Klatež — 21.45 Ljubljana 83 —
22.40	Poročila.
NEDELJA, 21. avgusta: 9.35 Poročila — 9.40 Živ žav — 10.30 Kapelski kresovi — 11.45 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.15 Poročila
—	15.55 Poročila — 16.00 EP v vaterpolu:	Jugoslavija: Nizozemska
—	17.00 Športna poročila — 17.15 Joe Dancer-Ukana z opico — 18.55 Ne prezrite — 19.30 TVD — 20.00 Danes v neki - hiši — 21.30 Stobi — 2Ž.00 Studio je odprt — 22.20 Športni pregled — 22.50 Poročila.
NEDELJA, 21. avgusta: 13.55 Evropski pokal v atletiki — 18.15 EP v vaterpolu — Jugoslavija: Nizozemska — 19.10 Mednarodni rokometni turnir — 20.30 Operni večer: R. VVagner — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 22. avgusta: 17.55 EP v plavanju — 19.30 TVD — 19.55 EP v vaterpolu — ZRN : Jugoslavija
—	21.10 Poročila — 21.20 Strogovi
—	22.25 Znanost in mi.
TOREK, 23. avgusta: 17.55 EP v plavanju — 19.30 TVD — 19.55 EP v vaterpolu — Jugoslavija : Španija
—	21.00 22 milijonov — 21.50 Poročila — 21.55 Knjige in misli — 22.25 Skrivnosti sveta.
SREDA, 24. avgusta: 15.55 EP v skokih v vodo s stolpa — 17.55 EP v plavanju — 19.30 TVD — 20.00 Filmski večer: Veriga brez konca — 21.40 Glasbena oddaja — 22.30 TVD.
ČETRTEK, 25. avgusta: 18.00 EP v plavanju — 19.30 TVD — 20.00 Razkrinkani državni uslužbenci — 21.15 Ohrisko poletje 83 — 21.45 Poročila — 21.50 Folk parada.
PETEK, 26. avgusta: 17.55 EP v plavanju — 19.30 TVD — 20.00 Večeri na griču — 20.45 Poročila — 20.50 Tok življenja — 21.40 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Breza.
SOBOTA, 27. avgusta: 15.55 Festival otroka Šibenik 83: otroški ansambel iz Pekinga — 16.55 Ponovitev otroške oddaje — 17.55 EP v plavanju — 19.00 Dvorci: Ozalj — 19.30 TVD — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.40 Športna sobota — 22.00 Balkansko prvenstvo v konjeništvu — 22.15 PJ v kajaku in kanuju — 22.30 Gledano z avstralskih očmi — 23.00 Šahovski komentar.
ov> a^SSS*-0
m
P RAZ NIK Inaš tednik
Tamburaši iz Loč
8/šport/kronika
naš tednik;
18. avgusta 1983

gimnazijski zbor Slovenske gimnazije. Vodja gimnazijskega zbora Jožko Kovačič pa pomaga podjunskim samoukom pri harmonizaciji njihovih lastnih skladb. Besedila za ansambel pa mnogokrat napiše libuška pesnica Milka Hartman. Ansambel predvsem poje domače narodne pesmi in lastne skladbe, rad pa tudi zagode pesmi drugih manjšin ali zatiranih narodov, npr. črnske pesmi.
„Korenika“ po navadi ne gode za ples. Pri igranju za ples namreč člani ansamblov mnogokrat postanejo malomarni, s tem pa pade tudi kakovost takih ansamblov. „Korenika“ pa noče samo igrati melodije, predvsem besedila pesmi morajo po mnenju članov ansambla narediti na poslušalce globok vtis. Ansambel nastopa torej samo na kulturnih prireditvah, če pa poslušalci želijo, pa seveda po predstavi še rade volje zagodejo kakšno domačo.
Vaje ima ansambel vsak teden v šmihelski farni dvorani. V zahvalo, in da se vsaj deloma župniji poravnajo stroški, priredi ansambel vsako leto v Šmihelu kulturni večer.
člani ansambla „Korenika" si predvsem želijo, da bi kakovost še izboljšali. Na žalost doslej še nimajo primernih tehničnih naprav, čeprav so jim te zadevne organizacije že lansko leto obljubile. Člani upajo, da bo vzdušje v ansamblu še naprej tako izvrstno kot doslej in morda bodo, če se bodo vsi potrudili, le izdali tudi svojo kaseto.
Dne 19. avgusta zastopa „Korenika" na turističnem tednu v črni koroške Slovence, teden navrh pa nastopa skupno z zborom „Zarja“ v celovškem Mini-mundusu.
Na 35-letnici Našega tednika, pa bo ansambel predstavil novo pesem, ki jo je skomponiral Hanzi Artač zlasti za ta praznik. Besedilo je napisala Milka Hartman. Nekateri pravijo, da je prava slovenska himna. Torej, lahko smo radovedni!
Ansambel
»Korenika66
Ko se je pred leti razšel ansambel Hanzija Artača, si skoraj da nihče ni mislil, da bi v Šmihelu nastala podobna skupina. Krista Mesner, Helga Dobaje, Franc Onič in Albert Kraj-ger, vsi so prej peli in igrali pri Artačevem ansamblu, so se pred dvema letoma in pol odločili, da bi nadaljevali z delom v ansamblu, ki so ga preimenovali v ..Korenika". Domačinom sta se še pridružila Franc Vejnik in Albert Schorli iz Železne Kaple. „Korenika" nastopa predvsem na dvojezičnem ozemlju, mnogokrat skupno z zborom „Zarja“. Lansko leto sta celo obe skupini gostovali v Varaždinu. Ansambel je tudi nastopal v okviru radijske oddaje „ Rož, Podjuna, Žila". Že približno dve leti spremlja instrumentalna skupina ansambla „Korenika"
Pevsko instrumentalna skupina Žvabek
da je kultura in pesem najmočnejši most med slovensko- in nem-škogovorečimi Korošci, bo npr. 29. oktobra priredila skupni kulturni večer z MPZ ..Heimatklang" pod geslom „Dober večer sosed".
Skorajda vsakdo pozna danes Pevsko-instrumentalno skupino iz Žvabeka, ki jo vodi Rozina Katz. Žive pesmi te skupine so kaj kmalu razveselile in zabavale južnokoro-ško prebivalstvo.
Nekoliko mladino boli, da občina Suha noče prav upoštevati, da je v občini prisotna tudi slovenska skupina. Čeprav velika večina domačinov ceni trud mladine, se občinski očetje še vedno niso mogli odločiti, da bi slovensko skupino povabili na občinske prireditve. Tudi občinska podpora za pevsko instrumentalno skupino Žvabek je več ali manj pičla in poleg tega skupina niti ne sme vaditi v domači šoli.
Jeseni bo _ pevsko-instrumen-talna skupina Žvabek predstavila nov program in si predvsem želi, da bi starši še naprej tako številno prihajali na njene prireditve. Kdor pa še vedno ni prepričan o živahnosti žvabeške skupine, pa si jo lahko ogleda na prazniku Našega tednika v Bilčovsu.
V nedeljo, 18. septembra, se vidimo v Bilčovsu — na prazniku NT!

Mlada skupina se je rodila meseca maja 1978. Šest deklet se je tedaj odločilo, da bi ustanovile pevsko-instrumentalno skupino ter tako zabavale s svojimi glasovi predvsem domačine. Danes šteje žvabeška skupina kar 30 članic. Dekleta hočejo predvsem gojiti domače narodne pesmi, rade pa se tudi lotijo pesmi drugih narodov. Srečne so, da lahko pojejo pesmi domače pesnice Ivanke Polanc. Njena najbolj znana pesem je prav gotovo „Ob jezeru". Predvsem so hvaležna domačemu duhovniku Simonu VVutteju, ki skupino že vsa leta podpira in ki je omogočil, da lahko mladina vadi v farni dvorani.
Čeprav je Pevsko-instrumentalna skupina še zelo mlada, je lahko na svojo pestro zgodovino res da ponosna. Največji uspeh je bil za skupino prav gotovo ..vigredni koncert" v Žvabeku pred tremi leti, kajti tedaj so se koncerta udeležili skorajda vsi domačini, ki so s tem na najlepši način počastili delo vaške mladine. Nastopala pa je tudi že v Pliberku, Železni Kapli, Vrbi, pri Srečanju mladinskih zborov in
Koroška poje, sooblikovala je številne mladinske maše in vaške tradicionalne prireditve. Še in še bi lahko naštevali in se tako čudili nad pridnostjo te skupine, ki tesno sodeluje s KPD „Drava". Pred kratkim je žvabeška skupina skupno s Šuškim oktetom in mešanim pevskim zborom „Podjuna" izdala kaseto, kar je za mladino prav gotovo lep uspeh.
Skupina se tudi trudi za dobro sožitje obeh narodov na Koroškem. Ker je mladina prepričana,
v nedeljo,
18. septembra 1983 v Bilčovsu v šotoru
Pričakujejo Vas znane skupine!
15. septembra 1983 bo izšla
jubilejna številka NT
Da so pred šestimi leti začeli igrati v Ločah tamburaši, je med drugim tudi zasluga Hanzija Gabriela, ki je dal Eriki Wro-lich pobudo, da je prevzela vodstvo skupine. Za igranje pa so Ločane animirali predvsem hodiški tamburaši. Skupino sestavlja 18 do 20 ljudi, od katerih je največ dijakov Slovenske gimnazije, ki so stari okoli 15 let. Sodelujejo pa tudi še starejši člani, ki so nrp. vajenci. Za vajo se srečujejo tamburaši tedensko vsaj enkrat. V prvi vrsti nastopajo na domačih prireditvah in na prireditvah sosednjih društev v spodnjem delu Koroške. Poleg tega so postali poletni folklorni večeri v Ločah, katere vedno sooblikujejo tamburaši, že tradicija. Lansko leto
so tamburaši iz Loč nastopili na RTV Ljubljana pri oddaji „Rož, Podjuna, Zilja" in so želi velik uspeh. Poleg tega so imeli večji nastop še pri „Srečanju Mita Trefalda". Z dobičkom, ki ga imajo od teh nastopov, si financirajo vsako leto seminar v Cerkvenici, kjer naštudirajo nov program za naslednjo sezono. Loški tamburaši igrajo najraje dalmatinske in hrvaške narodne pesmi. Največji uspeh pa imajo še vedno s pesmijo Hanzija Artača in Milke Hartmanove „Ob reki Dravci", za katero so jima tamburaši zelo hvaležni.
Naš tednik jim želi veliko uspeha pri nadaljnjem delu in se veseli svidenja z njimi v Bilčovsu na prazniku NT.