is hal a vsak četrtek. 1'enn mo i« k na teto. i'i.9 aen/im ' k n Ameriko m dnipf tw# f Ki - fuaamesne Atevitkr «e pmrin^aio ——— po 10 vinar e», - S prilogama* .Kaš kmečki tom" m Jaja gosrodirfa' bni.i ID dur<» »»pi>MI)»Joi l'r*Hni(l»ii „/i«>"> Iju'1*" 1-tobl'nna. Kopilnr ev» nlira. NBrufmna. rehlnn-ftriie in tn-errrti p« i l'rravni*t*n ..Pomnlinh*'- - Uubllana. Kopilarieva ulica-- Štev. 4. V Ljubljani, dne 22. januarja 1914. Leto XXVII. Tajniki kmečkih zvez. V zadnji številki smo razložili, kakšno fekodo ima naše ljudstvo, zlasti naš kmetski stan, ker si ne zna pomagati in se ne ve branili sproti davčni oblasti. Če si išče koga, ki bi delal pritožbo ali prošnjo, pa le prevečkrat pade med razbojnike. Poleg davčnib reči omenjamo še eno ravno tako .važno, namreč vojaško reč. V vojnih zakonih je mnogo ugodnosti, ki niso splošno znane. Da se polajšati vojaška služba iz določenih vzrokov, mogoči so dopusti ob večjem kmečkem delu, podpore za družine rezervistov in še marsikaj drugega. Nikjer knorda zakotni pisnči tako ne derejo budi, kakor pri sestavljanju takih prošenj. Ubogi Oče, ki bi rad spravil sina domov, ne gleda na krone; kar zahteva pisač, mu da v nespametni misli, da bo uspeh tembo'j gotov, jfcim več bo plačal. Naj pristavimo, da so .i pisači vseskozi sami liberalci, ki splošno Itako govorč in delajo, kakor da bi bil kmet Jaamo za to na svetu, da ga morajo*fiberalci islepariti in odirati. Že v zadniem članku smo obliubili. da hočemo povedati svojo misel, kako na! bi se pomagalo našemu 1'udstvu, da bi dobilo potrebnih nasvetov in navodil v davčnih in vojaških rečeh, da bi se vedelo kam obrnili za pritožbe in prošnje v tem oziru. Naša misel je na kratko povedana tale: K m e č k e z ve z e nai poskrbe pripravne, vešče ljudi, ki bi bili ljudem na razpolago v imenovanem oziru. Seveda bi jih morale tudi plačati. Na noben način bi se Ho ne smelo tako zgoditi, da bi vsak, kdor .*abi kak svet ali kako pritožbo za to, kar bi se mu naredilo, dal neko majhno odškodnino. To po zakonu ne sme biti: v tem slu-'čaju bi dotičnega tajnika brž kaznovali. Pomoč bi mora'a biti brezplačna, seveda izključno le za ude kmečke zveze. Želeti E, da bi že kmalu nri^la v vel-nvo poetava, jo je državni zbor že sklenil, a jo je go- I sposka zbornica precej izpremenila, po kateri bi smele biti tudi ženske članice poli-1 ličnih društev. Kmečke zveze so politična j društva; za to zdaj ne smejo pri njih biti ' udove posestnice, ki seveda tudi rabijo 1 pravnih svetov in pomoči. Nečlanom bi forej v nobenem s'učaju ne smeli taki tajniki pomagati. Gre tudi za to-le važno reč: V davčnih komisijah sede tudi naši somišljeniki. Kadar bi se naredila kaka pritožba na take komisije, bi bilo treba opozoriti naše člane v komisiji, da se potegnejo za našega 'leveka. Večkrat je pri teh rečeh, z'asti glede na vojaško službo, zelo koristna pomoč naših poslancev. Ko bi od kmečke zveze prišlo na pos'anca poročilo o kaki prošnji in pritožbi, bi bil ta na ,asnem, da gre za našega človeka. Liberalci so pač tako nesramni, da se obračajo tudi na naše poslance, in dokler lazijo krog njih, se hlinijo, obetajo večno hvaležnost in zvestobo, ko pa pridejo volitve, pa pozabijo na vsj, kar so dosegli po naši stranki, in lažejo ter obrekujejo na polna usta. Treba bi bilo nabrati pri udnini toliko, da se dotični človek, ki bi delal za kmečko zvezo, primerno plača. Ako bi se naša misel razširila in bi ljudje splošno spoznali neizrekljivo korist take ustanove, bi se po našem mnenju shajalo, če bi se v ta namen zviša'a udnina kmečkih zvez za eno krono. Kje bi se dobili pripravni ljudje? Za zdaj nikakor ne kaže, da bi nastavili ljudi po posameznih okrajih, ki bi samo od tega živeli. Najbolje bi bilo, da bi imel vsak sodni okrai svojega tajnika; v tem slučaju bi ne imel toliko dela, da bi smelo biti to njegova edina služba. Dovolj je, če se dobi človeka, ki more in hoče na dan povprek po dve do tri ure dati v ta namen. To bi ne bilo predrago. Takih ljudi imamo povsod. Seveda bi pa morali svojo reč znati. V ta namen bi bilo treba zanje poduka. Zdaj imamo v Ljubljani Gospodarsko šolo, kjer se kmečki fantje vsega tega uče. Poleg te šole bi bilo pa treba prirejati tečaje, kjer bi se fantje ali možje, ki so dovolj zmožni v pisavi in imajo potrebno darovitost, učili postavnih določil v davčnih in vojaških rečeh, kar se tičejo kmeta, in navadili, kaka treba sestavljati prošnje in pritožbe. Sicei pa deJo samo uči in česar bi kdo ne znal, bi zvedel, ko bi se obrnil na strankino tajništvo v Ljubljani ali pa na poslance. VrgB smo s svojo mislijo seme v javnost. Ali bfl skali'o? Dobre in slabe strani kranjske dežele. Preteklo jesen je imel v deželnem zboru dr. Krek govor, v katerem je razložil, v čem smo Kranjci naprej pred drugimi deželami, v čem pa za njimi zaostajamo. Podal je takorekoč fotografijo naše dežele in našega prebivalstva, na kateri so fotografirane vse naše dobre in slabe strani. Ce hočemo napredovati in se spopolnjevati, mora-mo sami sebe poznati. Zato vzemimo to sliko v svoje roke. Naša izobrazba ln šolstvo. Izobrazba zadnja leta v naši de*.eU napreduje, in sicer tako, da po podatkih iz leta 1912. prihaja na eno samo osebo po pošti dostavljenih 9 časopisov. V Zgornji Avstriji jih dohaja po pošti dostavljenih na eno osebo 8, ▼ Bukovini 6, v Galiciji 4, v Dalmaciji 5, v visoko razvitih sudetskih krajih 11, na Primorskem 11, potem na Štajerskem 12 in na Solnograškem 11. Naši ljuje so se tako izobrazili, da 9 časopisov prihaja po pošti na eno osebo, medtem ko imamo jako veliko bralcev ta* sopisov, ki jih ne obivajo po pošti, ampak, ki se jim donašajo na dom ali ki jih v trafikah kupujejo. Ce to dejstvo upoštevamo, bomo tudi razumeli, da smo mi od leta 1904. 1' ;em skoraj za 100% napredovali pri otroških za šolstvo. Torej v devetih le-ih smo pri stroških za šolstvo napre-1 ovali skoraj za 60%. Šol je vedno več n za izobrazbo se vedno več stori. Nate dežela daje za šolstvo sploh toliko, la pridejo 4 in pol krone od naše debele na prebivalca, ker mi izdajemo >krog 2 milijona 250 tisoč kron za šolstvo in poduk. Tukaj pa štejemo zra-/en tudi obrtno šolstvo, sploh vse iz-iatke za šolstvo. Za ljudsko šolstvo se izdaja na leto nad 2 milijona kron. Torej 4 in pol krone pride pri nas na ose-!x> za šolstvo. V drugih deželah imamo na pr. v Vižji Avstriji, odštevši Dunaj, 3 K 77 v. V Galiciji pride stroškov za solstvo na jsebo 3 K 28 vin.; to je razloček in zakadi tega je n. pr. splošna kultura, gospodarstvo, veliko drugačno tam, kakor pri nas, zato ni napredka tam. Na §lezkcm pride na osebo 7 K 64 vin., na Vforavskem 7 K 7 vin., to so pa dežele, 'd stoje na najvišji stopinji. Skrb za zdravje. Druge velikanske stroške nosi nate dežela kar se tiče zdravja. Dokazano je, da je v našem ljudstvu velika živ-Ijenska moč, ki se kaže ravno v tem, da naše ljudstvo narašča. Umrljivost je pač večja, kakor je prav; vzrok je velika umrljivost dojenčkov in otrok v prvih letih starosti. Tudi nas čaka še va-čna naloga v zdravstvenem oziru. Za iavno zdravje in za to, kar je v zvezi z '.dravjem, pa žrtvuje naša dežela okroglo 1,300.000 K. To znese nekako neko-iko manj nego 3 K na eno osebo. Nižja Avstrija izdaja za zdravstvo na osebo I K 70 vin., Moravska 3 K 44 vin., Šle-seb. To so pa samo izseljenci z potni-ni listi, čisto gotovo jih je pa 15 do 20 isoč več, kajti 25 do 30% se mora računati, da jih gre brez takih pravic, kakor jih zahteva zakon. Zastavo nosi Kočevje, in sicer slovenski del in nemški del. Kočevje je ukaj zelo na slabem. Iz Kočevja je v Vmeriki okrog 6000 ljudi. Ena tretjina (očevarjev je torej v Ameriki. Samo leklet, ki iščejo službe v New-Yorku, ilrocklynu, San Franciscu itd. je okoli lisoča. Potem za Kočevjem pride Novo 2' mesto, ki izkazuje v izkazu z 9755 osebami. Ljubljanska okolica 6830 m potem pride na vrsto Logatec s 6361 osebami. Potem Črnomelj s 5974, toda iz Črnomlja jih je zato tako malo, ker jih je že od prej tam veliko, in drugič pa, kakor sem že omenil, ker jih gre veliko tudi brez potnih listov. Krško jih ima nekoliko manj, samo 3304, potem pa, gospodje, je žalostno, da tu nahajamo tudi Kranj, sedež naših krepkih kmetov, s številko 2687 in žalibog tudi Kamniški okraj s 2354 osebami. To izseljevanje je žalostno in zaraditega imamo potem mi to žalostno dejstvo, da smo v Kranjski deželi v zadnjih desetih letih samo za 3'3% narastli. Izseljevanje pospešujejo slabe letine, zlasti v vinskih krajih, pomanjkanje živine, lesa i. t. d. Zakaj se naši ljudje selijo. Ako gre lačen Rusin ali Hrvat doli Iz Dalmacije, revež, ki ne zna ne brati ne pisati, in meri korake po tem, kako mu pipa gori, ako gre v Ameriko, ga res žene lakota. Pri nas pa ni v prvi vrsti revščina kriva izseljevanja, ampak to, da naš človek svojih sil, svojih mladih sil, o katerih misli, da mu bodo omogočile napredovanje, ne more doma v porabiti. Pomanjkanje industrije ln železnic. Razvoj naše veleobrti je majhen. Tovarn imamo 145. Bukovina jih ima 110, Dalmacija 79. Češka je imela leta 1901. 6203 tovarn, Dolenja Avstrija 3327, Sudetske dežele sploh 8490 in te so manj nego 20krat večje kakor mi. Po našem razmerju bi imele le nekaj nad 2800 tovarniških podjetij; torej mi smo na trikrat manjši stopnji kakor Cehi. Iz tega sledi: Pri nas ni zaslužka. Pri železnicah je vkljub temu, da je na jugu naša dežela tako potisnjena proti morju — in k temu moraš, ako hočeš po svetu —, je naša dežela ena najslabših. Še manj železnic kakor mi imajo samo Dalmacija, Tirolska in pa Pred-arelska. Naša trgovina. S Kranjskega izvažamo les, toda le« izvažamo, ne da bi ga doma obde-lavali. Lesna industrija, ki bi morala pri nas biti na vrhuncu, ta industrija je v povojih. Tukaj moramo zastaviti vse sile, da damo našemu ljudstvu dela in zaslužka. Potem izvažamo nekaj piva, ampak tega je malo, kakor je sploh stvari, ki spadajo v veleindu-strijo, silno malo. Več pa pride od po-ljedcljstva. Veliko se namreč izvaža živine, zlasti prašičev, posebno fižola, krompirja in gob. Poljedeljstvo. Naša dežela je tudi v kmetijskem oziru zaostala. Pri nas pridelujemo štiri vrste žita: pšenico, rž, ječmen in oves. Povprečno (leta 1900—1910) na 1 ha 8-8 meterskih centov, medtem, ko je v Avstriji srednja mera 13 meterskih centov. V tem oziru je pač treba storiti vse, da bodo naši kmetovalci uporabljevali res vsa umetna sredstva in umojila. To je nekaj k čemur nas silijo številke. Kar se tiče zemlje in podnebja v naši deželi, smo mi v mno-gem oziru na boljšem, kakor druge dežele. Imamo visoke planine, kjer sc pa, se živina 2000 — 2400 m nad morjem, imamo južno italijansko podnebje, n. pr. v Vipavi in Beli krajini. Torej v po, ljedelstvu se vidi zanemarjenost in prav nič drugega. Samo pri krompirju je pri nas naša pridelava taka, da se lahko meri z drugimi deželami in da se pridela pri nas na_l ha več krompirja nego v drugih deželah. Tukaj jo ljudstvo napredovalo, to pa je storilo zato, ker ga uči stara izkušnja in kou se ravno krompirja največ poje. Užitni, na se manjša, meso se malo, malo užii va. Res, vinarstvo nam tudi malo nese. Leta 1911. smo imeli srednjo letino. Na 10.196 ha smo pridelali 225.991 hI vina. Tukaj je nemogoče, da bi dežela napre* dovala glede vinarstva tako, da bi se od hektarja dobilo toliko, kakor na Nižjem Avstrijskem. Ostane še živinoreja. Stvar z lesom moramo pametno urediti in živinoreja, to je tudi nekaj, kar moramo gojiti, in za živinorejo trošiti zato, da se povzdigne, je neobhodno potrebno. Tukaj imamo moč, veliko moč. Mi moramo skrbeti, da se bo živinoreja povzdignila in redila čista plemenska živina, ker potem bomo za izvoz sposobni. S pitanjem živine pri nas ni nič, ker nimamo sladkornih tovarn. Razun špiritove tovarne v Novem mestu nimamo drugega, nego 11.943 kmečkih žganjarn, ki skuhajo ziasti iz sadja malo nad 2500 hI žganja. Predvsem mora biti naša skrb za plemensko živino, in v'tem oziru je neobhodno potrebna skrb za enotne pasme, ker sicer se ne more z živino nikamor ven. Skromni ali napredka željni ljudje. Prebivalci kranjske dežele imajo tem izdatkom primerne tudi dohodke, in ti dohodki se nam kažejo v dohodninskem davku. Za dohodninski davek imamo 13.207 oseb obvezanih iti največja sedanja številka se giblje med dohodki 1200 do 2400 K. To so torej ljudje, ki večinoma komaj žive. Tukaj se vidi, da smo mi na tesnem stališča Naj k(To reče kar hoče, med ljudstvom vre, ugodno vre, duh napredka veje, želja, da bi si pomagal kvišku, živi pri delavcu, kmetu, obrtniku in trgovcu. Domača zemlja mu tega ne more dati Tega zdravega, čvrstega našega ljudstva, tega dobrega, poštenega, za izobrazbo sposobnega ljudstva ne smemo pustiti, da izbira v tako majhni deželi. Cenj. naročnike, ki v prihodnje ne nameravajo več naročiti našega lista, opozarjamo, da nam nemudoma vrnejo doslej prejete številke. Ako tega ne bi storili, jih smatramo za nadaljne ročnike in bomo izterjali naročnino. Zadeva je tembolj nujna, ker nam Ž® zmanjkuje prvih letošnjih številk in ker hočemo Čimpreje napraviti red pri zaznamkih naročnikov. Kdor tedaj Se ni obnovil naročnine ali lista ni vrnil, nai stvar nemudoma uredL VVVVVVVVVV^V* m OJAČEVANJE AVSTROOGRSKE ARMADE. »Fremdenblatt« poroča, da se bo mor-narično moštvo do leta 1920/21 pomnožilo tako, da bo takrat štelo 27.000 v miru pre-zentnih mož. Letos bo štelo moštvo 16.000. Število ladjam prideljenih častnikov se že s 1. januarjem t. 1. pomnoži za 101, onih v lokalni službi pa za 11. Pomnoži se nadalje domobranska artilerija, ki šteje zdaj osem poliskotopniških in osem havbičnih divizij. Jeseni tega leta se pretvori vsaka divizija v polk. To bo 1. 1917 dovršeno. »Reichs-post« poroča, da sc je lansko leto ustanovilo 100 novih strojnopuškinih oddelkov. ANARHIJA V ALBANIJI. Valona. Boji, ki jih bijejo pristaši Essad paše proti začasni vladi v Valoni, se bijejo na platou Kermenice in v bližini El-bassana. Essadove čete vodi Derviš bej. V Albanijo potuje iz Carigrada zopet en ek-spedicijski zbor, vsled česar se trdi, da je ukazano laškemu brodovju, da pred Valo-no križari. Tu nihče ne veruje, da pride princ Wied dne 20. jan. v Albanijo, ker so razmere v deželi preveč razruvane. Oblegovalno stanje v Valoni se je na ukaz nizozemskega orožnišk. polkovnika Thom-6ena poostrilo. Preoovedano je nositi orožje in ne trpe zbiranja na cestah. Od 7. ure zvečer do 6. ure zjutraj ne sme nihče na cesto. Cenzuro brzojavk so poostrili. Preiskava o puču je dognala, da je turška vlada sokriva. Izmael Kemal beja je varal načelnik zarotnikov Bekiraga ,ki mu je predlagal, da naj sc ustanavljajo čete proti grškim četašem. Kemal bej je pritrdil, zarotniki so pa nato v Carigrad brzojavili, da naj se odpošlje že pripravljeni ekspedicij-ski zbor, ki so ga potem na krovu »Mera-na« aretirali. Belgrad. Esad paša je po svojih zaupnikih sporočil srbskim obmejnim oblastem, da sedanje arnavtsko gibanje ni naperjeno proti Srbiji in srbskemu obmejnemu prebivalsivu ne preti nobena nevarnost. Esad paša izjavlja, da gre proti Grkom, katere hoče iztira-ti iz Epira. V resnice se pa njegove čete sedaj bore s četami valonske vlade. Esad paša je bil odposlal svoje pristaše proti Elbasanu z nalogom, da se polaste holandskih žandarmerijskih častnikov in jili zapro. Esadovci so res napadli mesto, toda holandskl častniki so hitro zbrali pristaše valonske vlade In napadalce popolnoma razkropili. Nato je Esad paša ukazal, da se zbere pod orožje vsak, kdorkoli je zmožen puško nositi. Esadovi nameni so še zaviti v temo, toliko pa je gotovo, da je njegov vpliv vedno širši in gibanje, katero je započel, vedno jačje. Belgrad. »Politika« priobčuje brzojavko iz Ohrida, da je Essad pašina vojska včeraj po tridnevnih bojih zavzela Pogra-dec na jugozapadni obali Ohridskega jezera. — Po Pripovedovanju pribeglih Arnav- šteje ta Essadova kolona krog 8.000 mož. Essad ima brezdvomno namen korakati proti Valoni. Bolgarske zmešnjave. Na Bolgarskem še ni miru. Ker ni dobila vlada v sobranju večine, je kralj Ferdinand sobranje razpustil in poslal poslance domov. Socialistični poslanci so se zbrali takoj po razpustu na shod, kjer so vpili: Doli z monarhijo, živela republika! Carja Ferdinanda ne čakajo posebno lepi časi. Grozni potresi. Na Japonskem otoku Sakura-Šimahi je zopet začel bruhali ognjenik. IJo japonskih poročilih je neslo pepel in ogenj več kilometrov daleč. Mesto Kagoshiura je lava popolnoma uničila. Več sto ljudi, ki so bežali, so ubili kamni, ki so padali iz ognjenika. Morski valovi so preplavili obrežje in več vasi zagrnili. Poginilo je tudi na tisoče rib, ker jc voda vrela. Na Japonskem so potresi kakor tudi izbruhi ognjenikov precej navadni, a take katastrofe, kakor sedanja, tudi na Japonskem že desetletja sem ni bilo. Na otoku Sakurašima, ki leži južno od Korejske ceste pred zahodnim delom Nipona, je izbruhnil vulkan Sakurašima, visok 1400 m, ki je že 130 let počival. Podzemske sile so iz žrelov ognjenika vrgle na milijone skal, ki so padale več kilometrov daleč na tla in uničile vse, kjer so kako stvar zadele. Ogenj je bruhal iz ognjenika 1000 m visoko. Grom, ki je spremljal izbruh, je bil močnejši kot gromenje topov pri naskoku na Port Artur. Več milj daleč od ognjenika je ozračje napolnjeno z oblaki gorečega pepela. Široke reke lave se razlivajo po deželi in zažigajo vse. Da je bila nesreča še večja, se je pojavil potres, predvsem v mestu Kagošimu, ki je uro oddaljeno od Sakurašime in je glavno mesto enako se glaseče province južno otoka Kiušiu. V Kagošimi je kakor na bojišču po veliki bitki. Hiše so razrušile iz vulkana leteče skale in potres. Več kilometrov na okolu so železniške proge razdrte. 13.000 hiš je razrušenih. Najmanj 70.000 ljudi pogrešajo. Iz Nagazakija javljajo: Brezžični brzo-jav neke bojne ladje poroča, da leži v Ko-gošimi pepel 15 čevljev visoko. Otok Sa-kura-Šima je posvečen pogubi in zavit v oblake dima. Newyork. Na otoku Sakošima so našli 33 oseb, ki so se ob izbruhu vulkana rešile v neke jame in ostale edine pri življenju. H Listek jMfcgj V deveti deželi. Iz angleščine po Rider Haggardu prevol I. M. (Dalje.) Zastonj skuša jezičasta sovražnikova četa zaviti svoja konca, kakor ranjena kača, in se trudi braniti svojo sredino. Naš klin jo je prodrl skOziinskozi, se obrnil, padel na prerezani krili ter jih kakor vi- hra gnal pred seboj, dok er se sovražnik ni razkropil ter zdirjal v največjim neredu čez drn in strn proti svoji armadi. Glasni, bučni zmagoslavni klici so spremljali to našo prvo zmago. Ne verujem, da jih je dve tretjini dospelo do svejih čet, ki so se zdaj vzdignil« k napadu. Naši so izgubili komaj petdeset mož, kar ni mnogo, če se vpošteva, kako ljut je bil ta kratki boj. Videl sem tudi, da se je umikala tudi konjiča, ki je stala nasproti našemu levemu krilu, ne vem pa, kako se je godilo tam. Edino, kar mi je mogoče popisati, je tisto, kar se je godilo neposredno okrog mene. Ob tem času so goste čete sovražnikovega levega kri'a, ki je bilo sestavljeno malone popolnoma iz Nastinih gorjancev, prekoračile malo reko ter se z glasnimi kriki »Nasta« I in »Soraja,« vihrajo-čimi prapori in lesketajočimi meči vsul! kakor mravlje proti nam. Zopet sem dobil povelje, da poizkusimo s pomočjo konjiče ustaviti to gibanje in glavni napad na sredino naše vojske; storil sem to po najboljših močeh s tem, da sem neprestano pošiljal po tisoč ko-njikov broječe oddelke proti njim. Te čete so prizadejale sovražniku veliko škode in krasno jih bilo videti, kako so dirjali po obronku navzdol ter se zadrli kakor živ nož sovražniku v srce. A tudi smo izgubili mnogo mož; kajti po nekoliko podobnih napadih, ki so prizadejali tolike izgube sredini Nastove vojske, se sovražnik ni več upal postaviti nepremične črte našim napadom, marveč jo je odprl, pustil naše skozi; tudi se je na stotine sovražnikov vrg'o na tla, ki so prerezali številnim našim konjem žile, ko so dirjali mimo njih. Tako se je sovražnik vzlic vsem našim naporom vedno bolj bližal, dokler se ni naposled vrgel na Tomičev sedem in pol tisoč mož broječi oddelek, ki so se bili razpostavili v treh močnih štirikotni-kih. Ob istem času mi je glasno vpitje oznanjalo, da se je bitka pričela tudi v središču in na levem krilu. Vstal sem pokonci v stremenih ter se ozrl proti svoji levici; kakor da'eč je moglo seči oko, povsod je bilo videti blesketanje mečev in sulic. Sem in tja so se majale boujoče črte v smrtnem boju; zdaj so se umikale, zdaj zopet malo naprej prodirale v blazni a re-doviti zmedi napada in obrambe. Moja pozornost se je seveda morala v prvi vrsti obračati na to, kaj se je godilo na našem krilu. Za trenutek se je naša konjiča umaknila za Tomičeve tri štirikotnike in tako je bil razgled pri'ično dober. Nastovi divji gorianci so se vsipall kakor rdeči valovi proti mračnim štiri-kotnikom, ki so stali kakor živa skala. Z glasnim bojnim krikom so se od časa do časa zaganrali proti dolgim trojnim grebenom iz sulic, pa samo da so se zoret u-mikali nazaj kakor valovi, kadar jih ska~ lovje odbije. Tako ie bnt divial eVnra? štiri dolge ure b.-ez prenehanja in ob koncu tega časa ni«mo izgubili in nismo pridobili ničesar. Dva sovražnikova poizkusa obiti in zavrniti našo levo krilo skozi gozd. ki ga je varoval, sta se ponesrečila; in doslH se Nastovim gorjancem vzlic divjim in zabavljati, češ, da ga šele zdajle obiščeva. »Sicer pa tudi drugega nisem zaslužil,« je nadaljeval. »Recita mi, da sem star osel, ali neumen rekrut, ali sploh kar hočeta, kajti te priimke sem pošteno zaslužil. Stvar je bila ravno tako neumna, kakor takrat 23. novembra, ko sem ponoči v neposredni bližini kozakov, sprožil tisto staro puško. Da, da, prav za nobeno rabo nisem več. Ta zlodjeva vojska me je popolnoma spridila in bosta videla, da bom še gotovo kaj groznega napravil!« Tako govoreč je stopil k peči, vzel tri kozarce, jih nalil z vinom ter napil na naše srečno svidenje. »In zdaj, prijatelja«, jc nadaljeval, »Vama naznanim, da sta danes moja gosta. Tukaj bosta kosila, tukaj večerjala. tukaj tudi spala; zakaj resnično Vama povem, da se hudo dolgočasim, venkaj iz sobe pa ne smem, ker mi je zdravnik prepovedal.« Nato je poklical gospodinjo — bila je tista črnooblečena gospa, ki sva jo bila prej videla — in ji naročil, naj preskrbi vsega potrebnega za nas tri. Kaj naj pripovedujem? Izvrstno smo se imeli, tudi pogovora ni nikdar zmanjkalo, za zabavo in zanimivost pa jc predvsem skrbel Pikart. Gospa in njena služkinja sta nam nosili vedno novih, dragocenih jedil, peciva in izbranega vina. Pri tem sem zapazil, da gospa kliče Pikarta z imenom: Izak. Takoj sem si mislil, da je tudi tukaj porabil svojo staro zvijačo in malo je manjkalo, da se vpričo gospodinje nisem glasno zasmejal. Ko je odšla iz sobe. nama zvitorepec res pove, da je to jako bogata Židinja, ki ji je mož pred kratkim umrl. Zato je bila vsa v črnem. »Židje«, je nadaljeval, »se mi zde res najbolj premeteni, pa tudi najbolj neumni ljudje. Jaz, ljuba moja, govorim iz izkušnje. S kolikimi šem se že sešel, pa sem še vsakega vodil za nos. Seveda vsak ni zato, jih mora pač tako poznati, kakor jih jaz. Zato pa tudi, kamor pridem, takoj vnrašam v uradu, če je prazno še kakšno stanovanje pri kaki premožni židovski družini. Ta tukaj je vdova in brez otrok in silno bogata.« Nadalje je pripovedoval, kako ii je na-tvezel, da je on uboga židovska sirota, kateremu so umrli starši že v zgodnji mladosti, da nima doma in da je na svetu že mnogo pretrpel od hudobnih ljudij. »Ganil sem jo do solz,« tako je navihanec dalje pripovedoval, »saj si moreta misliti, kakšne so ženske, pa na bodo židovske ali francoske. In zdaj me pa neguje kakor lastnega sina.« Oi Deloma sva občudovala prebrisanost najinega tovariša, deloma pa sva se smejala njegovi širokovestnosti. Večer nam je potekel še prehitro in šele pozno v noč smo šli spat. Drugi dan sva se po izvrstnem za-jutreku z Grangierjem takoj odpravila domov. Tu se spomnim, da bo jutri novo leto. Povabim torej Pikarta in Grangierja za naslednji dan na moje stanovanje k mali slavnosti. Grangier je bil takoj pripravljen, Pikart pa si je pomišljal, ker se je bal, da ne bi vreme škodovalo njegovemu ranjenemu obrazu. Ko se je pa natančno pogledal v ogledalu, se je izkazalo, da se mu je na obrazu naredila že nova, sveža koža. Zato je tudi on obljubil priti. Ko smo določili še uro, sva se odpeljala z Grangierjem proti najinemu stanovanju. Krasne in udobne sani nama je dala na razpolago Pikartova gospodinja in midva sva se jih poslužila tem rajše, ker je bilo do najinih stanovanj precej daleč in ker je bil precej debel sneg. Domov prišedši, sem naznanil go-spej Gentil, da sem za prihodnji dan povabil dva tovariša na kosilo. Prosil sem jo, da bi nam ga ona preskrbela na moj račun. Bila je takoj pripravljena, rekoč, naj bom le brez skrbi, ona da bo že vse tako uredila, da bo prav. O računu pa še slišati ni hotela, rekoč, da smatra moja dva tovariša svojim gostom ter da si šteje v posebno čast, če jih bo mogla po svojih močeh pogostiti v svoji hiši. Bila je res ljubeznjiva ženska ta gospa Gentil. Skrbela je zame, kakor mati za svojega otroka. Prinesla mi je med drugim izvrstno mazilo za moje ozebline in obljubiti sem ji moral, da ga bom začel takoj rabiti. To sem res storil in storilo mi je jako dobro. Za to dobrohotnost in ljubeznji-vost sem se hotel jrospej Gentil izkazati hvaležnega, toda vprašanje je bilo, na kakšen način? Dolgo sem premišljeval; končno sem sklenil, da bom naslednji dan zjutraj zarana vstal in šel za njo kupit kako darilo. Denarja sem imel še okroglo 500 frankov, bilo je torej jasno, da bom moral v bodoče bolj varčevati. Rano zjutraj sem se naglo opravil in odšel v mesto. Tu je usoda hotela, da sem naletel na dva svoja tovariša, ki sta bila ravnokar prišla v mesto in sta iskala stanovanja. Reveža sta bila tako izmučena in slabotna, da sem ju takoj peljal v najbližjo gostilno, da sta se z gorko kavo vsaj nekoliko okrepila. Ko sem jima povedal, da sprejmemo vsakega, kateri pride zdaj zadnje dni v mesto, še s prav posebnim veseljem, je eden izmed njih dejal: »Gospod ser-žant, jaz imam še Vaš plašč, ki ste mi ga še v Moskvi izročili, naj ga za Vas nesem. Glejte,« s temi besedami ga je vzel iz telečnjaka, »da je še popolnoma nov, prav tak, kakor sle mi ga izročili.« Bil jo to krasen plašč, iz finega te-mnosivega sukna, ki sem si ga takoj oblekel. Toda čakalo me je še eno veselo presenečenje. Ko sem namreč vtaknil roke v žepe, sem našel v enem iz- med žepov židan robec. V njem je bila, zavita mala škatljica, v kateri se je na, hajalo pet zlatih prstanov. Mislil sem, da sem jih bil izgubil zajedno s svojim telečnjakom, zato je bilo moje veselje tem večje. V največjo radost pa mi jo bilo, ker sem imel zdaj krasen dar za mojo gospodinjo. Izbral sem takoj naj, lepši prstan in ga določil zanjo. Hitro sem odšel domov, rekoč tovarišema, naj počakata v gostilni. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijol sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4"/<°/o brez kakega odbitka. Uradne are od 8. zjutraj do l. popoldne. Glej inserat! Dom in svet. — Uradni sedeži načelnikov cestni! odborov, Metlika, načelnik Martin Matj* šič, uradni sedež Metlika (poslopje 'hranit niče in posojilnice); Mokronog, načelnik Josip Gorjup, ur. sed. Mokronog; Novo mesto, nač. Josip Zurc, ur. scd. Kandija; Postojna, nač. Anton Srebotnjak, ur. sed, Št. Peter na Krasu; Radeče, nač. Josip Ravnikar, ur. sed. Radeče; Radovljica, načelnik Ivan Resman, ur. sed. Radovljica; Senožeče, nač Ivan Može, ur. sed. Senožeče; Škofja Loka, nač. Josip Hafner, ur, sed. Škofja Loka; Trebnje, nač. Franc Hud, ur. sed. Trebnje; Tržič, nač. Franc Ahačič, ur. scd. Tržič; Vel. Lašče, nač. Jakob Pre-lesnik, ur. sed. Dobrepoljc; Vipava, nač, Josip Ferjančič, ur. sed, Vipava; Višnja gora, nač, Josip Erjavec, ur. sed. Višnja gora; Vrhnika, nač. Franc Tršar, ur, sed, Vrhnika; Žužemberk, nač. Ivan Vehovec, ur. sed. Žužemberk; Bled, nač. dr. Janko Benedik, ur. scd. Bled; Brdo, nač. Anton Cerar, ur. sed. Moravče; Cerknica, nač. Jakob Marolt, ur, sed. Cerknica, Črnomelj, nač. Josip Doltar, ur. sed. Črnomelj; Idrija, nač, Franc Didič, ur. sed. Idrija; Ilir. Bistrica, nač. Josip Benigar, ur. sed. Trno-vo; Kamnik, nač. Andrej Mejač, ur. se snuje družba, ki namerava ustanovit avtomobilno vožnjo in to: Samobor-Brežice — Krška vas —Cerklje—Kosta njevica — Budolfovo. Podjetje najto pleje pozdravljamo, ker so ti kraji bre: vsake zveze. Kraji kakor: Samobor Bregana, Jesenice, Vel. Dolina, Čate: (Brežice), Krška vas in Cerklje ao zelo obljudeni. Beda na Dunaja. Navaden Kranjec bi menda teško verjel, da vlada v stol nem mestu cele monarhije, kjer je naj več bogatašev, kjer se kujejo postave kjer je zbran ves avstrijski kapital, ni. Dunaju, tudi največja beda vseh mes; cele monarhije. Pa je vendar tako ii posebno letos je narasla beda zarad pomanjkanja dela in kupčije izredni visoko. Delavstvo vseh kategorij tav; po obljudenih ulicah kakor pobito te. si išče dela. Za dela, katerih se pr nas ogiblje vsak navaden žganjar, S' tam družinski očetje najboljših delav skih vrst kar pulijo samo, da morej« za svoje družinice, ki premrazujej' gladaje v nezakurjenih sobah, prisluži ti grižljaj kruha. Sneg je takim lji! dem na Dunaju največja dobrota, i žal je takoj toliko odmetačev na raz polago, da ga v par dneh pospraviji Noč in dan radi delajo, da si prisluži jo par kronic. Tisoči, letos jih raču najo okoli 100.000 teh siromakov, L morali konec vzeti na ulici od mraz. in gladu, ko bi ne bilo dobrih src, k jim pomagajo z raznimi sredstvi. K' bi ne bilo na Dunaju grelnic, revni! hiš in samostanov, kjer dobe vsaj ms lo juhe, kruha in toplo prenočišče te zavetje po dnevi, bi ubogo ljudstvo n. ulicah moralo trumoma umirati mre za in gladu. Pri takih razmerah se r čuditi, da je tam dan na dan iz obup izredno veliko samomorov in da zli činov kar mrgoli kljub velikanskem številu policajev. Ko pa pride spomla in se zopet odpre delo, pa pozabijo t siromaki na vse te grenkosti ter postt nejo zopet veseli stari Dunajčanje. Protialkoholna zveza »Sveta vo.' ska« je pričela z razpošiljanjem lepi. novih abstinenčnih znakov za popoln abstinente. Po sklepu zadnje seje e razpošiljajo isti le proti takojšnjem plačilu. Priporoča se znesek 1 K z vsak znak, ter 20 vin. za poštnino vnt prej poslati »Sveti vojski« v Ljubljane ker pride pošiljatev po povzetju dokr. dražje. Opomnimo pa, da smejo nosit znak tudi otroci izven šole. Iz severne Amerike, Minesota. Tu kaj v Elij Minesota je precej velika nt selbina Slovencev; deloma največ v tu kajšnjih železnih rudnikih. Delo se sc daj zelo težko dobi; je zelo mnogo brez poselnih delavcev, ki čakajo dela. Zt torej svetujem svojim rojakom, naj e sedaj v zimskem času ne podajajo ^ Ameriko. — Ponesrečil, oziroma uton je v tukajšnjem jezeru rojak Fran Lesar, rodom iz Hrovače pri Bibnic V nedeljo 14. t. m. so se podali rojak ■ Peter Krže, Juri Kočevar in imenovar Franc Lesar na lov. Misleč, da bodo hitreje prišli črez zamrznjeno jezero, so vzeli tudi male sanke s seboj. Ko pridejo do ezera, se podasta rojaka Franc Lesar in Peter Krže, nič nevarnega sluteč po sankah črez jezero. V jezeru je bila pa slučajno precej velika luknja brez ledu. Ko sta rojaka drsala po zelo gladkem ledu, sta na enkrat padla oba v luknjo. Krže si je toliko pomagal, ker zna dobro plavati, da se je po preteku 10 minut spravil zopet na led in se rešil gotove smrti. Nesrečni Franc Lesar se je pa koj pogreznil v globo-Čino in ni ga bilo več na površje. Drugi dan so ga potegnili mrtvega iz vode. Ranjki je bival kakih 5 let v Ameriki, oženjen je bil komaj pol leta, in star ne Še 25 let. Dobra kakovost je prva lastnost, ki jo zahtevamo od vsakega blaga, ki ga hočemo kupiti. Kajti blago slabe kakovosti, pa če bi tudi morda bilo cenejše, ne more nikogar zadovoljiti, in denar, ki smo ga zanj izdali, je v resnici stran vržen. Če se pa z dobro kakovostjo blaga druži tudi ta njegova lastnost, da je domačega izvora, sta pa dana oba pogoja, ki nas naravnost silita, da to blago kupujemo. Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem je blago, ki zadošča obema omenjenima pogojema. Izvrstno kakovost Kolinske kavno primesi v korist obmenim Slovencem so naše gospodinje že davno dodobra preizkusile in spoznale. Prišle so do prepričanja, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem najboljši kavni pridatek in da samo ona napravi najboljšo kavo. Samo tista kava. kateri je pridejana Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, ima res izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Vsakemu mora ugajati, tudi listemu, ki sicer kave nima rad. Po vsej pravici je torej Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem prišla na glas najboljšega kavnega pridal ka. Obenem pa je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago. Kolinska tovarna v Ljubljani je namreč naše domače podjetje; domača podjetja podpirati je pa dolžnost, vsake zavedne slovenske gospodinje. Ravno one imajo tu važno nalogo, kajti one so tiste, ki povečini oskrbujejo nakupovanje blaga. Njih dolžnost jc, da kupujejo samo domače blago, da — kadar kupujejo cikorijo — zahtevajo vedno samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. To ne samo zaradi tega, ker jc ta kavni pridatek izvrstno pristno domače blago, temveč tucli zato, kdr je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Kolinska tovarna daje vsako leto znatne vsote »Slovenski Straži« za njenb delo v korist obmejnim Slovenccm. Naj bi jo v tem posnemala tudi dru«-a domača podjetja! ° 81 Opozarjamo naše gospodinie, da je samo tista Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristna, ki ima na škatljici to ime in obenem pri-tisnjen p/čat »Slovenske Straže«. Gorenjske novice Dobra prireja. Mlinar izpod sv. Jo-šta nad Kranjem, po domače Grabnar, je imel dva prešiča, ki sta tehtala 7 novih centov. Stara sta bila od spomladi. Vsa soseska sv. Jošta takih ne premore. Kupil ju je Valentin Benedik iz Stražišča. g Domžalske novice. Društvena desetletnica. V kako izredno veliko korist je kat. izobraž. in podporno društvo v Domžalah svojim članom in celemu kraju, se je posebno jasno pokazalo na letošnjem občnem zboru dne 6. jan., ko se je podalo pregledno poročilo o delovanju društva v prvih 10 letih svojega obstanka (1904— 1913). Same bolniške podpore je med svoje redne člane v teh 10. letih razdelilo 9622 K I V obeh društvenih čebelicah so si člani — posebno dekleta — v teh 10. letih prihranili 40.217 K 15 v I Društvena ^samopomoč" krasno deluje. Ob smrti vsakega člana da vsak ud 30 v. In vendar se tako vselej nabere okrog 60 KI Ali si je mogoče misliti lepše delo ljubezni do bližnjega? In društveni tečaji, predavanja, predstave I Koliko koristnega in zabavnega so nudi-dile v vseh teh 10. letih svojim članom in drugim! Najlepše pa je pri tem društvu opazovati, kako navdušeno skozi vsa leta deluje ves odbor, posebno pa blagajničar Franc Končan In blagajni-čarka Manica Šmon — in sicer vsi popolnoma brezplačno I — za procvit društva! Pogreb člana Orla. 8. jan. je v Depaljivasi umrl Valentin Ilribernik, 33 let star, od ustanovitve član domžalskega Orla in skozi 6 let vodnik tukajšnje mladeniške Marijine družbe, blag, vzoren mladenič. Lepo je živel, zato pa se je tudi na smrt prav lepo pripravljal. Pogreb je bil veličasten. Navzlic hudemu mrazu so se ga v krojih udeležili poleg domžalskih Orlov tudi Orli iz Mengša in Ihana — čast jim!, — družbena godba in društvena zastava, premnogo članov in društveni pevci so mu zapeli ganljive žalo-stinke v slovo. Gibanje ljudstva v 1. 1913. V Domžalah je bilo rojenih 70 otrok — med temi nezakonskih nobeden 1 — Umrlo jih je izredno malo, samo 29. Oklicanih je bilo 18 in poročenih 11 parov. Obhajanih je bilo 28500 ljudi. g Mengeš. Kmetijski tečaj, ki gaje priredil dež. odbor pri nas v dnevih 11. in 12. jan., je bil povoljno obiskovan, zlasti predavanja o prešičoreji, govedoreji ter o prvi pomoči pri boleznih goveje živine. Vsekakor pa je bilo premalo zanimanja za predavanja o zadružništvu in sadjarstvu; nekoliko je pač pripisati to temu vzroku, da sta se vršila ta zadnja dva predavanja v ned. po prvi in drugi sv. maši ko se ljudem domov mudi. Škoda tudi, da je tudi izpadlo predavanje o zdravstvu v domači hiši, ki so ga ljudja željno pričakovali, a je bilo odloženo, ker je bil g. predavatelj zadržan. g Občni zbor »Kmečke zveze za kranjski okraj« bo v ponedeljek 28. januarja ob 1. uri popoldne v »Ljudskem ' domu« v Kranju. čmarca. Posredovalni urad v Šmar-ci je v 1. 1913. rešil in uspešno v splošno zadovoljnost pomiril 13 tožba. Nekatere so bile zelo kočljive, ker se jo šlo za motenje posesti. V 6 slučajih se je sporazum dosegel brez denarnih zadostitev, v 7 slučajih pa z denarnimi zadostitvami po 40, 25, 25,5, 5, 5, 2 K. Sporniki so ostali še nadalje medsebojni prijatelji in so bili veseli, da so se na tako cen način rešili nesrečnega spora. g Trboje. G kr. okr. glavarstvo v Kranju je dne 18. dec. 1913. prepovedalo točiti žganje od 5. ure zvečor v soboto oziroma dan pred praznikom, celo nedeljo in praznik do 5. ure zjutraj v pondeljek oziroma dan po prazniku. Kdor bi se proti tej prepovedi pregrešil, bo kaznovan z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. Bravo! Prav z veseljem pozdravljamo to odredbo in smo hvaležni g. okr. glavarju. Po kranjski okolici je namreč grda razvada, da se je ravno ob nedeljah in praznikih pred mašo in po maši najbolj pijančevalo. Tako se je v žganju potopil vsak lep opomin, ki se je slišal v cerkvi. Zdaj bo, upamo, precej bolje. g Iz TrHSa. Občni zbor jugoslovanske strokovne organizacije jc bil v ne-beljo popoldne. Iz poročila predsednika Vidica je bilo razvldeti, da šteje to strokovno društvo 155 udov. Med bolnike se je razdelilo v 1. 1913. 795 K, ljubljanski centrali se je odposlalo 700 K. Tudi za čas brezposelnosti, kar ja posebno važno, je zveza podpirala gmotno svoje člane. Trije člani Glo-bočnik, Zavrl in Anžur so umrli. Korist delavstva zahteva, da se vpiše v to društvo. Vpisovanje se vrši vselej po predavanju ob torkih v društvu sv. Jožefa. — Pevke dekliške Marijine družbe so v proslavo godu svojega pevo-vodje g. Goleta 18. t. m. priredile domačo zabavo s petjem, deklamacijo > „Meta in Jaka" ter enodejanjsko igro „Zajutrek". g V Zasavja se dela dan. Težko se udajo liberalci v svojo usodo, a morali se bodo sčasoma vsega navaditi. Pri zadnjih volitvah se moramo ravno zagorskemu Tauferju zahvaliti, da smo tako imenitno zmagali povsod. Koliko črnila je Taufer porabil v »Slovenskem Domu«, koliko knjižic o liberalni Johanci Je razdal izlaški Bregar, a vse zastonj I Zastonj Je Bregarjev študent šaril do Gradcu in celo po Lešah. Taufer je pred volitvami po vseh hribih potil telečjo kri, skoro vsak drugi dan je prišel proti Mlin-Šam „rnrvo" kupovat, pa ni nič izdalo. Ravno v občini Kandrše — Kolovrat so liberalci doživeli najsijajnejši poraz. Tolažijo se na prihodnje čase, a ta rod ne bo videl njih zmage, ker je ljudstvo prepričano, da se liberalcem niti za šest ur ne sme dati veljava v deželi. Kaj šele deželno gospodarstvo za šest let. To bi se reklo napraviti kozla za vrtnarja. Z ovadbami na sodišče se hočejo maščevati nad našimi volilci. Se bodo opekli. Vaški liberal-Čki ne bodo mogli in se ne upali tožiti g. Majdiča, ki jih je javno imenoval volilne sleparje. Kovač tudi ne bo imel več opiskovalccv mlina, čeprav bo se mama en teden za svojo čednost pokorili. Goriška bo pa prej ali slej ostra sapa pihnila na Kum, Boltin pa bo premišljeval minljivost sveta in liberalne stranke. d Dobrepolje. 13. t. m. je začela de-ati Štihova parna žaga na Ratikah. Ulin bo začel v par tednih. Naj bi bila lova naprava v korist kraju in podjet-iku. — Videmska občina ne bo pobi-ala v tekočem letu nobenih naklad na irektne davke. Vse občinske stroške o pokrivala z naklado na opojne pija-:e. Tako je pravi — Izobraževalno društvo v Dobrepoljah Je priredilo prvo nedeljo v dvorani prav lepo zabavo. Dijaki so uprizorili igro »Krčmar pri Zvitem rogu«, cerkveni zbor pod vodstvom g. Sch\veigerja jc zapel troje lepih pesmi, Kumanova Tončka nas je zabavala s »Kofetarico«, Povzinova Rozi je pa deklamovala neko Silvin Sardenkovo pesem. Vrhu tega je bila še tombola z mnopimi dobitki. — Trije kmetski mladeniči obiskujejo gospodarsko šolo v LJubljani, te dni jih je šlo pa pet v živinorejski tečaj na Kodcljevo. — Nekaj jposcstnikov je zopet dobilo podporo za ^gradbo hlevov in gnojiščnih jam. d Kresnice. Dne 11. januarja je mel tajnik »Svete vojske«, g. Puhar v ukajšnji Soli protialkoholno predavanje z skioptičnimi slikami. Zanimanje bilo veliko in šola je bila natlačeno )olna. Bog daj svoj blagoslov, da bi se lasti žganje manj pilo, ki je tukaj storilo že toliko škode 1 d Litija. Dne 14. t. m. se je vršil občni zbor »Slov. kat. izobraž. društ. v Litiji«, s katerim je tudi združena skupina J. S. Z. Nekaj mislij iz zborovanja. Težave so obile. Društvo nima »vojega doma: mora vse plačati; člani »o ubogi delavci in delavke in potrebe na vseh straneh. Udov — plačujočih je )ilo 50 prošlo leto. Treba je agitacije, da jih bo več; včasih jih je bilo nad 200. Knjižnica se premalo rabi, radi ne- reda se je, žal, mnogo knjig izgubilo. Nekaj izrednega pri tem društvu pa so predavanja. Zanimiva, globoko zamišljena in 46 v tem letul Morda stoji v tem oziru to društvo na višku v deželi. Glavna stebra v tem oziru sta gg. Fili-pič in župan O. Bric. Razun parkrat so bila vse srede zvečer temeljita predavanja. Poleg gori imenovanih in domačega g. župnika Kralja so predavali še sledeči tuji gospodje: Majdič, Krische, Širaj, Rihar, dr. Mazek, Gomilšak iz Štajerske, dr. Mohorič in dne 29. okt. presvetli knezoškof, ki je počastil društvo in govoril, naj delavstvo skrbi, da bo v zdravem telesu bivala tudi zdrava duša. Ob navadnih večerih je bilo udeležbe okrog 40; ob izrednih prilikah do sto in še več. Predavanja so bila dvojna; g. Filipič ali kdo drugi kaj znanstvenega; g. župan pa domače stvari, politične struje in socialne zadeve. Omenjamo le nekatera važnejša predavanja: »O borzah«, »o štrajkih«, »razvoj vere«, »makrobiotika«, »framazoni« »ekspanzivnost vseučilišč«, »duhovi«, »slutnje, spomini in bistrovidje«, »teo-logični dokaz za bivanje božje«, »o ljubezni do rodne grude«, »o katakombah«, »časopisju«, itd. d V leskovški fari imamo že nad dvesto »Domoljubov«. Naj pridobi še vsak enega novega naročnika — in li-beralstvo bo skopnelo kakor sneg! d Loški potok. Na večer zmage naših kandidatov, g. Škulja in drugih, sc je pri nas priredilo slavje, ki ga imamo še vsi v najlepšem spominu. Tudi dece ni bilo mogoče vzdržati, šla je iz hiš! To je pa bolelo nadučitelja g. Ferdo Vi-gele. Takoj drugi dan je šel najresnej-šega obraza v šolo in preiskoval, kdo je sinoči vpil in nosil baklje? Otroci so priznali svoj »greh«. V hudi jezi češ, »jaz bom pokazal klerikalcem«, je omenjene otroke naznanil na okr. šol. svet. Pa je res prišel odlok z vsebino: Otroci so to storili, nc iz hudobije, ni jih kaznovati — pač pa naj vodstvo šole oskrbuje bolj nadzorstvo otrok. — Nal Namesto, da bi jo dobili klerikalni otroci — pa jo je spet nesrečni g. Ferdo Vigele! d Prečina. Deželni odbor je priredil v Prečini 4. in 6. jan. štiri predavanja. Ljudje se zelo zanimajo za gospodarski napredek in tudi ta predavanja ne bodo šla brez sadu mimo nas. Gospodje so govorili: o govedoreji, o sadjereji, o mlekarstvu in o kmetijskem zadružništvu. — Izobraževalno društvo dobi nov oder za igre. Naša dekleta prirede kmalu igro: Fabiola; fantje nam bodo pa tja konec predpu-sta kakšno šaljivo povedali. — Na Dol. Kamencah so postali ljudje pametni. Pirca, agenta za liberalno robo, ki vedno okoli klobuštra in prodaja svoje neslanosti, so postali že siti. Tako je, vsake pesmi je enkrat konec, posebno pa take, ki jo Pire poje. d Ribnica. Dekliška Zveza, ki se je ustanovila na Štefanji dan, je priredila v nedeljo zabavno štiridejanko: »Svo-Jeglavna Minka« s primerno deklama-cijo. Uspqjtx in udeležba prav po volj na. d Iz Ribniške doline, čitali smo v Domoljubu št. 2. letošnjega leta o ribniških rešetarjih. K temu bi pripomnili tole: Rešetarji nismo proti temu da se ustanovi rešetarsko konsumno bruštvo; pač pa z veseljem pozdravljamo to misel. Ustanovi naj se pa t&-ko, da se naravnost iz prve roke prodaja v konsum; rešetarji naj bi pa isto blago tako razpečavali kot dosedaj Ako rešetarji blago tudi sami razpe-čavajo, ga najmanj 10 krat toliko prodajo. S prekupci preč! Ako je le v eni vasi 30 do 40 rešetarjev in naj dobi prekupec povprečno od vsakega 50 do 60 K dobička, znaša to nad 2000 K. d St. Janž. Pri nas je bil pred kratkim deželni revizor in seveda vtaknil svojo glavo v občinsko gospodarstvo To se je pa našemu županu tako pokadilo in ga je tako užalilo, da je kai slekel župansko uniformo. Prišla je nova volitev župana. Liberalci so plu-nili v roko in šli na agitacijo. Razlagali so: Če zmagajo „klerikalci", bodo davki tako veliki kakor v Št. Rupertu. Tega pa niso povedali, da morajo naši ljudje v Št. Rupertu plačati 3000 K občinskega dolga, ki so ga napravili liberalci. Pa so kljub temu še znižali doklade. Dne 8. januarja je bila volitev novega župana. Izvoljen je bil An-žon z večino enega glasu. Pa še za to majhno večino se je moral cele dve uri boriti. Nekateri liberalni odborniki so bili tako zmešani, da je prvi občinski svetovalec z „mujo" prebral glasovnico, ker jo je narobe držal. In glavar je bil primoran našega odbornika določiti, da je prebral glasovnice, ker on vsaj gladko bere. d St. Rupert. Zmrznil je v noči od 15—16. januarja iz Ogrskega se vračajoči Janez Gregorčič izpod Vihra. Našli so ga le kakih 10 minut od doma mrtvega. Ves trud ga oživiti je bil zastonj. Kaj je bilo vzrok, ali utrujenost ali kaj drugega, se ne ve. — Zgorela je v nedeljo zjutraj v svoji zidanici pod Okro-gom reva Marija Martinčič. Ljudje idoČ k prvi maši so zapazili dim in ko so s silo odprli vrata zidanice, je bila reva že mrtva in obžgana. — Človek — spominjaj se smrti! — Mlekarna je izplačala preteklo leto okroglo 30.000 kron. — Lepi denarci za obrekljivi liberalni jezik. d Turn am Hart bo menda kupil neki krščanski Dunajčan. To bodo liberalci »Johančarji« jokali za sivim grajskim prerokom! d Valtavas. V nedeljo je bil ustanovni shod društva „Sveta vojska". Kljub, neugodnemu vremenu in raznim neprilikam je bila udeležba dobra. Sprejetili' je 16 moških in 42 žensk. Zanimivo pa je, da, kadar je kakšno tako predavanje ali kaj drugega, pride vselej po pn pijanec za »mušter« pokazat, kaltšfci ne smemo biti. ^ Iz Vel. Lašč. Velikolaškim dopisnikom v »Dan-« z dne 20. dec. 1913. in v »SI. Narod« z 9. jan. 1.1.: Da me imenujete „mokrocvetoči Jernej ček iz Krope" in me sumite kot dopisnika v »Slo- 82 venca« in »Domoljub« vam ne zamerim, ker že nekaj časa poznam ir.ani-re gotovih ljudi. Zamerim pa vam vsa ostala zavijanja, laži in nesramnosti teh dopisov. Vaša domišljavost, ne pa dejstvo, je preširna trditev, da klerikalci" v naši občini absolutno nič ne štejejo; kajti dejstvo je le to, da v obč. odboru poleg 5 liberalnih sedi 6 odbornikov S. L. S., ki liberalnemu županu na prste gledajo, kar vas silno grize. Pa tudi to je dejstvo, da poleg liberalne posojinice z letnim prometom ca 70.000 K obstoja in napreduje katoliška hranilnica s prometom 1 milijon 244 tisoč 64239 kron (v 1. 1912.) ter kmečki konsum z blagovnim prometom ca 90.000 K in denarnim prometom 342 tisoč 258 21 kron. Po vašem mnenju bi bilo sramotno za dostojnega človeka polemizirati z »Domoljubom«; zato dovolite, da si o vaši zaviti pisavi svoje mislim. O čitateljih »Domoljuba« pišete, da so s par izjemami sami denuncijanti, sleparji goljufi, hinavci in bedaki. Če bi bili z imenom podpisani, vas tožim; ker pa niste, imenujem javno to pisanje za podlo obrekovanje in ta imenovanja za to-lovajstvo. V kolikor namigavate na neke pikantnosti, ki nobene realne podlage nimajo, vedite, da so stare in nove nečednosti vaših krogov v tako nečuveno veliki meri ostale v spominu mnogih, da je le vaš lastni življenjski interes, da saj pred očmi širše javnosti ostanejo prikrite. Obetate šilo za ognjilo. Pomnite, da se tega nihče ne boji. Če niste mogli tedaj, ko ste imeli vso oblast v svojih rokah, zavreti vsestranskega napredka naših katoliških ljudskih naprav, boste sedaj, ko vaša slava in moč vidno pojemata in ko na vseh poljih propadate, toliko-manj tega zmožni. Glede osebnih napadov pa je tako pri nas navada, da se v korist dobri stvari, ki vsem skupaj koristi, posamezniki radi žrtvujemo, brez meje, tudi osebno. Obračate se po pomoč do g. žup. Ramovša, ki ga imenujete letos „enega izmed dvoje, troje spodobnih ljudi v družbi či-tateljev Domoljuba". Ali ste že pozabili, kako nesramno in krivično ste svoj-čas v liberalnem časopisju napadali, ravno njega, ker je pričel dramiti ljudstvo k napredku? Končno se mi zdi umevno, da si želite miru, četudi ste sami začeli boj in si sploh radi dovoljujete neosnovane napade, ker vaša stvar in način, kako jo zastopate, ne prenese javne kritike.—Jernej Hafner kaplan. d Zagorje ob Savi. Pred kratkim Je bilo na ovadbo tržnega pregledo-;ivalca iz Gradca kaznovanih pri okrajni j.8odniji v Litiji osem kmetov iz občine Zagorje. Ti prodajajo mleko v Trbovlje na kranjsko-štajerski meji. Nadzornik pravi, da je našel v mleku premalo predpisane tolščobe. Kmetijska dru-' ■žba in njeni veščaki so že v svojem gla-feilu »Kmetovalec«, velikokrat povdar-jali, da se vkljub najnatančnejši preiskavi ne more dognati, da mleko, četudi nima zadosti tolščobe, ni pravo In \ 72 vsak, kdor se praktično s kmetijstvom peča, ve dobro, kako velika razlika je med mlekom ene in druge krave. Tu pa pride človek, ki se je nabrže samo teoretično izvežbal in ki ni zmožen besedice slovenski ter se je pri tem posluževal občinskega policaja za tolmača, in napravi ovadbo zoper uboge kmetje kaznovani za višje zneske, kanj ih žene in hčere, pod prisego potrditi, da je mleko pristno in brez primesi vode, toda vkljub temu so bili ubogi kmetje kaznovani za višje znesek, kakor ga nekateri dva, tri mesece dobijo za mleko. Gospodje poslanci! To je največji greh, da se kmetje, ki z največjim trudom vzdržujejo sel>e in svojo družino, kaznujejo s tako visokimi globami. Če bi tudi vsi kazenski paragrafi določali tako visoke kazni, bi sodnik, ki ima kaj srca, poiskal še paragraf, ki bi to kazen omilil. Tako pa se brez ozira na to uporabljajo nastrožja sredstva. O enem takem dogodku je pred časom žc poročal Domoljub. Zgodil se je tudi v Trbovljah in če pojde tako naprej, potem ni treba več vprašati, kaj žene ljudi v tujino. S takimi dejanji oblasti same prisilijo kmeta, da zapušča domačo grudo, ker ga doma vse zatira. Prosimo torej gg. poslance, posebno g. Povšeta, da storijo v to potrebne korake, da se take kazni ne bodo ponavljale, ker kmet je že skoraj prišel do prepričanja, da je oblast za to, da ga zatira, a ne varuje. d Žužemberk. Za nedeljo pred novim letom so nas poklicala umetniško izdelana vabila v dvorano Kat. sloven. izobr. društva. Poleg pevskih točk in nastopa domače godbe na pihala nas je posebno razveselila Silvin Sardenkova igra »Skrivnostna zaroka«. — Prva v letošnjem letu se je poročila prednica Marijine družbe. Pomagala je tudi marljivo v izobraž. društvu in na pevskem koru. Za slovo pa ji je poklonilo društvo podoknico; Marijina družba ji je pa oskrbela petje v krasno ozaljšani cerkvi na dan poroke. — Sv. misijon je napovedal g. dekan za letošnje leto. Vršil se bo osem dni pred začetkom postnega časa. £ Notranjske novice 'n Iz Košanske doline. Zima je pri nas taka, da ljudje že dolgo let ne pomnijo take. Snega je precej padlo in naša stara znanka burja ga je nanesla po zametih toliko na pota, da smo bili skoro odrezani od sveta. Zahtevala je zima tudi človeško žrtev. Na Ostrožnembrdu prav tik pod vasjo je zmrznil v nedeljo 11, t m. mož, ki je šel iz Prelož. Pravijo, da mu je tudi nesrečno žganje nekaj pripomoglo. — Najslabše je izgledala okrajna cesta Novasušica — Košana. Oskrbniku te ceste se ni zdelo posebno nujno malo strebiti ceste, toliko da se malo pozna, da je nekdo brskal po snegu. Drugo prepusti voznikom samim, češ naj s| sami preskrbe boljše. Tega moža bo treba dobro priporočiti novemu cest-nemu odboru. Plačo, ki se mu daje, zna tako urediti z delom, da zasluži vselej najmanj 10 K, kadar se na cesto prikaže. Zakaj na cesti ga skozi celo leto ne vidimo dosti čez 10 krat. — Ko sem pa že ravno pri cestah, omenim, da smo zelo veseli sklepa deželnega odbora, s katerim je premestil sedel cestnega odbora v Št Peter. Upamo namreč, da bo od tu odbor lažje tudi nas malo pogledal, kako smo bili pod liberalno komando zapuščeni. Naša dva župana, košanski in šmihelski, sta tu-di v odboru; bodeta že povedala, da je naša največja potreba, cesta iz doline ven proti Trstu. Sedaj pa smo ločeni od vsega sveta. n Postojna. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo 25. t m. ob pol 5. uri popoldne v kinematografski dvorani zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. n Reška dolina. Burje in snega imamo tolko, da ljudje pravijo, da že dolgo ne pomnijo tako hude zime. — Svinjska kuga se je opazila pri nekaterih prešičih, kupljenih od Hrvatov na Martinov semenj v II. Bistrici. Nekaj pre-šičev je žo poginilo. Ne kupujte preši-čev od tujcev, ko imate doma tako lepo priliko za prešičorejo. Dobro bi bl-jo, ako bi kmetijska podružnica to reč vzela v roko in šla prešičorejcem na roko, posebno v trnovski jablanski občini. Skušajte prešičke doma prirediti/ — Kdor hoče napraviti vzorne hleve, svinjake ali gnojne jame, naj se obrne na živinorejsko zadrugo v Trnovem ali pa na g. L. Oblaka, zid. mojstra v Jasenu. On napravi načrte in proračune za take stavbe brezplačno. — V kratkem pride iz Ljubljane tajnik „Svet« vojske" g. Puhar predavat in kazat slike o treznostnem gibanju. n Vremska dolina na Notranjskem. Za ponesrečence v rudniku delajo pridno. Rudarji in sesalke, vse je v delu, a Bog ve kdaj bomo zrli onih 9 trupel ponesrečencev. — Nevarno je obolel dobro in daleč okrog znani g. Andrej Magajna, gospodar lepih zmožnosti, preblagega in požrtvovalnega srca do svojih otrok, čist in trden značaj. Mož zna več jezikov. Govoriti i njim je bil kratek, zabaven, podučen ča& Da se mu vrne zdravje, vsi telimo I n Zagorje na PivkL Prav všeč nam je bil vsem zadnji dopis v Domoljubu. Ampak nekaj je manjkalo. Če se hoč« naša politika spremeniti, se mora vzeti metlo v roko in iz občinskega odbora pomesti liberalce. To je misel vseh pa* metnih mož. Saj je vendar še kdo zmo< žen, da bi sedel na županskem stolcu, ki se itak maje po zadnjih volitvah. To ve že vsak otrok. Ko se je po zmagi pri volitvah na našo stranko streljalo, e« je streljalo tudi na županski berjači, pa se je revolver polomil. To je biW znamenje, da se je polomil tudi župan« ski stolček. Sicer pravijo, da bi sedaj marsikdo rad presedlal. amkaJc kdor i« bil doslej liberalec, naj pa Se sedaj tam ostane. Koritarjev ne maramo. Sporočamo tudi, da je šel proč orožnik Kramberger. Vse vasi so so oddahnile. Kako se je pa pristransko postopalo med klerikalci in liberalci, o tem se bo pa Se govorilo na drugem mestu. n žiri. Zadnjo nedeljo je imelo na-Se izobraž. društvo svoj občni zbor. Izmed odsekov moramo najbolj pohvaliti ženski odsek, ki izkazuje sam v I. 1913. čistega dobička nad 700 K, ki se je porabil v kritje Društvenega doma. Žirovci pristopajte v društvo, da čimprej spravimo „Dom" na čisto! — Predzadnjo pustno nedeljo prirede Orli „Desetega brata". Opozarjamo že danes. - Umrl je obč. odbornik in član okr. cestn. odbora Matija Gostiša. Možu poštenjaku in zvestemu pristašu S. L. S. blag spomin! — Mraz je pa pri nas tudi tak, da se ljudem še ženiti dosti ne ljubi. Naš auto mora tupatam kak dan počivati. Pravijo, da bo o sv. Jakobu boljše. Novim in starim naročnikom, Dom in Sveir. Radi tiskarskega štrajka ne moremo pravočasno natisniti 1. in 2. sešitka »Dom in Sveta«. Prosimo Vas pa, da vkljub temu ostanete zvest naročnik našemu listu, ki dobi letos novo skrbno uredništvo, pa tudi med sotrudniki mnogo svežih izbranih moči. Istotako bo pokazal list tudi v svoji zunanji opremi novo lice in ostane na višku novodobne tehnike. Ker se mora pa naš list boriti z •ogromnimi stroški, nam jc na tem, da vkljub zakasnelosti 1. številke pridobimo še več novih naročnikov, zato hoče založništvo naročnike, ki so naročnino ca leto 1914 že doposlali in ki jo v kratkem dopošljejo, odškodovati na ta način, da jim da priliko, omisliti si za izredno nizko ceno sledeča lepa dela na-/jBc književnosti: Finžgar, »Pod svobodnim salncem« 2 zvezka, mesto 6 K 80 v., samo 3 K 40 v. Sheelian, »Dolina krvi«, mesto 4 K 20 vin., samo 2 K 40 vin. Dickens, »Povest o dveh mestih«, mesto 5 K 50 v., samo 2 K 80 vin. Grafenauer, »Zgodovina novejšega slov. slovstva«, I. in II. del, mesto 8 K 20 v., samo 5 K 10 vin. Alcšovec, »Kako sem se jaz likal«, 3 zvezki, po 1 K 20 v., mesto 3 K 60 vin., samo 1 K 80 vin. Haggard, »Dekle z biseri«, mesto 2 K 20 v., samo 1 K 20 vin. Alešovec, »Ljubljanske slike«, mesto 1 K 80 v., samo 90 vin. Colona, »Juan Miseria«, mesto 1 K samo 50 vin. Alešovec, »Ne v Ameriko«, mesto 1 K 50 vin., samo 80 vin. Sienkievvicz, »Skozi pnstinje In pu-fičavo«. mesto 2 K 80 v., samo 1 K 50 v. Haggard, »Roža sveta«, mesto 2 K 80 vin., samo 1 K 60 vin. Sardenko, »Roma«, mesto 2 K samo 1 K 10 vin. »Dom ln Svet« letniki 1899, 1900, 1902, 1904, 1905 mesto 9 K samo 6 K. »Dom ln Svet« letnika 1908 in 1912 mesto po 10 K, samo 5 K. Označene cene se razumejo za broširano izvode; kdor želi vezane knjige, naj blagovoli to pri naročilu naznaniti. Vezavo zaračunamo posebej po običajni ceni. Cene veljajo samo za naročnike »Dom in Sveta« in ugasnejo najpozneje koncu februarja, po potrebi jih prekliče založništvo že preje. Umevno je, da velja ta ugodnost tudi za nove naročnike. Pri naročilu blagovolite pripomniti, da naročate kot predplačnik »Dom in Sveta.« Naročnikom, ki so plačali naročnino za leto 1914. oskrbi označene knjige vsaka knjigarna, ki pa mora naznaniti založništvu naslov dotičnega naročnika. Ljubljana, 15. jan. 1914. Katoliška bnkvarna. Iveri, čimveč veselic je na svetu, temmanj veselja. Marela je pač malenkostna stvar, ker se je le takrat spomnimo, kadar jo rabimo. Revna žlahta je vedno daljna žlahta. Kdor )e izpostavljen mraza, si nakoplje večkrat revmatizem in trganje po udih. Dobrodejno in hitro učinkujoče sredstvo zoper to je Contrheuman iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej inserat. Kdor spletkari, ima vedno dva železa v ognju. Če gre za to, da se komu dobro ime vzame, je vedno dovolj nabrušenih jezikov. Zavist je»gluha in slepa, ker dostikrat tiste zavida, ki tega niso vredni. Kdor je predober, ga imajo za norca Skromnosti se uči od marele; ona se razpne le, kadar je treba koristiti, Vsak človek je svoje sreče kovač, pa večkrat morajo drugi meh goniti; Pregovor: „Dolg čas, da je za umreti" — se ne potrjuje. Je pač že veliko ljudi umrlo zaradi preveč kratkega časa. Nesreča ima slab spomin — ker se dostikrat tam oglasi, kjer je že bila Kratkočasnice. Prvi začetek. Gospod: „A11 te ni sram, tako mlad, pa že beračiš?" — Potepin: „Sem šele berač — prakti-kantt" Na kamniški železnici. Potnik: ,,Gospod sprevodnik, ali ste že kaj ukrenili za slučaj, če kje obtičimo P" — »Bodite brez skrbi — imam tarok - karte s seboj I" Zdravnikova Izjava. Gospa: „Kaj menite, gospod doktor, ali so ribe zdrave?" — Zdravnik: „Jaz bi dejal, da sO; vsaj jaz nisem še nobene zdravil." Otročje voščilo. Tonček: ,.Ljubi oče, jaz vain voščim, da bi to leto še prav dolgo časa živeli!" V šoli. Učitelj: „Pepček, zakaj ne teče voda v brcgV" — „Zato ne, ker bi morala spet nazaj teči." VELIKI USPEH ki (raja še od prejšnjega stoletja in ki so si ga po pravici pridobili Feller-jevi »Elza-izdelki«, ima za umevno posledco, da se proizvajajo najrazličnejše ničvredne ponaredbe pod enakimi imeni. Le to dejstvo, to ,e samo da svarimo cenjene bralce, naj se ne dajo zapeljati od • nikake kričeče reklame tudi enako se glasečih ponarejenih izdelkov, nas je nagnilo, da danes zopet na tem mestu, uljudno in brez vsake reklame, kot se spodobi za dobro stvar, opozorimo na dvoje sredstev, koje so preizkusili najmerodajnejši zdravniki in sta bili pohvaljeni v neštetih krasnih zahvalnih pismih in koji se že skozi desetletja prikazujejo kot skozinskoz zanesljivi, in sicer: 1. Odlični Felerjev zeliščni fluid z ?n. „Elza-fluid", ki glasom mnogih skušenj lajša bolečine leči, osvežuje, ojačuje mišice in kite, oživlja in tvori telo odpornejše zoper bolezni, preprečuje mcio^e revmatične in druge take bolezni, ki nastaneio vsled prepiha ali prehlaienja, 12 malih ali 6 dvojnatih ali pa 2 specijalrii steklenici poštnine prosto 5 kron 2. Bi Vjin radi povedali, da na tisoče ljudi vporablja s posebno dobrim uspehom Feller.eve odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice" pri pomanjkanju teka, gorečici, želodčnih težavah, nagnenju k bjluvanju, kolcanju, napenjanju in sploh pri vsakojakem motenju preoave. 6 škatljic tega izbortiega sredstva stane 4 krone poštnine prosto. Malo naročilo za pos^usnjo Vas bode bolje prepričalo, kot pa mnogo besedij. Da pa bodete dobili izdelke pristne, naslovite Vaše naročilo razločno na E. V. Feller, lekarnar Stubica, Elzatrg 16 (Hrvatska.) to ie in ostane naboljše! 112 Proda ali v najem se odda celo posestvo Natančneje se izve pri lastnici Angeli Pre-■tor v Rovlšah, p. Sava pri Litiji. 159 Denarna kriza končana! Ta vest se zamore vresničiti pri vsakomur, ki glasom današnjega oglasa „Slovenske Straže" naroči turško srečko in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov. Ce pa bi konečno glavnega dobitka tudi ne bilo, zamore se mu pripetiti drugi večji dobitek, na vsak način pa najmanjši, ki ga mora zadeti! Za turško srečko izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen. V srečnem slučaju so mu izplača več kot tisočero, v najneugodnejšem pa dobi v obliki najmanjšega dobitka velik del, s prodajo srečke v doglednem času pa naj-brže tudi ves svoj denar zopet nazaj. Turška srečka v zvezi s srbsko državno srečko iz leta 1888. ali pa s srečko italijanskega rudečega križa tvori tedaj ideal za one, ki za nizko ceno hočejo poskusiti svojo srečo s srečkami. ORJAŠKA IGRAČA Kje je orač? Pozorl Dolgi ostanki Pozor) I Učenca vsega zajamčeno pristnobarvnega, pralnega blaga, kakor: kanafasa, cefirja, brisač, bele tkanine, flanelo, barhenta, oks-forda, modrotiska, svile, grizeta in mnogo drugega 35—40 m za 13 kron razpošilja proti povzetjutkalnicaAnaMar-šikovn, češka čerma 106, p pri Nachodn 47. Pri naročilu 2 zavitkov franko. Dolgost ostankov si vsakdo sam izbere. Neugaja-joče se vzame nazaj. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 14. jan. 29 20 3 49 1 Dunaj, 17. jan. 81 27 12 28 84 Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, drž. poslanec. MS PEBECO PASTA čisti usta i zuhe Velika Tuba K 1.50 mala Tuba K I.- Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 21. januarja 1914. Deželni pridelki: PSemca .... Rž...... A|da..... leCmen .... Oves..... Proso belo . . Proso rumeno . Koruza slara Koruza nova . LeCa . . Grah..... Lnneno seme . GraSIca .... DomaČa deteta . Fižol RlbmCan . Fižol PrepelICar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zelje sveže . . . Zelje Kislo brezsoda Repa gorenjska Repa sveža . . . Repakislabrezsodn Brinje. • . • Kumna . , . Orehi .... Gobe suhe. • Suhe hruške . , Suhe CeSplje . . Ježlce. ... Želod .... Smrekovi storži Seno .... Slama . , . , Stelja..... Cena Živina, neto živa vaga: Goveda pitana . . l elela težka . . . Teleta mala , ■ . PrnSICI..... KoStrunl ■ . . . Kuretnlnaln drugo: .*^aslo kuhano od K no-- do. . . Maslo aurovo od K 270*— do . . . Slanina sveža(Speh) Slanina prekajena . Mast svinjaka Lo|..... Jajca 100 komadov PlSand .... Golobi .... Raca..... Gos..... Kolonialno hlago na debelo: Riž Rangon od K 2S — do . . . Kava Sanloa od K 260'— .... SladkorodK64 -do Petrolej..... Cena I i — za m'z&rsko obrt sprejmem 'akoj Jožei Vcngar, mizarski mojster, Koro&ka Bela St. 97, p. Javor, nik, Gorenjsko. 201 Mladi plemenski prašički zdravi in dobro zrejeni se oddajo v začetku februarja. Naslov: Mat.Perne, posestnik, Sv. Ln. clja 3, p. Begunje, Gorenjsko. 209 Učenca za mizarsko obrt sprejme za takojšnji nastop Ivan Jnrkovli, mizarski mojster, Tuk, p. Mrko. palj, Hrvatsko. 154 si umi Izgotovljenili postelj lz dobrega češkega posteljnega perja! .Napolnjena v gostop rdečem nankingu (inietu), t pernica 18i>xiJ etn z blazinama vsaka 80X61) cm. i novim, mehkim trpežnim perjem, ll Iti, polpuh 20 K, joipuh z4 k. Petnica saina 10 K, M K, U K, 16 K, b azina sama 1) K. 8 5" in 4 K. Dvoj na pernica - KO cm IB l< 14-.">0, I7f>0 in 21 K. Blazini zraven 90X70 cm 4-50, <••» in -R0 K, G lig sivega per|l !) 40 K, boljši ga 12, 16 K, pol belega 17 K. 6 kg novi ca, dobiega, belega posteljnega Cerja brez prahu 21 K, snežno, elega tO K, boljšega 36 K, najfinejšega, skubljenega za vis. gospodo »6 K, 5 kg reskubljenega od živih gosi 'M K in 30 K. Beli puh r. velikimi kosmi« 6 K, boljši 6 K, najboljši prsni puh ii-50 K za pol kg; pepelast nub pol kg S 50 K in 3 K l ošiljatev franko po povzetju. Zamenjav« proti povračilu poštnine dovoljena. Sigmimd Lederer, Janovice a Angel št. 226, pri Klatovn, Češko. Pri »Šalih vseh vrst, posebno pri mokrih In suhih ilSajlh, kakor tudi pri prhllajlh nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih. hae-morrhoidah,celo pri naj bolj zastaramh slučajih, kjer so odpovedala vsa doslel vporabllana sredstva, lekarnarja Mil Stauder Imm-Mm gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patent. 141.365. Cena 5 kron. Polica za poskuSnJo 3 krone. Pristen le Iz Bolh-ova lekarne Kanlbeuren D 35. bav. AllgSn. Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljall leta vsa mogoča mazila brezuspešno. Astma! Vhodi sotrpinom natna-njarn rada brezplačno, kako Hem bila trajno in nepričakovano uspeAno re&ona dolgotrajno, hudo bolezol ASTMA. Naslovi popolno ali dolom« ozdravljenih v vseh vsčiik krajih Avstrije na razpolago. To noro zdravljenje npornbla z odličnimi uspehi pri vseh obolnnjih sopilnih organov Katar v sapulk* bronhialni katar in pon«o-no zastareli slučaji astma se morejo ozdraviti ali ts^ znatno oblatiti. TrimeaoČni brezplačni poskus h« dovoli racievolj« VHHkema bolniku, ilustrov. brošure zastonj in frank«. Gospa Ana Dietz Monakovo (MfinchenJJ Kalserstrassa 49. KAJ JE PRALNA VESELICA? auiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuuattiuiaaiitiumuiiiiiuiuiiuauuiiiiMiiiiiiiuaiiataiiuauuuiiuuu^ .................... Ta Je tisti veseli dan* kadar ac snaži perilo • Schichtovim milom, znamka "Jelen". Perilo postaja očividno čisto. V krotkem času, med prepevanjem in smehom. Je izvršeno vse delo. V vsakem kosu Schichlovego mila Je skril palček, Id skrbi za to, da perici ni treba toliko drgoti. - Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in sc ne raztrga tako hitro, kakor če se pere z navadnim milom, katerega pralna moč »e mora nadomesti« • silnejšim obdelovanjem perilo.