AM5TEMAJK za Slovenilo iCtO Xa« Sta 39» V Ljubljani, 27. septembra 1993. _____... i............. ■ ■ - 1 j. —Lt- v «f mwm j« m(i kolikor ntoCI — toliko pravico " - - • '• • Izhaja vsak četrtek. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3*—. celoletne k 35 Din. — Za Člane izve4 po 60 para. Oglasi po dogovoru. Dopisi morajo biti frankinuii In podpisani, ter opremljeni s Stamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. (Pokrajinski odbor GDSJJ Uredništvo tri oprav«: Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6/11. Glasilo Strokovno Trboveljska stavkalinlmezdno gibanje kovinarjev na Jesenicah. N« bo škodovalo, če primerjamo stavko rudarjev Trboveljske premogo-kopne družbe in mezdno gibanje kovinarjev na Jesenicah. Bomo vsaj lahko videli, kakšna je taktika nezavisnih v boju 'proti Osrednjemu društvu kovinarjev. Zakaj je propadla stavka rudarjev? Ako pustimo na strani razmotrivanje o pripravljenosti stavke, neugodni čas itd., lahko rečemo: stavka je propadla, ker je bila moč družbe večja, ker je bil vpliv buržuazije silnejši in — ker je bila vlada v boju popolnoma na strani družbe in je z vso silo in vsem terorjem nastopila proti rudarjem. — Kakšen pa je gospodarski pomen obeh podjetij? Dočim je Kranjska Industrijska Družba prišla v krizo vsled importa tujezemslcih izdelkov in je tujezemska konkurenca vrgla cene izdelkom navzdol, je taka konkurenca pri premogu povsem izostala. Premoga ■ je torej vsled stavke primanjkovalo. Ce pa bi stavkali kovinarji na Jesenicah, bi vsled tega na trgu železnih izdelkov ne primanjkovalo. Zato je bilo pričakovati, da bo v slučaju stavke rudarjev trpelo celotno kapitalistično gospodarstvo, v slučaju stavke jeseniških kovinarjev pa le podjetje samo. Dasi je bila torej v rudarski stavki škoda celokupnega kapitalističnega gospodarstva očita, — stavka sama je trajala nad 8 tednov in je’ povzročila gospodarstvu ogromno škodo, — vendar je ta družba in kapitalistična vlada raje trpela to škodo, samo da je delavstvo propadlo. Sedaj pa naj še kdo trdi, da bi stavka jeseniških delavcev morala zmagovito končati. Na hitrem koncu stavke bi buržuazija ne bila interesirana. Na tem bi bila interesirana Kranjska Industrijska Družba. K. I. D. dobro ve, da stavke dividend tudi za podjetje ne večajo. Stavka je riziko za podjetje, kakor za delavstvo. Dokler in kjer se podjetje tega zaveda, skrajna sredstva, ki so tudi za delavstvo dvorezen nož, niso najboljša sredstva. Pri K. I. D. nas je ▼odilo to dejstvo in naša za res skrajne slučaje pripravljena akcija do^ uspehov, ki so z ozirom na sedajno težko dobo zadovoljivi. Ako pa bi vporabljali vedno in povsod in brez najhujše potrebe skrajna sredstva, bi družba končno Centralno radničko sindikalno veče (centrala nezavisnih organizacij) se je obrnilo na vse ostale strokovne centrale, med temi tudi na Glavni Radnički Sa-vez Jugoslavije s pozivom na skupno akcijo proti fašistom. Na ta poziv je odgovoril s. Luka Pavičevič v imenu Glavnega Radničkega Saveza z daljšim pismom. V tem pismu se naglasa najprej, da moramo imeti pri nas pred očmi, da se nahaja v naši državi lašistovski pokret v znatno drugih razmerah, kakor v drugih državah. V Jugoslaviji se ni enotnega nacionalnega čustvovanja. Zato se razvija pri nas lašizem v okviru raznih političnih in plemenskih skupin. Orjuna je samo ena izmed jugoslovanskih fašističnih organizacij. Je to organizacija, ki stoji najbližje demokratski stranki. Poleg Orjuue imajo podobno organizacijo tu- prevdarila, če bi ji ne neslo večjih dobičkov, da meri enkrat moči z delavstvom brez ozira na velike izgube. — V slučaju zmage bi skušala nazaj dobiti, kar bi s stavko izgubila. Tak račun si postavlja vsak kapitalist, ki stoji pred alternativo: ugoditi zahtevam ali ukloniti. Vkljub tej resni, po ničemer olepšani, niti osenčevani sliki, vpijejo neza-visni: Svetek in Golmajer sta prodala jeseniške kovinarje! Vprašamo le vse one, ki jim je dobrobit delavstva v resnici pri srcu: Je li bil vsak funkcijonar organizacije dolžan, da situacijo premotri tako kot je? In če je situacijo dobro premotili, kaj bi ne storil, vsakdo sklepa: V stavko jeseniški kovinarji niso smeli stopiti! Stavka bi prinesla občuten poraz. Seveda, nezavisni ne bodo tega upoštevali. Slej ko prej bodo trdili: jeseniška stavka bi uspela, pri jeseniški stavki ne bi bil odločilen režimski teror in vplivno vladno nasilje. Ker je njim evangelij demagogija, zato kriče po eni strani: Stavko rudarjev je zatrl teror, stavke jeseniških kovinarjev pa ne bi zatrl teror. Taka logika je pa vse preje, kot za strokovno gibanje zdrava, priporočljiva in primerna. Zato je sedaj v revirjih nad 600 ljudi in njihovih družin brez zaslužka, brez kruha, kar je bilo jeseniškim kovinarjem prihranjeno s tem, da sta postala Svetek in Golmajer izdajalca proletarijata in reformista. Razredni boj je revolucionaren. — Revolucijonaren pa je takrat, kadar žanje uspehe, ne pa polome in izgube. Opomba uredništva: Ta članek smo dobili od sodruga, ki pri bojih na Jesenicah ni bil udeležen in gleda vse to od daleč. Članek je lep in resničen, — a ne verjamemo, da bi prepričal vse, da so ravnali zastopniki O. D. K. tako, da resen in pošten strokovničar ni mogel ravnati drugače. Že enkrat smo zapisali besede: Blagor mu ki ga izmodri tuja nesreča, a malo je takih... Tako n. pr. vidimo, da sodrug C. Košir še ni postal nič bolj moder, kakor je bil. Vkljub (emu. da ve ravnotako kakor mi, D B L A V E C< STRAN 8. MonopolsKa stroka. Tobačna tovarna. Kakor smo. že zadnjič sporočili, je dobil naš odbor ob priliki zadnje intervencije zagotovilo, da je povišanje plač že sklenjeno. To povišanje bo po naših informacijah zelo zaostajalo za tem, kar je delavstvo zahtevalo. A še v tej obliki se vlači predlog ne venio po kakih pisarnah in čaka na podpis gospoda finančnega ministra. Če nam je treba kaj vzeti, — takrat pa napravi to monopolska uprava kar brez ministra. Izkazalo se je, da se je izdala naredba glede ukinjenja družinskih doklad samolastno, brez prave zakonske podlage. Zato pa je morala monopolska uprava začasno razveljaviti. — Sedaj čaka tudi ta naredba na gospoda finančnega ministra. Mi smo sedaj le radovedni, s katerim podpisom se bo zdaj gospodu ministru bolj mudilo? Tudi proti naredbi sami je naš odbor pri načelniku dr. Lotriču v osebni intervenciji protestiral. Zdaj je vložila po poslancu Gostinčarju protest tudi Jugoslovanska Strokovna Zveza. Radovedni smo, kdaj se bodo pri monopolski upravi nehali igrati z našo potrpežljivostjo, ki se izrablja že do skrajnih mej. Kovinarska stroka. Izredni občni zbor podružnice »Osred. društva kovinarjev', na Jesenicah se bo vršil dne 7. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu na 'Savi. Dnevni red je razvideti z organizacijske deske v tovarni. Smrtan nesreča na Dobravi. V elektrodni tovarni na Dobravi se je dogodila 21. t. m. nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev. Delavec I. Kem, ki je bil v delu prav kratek čas, je našel pri delu svojo smrt. Ponesrečeni je bil doma z Vodic pri Kranju in družinski član rodbine, ki ji usoda ni naklonila sreče: nenaravno smrt je našlo že četvero sinOv-bratov ponesrečenca. V nedeljo je umrlemu delavcu-sodrugu priredilo tamošnje dobravsko delavstvo lep pogreb, pri katerem je spremljala umrlega tudi kovinarska godba z Jesenic. Naj mu bo črna zemlja milejša sodnica in kraj boljšega počitka. Usnjarska stroka. Čevljarji pozor! Prejeli smo ravnokar dopis, da stoje čevljarji v Džombo-ru v mezdnem boju in da je že nekaj izprtih, ker skušajo podjetniki na ta način zlomiti vrlo čevljarsko organizacijo. Reakcija je povsod enaka, zato naprošamo in opozarjamo naše čevljarsko delavstvo, da nihče od njih ne potuje v Džombor, dokler v listu ne objavimo, da je boj končan. Stavblnska stroka. STAVBINSKI DELAVCI POZOR! Podjetju Konrad Gologranc v Celju in Juliju G laser v Mariboru smo napovedali zaporo. Unija stavb, delavcev v Celju. nega odbora nosijo na levi rami 10 cm dolgo spleteno vrvico rdeče barve. Pravilnik je obvezen za vse člane iu članice. Kako je postopati pri ustanavljanja edinie U. D. R. V kraju, kjer žele ustanoviti edinico U. D. R. naj poverijo enega, da sestavi imenik onih, ki žele vstopiti v U. D. R. Ko je to delo izvršil, naj piše na upravni odbor v Ljubljano po pristopne izjave. (Naslov: Andrej Svetek, Šelen- burgova ul. 6. II. Ljubljana). Ko sprejme pristopne izjave, naj jih razdeli med dotičnike, ki žele pristopiti k društvu. Oni naj jih natančno izpolnijo, ter zopet oddajo pooblaščencu. Ob enem naj mu izr oče tudi pristopnino 5 Din, in za vsakega vsaj en mesečni prispevek (izvršujoči 5 Din, nekvršujoči 10 Din). Ko je to v redu, naj se odpošlje vse skupaj na upravni odbor s prošnjo, naj potrdi sprejem članov in odredi svojega delegata, da bo na licu mesta upo-stavil edinico in zaslišal člane, koga žele za kapetana in druge poveljnike. Delegat upravnega odbora poroča te želje upravnemu odboru, na kar imenuje upravni odbor vse fuokcijonarje. ki so potrebni za vodstvo edinice. Dopisi. Iz Trbovelj. V revirjih Trboveljske premogokopne družbe se dela zopet normalno. Izbojevan je boj, a na pozori šču tega boja je postal zmagovalec tisti, ki je razpostavil boljše svoje bojne sile proti svojemu nasprotniku. In ta zmagovalec je Trboveljska družba in ž njo vred ves ostali kapitalizem. Ma-nejo si ti gospodje roke od veselja, češ, vi rudarji, še nam boste kopali milijončke iz pod zemlje v potu svojega obraza, a za plačilo za svoje delo boste dobivatli od nas — glad in pomanjkanje. A rudarji kot trenotni premaganci, pa smo stisnili še tesneje svojo žuljavo pest in smo vprašali: Zakaj smo doprinesli v tem boju toliko žrtev, pomanjkanja in preganjanja? Da, doprinesli smo ogromne žrtve, nismo zmagali zaenkrat, pa vendar smo v tem boju dokazali ogromno odporno silo, ki je v nas. Naj ne misli Trboveljska družba, da je s to svojo zmago že zapečatila našo usodo. Ne nikakor ne! Ampak v tem boju smo napravili veliko preizkušnjo naših sil, ob- enem pa je to, sicer bridka šola, pa ravno ta šola nam bo v korist za bodoče boje, da bomo v prihodnje znali boljše razpostaviti naše bojne sile. S tem da bomo v bodoče resnejše in več mislili s svojimi glavami, kakor je bilo to dosedaj pri nas običajno, da se v bodoče ne bomo več pustili voditi potom fraz raznih demagogov vseh barv, ki nimajo niti pojma o pravem vodstvu mezdnih bojev. — Ustvarili in izpopolnili si bomo naše bojne strokovne organizacije na socialistični podlagi, na odkrito razredno bojevnem stališču, na podlagi taktike, ki ima zaznamovati že uspehe v naših bojih proti kapitalu. Kako važnega pomena je za nas prava taktika v razrednem boju, je razvidno iz končanega boja. V tem boju za naš kruh smo izgubili 48—54 delovnih dni, — vkljub tem žrtvam pa more kapitalizem sedaj tako divjati, da je na cesto vrženih čez 600 rudarjev z družinami vred, mnogo pa jih zdihuje po zaduhlih ječah. Otroci pa vpijejo po kruhu in obleki. Tukaj se ne zgane niti vlada, Id bi morala skrbeti in ščititi interese tistih, ki z delom svojih rok vzdržujejo to državo. "Kje so sedaj tisti odrešitelji rudarjev. Id ste imeli vedno polna usta zlatih obljub? Kje ste sedaj tisti demagogi, ki ste razbili rudarski pokret, ter lahkomiselno izzvali reakcijo, da je zadala delavskemu gibanju ta teža le udarec? Žrtve, ki so tu vsled vaše demagogije, vam kličejo! Glejte da, popravite zločin. ki ste ga napravili nad nami rudarji in nad našimi družinami! Vestnik D. T. E. ZLET LJUBLJANSKEGA OKROŽJA D. T. E. V HRASTNIKU. V nedeljo 23. septembra je priredilo ljubljansko okrožje D. T. E. zlet in javni nastop v Hrastniku. — Po prihodu D. T. E. Duševna vzgoja. Duševna vzgoja se naslanja na negovanje vseh zmožnosti razuma v plemenitem smislu besede. S sistematičnim izobraževalnim delom razširjamo vse znanosti, pri tem pa si mora vsakdo pomagati tudi z lastno vzgojo (samovzgoja). Poleg znauosti seznanjamo mladino tudi s temelji socializma in delamo na to, da se razširja zdrav svetovni nazor vedno le z odločno socialističnega stališča. Dalje sledi tudi seznanjanje s celotno družabno, državno in samoupravno ureditvijo in pa vzgojo za družabno življenje; treba je pri tem tudi širiti znanje o naših organizacijah. Nravna vzgoja. Z nravno vzgojo pričnemo že v telovadnici in je tesno spojena s telesno vzgojo. Stremi za probujanje discipline, ojačuje voljo, uči nas požrtvovalnosti, družabnosti in odkritosrčnosti v občevanju, vzbuja z sso inicijativo odločnost in vztrajnost, dalje vzbuja tudi -/.misel za pravice in dolžnosti. Obenem nas pa uči prijaznega nastopanja v govoru in dejanjih proti vsakomur, s ko- dopoldanskih vlakov se je zbral pred kolodvorom sprevod, ki je v največjem redu odkorakal proti Delavskemu domu v Hrastnik. V sprevodu so korakali prvi telovadci s telovadkami in naraščajem, nato oddelek U. D. R. iz Ljubljane v krojih, za njimi pa ostali zletniki iz raznih bližnjih krajev. Pred Delavskim domom se je sprevod ustavil in kot zastopnik hrastniške-ga proletariata s. Malovrh je v vzneše-nih besedah pozdravil strumne vrste D. T. E. in ostale goste. V imenu ljubljanskih izletnikov je pozdravil sprevod s. F. Svetek, ki je v svojem govoru podčrtal potrebo čim večjega ediustva in enotnosti. Slavnost je pozdravilo še več drugih govornikov iz raznih krajev Slovenije. Kakor dopoldne., tako je tudi popoldanska prireditev čim najlepše uspela. Priporočili bi le, da se na bodočih prireditvah med telovadbo ne bo dopuščalo točenje alkohola ali sličnih stvari, ki telovadbo samo motijo. Šele ko je telovadba zaključena, naj se pričenja veselica, pa tudi ta, če že mora biti, naj bo dostojna, in naj ne bo podobna orlovskim ali sokolskim prireditvam, ki končajo ponavadi s tem, da obleži po nekaj pijancev pod mizami. Sicer pa leakor rečeno, je bila cela prireditev zelo dostojna in tudi zabava zelo prisrčna. O telovadbi sami smo pa sprejeli naslednje strokovnjaško poročilo: Izid javne telovadbe ▼ Hrastniku. Po dopoldanskem sprevodu in slavnostnih govorih je sprevod odšel na telovadišče k glavnim skušnjam za popoldanski nastop. 2e pri teh se je videlo, da vaditelji posameznih enot obračajo premalo pozornosti na pravilno izvajanje gibovr. Vaje so sicer izvajali vsi oddelki enotno, znak enotnega vodstva, toda gibi so bili preveč površni, kar se je posebno videlo pri moški deci. Tukaj se je takoj zapazilo pomanjkanje strokovno izobraženih vaditeljev in zato naj bo sedaj po končani sezoni javnih nastopov prva naloga D. T. E., da priredi vaditeljsko Šolo. ali pa naj temu odpomore na kak drug način. Ob 2. uri popoldne so se telovadci in telovadke zbrali že v telovadnih krojih pred kolodvorom ter odtod naredili Razgled Tedenski pregled. Ljubljana, dne 25. sept. 1923. Bivši predsednik Zedinjenih držav ameriških Wilson namerava pri prihod-njh volitvah zopet kandidirati, ker si je demokratska stranka po Hardingovi smrti precej opomogla. Baje ima mnogo upanja ua zopetno izvolitev. Tudi okreval je Wilson docela in se želi čim bolj politično udejstvovati. Včasih je veljala Amerika zlasti pri nas za obljubljeno deželo. Komur doma ni šlo vse dobro izpod rok ali kdor je zavozil s svojim gospodarstvom, mnr nam je občevati v enotah in izven njih. Z nravno vzgojo ■ zbujamo tudi zniisel za vse dobro in lepo. za ljubezen iu pravičnost. To so namreč glavni zakladi socialistične družbe. Organizacija. temelj miši organizaciji so enote (t. j. telovadni odseki »Svoboden) s članstvom, naraščajem in deco obeh spolov. Več enot skupaj v istem delu pokrajine tvori okrožje, okrožja pa so zopet združena v Zvezo Delavskih telovadnih enot. Enota. Enoto moremo ustanoviti tam. kjer imamo najmanj tO članov - telovadcev in je med njimi vsaj enR moč, ki je znio/na tehničnega vodstva, telovadbe, posebno vodstva mladinske telovadbe. Vodstvo enote. Upravno stran enote urejuje oWni zbor. članska zborovanja iu pn upravni odbor. Vodja enote v upravnem pogledu je predsednik. Tehnična naloge enote pa izvršuje načelnik s svojim vaditeljskim zborom. Naloge vodstva. Predsednik in njegov namestnik (podpredsednik) pred-stavlja in zastopa enoto na zunaj ter podpisuje obenem s tajnikom vse odposlane dopise. Načelnik vodi telovadbo. pohod z godbo na čelu po Spodnjem Hrastniku, kar je zelo ugodno vplivalo na občinstvo, da je videlo s tem korakati strumne vrste telovadcev, ne pa paradnih junakov. Za tem lepim pohodom se je začela okoli 3. ure javna telovadba, ki ji je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Zadonele so fanfare in na telovadišče so prikorakali v triredih burno pozdravljeni dečki (32) v kratkih belili hlačkah. Nastopili so s češkimi vajami za zlet na Slovaškem 1. 1922. Vse vaje so izvajali v splošnem zelo dobro. Pripomniti pa moram, da je v bodoče zelo paziti na godbo, kajti od nje je odvisno izvajanje; godba se tokrat ni ravno izkazala za najboljšo. Za dečki je sledilo 30 deklic v belih krilih. Izvajale so vaje s krožki .za del. olimpijado, ki so zelo navdušile gledalce. Deklice so odkorakale in nastopili so gojenci iz Ljubljane (8) bosi, samo v hlačkah, z golim in zelo obžganim trupom. Naravnost vzorno so izvajali težke češke vaje za zlet v Bratislavi in človeku se je zdelo, da gleda stare antične borce, ko so korakali po dovršenih izvajanjih med navdušenimi klici 3 telovadišča. Sledile so članice iz Ljubljane in Hrastnika, ki so s plesno fineso izvajale vaje čeških gojenk in s tem pokazale, da so tudi one zmožne iti vzporedno s sovrstnicami v meščanskih društvih. Za njimi so nastopile z vajami za delavsko olimpijado še članice iz Studencev iu Trbovelj z istim uspehom. Slednjič so prikorakale še disciplinirane vrste članov v 12 peteroredih, burno pozdravljeni od gledalcev. Tukaj se .je takoj videlo, kakšen je uspeh enotnega vodstva, ko so člani izvajali vaje z delavske olimpijade v ravnih vrstah enotno in dovršeno. Za člani je bila še orodna telovadba članov in članic s Studencev, ki so st volili na zaključku dve krasni skupini. S tem nastopom smo torej končali letošnje delo za prospeh DTE in začenja se s tem novo za triumf delavskih telovadcev drugo leto v Ljubljani na vsedelavskem zletu. Na delo sodrugi! Joško Tomc. po svetu. je prodal, kar je imel in se napotil onkraj »velike luže<. Marsikdo je tam obogatel, drugi je zopet rešil domačijo s tem, da je pošiljal domov denarje in se končno tudi sam vrnil, mnogo jih je pa ugonobila tuja zemlja, pravzaprav krvoločni mednarodni kapitalizem, ki je bil in je zlasti v Ameriki do skrajnosti neizprosen. Vendar ima močnega nasprotnika: močne organizacije olikanega in zavednega delavstva. Da se izogne izkoriščanja kapitalističnih bank, se hoče osamosvojiti tudi na denarnem polju. Na vzpodbudo železničarske bratovščine so sklenili ame- javne nastope iu izlete. Dalje so še: tajnik, blagajnik in gospodar, ki vodijo in uravnavajo korespondenco, gospodarstvo in inventar enote. Načelnik. Načelniku je poverjeno najvažnejše mesto v vodstvu. Od njega je odvisen skoraj ves uspeh. Za načelnika naj bo izvoljen vedno najsposobnejši član vaditeljskega zbora, ki uživa zaupanje iu ugled vaditeljskega zbora, kakor tudi vsega članstva, posebno telovadcev., Načelnika voli občni zbor na predlog vaditeljskega zbora. Dolžnosti načelnika in vaditeljev. — Vsak načelnik in vaditelj mora dobro poznati namen, smer in cilj DTE, poznati mora telovadni (Tyršev) sestav, nazivoslovje, metodiko, vodstvo telovadbe, dalje ustroj človeškega telesa in najvažnejša pravila iz zdravilstva. Naloga vaditeljev ni samo telesna vzgoja, temveč ima gledati tudi na notranjost zaupanih telovadcev v smislu pravil nravne vzgoje. Telovadba mora nuditi vaditelju sredstvo, da postanejo telovadci vaditelju sredstvo, da postanejo telovadci in telovadke popolni možje iu žene. Vaditelj naj vzgoji iz telovadcev čiste in zdrave značaje, utrjuje naj v njih voljo in budi smisel za pravičnost in ljubezen do bližnjega. STR AH A. >Q * Al s c< riški železničarji, ustanoviti delavsko fe&nko železničarjev, ki bo začela v najkrajšem času poslovati z osnovno glavnico 1 milijon dolarjev. Temu vzgledu bodo brez dvoma sledile druge panog« delavstva. Dočim se delavstvo v Severni Ameriki močuo in uspešno organizira in si pribojujo vedno več pravic, so razmere ua južnem delu te celine skrajno žalostne. Najprej so že podnebne razmero manj ugodne od podnebja Severne Amerike, drugič pa manjka organizacij. Zadnje čase zapuščajo najbolj izkoriščani člani človeške družbe, to so zamorci, trumoma plantaže v Južni Ameriki in iščejo dela v Severni Ameriki, predvsem v Clevelandu, kjer je naseljenih tudi mnogo Slovencev. Posledica tega je, da vlada v Južni Ameriki pomanjkanje delavnih moči, dočim jih je v Severni Ameriki preveč in je zopet posledic« tega brezposelnost Ker noče delavstvo v Severni Ameriki urediti vprašanje izseljevanja zamorskih delavcev med seboj, je clevelandska delavska federacija imenovala poseben odbor, ki naj to vprašanje proučuje. Delavski voditelji nameravajo zamorske delavce organizirati, da bodo zmožni za odpor proti svojim izkoriščevalcem. Nečloveško postopanje in nesocialno ravnanje farmerjev z zamorci je znano vsemu svetu, a žal, o tem se je le malo pisalo; storil pa ni nihče zoper to barbarstvo nič, najmanj pa največji čeljustač c. ljubezni do bližnjega — klerikalizem. Najstrašnejše razmere vladajo v Ar-gentiniji. Delovnega časa ni, to se pravi: delaj od zore do mraka in še v noč. Mezde se izplačujejo neredno in je treba nanje čakati po 14 dni do dveh mesecev. Ako kdo zapreti, da bo stavkal, ga podjetnik kratkomalo iztira s policijo iz službe. Da postopanje pri tem ni baš uljudno, si lahko mislimo. ttalija se je sedaj le dobro odrezala. V Tripolitauiji so izbruhnili- upori proti Italijanom. Italija je poslala tjakaj svoje brzopete čete, ki pa kakor še nikoli, niso imele uspehov. Da ojači vojaštvo, namerava vlada poslati v Tripolis —■ iašistev ki naj urede položaj. Ako bodo imeli oni več uspehov, je to vprašanje; prav pa je, da se enkrat poizkusijo tudi z resničnim sovražnikom. * V Evropi je situacija motna kot pro-šli teden; jasno je le, da smo zaigrali Reko, Baroš in Delto, pa morda Še marsikaj; česar mi navadni državljani' sploh ne smemo vedeti. Italijani obljubljajo Jugoslaviji suverenost nad Barošem in Delto ter korekturo jugoslovansko-itali-janske meje v korist Jugoslavije, a na te obljube se ni zanašati. Pašič je sicer poslal Mussoliniju pismo, v katerem govori o reškem vprašanju in njega rešitvi, toda to pismo ne vsebuje določnih predpogojev. Smatrajo ga le za uradno priznanje in voljo Jugoslavije, da se pogajanja nadaljujejo. Uspeh Jugoslavije je doslej ta, da je morala vzdržati tako-zvano paritetno komisijo, ki so jo sedaj poslali na »počitek« in pa še nešteto izvedencev, ekspertov, strokovnjakov in kakor se že vsi ti ljudje imenujejo, ki so tako imenitno zavozili na stroške delovnega ljudstva v reškem [vprašanju. Za konec pa vsi vemo, ki mislimo, z zdravimi možgani, zato na izjave vlade ne damo nič! Prošli teden smo zopet doživeli dve revoluciji: eno v Španiji, drugo v Bolgariji. Prva revolucija je imela za posledico odstop španske vlade in formiranje novega kabineta. Na Bolgarskem pa se širi nezadovoljnost z vlado sedanjega ministrskega predsednika Cankova. ' Nastopili so zemljoradniki in s pomočjo komunistov napadli ter zavzeli več mest. Proglašeno je obsedno stanje in preki sod. Dne 13. t. m. so se na Dunaju spopadli nemški narodni socialisti, tako-zvani Hackenkreuzlerji s komunisti povodom zborovanja prvih. Hackenkreuzlerji imajo nekak pomen italijanskh fašistov in delajo vladi mnogo preglavic. __ Kdo smo In kaj hočemo T Tak bo naslov knjižici, ki izide te dni. Naroča se tudi pri upravništvu ,Delavca* Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/II. Rasno. — Nagraden! predlogi Občni zbor Produktivne zadruge kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev itd. je končnoveljavno potrdil predlog komisije. Zadruga »e bo odslej imenovala »JugoinetMlija« r. t. z o. sc. Ljubljana. Ker je komisija šele iz različnih poslanih predlogov sestavila novo ime, odpade prva nagrada. II. nagrado prejme sodrug Jože Za-vrtnik iz Amerike za ime Vsekoviuo-stavbinska zadruga. III. nagrado prejme sodrug Ivan Kocijan za predlog >Metalija«. Tako je sedaj zadeva novega imena zadruge rešena ter se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo za sodelovanje. Pomagajte nam tudi v bodoče z Vašimi nasveti in sodelovanjem ustvarjati podjetje, iz katerega bomo enkrat črpali nove ideje in sile za uresničenje boljšega družabnega reda. Člane »Jugoinetalijet obveščamo tem potom, da bomo drugi teden vsem na novo pristopivšim članom poslali >Zadružne knjižice«. Prosimo cenj. eodruge naj nam pošljejo točno svoje obroke na račun deleža, da bomo zainogli s prihodnjo spomladjo začeti s povečanim obratom. — Rajska valuta. Med Glasnikom presvetega Srca Jezusovega, ki izhaja v 40.000 izvodih v Mariboru in med Pravico, glasilom krščanskega delovnega ljudstva, ki izhaja v Ljubljani, se je začela prav zanimiva polemika. Glasnik Pravico zbada in ji predočuje verne francoske delavce, ki se vsak dan obhajajo, goreče molijo in gredo celo po 10- ali 12umem delu radostno spat, ne preklinjajoč trdega dela, dobro vedoč, da zanj dobe plačilo v nebesnih deman-tih in briljantih rajske valute. Glasnik vzklika: To je delavstvo, to je možatost, in značajnost, to je dokaz iskrenih krščanskih načel, to je življenje, kakor se spodobi za tistih par let na zemlji, ki so vendar priprava na večnost! Ta zbadanja so končno tudi Pravico tako razjezila, da vprašuje urednika Glasa presvetega Srca Jezusovega: Zakaj ni Glasnik še v eni sami številki napadel h tako vnemo bogatinstva, kapitalizma in izkoriščanja, kakor napada one, ki se za siromake potegujejo? Kako da on ne svetuje nikoli bogatinom, naj se zadovoljijo z rajsko valuto? Pravica dostavlja: Nasprotniki krščanstva komaj čakajo, da morejo dejavstvu dokazati, da je krščansko naboženstvo nasprotno njegovim upravičenim socialnim zakonom. Kdor hoče delavstvo z železnini koloni iz cerkve poditi, bi si ne mogel izbrati primernejše poti, nego one, ki jo ubira Glasnik presvetega Srca Jezusovega«. Mi smo to zanimivo polemiko priobčili. Pa ne zato, ker bi hoteli poditi delavstvo z železnim kolom iz cerkve, proti katerim ne moremo tako dolgo nič imeti, dokler niso proti socialni pravičnosti. Mi vemo, da delavstva z rajsko valuto ne tolaži cerkev kot taka, ampak samo razni prismojeui uredniki. Po našem mnenju bo Bog Pravico mileje sodil, kakor Glasnikovega urednika, ker je mnogo bolj pametna. V enem oziru pa se vendar moti. >Pravica« misli, da mora biti delavska politična in strokovna organizacija s takimi ljudmi, kot je urednik Glasnika pod eno streho. Mi smo pa mnenja, da delavska bojna organizacija ne sme vlačiti za seboj balasta, ki je zmožen tako pisati. Na drugi strani pa smo zopet mnenja, da je škoda, če se organizira delavstvo na takih podlagah, da bi ne moglo biti v eni organizaciji tudi z delavci drugih prepričanj in drugih ver, ki so ravno takrat lačni, kakor mi, kar se o uredniku Glasnika menda ne more trditi, ker mislimo, da bi drugače vedel, da se žalibog za rajsko valuto ne da kupiti niti ene žemlje. — Antipatije kmetov do mestnega delavstva. Kmetje tradicionalno mrze industrialne delavce in vse meščanstvo. Nesmiselno bi bilo zakrivati oči pred to resnico. Toda nobena revolucija kmetov se še ni mogla vzdržati, če ni imela na svoji strani tudi delavskega razreda. Revolucija v Bolgariji proti kmečkemu režimu je bila izvršena v Sofiji, glavnem mestu države, in od tam je poslala že organizirane čete na deželo. kjer so udušile eventuelne upore kmetov. Kmetje so bili nesposobni postaviti se organizirano v bran. To je glavni vzrok njihovemu porazu. V dobi kapitalizma odločajo v slučajih nasilnih strmoglavljenj bolj kot kedaj poprej mesta. Vsi uspešni kmečki upori, znani v zgodovini, so koučno podlegli nadvladi mest. Mesta so sama na sebi organizacija. V njih je koncentrirana velika množina prebivalstva, vojaštva, industrija, finance in sposobnost za organiziranje. Kmečko prebivalstvo lahko sodeluje z eno ali drugo mestno strujo, kakor je bil slučaj v Rusiji, toda voditi ne more. Ker bolgarska kmečka stranka ni imela dovolj jake zaslombe v Sofiji, je v teku par ur z največjo preciznostjo vržena z vlade. Posredovanje dele. Pri vseh »DrianUh Bomb Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 16. septembra do 22. septembra 1923 dela 246 moških in 128 ženskih delavnih moti. Delodajalci so pa iskali 148 moških in 114 ženskih delavnih moži. Posredovanj se je izvršilo 125. Promet od 1. januarja do 22. septembra 1923 izkazuje 36.329 strank in sicer 16.607 delodajalcev in 19.722 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 10.958. Dela iščejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: vrtnarji, steklar, kovači, stavbeni in strojni ključavničarji, železostrugarji, zlatar, mehaniki, elektromonterji, mizarji, kolarji, žagar, sedlarji, krojači, čevljarji, peki, mesarji, prekajevalci, plačilni natakar, kuhar, zidarji, vodovodni inštalater, tesarji, strojniki, kurjači, trgov, sotrud., ekonom, ekonomski pomoč., delovodja špirituoz. izdelkov, preddelavec za izdelovanje drož, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, poslov, lesne stroke, kontorist-prakti-kant, trgov, potnik, skladiščnik, nadzorniki delavcev, solicitator, pisarn, moči, sluge, hišniki, čuvaji, kontoristinje, vzgojiteljice, trgov, sotrudnice, restav. blagajničarka, natakarice; šivilje, gospodinja, delavke, perica, vajenci, vajenke itd. Pri Državni Borzi Dela r Mariboru: hlapci, dekle, gospodinje, viničarji, ekonomi, drvarji, rudarji, vrtnarji, kamnoseki, orodna kovača, podkovvski kovači, železostrugarji, stavbna ključavničarja, strojni ključavničarji, kleparji, ključav. za tehtnice, monterji, mizarji, kolarji, sodarji, žagarji, usnjar, sedlarji, krojači, šivilje, perice, čevljarji, mlinarji, peki, mesarji, natakarji, natakarice, hotelske sobariee, kuharja, slikarji, tesarji. tov. delavci, tov. delavke, strojniki,, sluge, trgov, sotrudniki, sotrudnice, kontoristinje, pom. delavci, delavke, kočt-jaži, pisarn, moči, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, sobarice, vajenci, vajenke itd Pri Držami Borzi dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, hlapci, viničarji, rudar, rudar, nadpaznik, lončar, kovač, ključavničarji, mizarji, kolar, sedlar, krojači, čevljarji, klobučar, mlinar, pek, slaščičar, mesar, laborant, zidar, tesar, strojniki, kurjači, šoferji, tov. delavci, sluga, vratar, trgov, sotrudnik, skladiščniki, dninarji, voznik, pisarn, moči, bolničar, frizerka, natakarice, sobarica, blagajničarka, strojepiska, služkinje, vajenci, vajenke itd. Pri Državni Borzi Dela r Murski Soboti: kovači, trgov, pomočniki, kuharica. V dele se sprejmejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: kleparji, mizarji, žagarji za vodno žago, žagar za venec-žago, žagarji-gateristi, krojači, čevljarji, čevljar delovodja, šče-tar. klobučar, prekajevalci, sodavičar, natakar, pleskarji, potnik za kravate, otroška varuhinja, natakarica, služkinje, kuharice, vajenci itd. Pri Državni Borzi Dela t Mariboru: hlapci, dekle, viničarji, majarji, drvarji, rudarji, vrtnarji, steklar, kovači za nože, sekire, lopate, cepine, motike, obra-tovodja kovaške obrti, podkovski kovači, kotlarji, kovobrusači, železostrudarji, ključavničarji za tehtnice, mizarji, sodarji, kolarji, jermenarji, lakirarji vozov, čevljarji, mlinarji, poslovodja za mizarstvo, slikarji, dimnikarji, zidarji, strehokrovci, pisarn, moči, šivilje za perilo, vzgojiteljice, natakarice, vajenci, vajenke itd. Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, lončarji, kovači, kolarji, sodarji, pletarji, sedlarji, jermenarji, hišni hlapci, vajenci, vajenke, kmečke dekle, sobarica, služkinje itd. Pri Državni Borii Dela v Murski Soboti: mizarji, kuharice itd. Čevlji domačih tovaren Peter Kosina & Ko z znamko »Peko« so nai-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg St. 20 ln Aleksandrova cesta št. 1. D ■ rT Išče se pod zelo ugodnimi pogoji rm