cena 110 dinarjev številka 45 (849) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 13. novembra 1986 Sob Velenje — Zbor združenega dela Osnutki resolucije V četrtek, 20. novembra, ob 10. uri, se bodo v sejni dvorani občinske skupščine sestali delegati zbora združenega dela. Na dnevnem redu je obravnava osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987 skupaj z oceno uresničevanja v letošnjem letu ter oceno možnosti razvoja v prihodnjem letu ; obravnava osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v letu 1987 ter poročilo o izvajanju odloka o proračunu občine Velenje v prvih devetih mesecih letos. Spremembe odloka o davkih občanov Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na zadnji seji potrdili nekatere spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov. Te dopolnitve bodo seveda obravnavali in potrjevali delegati občinske skupščine in sicer še v letošnjem letu. Med drugim je predlagano, da bi bila v odloku opredeljena najnižja višina davka od obrtnih dejavnosti in sicer bi ta znašala 5 odstotkov od poprečnega letnega dohodka v gospodarstvu. Obrtniki, ki opravljajo dejavnosti, katere želimo v občini hitreje razvijati (te opredeljuje komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja) in bodo v razširjeno reprodukcijo vložili več kot 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu, naj bi imeli priznanih odslej 50 odstotkov olajšav (doslej 45 odstotkov). Predlagano pa je še, da bi se davek iz avtorskih pravic znižal od 20 na 10 odstotkov, davek od dela kinooperaterjev pa od 40 na 10 odstotkov, (mz) Kdor v tem času hodi po tej krajevni skupnosti se lahko o tem sam prepriča, saj so krajani že skopali jarke za položitev kablov. V krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju so začeli uresničevati velik projekt iz referendumskega programa — kabelsko televizijo. Sodelovanje Velenje- Bihač Predlogi za tesnejše sodelovanje Poročali smo že, da so se pred dnevi imudili v Titovem Velenju predstavniki občine Bihač in tamkajjšnjega združenega dela. Gostje iz Bihača so se med bivanjem w središču Šaleške doline sešli tuidi s predstavniki Savinj-skošaleeške medobčinske zbornice, ob«čine Velenje in Gorenja. Obiskali pa so Gorenje, kjer so se sezmanili s položajem in raz-vojnirmi načrti tega poslovnega sistemsa in si ogledali razstavo »Pogle:d v prihodnost«. Gospodarstveniki Bihača in Velenj.a so rtied pogovori pregledali rmožnosti, da bi sodelovanje med okbema občinama, začeto z gradnj(jo nove Gorenjeve tovarne hladilnnozamrzovalnih aparatov v Bihačuu, v prihodnje samo še poglobili.!. Možnosti za to je več, pri čemer <, so omenjali posebej še so-delovasnje s Krajina-metalom, Kombiiiteksom in nekaterimi drugimi ddelovnimi organizacijami. Po ppogovorih so izjavili: Omaar Dug, predsednik Skupščine oobčine Bihač: »Navdušen sem naad velikim napredkom, ki ga je ddoseglo Gorenje. Vse nas v Bihačuu pa veselijo tudi rezultati, ki jih dosega v zadnjem času najmla.ajša članica tega poslovnega sistetema — Gorenje Bira. Brez velikih h naporov Gorenja tega seveda nne bi bilo. Želim, da se so-delovaanje samo še okrepi, in so-delovaianje razširi tudi na mesti in občini i Bihač in Velenje. V Bihaču si boomo prizadevali, da postane Gonrenje Bira zgledna delovna organizizacija. Sicer je Gorenje Bira v Bdosni in Hercegovini resnično pririmer uspešnosti združevanja delela in sredstev dveh republik in n velike pomoči sozda Go- renje. Tovarna Gorenje Bira je primer uveljavljanja Avnojev-skih sporočil; z izgradnjo tovarne je dan pomemben prispevek v skupna prizadevanja za razvijanje bratstva in enotnosti ter sodelovanja med dvema mestoma, Avnojevskega Bihača in Titovega Velenja, ter med dvema republikama, Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Te vrednote moramo samo še bolj uveljaviti in razvijati, saj omogočajo nadaljnji razmah gospodarstva in skupnega sodelovanja. Ibrahim Sarajlija, predsednik poslovnega odbora Kombiteksa: Gorenje je jugoslovanski gigant za visoko organizirano proizvodnjo, visoko kvaliteto in širokim asortimanom izdelkov. To so osnovne značilnosti, ki postavljajo Gorenje ob bok največjim tovrstnim proizvajalcem v Evropi. Gorenjeva razstava dosežkov in razvojnih hotenj pa je primer, kako je mogoče enkrat letno sklepati pogodbe z dobavitelji in kupci, kar je prav gotovo pomembno za načrtovanje proizvodnje. Kasim Čurtovič, predsednik poslovodnega odbora Krajinameta-la: RMK Zenica: Obisk predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in gospodarstvenikov Bihača je nadvse pomembna za krepitev poslovnih odnosov z občino Velenje. Obisk Gorenjevih tovarn in razstave pa je pokazal, kakšno prihodnost si začrtuje poslovni sistem Gorenje. Joso Živkovič, predsednik občinskega komiteja ZK: Obisk Gorenju in Titovemu Velenju, ogled Gorenjevih tovarn in razstave, so utrdili osebno prepričanje, da je ta poslovni sistem na najboljši način dokazal sposobnost za nastop na svetovnih tržiščih. Sedaj tudi veliko bolj razumem veliko zaupanje delovnih ljudi Bihača in naše najmlajše gospodarske delovne organizacije Gorenje Bira v poslovni sistem Gorenje. Koordinacijski odbor sindikata Gorenja sozd Nove oblike dela V zadnjem času je pripravil koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje več sestankov in posvetovanj. Na skupni seji delegatov koordinacijskega odbora sindikata Gorenja SOZD in predsednikov občinskih svetov ZSS, kjer so Gorenjeve delovne organizacije, so se seznanili z rezultati gospodarjenja tega poslovnega sistema in ocenili dosedanje sodelovanje med KOS Gorenje SOZD in občinskimi sveti ZSS. Pri tem so še Djakovica Občinski praznik 42-letnico osvoboditve Djakovice v SAP Kosovo so obeležili zadnjo nedeljo s svečano razširjeno sejo Skupščine občine Djakovica. Na seji so bili tudi predstavniki občine Velenje in Gorenja, in sicer Drago Šulek, predsednik skupščine Velenje, Bogdan Gregorin, predsednik občinske konference ZSMS in Janez Miklavčič,pomočnik PO Gorenje SOZD za poslovno koordinacijo. Predsednik Skupščine občine Djakovica Selami Kus-hari je v slavnostnem govoru opozoril na pomemben delež Gorenjeve tovarne elektromotorjev Djakovica na tamkajšnje gospodarstvo. Ob dograditvi tovarne za proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje je omenil še širjenje zmogljivosti za proizvodnjo novih vrst elektromotorjev za pralne stroje in industrijo ter Pogovotvori predstavnikov Bihača s predstavniki Savinjskošaleške gospodarske zbornice, občine Velenje in in Gorenja urejanje objekta za servisiranje elektromotorjev v vasi Ponoševac, kjer bo našlo zaposlitev okrog 140 delavcev. Ko je govoril o uspešnosti združevanja dela in sredstev združenega dela občine Djakovica z delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji, pa je posebej poudaril združevanje dela in sredstev tamkajšnje delovne organizacije Elektromotori z Gorenjem in mariborsko Elektrokovi-no. Na svečani seji so eno od letošnjih priznanj Skupščine občine Djakovica dodelili tudi tozdu za proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje delovne organizacije Gorenje Elektromotori Djakovica. (an) posebej obravnavali razreševanje vprašanj, za katere so sicer osnovne organizacije ZSS odgovorne občinskim svetom ZSS, zadevajo pa poslovni sistem Gorenje. S predstavniki KOS Gorenje SOZD so se sešli predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata iz Šaleške doline. Med, drugimi so govorili tudi o nujnosti tesnejšega sodelovanja delovnih organizacij in osnovih organizacij ZSS iz občine Velenje. Občinskemu svetu ZSS Velenje so predlagali, da naj bi kot novo metodo dela za obravnavo vprašanj, ki zadevajo več konferenc OO ZSS, uveljavil posvetovanje predsednikov konferenc OO ZSS. V Titovem Velenju so bili predstavniki koordinacijskih odborov, vključenih v republiški odbor sindikata delavcev kovinsko predelovalne industrije. Predstavniki Gorenja so jih seznanili z rezultati dosedanje preobrazbe Gorenja ter s poslovno filozofijo in razvojno vizijo tega poslovnega sistema. Pri tem so še posebej opozorili na odprtost Gorenja združenemu delu in v svet. Nova razmišljanja, prisotna v Gorenju, pa bi morali po mnenju udeležencev razgovora bolj uveljaviti v našem združenem delu. Med pogovorom s člani predsedstva Republiškega sveta ZSS, v Titovem Velenju sta bila tudi Miha Ravnik in Franc Hribar, predsednik in sekretar RS ZSS, pa so predstavniki koordinacijskega odbora sindikata Gorenja predlagali, da naj bi RS ZSS uveljavili novo metodo dela, to je sestanke predsednikov koordinacijskih odborov sindikata soz-dov, na katerih bi izmenjali izkušnje pri razreševanju posameznih vprašanj oziroma izkušenj iz dela koordinacijskih odborov sindikata. Na ta način bi zagotovili bolj usklajeno delovanje koordinacijskih odborov sindikata in razreševanje posameznih vprašanj, ki zadevajo koordinacijske odbore sindikata. Govorili pa so še o mestu in vlogi sindikalne skupine, kakršno ga, na primer, ima v Gorenju, bi kazalo podrobneje preučiti in tovrstne izkušnje uveljaviti tudi drugod. (an) ŠE NAPREJ PO 0,9 ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVO Sklad za intervencije v kmetijstvo v katerega zbiramo delovni ljudje občine Velenje po 0,9 odstotka iz bruto osebnih dohodkov, je svojo vlogo upravičil, saj smo dosegli na področju pridelave hrane pomembne uspehe. Nadaljnjega uspešnega razvoja na področju kmetijstva si brez tega denarja ne moremo predstavljati. Predvideno je, da bi se sredstVA v ta namen zbirala v okviru samoupravne interesne skupnosti, vendar pa ta še, kot vse kaže, ne bo kmalu ustanovljena. Prav zato predlagajo člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje, delegatom občinske skupščine, da podaljšajo odlok o zbiranju sredstev za intervencije v kmetijstvo. Tako naj bi zbirali sredstva do nove samoupravne organiziranosti, za to področje, vendar najkasneje do konca prihodnjega leta. Bilance, bilance. Ena in ena je dve. Najpreprostejši račun, ki ga prav gotovo zna izračunati že vsak mali šolar. Pa vendar ta trditev ni absolutna in to bi prav gotovo pritrdil marsikateri računovodja. Številni zakoni namreč omogočajo spretnim računovodskim delavcem, da to izračunajo pravilno, pa vendar povsem drugače. To še posebej, kadar pripravljajo bilance poslovne uspešnosti, v katerih je treba prikazati to in ono usklajenost (trenutno je prav gotovo najbolj aktualna usklajenost na področju razporejanja sredstev za osebne dohodke), ko je treba prikazati večji ali manjši dohodek . .. V takšno prikazovanje podatkov so računovodski delavci najpogosteje prisiljeni zaradi kasnejših statističnih naša tema primerjav, kjer so pomembne le izkazane številne, ne pa tudi vsebine. Kakorkoli že, ob dobrih rezultatih se potem veselimo. Veseli smo uspehov (pa čeprav navideznih), ki smo jih dosegli, veseli smo večjih plač, kijih bomo lahko delili in seveda upamo, da bo naš spretni računovodja spet uredil tako, da bo lepo in prav, da bomo zadostili različnim dogovorom in družbenim usmeritvam, da bo vse v skladu z zakonom. Ob tem pa se ne vprašamo, kam to vodi? Ker, kakorkoli že obračamo, ena in ena je vendarle dve in to bomo slej ko prej morali priznati. Ustavilo se bo prav gotovo takrat, ko ne bomo imeli več česa deliti, ko ne bo sredstev za posodabljanje proizvodnje skratka, ko ne bomo imeli denarja, pa čeprav ta v naših bilancah še tako mogočno stoji. Mira Zakošek 2.stran * nSS C35 od četrtka do četrtka titovo velenje * 13. november 1986 Svet za preventivo in vzgojo Iskanje najustreznejših rešitev v prometu Proučevanje prometne problematike in iskanje najustreznejših rešitev za kar najvarnejši promet v Titovem Velenju so vprašanja, ki jih je svet za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Velenje, tudi preko Našega časa, posredoval vsem občanom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in vsem dejavnikom, ki skrbijo za varnost prometa v občini z namenom, da s svojimi predlogi in mnenji sodelujejo v tej široko zastavljeni akciji pri reševanju tega perečega problema. Odziv občanov je bil zadovoljiv, oglasili so se tudi nekateri predstavniki delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Sicer pa so najbolj pereča vprašanja, na katera so opozorili občani in drugi, še vedno nerešena. Premalo je sodelovanja in povezanosti med vsemi dejavniki, ki so odgovorni za promet; veliko je prime- rov nespoštovanja komunalnega reda (parkiranje, vožnja po nedovoljenih površinah in podobno, zapletene nesmiselne so številne rešitve (prometne označbe), udeleženci v prometu so pogosto objestni (vozniki motornih koles in koles z motorjem), tu so še črne točke, ki jih kaže v središču mesta čimprej odpraviti in podobno. Na podlagi teh vprašanj, pripomb in predlogov bodo strokovne službe izvršnega sveta in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje omenjena odprta vprašanja proučili in pripravili ustrezne rešitve. Z njimi bodo seznanili vse zbore skupščine občine Velenje, ki naj dokončno odločijo, kako najustrezneje rešiti promet in prometno varnost v Titovem Velenju. (b. m.) Občinska skupnost otroškega varstva Družinsko varstvo V občini Velenje smo to obliko družbenega varstva otrok do 3. leta starosti pričeli razvijati leta 1975 kot povsem novo obliko pri nas. Ideja o takem načinu reševanja perečih problemov varstva najmlajših otrok je nastala na podlagi izkušenj v severnih deželah Evrope. V Velenju smo to idejo pod vodstvom takratne predsednice Izvršnega odbora Elfride Ambrožič ter zaradi velikih potreb po varstvu, pravzaprav zelo smelo uvajali. Obenem smo o tej vrsti varstva širili informacijo po Sloveniji (celo Zagrebški list Svijet je priobčil obširen intervju) ter iskali podporo in pomoč od Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Tako smo postopno uredili vse tudi po pravno formalni plati in po dveh letih predali dejavnost v izvajanje vzgojnovarstvenemu zavodu. Prve varuhinje so se zaposlile jeseni leta 1975, leta 1977 je bilo zaposlenih že 12, sedaj je zaposlenih 19 varuhinj. Na podlagi izkušenj iz naše občine ter strokovnih napotkov iz Ljubljane se je družinsko varstvo polagoma širilo po vsej Sloveniji in leta 1981 je bilo v tovrstno obliko dnevnega varstva zajetih 1.100 otrok ali 1,5 % od vseh otrok v dnevnem varstvu; v naši občini je bil ta odstotek 1,3. V zadnjih letih je v republiki čutiti tendenco zmanjšanja, saj je bilo ob koncu leta 1985 zajetih le še 812 otrok ali 1 %, v naši občini pa število še vedno raste, saj je bilo v družinskem varstvu zajetih 5 % od vseh otrok v dnevnem varstvu. Razlogi za takšna gibanja so različni — predvsem pa je vzrok v prostih zmogljivostih vrtcev. Razlogi za uvedbo družinskega varstva so bili po eni strani v premajhnih kapacitetah WZ, po drugi strani pa pozitivni vpliv takega načina na razvoj otroka — v manjši skupini se otrok prej so-cializira, manj .oboleva in hitreje osvaja zdravstveno-higienske navade in privajenosti, večje stikov med otrokom in odraslo osebo. Vsi ti razlogi še vedno obstajajo, zato v naši občini ne zmanjšujemo obsega; v prihodnosti bomo v primeru zmanjšanja števila otrok v vrtcih raje v proste oddelke vključevali otroke za program na šolo s popoldanskega na dopoldanski čas, kot pa ukinjali družinsko varstvo. Vsi oddelki družinskega varstva delujejo na območju Vzgoj-novarstvenega zavoda Titovo Velenje — v mestu Titovo Velenje; bela lisa je še vedno mesto Šoštanj, kjer nam razen enega poizkusa v preteklosti, še vedno ne uspe pridobiti primerne družine, ki bi imela tudi ustrezne prostorske pogoje. Problem je pereč, ker en oddelek jasli ne zadošča za potrebe staršev in še vedno odklanjajo po nekaj otrok. Stalno čaka na varstvo 5 — 8 otrok, kar pomeni, da bi odprtje enega oddelka družinskega varstva zasilno zadoščalo. V Šoštanju so težave predvsem zaradi neustreznih stanovanj v mestu. Varuhinje v družinskem varstvu sicer nimajo posebne izobrazbe za opravljanje tega dela; vse začenjajo predvsem z izkušnjami pri negi in vzgoji lastnih otrok, veliko mero ljubezni do otrok ter pripravljenostjo sprejemati nova znanja in spoznanja za delo z otroki. Organizirane so v enoto družinskega varstva, ki jo vodi vodja enote— vzgojiteljica. Izobraževanje teh varuhinj se odvija kot sprotno izobraževanje ob delu in temelji na praktičnih vsebinah, ki služijo varuhinji pri vsakodnevnem delu z otroki. Vodja izobraževanja je vodja enote, sodelavci pa strokovnjaki z raznih področij v WZ ter izven WZ. Letno je 16—20 ur programa, ki se odvija pO delovnem času po I do 2 uri skupaj. Varnostne razmere — občina Velenje i Miličniki Postaje milice Titovo Velenje si prizadevajo, da bi z različnimi preventivnimi akcijami zagotovili kar najbolj nemoteno in varno življenje občanov občine Velenje. Žal pa je med nami tudi nekaj takšnih, ki jim takšno življenje ni mar, ki bi si radi na nezaslu-žen, na tuj račun, kakšno stvar prisvojili, ki bi radi brez dela lepo živeli. Pri delu je potrebna miličnikom najširša pomoč, pomoč slehernega občana. Te pa še marsikdaj ni čutiti. Občani se namreč včasih postavijo iz sočutja na stran nepridiprava, ob tem pa ne razmišljajo, kako s tem negativno vplivajo na stanje varnosti v našem okolju. S komandirjem Postaje milice Titovo Velenje Stankom Štumbergerjem smo se pogovarjali o stanju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometne varnosti v občini Velenje v desetih mesecih letošnjega leta. Kako ocenjujete stanje kriminalitete? Stanko Štumberger: »Pri ocenje4fenju varnostnih razmer v naši občini ugotavljamo, da se kriminaliteta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ni bistveno spremenila. Iz leta v leto ugotavljamo skrajno malomaren odnos do družbene lastnine in storilci kaznivih dejanj uspešno izkoriščajo malomarnost in neodgovornost odgovornih v organizacijah združenega dela. So skupine, ki organizirane kradejo po delovnih organizacijah in organizirano prodajejo ukradene predmete tudi v druge republike. Samoupravni in drugi organi v delovnih organizacijah pa še kar čakajo in živijo v prepričanju, da je to izključna naloga čuvajev oziroma vratarjev, ki jih tudi slabo nagrajujejo. Vse več tatvin je tudi po trgovinah, kjer pa se še vedno povsod niso ustrezno organizirali. Pomemben napredek na tem področju beležijo v Nami in Eri, kjer so nekatere delavke zelo pozorne na te storilce. Delovna organizacija Era pa je v času, ko je zorelo na njenih plantažah sadje, aktivirala celo narodno zaščito.« — Velik problem so v občini Velenje tudi nezakonite vselitve. Stanko - Štumberger: »Na tem področju smo dosegli pozitivne rezultate, saj smo nezakonite vselitve, ki so bile v naši občini zelo številne, z učinkovito in dobro organizirano akcijo zajezili. Tako mora biti tudi v prihodnje, saj nikakor ne smemo dopustiti, da bi s stanovanji, ki so ogromno družbeno premoženje, nakontrolirano in samovoljno razpolagali posamezniki.« Kaj pa zasebno premoženje? Stanko Štumberger: »Na škodo zasebnega premoženja so najštevilnejše tatvine koles, koles z motorji, delov z motornih vozil in vlomi v osebne avtomobile. Največ teh problemov je na pokritih parkiriščih v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, kjer storilci zadnje tri mesece pogosto vlamljajo v avtomobile in odnašajo vse, kar jim pride pod roke. Mislim, da je skrajni čas, da so začeli v tej krajevni skupnosti razmišljati in ukrepati na področju zaščite motornih vozil, ki so parkirana na teh parkiriščih.« V omenjeni krajevni skupnosti pa ste imeli težave tudi - z otroci. Stanko Štumberger: »Vsekakor moram omeniti skupino otrok, ki je v tej krajevni skupnosti potrgala električne kable in s tem napravila za več deset milijonov dinarjev škode. Ugotavljamo, da so otroci v tem okolju preveč prepuščeni samim sebi. Nekateri so na prostem vse od jutranjih do večernih ur in sprašujem se, kaj mislijo starši teh otrok. Dvorišče jim prav gotovo ne more dati dobre vzgoje in kaj bo z njimi, ko odrasejo.?« — Ste morda obravnavali na področju kriminalitete še kakšne druge pojave? Stanko Štumberger: »Opozoriti moram na skrb vzbujajoče dejstvo, da smo zabeležili v 10. mesecih kar 10 samomorov m sedem poskusov samomo- rov. Poleg tega pa smo obravnavali tudi precej delovnih nezgod nad katerimi bi se morali zamisliti.« Veliko je tudi različnih nemirov v gostinskih lokalih, zasebnih stanovanjih, na ulici. Stanko Štumberger: »Stanje javnega reda in miru je približno takšno kot lani. Večina kr- I Vključimo se v preprečevanje I kaznivih dejanj I Stanko Štumberger, Komandir Milice Titovo Velenje šitev je storjenih pod vplivom alkohola. Tu moram opozoriti, da ravnajo gostinski delavci velikokrat neodgovorno, ko točijo alkoholne pijače pijanim gostom. Ti pričnejo razgrajati, kršitev pa gostinci ne prijavijo na Postajo milice in tako nosijo tudi gostinski delavci del odgovornosti, da stanje javnega reda in miru ni boljše, kot bi lahko bilo. V Titovem Velenju imamo nekaj lokalov, ki so s stališča javnega reda in miru problematični. Tako smo imeli v letošnjem letu precej intervencij v hotelu Paka, na Kono-vem, na Gorici in tudi v Šoštanju. Tu naj opozorim, da naj bodo krajevne skupnosti bolj previdne, ko dajejo soglasja za odprtje gostinskih lokalov oziroma za podaljšanje obratovalnega časa. Vse več kršitev je v zasebnih stanovanjih, ko si stanovalci v stanovanjskih naseljih privoščijo prav čudna in za okolico nesprejemljiva praznovanja, pri tem pa svoje razpoloženje pogosto podkrepijo še z uporabo strelnega orožja, petard ... Delavci Postaje milice smo pogosto nemočni, saj ne moremo dobiti očividcev oziroma oškodovancev, ki bi pri sodniku za prekrške pričali zoper te razgrajače. Razne kršitve očividci sicer po telefonu prijavijo, ko pa jih vprašamo za ime in priimek odložijo slušalko in zaradi takšnih stvari ostajajo Storilci prekrškov pogosto neznani.« — V občini Velenje tudi ne moremo biti zadovoljni s stanjem prometne varnosti. Stanko Štumberger: »Tako je. Nesreč je še vedno veliko. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Tako smo v letošnjem letu obravnavali 98 prometnih nezgod v katerih je 9 oseb izgubilo življenje, 49 jih je bilo-hudo telesno poškodovanih, 66 pa lažje. Najpogosteje so povzročitelji prometnih nesreč vozniki osebnih avtomobilov, takoj za njimi pä vozniki koles z motorji in vozniki koles. Tudi pešci se vse pogosteje pojavljajo kot povzročitelji prometnih nezgod in čas je že, da tudi sami razmišljajo o svoji varnosti. Že precej časa je namreč v veljavi zakonska določba, ki narekuje pešcem, da moramo nositi ob zmanjšani vidljivosti kresničko, vendar so le redki, ki jo uporabljajo. To pa je nujno še posebej sedaj v jesenskem in zimskem času, ko so noči dolge in vremenske razmere neugodne.« — Prav je, da zaključiva tale razgovor z nasvetom udeležencem v prometu ! Stanko Štumberger: »Naj izkoristim to priložnost in udeležence v prometu opozorim, da uresničujejo preventivne ukrepe. Pešci naj nosijo kresničke. Vozniki koles in koles z motorjem naj imajo na svojih vozilih vsa potrebna svetlobna telesa in jih tudi uporabljajo. Enako velja tudi za voznike osebnih avtomobilov, ki se morajo dosledno privezovati z varnostnimi pasovi, vožnjo pa morajo prilagajati voznim razmeram na cestišču, ki jih narekujeta jesen in zima. Pa še to: Nikar ne sedajte za volan pod vplivom alkohola!« . MIRA ZAKOŠEK Mozirje Vozniki premalo pripravljeni na zimo Z jesenjo in bližajočo se zimo se varnostne razmere v cestnem prometu izrazito slabšajo. Megla, slana, že poledeneli leseni mostovi, kar že v tem obdobju še posebej velja za Gornjo Savinjsko dolino, pa vse druge nevšečnosti, seveda terjajo pametno vožnjo in primerno opremo. Še zlasti je to pomembno zato, ker se je v letošnjem letu prometna varnost v Sloveniji in na celjskem področju bistveno poslabšala, na vso srečo pa to dejstvo ne velja za mozirsko občino, kjer je stanje doslej nekoliko boljše. T.o je najprej poudaril komandir postaje milice Mozirje Bojan Vrečic in nadaljeval: »Seveda pa podatki kažejo, da se s prihodom zime, ko se prometne razmere v zelo kratkem času bistveno poslabšajo, poveča tudi število nesreč. Vzroki so največkrat neprimerna hitrost glede na stanje na vozišču, neupoštevanje omejitev, opozoril in drugih prometnih znakov, predvsem pa neustrezna zimska oprema. Glede na to bi vse udeležence v prometu in predvsem voznike motornih vozil opozoril na pomanjkljivosti, ki jih že poznamo iz preteklih leti Opažamo namreč, da kljub ve- likim vremenskim spremembam ob poledici in novem sne- Komandir Postaje milice Mozirje Bojan Vrečic: »Vozniki premalo upoštevajo hitre spremembe na cestiščih« , V J ; w J, 1. i '< gu, vozniki ne prilagajajo hitrosti stanju na cestišču in to je pogost vzrok nezgod. To še posebej velja ža voznike tovornjakov in avtobusov, ki pogosto vozijo s hitrostjo, ki še za dobro in suho vozišče ni primerna, ob tem pa se ne zavedajo, da je v njihovih rokah življenje tudi več deset ljudi. Dokaz za to je nezgoda iz letošnjega marca v bližini križišča za Šoštanj v Soteski. Voznik avtobusa je zaradi neprimerne hitrosti, zaradi snežne plundre in močnega sneženja, zapeljal na nasprotni vozni pas in pri tem trčil v tovorno vozilo, ki je odstranjevalo sneg. Trije potniki so bili poškodovani, na vozilih, ki so bila družbena last, pa je bilo škode za 2,5 milijona dinarjev. Udeležence v prometu bi opozoril tudi na to, da so zaradi snega slabo vidne označbe na cestišču. Zato morajo biti vozniki, še posebej tisti, ki ne poznajo tehnične ureditve prometa na določenem področju, toliko bolj pozorni in previdni. Kljub prizadevanjem Cestnega podjetja Celje in mozirske Komunale, da bi bile ceste očišče-, ne, to vedno ni mogoče, zato bodo morali za čiščenje obča-•sno poskrbeti tudi občani sami. Posebej to velja za čiščenje pločnikov in parkirišč, kar veliko- krat ni očiščeno, zato udeleženci teh površin ne morejo uporabljati. Posledica tega je, da hodijo pešci po cestišču in so zato še veliko bolj ogroženi, tu so parkirana vozila na cestišču in podobno. Najnevarnejši odseki so Mozirje—Soteska—Gorenjski klanec, Ljubno—Luče in še posebej nova cesta med Rad-mirjem in Gornjim gradom. Ta sedaj omogoča dokaj hitro vožnjo, je pa že v tem času pogosto poledenela, saj so se vozne razmere že bistveno poslabšale. Prav zato pozivam vse voznike motornih vozil, da svoja vozila čimprej opremijo s potrebno opremo, kot so zimske pnevmatike in verige, pri avtobusih in tovornjakih pa tudi lopate in ostala oprema. Delavci Postaje milice Mozirje in oddelka Ljubno bomo pri delu na cesti z nasveti nudili pomoč udeležencem v prometu, zoper tiste, ki vozil ne bodo imeli opremljenih, pa primerno ukrepali. Vseeno upam, da se bo zima za večino udeležencev v prometu končala brez večjih nezgod in drugih nevšečnosti, vsem pa seveda želim srečno vožnjo.« ' 4 :.v \ • i v.V —-j--- t V \ ■ - ,, »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ve-\ lenje, izdaja Center /.a informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in od prema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. / 13. november 1986 * titovo velenje OD TU IN TAM * stran 3 Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Obstoječi center je treba čimprej razširiti Padanje življenske ravni, vedno »dražje« življenje prinašata s sabo vrsto tegob. Ljudje iščejo izhod iz težav v različnih nasladah. Mednje gotovo sodi alkoholizem. V mesecu novembru naj bi mnogi, še bolje vsi, namenili temu več pozornosti. Člani koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL Velenje še vedno vztrajajo pri stališču: »Če Slovenci skozi celo leto veselo pijemo, se moramo proti alkoholizmu tudi boriti celo leto,« vsaj tako zatrjuje predsednik tega odbora Vlado Vrbič. Zato so akcije oziroma delovni program odbora tudi tako naravnani. Operativne naloge s tega področja sicer izvaja občinski odbor Rdečega križa Velenje, ki poskuša z različnimi propagandnimi akcijami ter zdravstvenimi predavanji na osnovnih ter srednjih šolah pro-svetljevati ljudi. Naloge koordinacijskega odbora pa so bolj usmerjevalne in politične narave. Pa vendarle: »Spomladi smo načrtovali, kot vse kaže nam bo to do konca leta uspelo, da se bomo »dobili« s predstavniki Zdravstvenega centra Velenje in občinsko zdravstveno skupnostjo. Cilj tega sestanka je uresničitev dolgoletne naše največje naloge: razširitev dejavnosti dispanzerja v zdravstvenem centru, ki naj bi postal center za preven- tivo in zdravljenje alkoholizma. Ugotovili smo namreč, da z vo-lonterskim delom lahko nekaj dosežemo, ne pa toliko kot po-kliine ustanove. Prav takšen center naj bi bil v prihodnje nosilec vseh aktivnosti v boju proti alkoholizmu. V njem naj bi delali strokovnjaki z različnih področij i"n usmerjali ter vodili akcije preko klubov zdravljenih alkoholikov v delovnih organizacijah in najprej. Da bodo »sanje« postale resničnost, bo treba za to nameniti kar precej denarja. Ob izračunanih izgubah, ki nastanejo prav zaradi alkoholizma, stroški zdravljenja, lahko kaj hitro ugotovimo, da bo vložen denar kmalu povrnjen. »Moramo reči, da bo tudi znotraj naših vrst prisoten odpor, saj so nekateri še na-; mreč vedno prepričani, da je obstoječi dispanzer v Zdravstvenem centru Velenje dovolj.« Ena od konkretnih akcij, ki jo načrtujejo člani koordinacijskega odbora, je obisk lokalov — skupaj z inšpekcijskimi službami ter našim tednikom naj bi ugotavljali, kako se v njih držijo odloka o prepovedi točanja alkohol- nih pijač v zgodnjih jutranjih urah ter točenje teh vinjenim in mladoletnim osebam. V delovnem programu pa je seveda zapisanih še več nalog. Poleg ustanovitve centra je ena od kratkoročnih želja združiti terapevte klubov zdravljenih alkoholikov v strokoven tim. Na srečanjih naj bi se ti pogovorili o svojem delu, o vzrokih za upadanje članstva in uspehov klubov zdravljenih alkoholikov,. . . Med drugim bi radi pripravili strokovno predavanje. Letos spomladi pa so že pripravili okroglo mizo, v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa pa kviz tekmovanje na to temo. Na njem so letos sodelovali le učenci osnovnih šol, ob dnevu zdravja prihodnje leto pa naj bi se tem pridružili še srednješolci. »V naši občini se, nekateri seveda bolj, drugi malo manj, zavedamo problema alkoholizma. To dokazuje tudi dobra udeležba na okrogli mizi »mladi in odvisnosti«. Boljše rezultate na tem področju pa bomo zagotovo dosegli z ustanovitvijo centra za" preventivo in zdravljenje alkoholikov.« Mi pa k vsemu temu dodajamo: veliko manj papirja in več konkretnih akcij in vsa prizadevanja ne bodo zaman. Rek Elektrostrojna oprema Še tesneje z D0WTI Podaljšanje pogodbe o dolgoročnem proizvodnem in tehničnem sodelovanju med Esom in Dowty Mining pomeni nadaljevanje uspešnega petletnega sodelovanja na višjem tehničnem nivoju. Prvotna pogodba je zajemala le krmilni sistem, sedanja pa je razširjena na celotno hidravlično podporje. To tudi pomeni, da bodo lahko strokovnjaki Esa nenehno seznanjeni z vsemi najnovejšimi tehničnimi, tehnološkimi in razvojnimi dosežki na tem področju. Menijo namreč, da bi lahko po preteku petih let v Esu že povsem samostojno razvijali in izdelovali to opremo za potrebe domačega in tujega tržišča. Anton Draž, vodja tozda Strojni obrati, ki je vseskozi aktivno sodeloval in spremljal uresničevanje pogodbe, je takole ocenil podaljšanje pogodbe: »Priprave na sodelovanje in obnovo pogodbe so bile pri nas timsko delo in so zahtevale vsestransko sodelovanje večjega števila delavcev s strokovnega, tehničnega in ekonomskega področja. Sicer bo poslej sodelovanje med nami in firmo Dowty na višji ravni, kar pomeni izdelavo tehnično še bolj zahtevnih elementov. Čeprav je bila pogodba med obema partnerjema podpisana decembra lani, je bila pri naših zveznih organih registrirana šele pred Rek DO Tiskarna Ukrepi za odpravo slabosti že dajejo prve rezultate Prav nič spodbudnih besed ne moremo zapisati o gospodarjenju Re-kove delovne organizacije Tiskarna v devetih mesecih letos. Rezultati so namreč pod načrtovanimi, ob kopici težav pa jih bo tudi težko uresničiti. ' Razlogi so, vsaj tako zatrjujejo v kolektivu, objektivni in subjektivni. Zlasti izstopajo pa: pomanjkanje strokovnega kadra predvsem grafične stroke; zaledje v štipendistih sicer imajo, vendar bo vrzel na tem področju prisotma še kakšno leto ali dve. Cepraw je poprečni osebni dohodek v obravnavanem obdobju znašal okrog 91 tisoč dinarjev oziromia so bili ti višji za 128 od-stotkow v primerjavi z lanskim enakimi obdobjem, ti še vedno zaostajjajo. »Ena od pomanjkljivosti niagrajevanja po delu je ta, da nitmamo oddelčne oziroma skupiniske stimulacije s posebnim poudarkom na kakovosti in količimi opravljenega dela. Zato moramio to čimpreje uveljaviti,« pravi ddirektor delovne organizacije Tiìskarna Franjo Mažgon. Med o)bjektivne vzroke za slabo gospoddarjenje uvrščajo še po-škodbee na strojih in napravah, visoko i rast poslovnih stroškov zaradi inflacije, degresirane cene končniiih izdelkov in storitev, nekatere < omejitve pri nakupu surovin in i reprodukcijskega materiala. Medd slabe gospodarje pa se delavchi tega kolektiva uvrščajo tudi zaaradi subjektivnih vzrokov: občasnno neustrezna organizacija delovnnega procesa, poslovanja, sorazmnerno visoke neporavnane terjatvee, zaradi tega slaba likvidnost, p precejšen izpad dohodka pa beleležijo zaradi izmeta, neka-kovostrtnih izdelkov in storitev, načrtov)vane okvirje pa so med drugimn presegli razni stroški. V deievetih mesecih letos je 72 zàposlelenih v delovni organizaciji Tiskarn-na doseglo 100 odstotkov višji celelotni prihodek v primerja- vi z enakim lanskim obdobjem, porabljena sredstva so narastla za 113 odstotkov, dohodek je Lil višji za 100 odstotkov. Obveznosti iz dohodka so narastle na 103 odstotke, čisti dohodek je znašal 99 odstotkov, osebni dohodki pa so porastli za 128 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Skupna proizvodnja, merjena po številu celih potiskanih pol, je bila v tem obdobju sicer večja kot lani v enakem času, vendar ni dosegla načrtovanih ciljev. Ob upoštevanju večje proizvodnje propagandnega materiala, za katerega v tem kolektivu pravijo je potrebnega več dela, in na osnovi opravljenih ur je bila storilnost višja za 5,8 odstotkov. Uvožen repromaterial, filmi in nekatere druge fotografske surovine, so porastli za približno 300 odstotkov, vrednost domačega materiala pa so proizvajalci dvignili za 60 odstotkov. Zaradi izredno neugodnih gibanj v tem letu so zaposleni že odkrito spregovorili o slabostih, temeljito preanalizirali vsa področja dela in življenja v delovni organizaciji ter sprejeli vrsto operativnih nalog za odpravo motenj. Imenovali so tudi skupine in nosilce, ki naj bi bili odgovorni za celovito in pravočasno uresničevanje teh. Razdelili so jih v tri obdobja; in sicer do konca letošnjega leta, do konca aprila 1987, tretje pa naj bi uresničili do konca prihodnjega leta. Za •kakšne ukrepe gre? K uspešnejšemu poslovanju naj bi pripomogla boljša uveljavitev izdelkov na tržišču, izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, boljša preskrba z materiali, zmanjšanje vseh vrst stroškov, umnejše izkoriščanje sredstev, delovnega časa, ukrepi za ustrezno razporejanje dohodka in osebnih dohodkov, z njimi pa so posegli še na področje spodbujanja inovacijske dejavnosti. V prihodnjih dneh naj bi vse ukrepe obravnavali še člani delavskega sveta. Da je bila pot pravjlna, dokazujejo podatki o doseženi dnevni proizvodnji, ki so precej boljši kot ob devetmesečju. »Prepričani smo, da bo dosledno izvajanje zapisanih obveznosti pokazalo našo sposobnost, pripravljenost za odpravo slabosti, skratka pokazali naj bi koliko veljamo. Treba je priznati, da so ti na nekaterih področjih zelo ostri, zastrašujoči in brezkompromisni. Naše delo s pogoji vred ni tako zahtevno, da ga z normalno pridnostjo in odgovornostjo ne bi bili sposobni uspešneje izvajati,« je končal pogovor direktor Rekove delovne organizacije Tiskarna Franjo Mažgon. -tp- Seja komisije GZS za standardizacijo in kakovost Izmenjava izkušenj V Titovem Velenju je bila razširjena seja komisije Gospodarske zbornice Slovenije za standardizacijo in kakovost, s katero so obeležili tudi svetovni dan standardizacije, dejavnosti, ki ima v sodobnem svetu vse pomembnejšo vlogo. Seje so se udeležili, med drugim, prof. Franc Mlakar, podpredsednik mednarodne organizacije za standardizacijo IEC, Zoran Mili-vojevič, pomočnik direktorja zveznega zavoda za standardizacijo, Ivan Grebene, predsednik odbora Gospodarske zbornice Slovenije za napredek dela in poslovanja ter predstavniki združenega dela z območja Savinj-skošaleške medobčinske gospodarske zbornice. Prof. France Mlakarje spregovoril o mednarodnem dnevu standardizacije. Zoran Milivoje-vič je opozoril na pomembno vlogo standardizacije za nadalj- nji razvoj našega gospodarstva, doseganje ustrezne kakovosti in vključevanja v mednarodno delitev dela. Predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje pa so udeležence razširjene seje komisije GZS za standardizacijo in kakovost seznanili z organiziranostjo in dejavnostjo na področju kakovosti in standardizacije, pri čemer so še posebej poudarili, da segajo začetki organiziranega dela standardizacije v Gorenju v leto 1966. Udeleženci seje so soglašali s predlogom, da naj bi bile tudi v prihodnje seje komisije GZS za standardizacijo in kakovost v združenem delu, da bi tako omogočili neposredno izmenjavo pridobljenih izkušenj ter predstavnike združenega dela posameznega območja, se pravi posamezne medobčinske gospodarske zbornice, neposredno opozorili na pomembnost dejavnosti kakovosti in standardizacije. OBČČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE ÓBJJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE DELOVWNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ ROK DČ P OD ŠT. del. REK TISIISKARNA grafični tehnik — revizor 3 nč 8 1 GIP VEffiGRAD mehanik — avtodvigalist 6 m nč 8 130.000 1 REK TISIISKARNA tiskar za tisk s ploskve — tiskanje — zahtevna opravila 1 nč 8 85.000 1 TERMOEOELEKTRARNA tesar — tesar 1 nč 15 95.000 1 ERA prodajalec — prodajalec 6 m dč 8 80.000 2 ZDRAVI LVILIŠČE TOPOLŠICA natakar — natakar X nč 8 95.000 2 ZDRUŽEŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEUEHANIKOV voznik-inštruktor — voznik-inštruktor 2 nč 15 120.000 1 EKO T070ZD SP oblikovalec kovin — zahtevno varjenje 1 nč 8 100.000 1 REK TISHSKARNA tehnični risar — kopist 6 m nč 8 70.000 1 REK TISHSKARNA pomožni delavec — razna dela v DE tiskarna 6 m nč 8 60.000 2 GORENJNJE SERVIS delavec brez poklica — pripravljalec ekranov X dč 8 80.000 1 — čistilec prostorov in opreme X nč 8 63.000 1 PODJETJETJE ZA PTT snažilka — čiščenje v ptt Šoštanj X nč 8 62.000 1 LEGENDNDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P .= rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL = število delavcev kratkim. Tako je naša delovna organizacija precej oškodovana, ker v tem času medsebojne menjave ni bilo.« Zato ta čas potekajo vse potrebne aktivnosti, da bi čimprej nadoknadili zamujeno in da bi zamudo naročniki kar najmanj občutili. Ker predvidevajo, da se bo obseg medsebojne menjave povečal, sedaj tečejo v tej delovni organizaciji priprave na povečan kakovostni in količinski obseg proizvodnje, seveda ob upoštevanju dejstva, da so roki izdelave zelo kratki. So tudi težave, predvsem zaradi kasnitev domačih dobaviteljev materiala, hkrati pa so ti materiali velikokrat tudi nekakovostni. Prav kakovost pa je za to delovno organizacijo izrednega pomena. Mora biti povsem brezhibna, saj v nasprotnem primeru naročniki izdelke zavrnejo, kar je povezano z velikimi materialnimi stroški, ki si jih danes nobena delovna organizacija ne bi smela privoščiti. (b. m.) Jože Zaljuberšek — uspešen inovator Veliko je odvisno od vodilnih Ko so sredi oktobra na razstavi inovacij Savinjsko—Šaleškega gospodarstva delili nagrade za najbolj uspele inovacije, je bil med prejemniki tudi Jože Zaljuberšek, strojni ključavničar iz tozda Hladilno zamrzovalne tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Za tiste, ki ga poznajo, prva nagrada ni mogla biti presenečenje. Strojni ključavničar, sicer skupino-vodja vzdrževalcev v obratu plastike si je prvo nagrado s področja množične invetivne dejavnosti zaslužil z napravo za avtomatsko signiranje posodic hladilnikov. Napravo, ki jo v proizvodnji uspešno uporabljajo že od lanskega aprila. Preden smo se napotili k njemu, smo o tej napravi lahko prebrali: »V tozdu Zamrzovalno — hladilna tehnika so signi-rali posodice ročno, s sitotisk šablono. Ročno signiranje je bilo zamudno in je zaradi enakomernega ročnega pritiska metlice na sito zahtevalo veliko zbranost delavca. Avtor pa je skonstruiral ličen signirni stroj z avtomatskim podajanjem in signiranjem obdelovancev. Stroj deluje na principu hidravlično — pnevmatskih cilindrov in krmilnih ventilov ter električnih končnih stikal. Obratuje zanesljivo. Zmanjšal je izdelavni čas z dvajset na samo štiri ure za 1000 izdelanih komadov.« Seveda smo si najprej stroj ogledali. Takoj za tem pa uspešnega avtorja povprašali, kako je prišel na idejo: »Dolgo že delam v tem tozdu in v tem obratu. Vsak dan sem lahko videl, kako delavke ves čas opravljajo povsem enake gibe, kar je zelo utrudljivo. Pa sem začel razmišljati. Vedel sem, da obstajajo stroji za signiranje in poskusil sem.« Da mu je uspelo, o tem ni nobenega dvoma. Pač pa se Jože Zaljuberšek lahko pohvali, da to ni njegova prva inovacija. Z velikim uspehom je v proizvodnji tudi njegov signirni stroj za letev prečno. Povedal pa nam je še nekaj. »Veliko je pri tem, koliko ino- vacij je v nekem okolju, odvisno od vodilnih. Če te ti že kar na začetku, ko si še pri ideji zavrnejo, potem ne more biti rezultatov. Če pa so to ljudje, ki te že na začetku spodbujajo, potem so rezultati tu.« Jože Zaljuberšek je prejel prvo nagrado na področju množične invetivne dejavnosti za napravo — avtomatsko signiranje posodic hladilnikov. To pa ni njegova prva, prepričani pa smo, da tudi zadnja inovacije ne. Ljudje inovatorjem največkrat zavidajo nagrade. Če jih prej sprejemajo in hvalijo, se ponavadi konča takrat, ko je izračunan izkoristek in prihranek, ko je določena nagrada. »Je pač tako. Ko narediš, si v redu, ko pa je na oglasni deski pribito, koliko si za to dobil, pa pri nekaterih nisi več v redu.« A važno je, da se zaradi tega inovatorji ne sekirajo preveč. Namesto tega raje razmišljajo naprej. Prepričani smo, da bo tudi Jože Zaljuberšek že kmalu spet kaj »pogruntal«. Kaj takšnega, kar bo razbremenilo delavce in prineslo korist vsem. In ne samo njemu — nagrado. M. Krstič— Planine Vrni IÖ* Ugoden nakup — do 30 % ceneje v naših blagovnicah v Šoštanju in na Gorici v Titovem Velenju vam nudimo — moške, ženske in otroške trenerke — majice tovarne Trikotaže — majice Tonosa Ljubljana — za dom, šport in razvedrilo priporočamo TONOSA OBLAČILA M8ES3X POTROŠNIK 4. stran ★ fiaS CSS naši kraji in ljudje titovo velenje it 13. november 1986 Krajevna skupnost Franc leskošek-Luka Pesje Pereča vprašanja terjajo hitrejše rešitve Če se peljete skozi Pesje, lahko vidite eno samo gradbišče. Že več let je v tej krajevni skupnosti živahno na komunalnem področju, zraslo pa je tudi nekaj novih objektov, zaradi novih Prelog. Vse novosti, spremembe, obnove in novogradnje pa so krajanom prinesle tudi nekaj težav, ali drugače povedano, nekaterim so te pridobitve življenjsko koristne, za druge pa lahko problem več. V krajevni skupnosti Franc Leskošek-Luka Pesje pa se je o teh stvareh nabralo precej vprašanj, na katera krajani niso znali sami odgovoriti. Zato je vodstvo krajevne skupnosti, skupaj s krajevno konferenco socialistične zveze prejšnji četrtek sklicalo zbor krajanov na katerem so predvsem spregovorili o gradnji kabelske televizije in o vprašanjih, ki se navezujejo na javni promet skozi naselje Pesje. Manjkalo pa ni tudi drugih vprašanj. Razprava je bila živahna, dvorana doma krajanov pa skoraj premajhna za vse, ki so se zbora udeležili. Zaradi večje učinkovitosti predvsem pa zaradi tega, da bi dobili kar najbolj izčrpne odgovore na vsa vprašanja, ki jih tarejo, so na zbor povabili predstavnike družbenopolitičnega življenja občine, predstavnike soz- da REK, delovne organizacije RLV in druge. Žal se zbora nista udeležila predstavnika Cestnega podjetja Celje in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje, čeprav so pričakovali odgovore na vprašanja tudi s tega področja. KABELSKA TELEVIZIJA - DA! Zbor krajanov je vodil predsednik skupščine krajevne skupnosti Tone Hladin, ki je uvodne besede namenil kabelski televiziji, nadaljeval pa jih je predsednik odbora za izgradnjo kabelske televizije. Konec junija so v tej krajevni skupnosti imenovali gradbeni odbor, ki se je doslej sestal dvakrat. Na njih so spregovorili predvsem o pripravah na izgradnjo, iskanje ponudnikov za izdelavo projekta sekundarnega omrežja in na tej osnovi zbranega določili višino prispevkov krajanov. Doslej je pristopno izjavo podpisalo že okoli 100 krajanov. O gradnji kabelske televizije v tem kraju so izdelali podroben rokovnik z nosilci nalog. Vse podrobnosti so opisali tudi v glasilu krajevne skupnosti KRAJAN. V zvezi s televizijo so imeli krajani vrsto vprašanj. Na vprašanje — zakaj se pri nekaterih krajanih Pesja pojavljajo motnje TV signala je odgovoril predstavnik RLV-ja, ki je pojasnil, da bodo po odstranitvi zadnjega žerjava izvedli meritve signala in izbrali imena vseh tistih, kjer so se motnje pokazale. Na osnovi rezultatov meritev se bodo odločili, kam bodo denar iz tega naslova namenili — v klasično ali kabelsko izvedbo za prizadete krajane. JAVNI PROMET Predstavnika Rudnika lignita Velenje in Skupščine občine Velenje sta krajanom spregovorila predvsem o vprašanjih javnega prometa skozi naselje Pesje. Ker je javna razsvetljava ob Partizanski cesti last Rudnika lignita in je bila ob gradnji industrijskih tirov poškodovana, jo bodo ti ponovno postavili. Enako velja tudi za semaforje, ki jih bodo prav tako postavili nazaj, ko bo končana obnova ceste skozi Pesje. Predvideno je bilo, da bodo obnovitvena dela končana do začetka letošnjega novembra. Vendar so se zavlekla pri polaganju cevovoda. Denar s strani RLV-ja za priključek ceste na Partizansko še ni nakazan izvajalcu Cestnemu podjetju Celje, bo pa, ko bodo ti pričeli z delom. Zakaj še niso pričeli delati? Na to vprašanje ni bilo moč dobiti odgovora. ker je predstavnik Cestnega podjetja Celje manjkal. Povezava Partizanske ceste s cesto Rudnika lignita Velenje zaenkrat ni predvidena, ker naj bi v njeni bližini zgradili ranžirno postajo. Če pa bodo le to zgradili v okolici transformatorske postaje, bodo uredili tudi podvoz pod železniškimi tiri. Podhod pri starem gasilskem domu bo predvidoma končan do konca leta, kombinirana železniška in avtobusna postaja pa do konca januarja. Prehod oziroma dostop do postaj bo še naprej možen le preko ceste, saj je gradnja takšnih podhodov zelo draga, denarja pa ni. Za varen prehod naj bi poskrbeli s semaforji, so dejali na zboru. VELIKO VPRAŠANJ Na četrtkovem zboru krajanov Pesja so razpravljalci opozorili tudi na druga vprašanja, ki bi jih bilo treba razrešiti. Mednje sodijo: vodovodni rezervar v Podgorju, ki ni dovolj zaščiten; prevoz šoloobveznih otrok v Titovo Velenje — avtobus ne pobere vseh otrok; kaj je z razpokami na hišah ob Partizanski cesti — ali jih kdo kontrolirij — kako bodo ta problem razrešili? Predstavnik Rudnika Lignita Velenje meni, da tukaj ni vzrok odkopavanje premoga, zato je treba krivca drugje iskati — skupaj z njim pa seveda tudi plačnika za sanacijo. Nekaj jih je ob tem problemu menilo, da bi bilo treba zadevo predati sodišču, Izvršni svet SRS in Republiški komite za varstvo okolja pa obvestiti o nastali problematiki, še posebaj zato. ker je ob Partizanski cesti predvidenih več železniških tirov. Na tem zboru so spregovorili tudi o potrebi po asfaltiranju vseh tistih, cest v krajevni skupnosti, ki še niso, in to iz sredstev samoprispevka in sredstev krajanov. Eden od pomembnih sklepov je bil, da valorizirana sredstva iz samoprispevka, namenjena gradnji otroškega igrišča v Podgorju, namenijo obnovi cest v tem kraju. Ko so govorili o cestah, so menili tudi, da bi bilo potrebno razširiti cesto proti pokopališču, kije preozka in nevarna. Rešitev vidijo v pokritju obcestnega kanala. g Veliko nejasnosti okrog javnega prometa skozi Pesje je po četrtkovem zboru karajanov pojasnjenih. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Društvo za vzgojo in varstvo ptic pevk Šaleške doline vsako leto nekako ob tem času na osnovnih šolah, v vrtcih in drugih ustanovah pripravlja razstave sobnih ptic pevk. Razstave pritegnejo k ogledu veliko ljubiteljev pernatih lepotcev, ki krasijo domove širom naše doline. Razstave so zanimive tudi po tem, da je razstavljene ptice po razstavi moč tudi kupiti in zvedeti vse podatke in napotke za njihovo vzgojo in negovanje. V soboto, 15. novembra, bo društvo v prostorih osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda odprlo razstavo kakšnih 200 sobnih ptic pevk. Odprta bo do srede, 19. novembra, na njej pa bodo opravili tudi društveno ocenjevanje. Ob tej priliki bo društvo izdalo posebno značko, posvečeno 20-letnici obstoja društva, ki ga bodo svečano proslavili prihodnje leto. (brni Starešine, ki niso le to Krajevna skupnost Lji V Radmirju marljivi Če govorimo in pišemo o uspehih, pa morda včasih tudi o neuspehih vaškega odbora krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji v Radmirju, kaže takoj na začetku omeniti po mnogih letih prizadevanj vse doline končno posodobljeno cesto med Radmir-jem in Gornjim gradom. Z njo je uresničena dolgoletna želja prebivalcev Zadrečke in Savinjske doline, ki jim sodobna cestna povezava zares veliko pomeni. Vaški odbor v Radmirju ob tem že gradi postajališče s čakalnico za zaselek Meiiše, ki bo nared še letošnje leto. Druga pomembna pridobitev v Radmirju je novo parkirišče s športnim igriščem na prostoru ob nekdanji osnovni šoli. Večino del so že opravili, celjsko cestno podjetje pa jim je zagotovilo, da bo asfaltno prevleko položilo prav kmalu. Pri tem velja posebej omeniti prizadevnost mladine, športnikov in gasilcev, ki so so zares pri urejanju tega prostora opravili veliko udarniških ur in združili 5 milijonov dinarjev. Pospešeno preurejajo tudi poslopje nekdanje šole. Pred zimo bi radi sklenili zunanja gradbena dela in se pozimi lotili notranjega opremljanja. Pripravljajo se tudi na obnovo vodovodnega omrežja, vendar ta naloga ne bo prav preprósta, saj bo med drugim terjala zelo veliko sredstev. Nekaj denarja že imajo, tudi načrti so pripravljeni in prihodnje leto bodo z delom pričeli. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga v tem obdobju že pridno obnavlja svojo trgovino in gostišče v Radmirju. S to naložbo bodo prihodnje leto pridobili nove prostore za trgovino z reprodukcijskim in gradbenim materialom, razširili in posodobili pa bodo tudi sedanje gostišče. Seveda pa tudi pri delu vaškega odbora ne smemo prezreti v tem trenutku ene najpomembnej- Gasilci uspešno obnavljajo nekdanjo šolo, skupaj s športniki in mladinci pa bodo ob njej uredili še parkirišče in športno igrišče ših akcij v letošnjem letu, to pa so seveda volitve v samoupravne organe krajevne skupnosti in vaških odborov. V Radmirju se na volitve temeljito pripravljajo, prav tako pa v krajevni skupnosti Ljubno, kjer so predstavniki radmirskega vaškega odbora zelo- aktivni. V celotni krajevni skupnosti so doslej opravili že veliko prepotrebnega dela. Pri tem z veseljem ugotavljajo, da niso imeli nobenih problemov v zvezi s pridobivanjem kandidatov za vse organe krajevne skupnosti. Velika večina predlaganih je pripravljena delati, kar utrjuje prepričanje, da bodo novi organi vsaj tako uspešni, kot so bili dosedanji. Srečanje upokojencev Kruto onesnaževanje Z novimi trgovskimi in gostinskimi prostori bodo prebivalci Radmirja veliko pridobili Konec prejšnjega meseca so se, kot že nekaj let doslej, srečali upokojenci Tovarne usnja Šoštanj. Udeležilo se ga je kar 195 nekdanjih delavcev tega kolektiva kar dokazuje, da so bili vabila nanj resnično zelo veseli. Po ogledu proizvodnih prostorov so gostitelji goste popeljali v prostore družbene prehrane in jih najprej seznanili z doseženimi gospodarskimi rezultati, težavami in načrti za prihodnje. Ob obloženih mizah in zvokih harmonike je marsikateri upokojenec kljub revmi ali drugih bole- činah. ki tarejo starega človeka, pozabil nanje. Hitro je napočil čas slovesa, vendar lepi spomini ostanejo. Veseli in zadovoljni obrazi delavcev so gotovo porok, za vestno izpolnjevanje zadanih nalog in smelo pot v prihodnost. Zorane brazde že dajejo uspehe njihovega dela, kolektiva brez manjših ali večjih težav pa tako ni. Vsem, ki so omogočili to srečanje, se udeleženci iskreno zahvaljujemo. Rudi Klanfer Tako veselo je bilo vse do večernih ur Ob dogovoru za posnetek je Božidar s ponosom poka/al še na konjička veka od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera, Božidar le najde toliko časa, da aktivno deluje v tamkajšnji mladinski organizaciji kot referent za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Malce nanavadno se sliši, da je njegov konjiček konjereja. To tesno povezuje z dolžnostjo rezervnega podporočnika v enoti teritorialne obrambe, kjer je kot starešina odgovoren za delo in usposabljanje. »Prostega časa praktično nimam, vendar si z razumevanjem občinskega štaba TO in drugih, vedno lahko vzamem toliko časa, da opravim vse potrebno usposabljanje in načrtovane vaje. Zato menim, da v ničemer ne zaostajam za drugimi. Poleg tega se čutim polno odgovornega, da na vsakem koraku branim pridobljeno in končno tudi svojo zemljo. Naš koncept SLO in DS je dobro zamišljen, zlasti zato, ker ni pomembno kje in kaj delaš, važno je le, da se zavedaš odgovornosti, ki ti jo je družba zaupala. Ker kmetu-jem, se dobro zavedam kako po-r.embna bi bila hrana v morebitnih izrednih razmerah. Tega pa se žal danes vse premalo zavedamo. Zato me toliko bolj skrbi vse preveč kruto onesnaževanje okolja in s tem samega sebe,« je sklenil pogovor Božidar Pliber-šek. B. Mugerle V nadaljevanju prestavitev starešin, ki niso le to, nas je pot pripeljala v Lokovico k Božidarju Pliberšku, na kmetijo Dvornik po domače. Razumljivo je, da smo ga zmotili pri kmečkem delu, ki ga je v tem času na pretek. Kljub temu si je vzel toliko časa, da smo na hitro poklepetali o tem in onem. Povedal nam je, da je končal srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in se s tem tudi odločil, da bo ostal doma na usmerjeni kmetiji, katere osnovna dejavnost je vzreja pitancev in hmeljarstvo. Sedaj osnovno znanje, ki si ga je pridobil v šoli, prido-ma združuje s praktičnim delom na kmetiji, ki je že vseskozi vzorno urejena. Ko je pogovor nane-sei na težave, s katerimi se sicer kmetovalci najčešče srečujejo, je brez dvomov omenil preveliko razliko v ceni potrebnih krmil, škropiv in drugega reprodukcijskega materiala in cenami končnih izdelkov, oziroma cenami mesa za prodajo. Ker pa je Božidar Pliberšek kooperant Erinega Kmetijstva Šoštanj, brez tega meni, da bi šlo težko, zlahka proda kmetijske viške in živino. Tudi zato se je trdno odločil ostati na kmetiji in v tem kmetijskem okolišu zadrževati in negovati zdravo okolje in skrb za zdravo človekovo prehrano. Prihodnje leto celo namerava povečati nasad hmelja, število pitancev pa bo ostalo nespremenjeno. Kljub "temu, da kmetija potrebuje delovnega in pridnega člo- 13. november 1986 * titovo velenje kultura nas cas * stran 5 Še več pomoči Večkrat smo že zapisali, da je Titovo Velenje Jugoslavija v malem. V združenem delu naše občine je zaposlenih veliko delavcev iz bratskih republik. Da bi tudi ti imeli svoj kulturni trenutek, se po svojih močeh trudijo člani ocfbora za kulturo delavcev iz bratskih republik pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Delo v odboru so razdelili na tri sekcije, in sicer glasbeno, literarno-, dramsko in folklorno. Poskušali so ustanoviti še ročnodel-ski krožek, vendar zanj ni bilo posebnega navdušenja., »Kaj posebnega v letih, odkar odbor dela, ni bilo narejenega. Vzroki so zelo različni. Glaven tiči v pomanjkanju strokovnega kadra. Čeprav imamo voljo narediti za kulturo delavcev iz drugih republik kaj več, je le to premalo. Brez pravega razumevanja za to dejavnost se tudi v prihodnje ne moremo nadejati boljših rezultatov. Mislim, da bi nam morala zveza kulturnih organizacij še več pomagati. Pa morda ne samo ona, ampak še kdo drug,« pravi predseanik tega odbora Vodije Tošič. V letošnjem delovnem programu so člani odbora predvideli organizacijo štirih koncertov, 23. novembra pa pripravljajo skupaj s kulturno-umetniškim društvom Bratstvo in enotnost iz Raven na Koroškem ter vojaki celjske gar-nizije večjo kulturno-zabavno prireditev v Rdeči dvorani. Z obema »sodelavcema« so navezali stike za letošnji dan mladosti. »Družijo nas isti cilji ter bolj ali manj enake težave. Pomagamo drug drugemu kolikor pač lahko. Zagotovo pa moramo te vezi ohraniti, še utrditi in popestriti naše skupno delo.« Program, ki so ga člani odbora za kulturo delavcev iz bratskih republik pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje sestavili v začetku letošnjega leta, so v celoti izpolnili. Še več. Dodali so mu nekatere nove naloge. V tem času snujejo načrte za delo v prihodnje. Razmišljajo o tem, da bi pripravili vsaj dvanajst prireditev, vsak mesec eno. Poleg tega bi se radi povezali še s podobnimi odbori po Sloveniji in tudi iz drugih republik. Dela je veliko, ictej članom odbora ne manjka. »Če bomo hoteli vse načrtovano uresničiti, bomo morali pridobiti v Vidoje Tošič naše vrste strokovne kadre, predvsem pa mnogo tesneje sodelovati z zvezo kulturnih organizacij občine Velenje, delovnimi organizci-jami, morda pa bi se v naša prizadevanja vkjučila tudi občinska konferenca SZDL Velenje. Tako bi bila rešena mnoga vprašanja, ki se začnejo že pri vodstvu odbora, Seveda pa bomo tako tudi lažje uresničevali osnovno vlogo odbora — pestro preživljanje prostega časa delavcev iz drugih republik ter širjenje bratstva in enotnosti,« je končal pogovor predsednik odbora za kulturo delavcev iz bratskih republik pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje Vidoje Tošič. Knjižni kotiček V tem hitrem tempu življenja ostaja mnogim knjiga edina zvesta prijateljica. Zato se knjižničarke kulturnega centra Ivana Napotnika trudijo, da bi bralci prihajali in odhajali vedno zadovoljni. »Pred nekaj dnevi smo na novo urejali naše knjižne police,«: so ob obisku pripovedovale knjižničarke oddelka za odrasle. »Urediti toliko knjig tako>, da bo bralec našel želeno knji]go hitro, niso mačje solze«. Siicer pa, za katerimi deli so v rmesecu oktobru največkrat povipraševali odrasli bralci? Še vedtno krepko »vodijo« Čipke, avtobiografsko delo Joan Collins Nedovršeni čas, Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja, Sodlobna letala in helikopterji, Nezinosna lahkost bivanja pa so bjila prav tako iskane knjige prejjšnjega meseca. Veliko zani-mamja je bilo med bralci tega oddielka tudi za Gradove na Slowenskem Ivana Stoparja ter za sstrokovno literaturo: Politična ekonomija, Temelji sociologinje, Uvod v pravoznanstvo, Avtcogeni trening, Življenje po življljenju. Zia tiste, ki so vse to že pre-bral li, bo gotovo bolj zanimiv spis6ek del pod oznako »pripo-ročaamo«. Med deli domačih avtoorjev knjižničarke priporo-čajoo delo Avguština Laha Eno samno upanje, Janez Kajzer se je v i romanu Klub v črnem »lotil« i življenja mladostnikov, v zbirlrki Kmečka knjižna zbirka pa j t « tV Si ■ '. 1. > t V se iskreno zahvaljujemo dr. primarijo ElJAVŽU za nego in zdravljenje. Datronažni sestri. Darinki Rednak, Mici Doki, Vidi Forštner in družinam Hladin za vsestransko pomoč. Posebno zahvalo izrekam govornicama Zlati Ze.vnik in Mariji Zorž za lepe poslovilne besede. Iskrena zahvala velja tudi vsem sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili cvetje. Žalujoči: mož Ivan Osijek: Velen je 18:28 Rokometašice Velenja so na gostovanju povsem nadigrale igralke Osijeka, nekdanje prvoligašice. Domačinke so znova zaigrale izredno slabo in tudi povprečne gostje so jih povsem nadigrale. Velenjčanke so vodile ves čas tekme, v drugem polčasu pa so se z nemočnimi domačinkami celo poigravale. Veliko samozavesti je Velenjčan-kam z odličnimi obrambami dajala vratarka Hauptmanova, zato visoka zmaga z 28:12 (13:9) ni naključje. Zadetke za Velenje so dosegle: Golič 7, Kričej in Misaljevič po 4, Plaskan, Felle in Zidar po 3 ter Kotnik in Kralj po 2. V naslednjem kolu bodo Velenjčanke doma igrale s prvouvrščeno ekipo Jedinstva, ki po 8. kolih še ni oddala nobene točke in na razpredelnici prepričljivo vodi. IUV UsnjanŠoštanj 27:26 Šoštanjskim rokometašem ni veliko manjkalo, pa bi bili uspešni tudi v tretjem zaporednem derbiju, tokrat na gostovanju pri ekipi Usnjarja. Seveda velja povedati, da so domačini zanesljivo vodili vse do deset minut pred koncem, nato pa so se razigrali gostje in rezultat trikrat izenačili. Za osvojitev vsaj točke je Šoštanjčanom zmanjkalo časa in športne sreče, saj so domačini dosegli zmagoviti zadetek tik pred koncem srečanja in s tem povedli na lestvici, rokometaši Šoštanja pa na drugem mestu zaostajajo za dve točki, skupaj še z dvema ekipama. V soboto ob 20. uri se bodo v Rdeči dvorani pomerili s trboveljskim Rudarjem. Kovinar:Rudar 2:3 Nogometaši Rudarja so se kot kaže le »ujeli« in nizajo zmage eno za drugo. Ostre kritike in nekaj bodic, tudi z naše strani, so vendarle nekaj zalegle in nogometaši Rudarja so se v zadnjih kolih že povzpeli za hrbet najboljšim ekipam na lestvici. V nedeljo so bili uspešni na gostovanju v Mariboru, kjer so premagali Kovinarja s 3:2 (0:2). Po prvem polčasu je sicer kazalo, da bo zadnjeuvrščena ekipa Kovinarja le osvojila prve točke, saj so domačini vodili že z 2:0, vendar le ni bilo tako. Po odmoru so namreč prevzeli pobudo gostje in z zadetkoma Salije in Brdžanoviča najprej izenačili, v 74. minuti pa je Salija zapečatil usodo domačinov. Dejstvo je, da so domačini sicer igrali odprto, njihove hude napake v obrambi pa so gostje vešče kaznovali. Rudarjevi nogometaši so sedaj na petem mestu, že v nedeljo pa se bodo doma pomerili z močno ekipo Teol Slovana. Gojitelji malih živali w Se ena uspešna razstava Društvo gojiteljev čistopasem-skih malih živali v Titovem Velenju obstaja že pet let. Danes šteje sto dvajset članov, od tega jih polovica aktivno dela. Vsako leto pripravi društvo tudi razstavo. Tokrat je bila v soboto in nedeljo v prostorih osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju. Veliko zanimanja je zbudila še posebno pri mladih, čeprav tudi starejši niso bili tako redki obiskovalci. Marjan Gruber, začasni predsednik tega društva nam je povedal, da so tokrat razstavljali kar 200 živali: Perutnino, zajce, nutrije, koze ...« »Pred dvema letoma smo rejci malih živali dobili parcele nad jezerom. Podelili smo jih rejcem iz Titovega Velenja, ki so na njih postavili farme. Danes se rezultati že kažejo. Na trg prihajajo prvi kilogrami mesa, jajčke, nutrije za krzno.« Člani tega društva se dobivajo vsako prvo sredo v mesecu v prostorih družbenih organizacij na Konovem. Sestajajo se ob 18. uri in če koga zanima njihovo delo, če bi se jim rad pridružil, je dovolj, da se udeleži enega od teh srečanj. Člani društva pa bodo vsakega novega člana še posebaj veseli. Po tej uspešni razstavi je Marjan Gruber dejal: »Radi bi se zahvalili vodstvu osnovne šole Antona Aškerca, krajevni skupnosti Konovo in rudarskim škodam Rudnika lignita Velenje, ki imajo za nas toliko posluha.« Otrokom so bile všeč vse razstavljene živali, vse so si z zanimanjem ogledovali, kakšno so celo pobožali, najbolj navdušeni pa so bili nad kozami. In če so se kakšne lahko še dotaknili, je bil to zanje dogodek dneva. MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIC trčil v tovornjak Po Šaleški cesti v Titovem Velenju je vozil 3. novembra, malo pred 14. uro voznik tovornjaka CE 219 776 Franjo Krmpotič. V bližini križišča s Kidričevo cesto je trčil vanj voznik kolesa z motorjem Stanislav Podpečan, ki je vozil za njim. Pri trčenju se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval. podlegel poškodbam Voznik avtobusa LJ 136 004 Milivoje Cukič je peljal 4. novembra ob 6. zjutraj z avtobusne postaje v Titovem Velenju. Ko je zavijal na Šaleško cesto (proti Celju) je z desne strani, izven prehoda za pešce, nenadoma pritekla pešakinja, šestinsedemde-setletna Terezija Marin. Prišlo je do trčenja. Hudo poškodovano so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je poškodbam čez dva dni podlegla. hude telesne poškodbe Iz Titovega Velenja proti Slovenj Gradcu je peljal 4. novembra, malo po 11. uri dopoldne, voznik kolesa z motorjem Ivan Avberšek (1929). V Selah je zavil levo in pri tem trčil v tovornjak, ki ga je vozil Juri Šorn (1950). Voznik Avberšek se je pri trčenju hudo telesno poškodoval. trčil v avtobus Po cesti talcev v Titovem Velenju je vozil prav tako v torek, 4. novembra malo pred 14. uro voznik avtobusa CE 200 996 Štefan Orter (I960). Pred križiščem s Prešernovo cesto je začel ustavljati vozilo, za njim pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem Vladislav Selič (1914) in se zaletel vanj. Pri trčenju se je voznik Selič lažje telesno poškodoval. zbil otroka Pa še ena prometna nesreča se je pripetila v Titovem Velenju v Železničar:Elkroj 2:1 Gostitelji io po štirih zaporednih porazih končno le osvojili obe točki, čeprav je sprva kazalo, da bodo odlični gostje iz Mozirja zmagali še na tem gostovanju. V prvem delu igre so bili mozirski nogometaši boljši nasprotnik, od treh zares lepih priložnosti so izkoristili le eno, strelec pa je bil B. Remic. Po odmoru so domačini zaigrali bolj podjetno in v 50. minuti rezultat izenačili, devet minut kasneje pa dosegli zmagoviti zadetek. V nedeljo se bodo nogometaši Elkroja doma pomerili z ekipo Ljubljane, obe točki pa bi bili za gostitelje še kako pomembni v bòju za sredino razpredelnice. Slovenj Gradec :Šmartno 3:0 Nogometaši Smartnega so v nedeljskem kolu gostovali v Slovenj gradcu in nekoliko presenetljivo visoko izgubili s 3:0 (1:0). Igralci obeh moštev so prikazali slabo igro, gostje so zamudili nekaj izrednih priložnosti, na njihovo žalost pa so svoje izkoristili dbmačini in zmagali. Šmarčani so sedaj na tretjem mestu, za vodilnim Steklarjem pa zaostajajo za tri točke. Topolšica Kajuh: Paloma Branik 3:2 V razburljivem prvenstvenem srečanju so topolške odbojkarice premagale zelo dobro ekipo iz Maribora s 3:2 (12, -9, -8, 10, 12). Gostiteljice so visoko povedle v prvem nizu, nato pa popustile in izkušene gostje so vztrajno nabirale točke ter celo izenačile na 12:12. Domača vrsta je nato z boljšim servisom vendarle dobila niz. V drugem in tretjem nizu so na igrišču prevladovale gostje, v četrtem in petem pa so se razigrale gostiteljice in z bolj učinkovito igro zasluženo osvojile nov par prvenstvenih točk, s katerim so še naprej v vrhu razpredelnice. Topolšica :Narodni dom 0:3 Domačini so v petem kolu republiške lige doživeli poraz proti fa-voriziranim gostom iz Ljubljane z 0:3 ( - 11, - 10, -9). Čeprav so od-bojkarji Topolšice tokrat zaigrali veliko bolje, kot v prejšnjem kolu, so morali priznati premoč tehnično bolje pripravljenih gostov. V naslednjem kolu se bodo odbojkarji in odbojkarice Topolšice na domačih igriščih pomerili z ekipama Mežice. Dekleta bodo pričela svoje srečanje v telovadnici osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha v soboto ob 16. uri, dve uri kasneje pa se bodo fantje v Topolšici pomerili, prav tako seveda v Mežico. Elektra:Zagorje 93:80 Košarkarji Elektre so zmagali še petič zapored. Tokrat so premagali ekipo Zagorja s 93:80 (48:39). Povedli so takoj na začetku srečanja, v 15. minuti dovolili gostom, da so povedli s 34:32, nato pa zaigrali bolj zbrano in dobili polčas z 48:39. Z dobro igro v nadaljevanju so zanesljivo zmagali, na še boljšo igro pa je vplivala poškodba Upnika, kar pa so nadoknadili ostali igralci. Za dobro igro zaslužijo pohvale vsi igralci, čeprav se pozna, da še vedno niso v najboljši formi. Sedaj sta za košarkarje Elektre na vrsti dve lažji tekmi, na katerih pričakujejo ves izkupiček. Najprej bodo doma igrali z ekipo Kozja, nato pa gostovali v Brežicah. Proti Zagorju so igrali: Sevšek, Lipnik 2, Pečovnik, Dumbuya 16, Mlinšek 29, Cajner 3, Breznik 33, Rotovnik 6, Brešar 2 in Plešej 1. Elektra:Domžale 92:91 Kadeti Elektre so v prejšnjem kolu po razburljivi igri in šele po podaljšku premagali vrstnike Domžal z 92:91 (36:34). Igrali so: Pinter 6, Mrzel 24, Gojevič 30, Ocvirk, Purnat, Goleš, Vovk 30, Gregore in Bogataj. Uspešni so bili tudi v soboto, ko so premagali ekipo Polzele s 102:92 (61:41). Po prvem delu tekmovanja so mladi košarkarji Elektre' na drugem mestu, za vodilno ekipo Smelta Olimpije. Proti Polzeli so igrali: Pinter 8, Mrzel 23, Gojevič 24, Gregore, Ocvirk, Purnat 6, Vovk 38, Goleš in Bogataj 2. Karate — odlični Velenjčani V Žalcu so se v nadaljevanju slovenske karate lige znova izkazali velenjski tekmovalci, ki so v tretjem, četrtem in petem kolu zanesljivo ugnali svoje tekmece, doslej najtežje, s tem pa so si zagotovili lepe možnosti, da zmagajo v slovenski ligi, se uvrstijo v II. zvezno ligo in s tem dosežejo svoj doslej največji, uspeh. Do konca tekmovanja sta še dve koli, velenjski tekmovalci pa vodijo z dvema točkoma naskoka. V Žalcu so premagali Olimpijo in Trbovlje s po 6:4 in Ruše z 8:2. Nastopili so Pejkunovič, Korpnik, Smajlovič, Vah, Miklavc in Guberi-nič. torek 4. novembra. V križišču Tomšičeve in Jenkove ceste je voznik osebnega avtomobila CE 200 997 Jože Vah zbil šestletnega Amala Aliča, ki je nenadoma pritekel na cestišče izven prehoda za pešce. Pri tem je dobil otrok lažje telesne poškodbe. huda prometna nesreča v ravnah Voznica kolesa z motorjem Stanislava Zaljuberšek (1932) je vozila 7. novembra okoli pol osmih po cesti v Ravnah. Nasproti ji !<• prihajala skupina otrok, proti njej pa je p^ljnl tudi voznik tovornjaka CE 161 562 Franc Orešnik (1936). Voznica je verjetno nameravala (cesta je ozka) stopiti s kolesa, pri tem pa se je nagnila nekoliko na levo ter pri tem zadela v levi prednji bok tovornjaka, s katerim se je ravno takrat srečevala. Padla je po cestišču in se tako hudo telesno poškodovala, da je poškodbam že med prevozom v bolnišnico podlegla. čelno trčenje Na Partizanski cesti, v bližini gostišča Poiane sta 9. novembra nekaj po 22. uri čelno trčila voznika osebnih avtomobilov CE 148 729 Esad Behrič in CE 123 325 Beno Supovec. Pri trčenju sta se oba voznika hudo telesno poškodovala. vlomil v klet V noči na 4. november je neznanec vlomil v klet Ivana B. Na Cankarjevi v Šoštanju. Odnesel je večjo torbo z orodjem. pazite se neznanke! V Titovem Velenju se je spet pojavila neznana ženska. 4. novembra okoli 11. ure je prišla v stanovanje Pavle Z. na Kidričevi cesti ter se ji-predstavila za prijateljico njene hčere. Nagovorila jo je, da ji posodi 10 tisoč dinarjev, s predsobe pa je odnesla še jutranjo haljo. Kasneje se je seveda izkazalo, da ni bila prijateljica. Pazite se torej neznanke, pred nedavnim so jo zasledili na šoštanjskem področju, ki na različne načine »pridobiva« denar. KAM NAJ PELJEM? — To se lahko vpraša vsak, ki se pelje po obvoznici v Pesju. Sliki najbolj zgovorno pričata, kako smešno izvajalci del postavljajo opozorilne znake. Še dobro, da vozniki teh kažipotov ne jemljejo dobesedno, sicer bi bili v dvomih, ali naj »poletijo«, ali naj.počakajo na podvoz, ki ga na tem mestu zanesljivo nikoli ne bo. (b. m.) TUDI CVETLICE NISO VARNE — Da bi bili otroci vrtca in osnovne šole Veljka Vlahoviča bolj varni pred avtomobili, ki so vozili mimo doma učencev v smeri prej omenjenega objekta, je vodstvo doma učencev OSŠ na podlagi občinskega odloka postavilo svetlična korita in s tem onemogočilo vožnjo po tej poti. Seveda so se tudi odločili korita napolniti z zemljo in jih posaditi s primernimi cvetlicami. Vendar so na veliko presenečenje hišnika doma Rafka Mallyja mačehice, ki jih je letos pomladi nasadil, čez noč preprosto izginile. Sedaj so korita prazna, kar se vidi tudi na posnetku. Ker cvetlice niso ravno poceni, o ponovnem nakupu ne razmišljajo, je povedal Rafko Mally. Upravičeno pa lahko razmišljamo, da je nepridiprav cvetlice odnesel na grobove, saj so izginile prav pred 1. novembrom. (b. m.) Mali nogomet 4. novoletni turnir Osnovna organizacija ZSMS Šmartno v Titovem Velenju pripravlja že 4. novoletni turnir v malem nogometu na ograjenem prostoru. V prvem delu turnirja od 29. novembra do 1. decembra bo nastopilo 80 moških in 10 ženskih ekip. Veliko ekip se je že prijavilo, zato organizatorji priporočajo, da nove ekipe pred plačilom pri-javnine (15.000 dinarjev ne žiro račun 52800-678-56671, OO ZSMS Šmartno Titovo Velenje) pokličejo popoldne na številko (063) 856-723. Osem najboljših ekip s prvega turnirja se bo uvrstilo v sklepni del, ki bo 10. in 11. januarja 1987. Tem ekipam se bo priključilo še osem prvoligaških ekip iz Jugoslavije, Madžarske, Italije in Avstrije. Vseh 16 ekip bo razdeljenih v štiri skupine, kjer bodo ekipe igrale vsaka z vsako, prvouvrščene pa se bodo pomerile v pol finalu in finalu, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska televizija. Povejmo še to, da bo 28. novembra v Rdeči dvorani tekma v malem nogometu med ekipama jugoslovanskih športnih novinarjev in vodilnih delavcev iz delovnih in družbeno-političnih organizacij velenjske občine. Sklenjena liga mladih za pokal Našega časa Komisija za ligo mladih pri občinski konferenci ZSMS Velenje je tudi letos pripravila tekmovanje v malem nogometu med ekipami krajevnih skupnosti. Sodelovalo je 24 ekip v prvi in drugi ligi. Ravne so z zmago ponovile lanski uspeh, za njimi pa so se uvrstili Desni breg I, Šmartno I, Desni breg II, Topolšica, Podkraj, Skorno Florjan I in Gaberke. Iz lige sta izpadli ekipi Šoštanja in Gaberk II, ki jih bosta prihodnje leto v prvi ligi nadomestili ekipi Šentilja in Cirkovc. Letos so prvič uvedli tudi pokalno tekmovanje za prehodni pokal Našega časa, ki ga je prav tako osvojila ekipa Raven. l 3 Petek, 14. novembra na Radiu Velenje naslov 1. GERONIMOS CADILLAC 2. TAKE MY BREATH 3. HEARTBREAK HOTEL 4. TRUE BLUE 5. MONTEGO BAY 6. ŠPIRIT IN THE SKY 7. I FEEL GOOD Izvajalec Modern Talking Berlin C. C. Catch Madona Amazullu Doctor and the Medies Saphir Na« predlog za vstop na lestvico: 1". SOLO POR TI 2. MONA LISA Peter Kent in Luisa Ferna dez Moderna Talking Moj predlog . Moj naslov ..