POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 KMETIJSTVO V MESTNI OBČINI O avtorju Barbara LampiĀ dela kot raziskovalka od leta 1995, na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani pa je zaposlena od leta 2002. Znanstveno in strokovno delo usmerja v temeljno in LJUBLJANA aplikativno raziskovanje varstva okolja s poudarkom na obĀutljivosti pokrajinskih sestavin, okoljsko-prostorskih uĀinkih razliĀnih dejavnosti (kmetijstva), kvaliteti bivalnega okolja v mestih, razvojnih možnosti odeželja in obmoĀij varovanja. Kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana: Barbara Lampič: Kmetijstvo v Mestni o relikt ali razvojni potencial P bčin oudarki iz recenzije i Ljub Delo predstavlja celovit, veĀ ljana: plasten in tudi interdisciplinaren pogled relikt ali razvojni potencial. Zbirka GeograFF 2. na položaj in razvojne možnosti kmetijstva in kmetov na obmoĀju celotne Mestne obĀine Ljubljana. Kot model bo lahko uporabljen tudi za sorodne raziskave v drugih slovenskih obmoĀjih, ki se sooĀajo na eni strani z urbanimi pritiski, na drugi pa z zahtevami po proizvodnji kvalitetne hrane v mestnem zaledju. Obsežno na terenu Znanstvena založba Filozofske fakultete in Oddelek pridobljeno gradivo ter analize na nivoju celotne obĀine poudarjajo tudi razlike med tremi znaĀilnimi geografskimi in pridelovalnimi obmoĀji. Pomembno metodološko in vsebinsko nadgradnjo raziskave pa predstavlja še behavioristiĀna študija, ki analizira odnos oziroma percepcijo kmetov do njihove dejavnosti in vizijo za geografijo, 123 str. Ljubljana 2008. nadaljnjega razvoja. Dr. Metka Špes in dr. Ana Vovk Korže Barbara LampiĀ GeograFF Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev GeograFF V strokovnih razpravah zadnjih petih let dobivajo čedalje Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani . Namenjene so strokovni javnosti, študentom, uĀiteljem geografije 2 in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih 2 procesov, problemov in izzivov. pomembnejše mesto alternativne prehranjevalne verige (tudi lokalna oskrba s hrano). Le-te zaradi različnih razlogov (krajše GeograFF transportne poti, manjše obremenjevanje okolja, večja prila- godljivost lokalnim/regionalnim prehrambenim navadam, krepitev lokalnih/regionalnih gospodarstev, večje zaupanje kupcev v kakovost izdelkov itd.) izkazujejo očitne prednosti, predvsem z okoljskega in teritorialno vezanega gospodarskega in socialnega vidika, pred prevladujočimi in uniformiranimi silami globalizirane oskrbe s hrano. Tovrstna izhodišča v povsem novo luč postavljajo sobivanje mest in njihovega zaledja (podeželja), ko medsebojno sožitje postaja vse večja želja in zahteva sodobnega sveta. Avtorica drugega zvezka v zbirki GeograFF poskuša s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki trajnostnega razvoja kmetij ugotoviti, ali je kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana (MOL) preostanek preteklosti ali pa ga lahko vrednotimo kot razvojni potencial. Delo je smiselno razdeljeno v pet poglavij, pri čemer se prva štiri (Kmetijstvo v Ljubljani, Stanje in težnje v razvoju kmetijstva, Navzkrižja med naravnimi viri in kmetijsko rabo, Razvojni poten-ciali in perspektivnost kmetij) z različnih vidikov osredotočajo na analizo, zadnje (Prihodnja umestitev kmetijstva v razvoju Mestne občine Ljubljana) pa je sintezno-perspektivne narave. Osrednje vprašanje avtoričinega razmišljanja je, ali mesto in njegov razvoj res izključujeta kmetijstvo kot enakovredno in v razvoju potrebno prostorsko dejavnost? Obsežna raziskava, izvedena v okviru projekta, financiranega s strani MOL ( Analiza in funkcijsko vrednotenje kmetijstva z vidika vplivov na naravne vire na območju celotne MOL), je predstavljala temeljni okvir obsežnemu terenskemu delu. V letu 2000 je Popis kmetijskih gospodarstev na preučevanem območju evidentiral 924 kmetij; po podatkih strokovnih služb naj bi bilo danes v MOL približno 600 aktivnih kmetij. Raziskava jih je vključila skoraj tretjino (189 kmetij z 2285 ha kmetijskih zemljišč v uporabi), pri čemer avtorica vestno sledi trem temeljnim geografskim enotam. Razvojni potencial kmetijstva je avtorica ocenjevala skozi prizmo naravnih virov, njihove omejenosti in občutljivosti (na primer prsti, vode). V delu je izvedena podrobna analiza agrarne strukture, pri čemer avtorica stanje v MOL dosledno primerja s slovenskim in pri tem jasno nakaže podobnosti in razlike. Pri obravnavi posameznih vidikov agrarne strukture avtorica pohvalno sledi pojasnjevanju heterogenosti v okviru navedenih geografskih enot. Kmetijstvo v MOL je v primerjavi s slovenskim nadpovprečno specializirano, višja je tudi raven intenzifikacije (zlasti na ravninskem in barjanskem območju). V zadnjih letih se je nekoliko zmanjšala energetska intenzivnost v kmetijstvu, a je struktura energetskih vnosov (električna energija, tekoča goriva, mineralna in organska gnojila, sredstva za zaščito rastlin) 173 POROČILa Dela 32 ● 2009 ● 155–202 ostala nespremenjena. Samo 12 % anketiranih kmetij ima nižjo energetsko intenzivnost od okoljsko sprejemljive (15 J/ha). V primerjavi z ostalo Slovenijo je tudi izobrazbena sestava predvidenih naslednikov boljša, solidna je tudi demografska moč kmetijskih gospodarstev (analizirana je bila demografska vitalnost gospodinjstev). Očitno večji od slovenskega povprečja je tudi delež kmetij, ki nastopajo na trgu (80 %); tržnost najbolj zaznamuje kmetije z rastlinsko pridelavo. Prevladujoča je usmeritev v govedorejo (42 % kmetij), upada delež kmetij brez izrazite usmeritve (35 %), nadpovprečen je delež specializiranih kmetij (pridelava sadja, zelenjave, konjereja itd.). Pomembno je tudi dejstvo, da zaradi velikega interesa za zemljo zlasti med kmeti na ravnini (in tudi drugimi uporabniki prostora!) zemljišč primanjkuje. Kljub drobnim medregionalnim razlikam pa lahko za MOL zatrdimo, da imajo anketirane kmetije najetih skoraj 40 % kmetijskih zemljišč v uporabi (ali 955 ha). Pri prepoznavanju odločilnega dejavnika glede perspektivnosti preučevanih kmetij je avtorica preučila tako zemljiško-posestne razmere (povprečna kmetija v MOL poseduje 6,4 ha kmetijskih zemljišč v uporabi), energetsko obremenjevanje, kot tudi socio-ekonomski sta-tus, demografski potencial itn., in zaključuje, da bo tržna naravnanost odločilni dejavnik pri ohranjanju kmetovanja v MOL. 42 % anketiranih lastnikov kmetij namerava ohraniti kme-tijo v obstoječem stanju, četrtina jih namerava ali povečati obdelovalne površine ali vlagati v dopolnilne dejavnosti, specializacijo, posodobitve itn. Barjanski kmetje največjo oviro razvoju kmetijstva vidijo v nenadzorovani pozidavi in vzpostavitvi strožjega sistema uprav-ljanja v okviru zavarovanega območja. Kmetje v hribovitih predelih kot največjo nevarnost bodočemu razvoju kmetijstva navajajo ogozdovanje, ravninski kmetje pa širitev stanovanjskih sosesk in gospodarskih con. Knjiga je tudi oblikovno všečen izdelek; odlikuje jo jasno zasnovan ‘spremljevalni in-strumentarij’: pregledno kazalo vsebin, 41 preglednic in 52 slik (od tega kar 16 kart, kjer so s pomočjo koordinat vrisane anketirane kmetije) ter 114 ključnih gesel v stvarnem kazalu. Za naročnika je izjemno uporabno, da lahko s pomočjo kartografskih prikazov (individualno) spremlja analize merljivih odnosov kmetij do okolja in razvojne percepcije kmetov. Logični trikotnik, ki ga tvorijo proizvajalci, trgovci in kupci, je razumljivo samo nakazan, tako da ne moremo odgovoriti na vprašanje, kolikšen delež hrane, ki jo Ljubljančani pojedo, dejansko izvira iz MOL. V določenih elementih je raziskava potrdila obstoj von Thünenovih kmetijskih pasov v bližini mestnega naselja, vendar je avtorica jasno pojasnila vzroke za odstopanja (vodovarstveno območje, pomanjkanje zemlje, drobna razparceliranost ipd.). Pozitivno je tudi dejstvo, da avtorica nakazuje na metodološke in terminološke dileme in opozarja na neodgovorjena vprašanja, ki bodo zahtevala podrobnejše raziskave. Delo je vsebinsko bogato, trditve so podkrepljene z grafikoni in kartografskimi prikazi. Bralec mogoče pogreša preprosto sintezno preglednico temeljnih značilnosti vseh prideloval-nih/geografskih enot. Avtorica je sicer predstavila glavne probleme po geografskih enotah, smiseln je tudi sintezni pregled indikatorjev vseh treh razsežnosti sonaravnega razvoja. Pri- čujoče delo ima veliko uporabno vrednost za naročnika raziskave, strokovne službe, posa-mezne kmete, v strokovno pomoč bo tudi pri študiju geografije in sorodnih ved, ki se uk-varjajo s sodobnim vrednotenjem večfunkcijske vloge kmetijstva v ali na obrobju mest. Irma Potočnik Slavič 174