167
Novičar iz domačih in ptujih dežel*
Iz Dunaja. Protestantom na Ogerskem potolažiti njih pretanko vest, ktera jim ni pripustila, da bi se bili udaii ces. patentu od 1. sept. I. 1. in zavoljo kterega že več časa terpijo mnogoverstne homatije, so presvitli cesar s pismom od 15. t. m., ki so ga pisali začasnemu deželnemu poglavarju na Ogerskem, fzm. Benedek-u, dovolili vse, da se njih vesti ne bo nobena sila delala, tedaj smejo vse, in tudi po ukazu ces. patenta še ne ustanovljene občine, starešinstva in superintendencije zbore (konvente) napraviti, da ondi sklenejo, kar je dalje zastran cerkvenih zadev treba. Verh tega so po tem ces. pismu vsi p orni los te ni, ki so zavolj opornosti proti cesarskemu patentu dosihmal ali že v ječo obsojeni ali še le v sodniški preiskavi bili; vsem je vse prizanešeno. Ogerski časniki pravijo, da je po tem takem 104 oseb oprostenih.
—   Kdaj se bo deržavni zbor začel, še ni znano. Govori se, da se bojo hitropisni zapisniki fstenografični protokoli) razglase vali; ali bo pa smel kdo drug poslušat priti, se uič ne sliši.
—  Teržaški tergovci Rivoltela, Mandolfo in Brambila, ki so na Dunaji še zmiraj zaperti, so se pri c. kr. deželni višji sodniji pritožili zoper to, da so zaperti, dokler soduija še le njih djanja preiskuje; al višja sodnija je zave rgla to pritožbo.
168
—   Davek za povžite reci ali vžitnina je, kakor „Au-etrija" pravi, lani v našem cesarstvu znesel za 3 milijone 359.728 gold. več kakor predlanskem, in sicer je vžitnina žganja znesla 11 milij. 996.842 gold., vina in mošta 5 milij. 552.022 gold., ola (piva) 13 milij. 861.482 gold., mesa 5 milij. 523.182, cukra 2 milij. 818.758 gold., drugih živežev 4 milij. 644.085 gold., skupaj 44 milijonov 396.723 gold. Ta obilniši znesek pa ne izvira samo iz tega, da se je teh reči lani več povžilo kakor predlanskem, temuč večidel od vojskine doklade z 20 od  100 gold.
—   V zboru geografičnega družtva je 15. dan t. m. c. k. ministerski koncipist povedal, da čez 100.000 Av-etrijancov živi v unanjih deželah; kakih 50.000 jih je v Moldavi, Viahii in Serbii, čez 20.000 v Nemčii, blizo 10.000 v Turčii, v severni Ameriki jih je 20.000, ki imajo tam že svojo hišo in svojo zemljo in so že amerikanski deržavljani. Cehi se najraji preselujejo kam drugam; Gohlert je rekel, da  blizo 40.000 jih biva v unanjih deržavah.
Ogersko. Časniku „Pesti Hirnok" se iz Dunaja piše, da kmali utegne cesarski ukaz oklican biti, po kterem se ima na peštauskem vseučilišču madžarski jezik kot učni jezik upeljati. Časnik ;,Pesti Hirlap" pa pravi, da za gotovo more povedati, da je c. kr. višja deželna sodnija v Peštu sklenila ministerstvo prositi, naj bi se madžarskemu jeziku pri sodnija h še večja veljava dovolila. — Tako začenjajo domači jeziki avstrijanskih narodov v šolah in kaucelijah čedalje veljavuiši prihajati. — Kakor „Ost. P.u piše, bojo za začasne deržavue svetovavce izvoljeni grofi Juri Apponvi, Janez Barkoczy, Juri Majlath in pa župan Toperczer stopili v deržavno svetovavstvo, baron Eotvos se je odpovedal; kaj pa bo baron Vay storil, se  še za gotovo ne ve.
Iz Marskega. V Starem mestu se je 7. dan t. m. pripetila žalostna prigodba. Neka gostja gre k hišni gospodinji po mleka in pusti v hiši za par minut /svoje dete v zibelki samo. Ko nazaj pride, vidi svinjo s prednjima nogama v zibelki; groza jo preleti to viditi, zavpije in plane nad nesrečnega otročiča, pa že mu je svinja odjedla spodnjo čeljust, jezik in nos, — v malo urah je revče smert storilo. — Matere, matere! še zrniraj ste premalo skerbne. — V Bernu in njegovi okolici je 13. t. m. bila strašna huda ura; 10 minut je padala toča kot lešnik debela, da je bila za 2 pavca na debelo na tleh.
Iz Milana. Francozka armada je začela Lom-bardijo zapušati. „Gaz. di Milano" brez ovinkov pravi, da berž po zmagi na Napolitanskem  pride   Beneško na versto!
Iz ! urina 13. maja. Gosp. Cerutti, general-sekreter v ministerstvu unanjih zadev, je te dni v deržavnem zboru rekel: „Cas novih nevarnost pa tudi novih zmag V7iktor Emanuelove armade se nam bliža". Te besede so osupnile vsakega toliko bolj, ker je Cerutti najbolj prijatei Cavourjev. — Sardinska vlada je nektere škofe v novopridobljenih deželah, ki 13. dan t. m. niso hodi obhajati ustavnega praznika, dala odstaviti, nektere pa celo zapreti! Kardinal Viale Prela, nadškof v Bolonii, je za pljučno bolezen umeri.
Iz Napolitanskcga. Napolitanska vlada je zdaj v hudih homatijah, ker Garibaldi že unema punt po celi deželi. 11. dan t. m. so njegove čete na 2 ladijah se v Marsa il o pripeljale; napolitanske ladije so začele sicer na Garibaldove streljati, al angležke ladije so se postavile vmes, češ, da imajo angležkih oficirjev va-nje vzeti, in v takem zavetji so stopili Garibaldovci na suho. Noter do odhoda ni nek Garibaldi nobenemu besedice zinil, kaj misli iu kam gre; še le ko je v ladijo stopil, je zaklical svojemu prijatlu Ninu Biksiu: „Hajd! proti Sicilii, da jo rešimo kralja". „Timesu piše, da 11. maja je 2000 Lahov v Maršali pritisnilo h bregu, ki so se nemudoma dalje  po-
dali v Calato, Fimi in Alcomo, kjer so bili ustajniki zbrani. Kaj se dalje godi in kje je Garibaldi sam, se še nič prav ne ve, ker ene pisma pravijo tako, druge pa tako. Po telegramu iz Napolja 18. dan t. m. je kraljeva armada pri Katalafimi (na poti med Trapano in Palermo) Garibal-dovo z bajoneti prijela in jo popolnoma zmagala; po telegrafu iz Turi na 18. maja je bil boj v Pioppi, v kterem je bila kraljeva armada tepena. Garibaldi je bil po tem telegramu 15. dan t. m. v Alkami. Po pismih, ki jih je pa prejela „Patrie" 18. dan t. m. v Pariz, ni Garibaldi šel v Sicilijo. Sploh so vse novice o tem še tako zmešane, da še nič pravega ne ve, ker je še le začetek početja, kte-rega ravno tako prederzni kakor zviti vojskovodja Garibaldi ni na veliki zvon obesel. V takih okoljšinah tudi nihče ne ve, kakošen bo konec te nenavadne prederznosti, ker vse je na tem ležeče, ali je Garibaldi razrušenje celega napo-litanskega kraljestva počel s tihim dovoljenjem vlade sar-dinske in francozke ali pa le na svojo roko in na svojo «rečo. Silno hude homatije bojo gotovo še nastopile, ako bo šlo puntarskim banderom po sreči; že je namreč na polita nski minister unanjih zadev vsem poročnikom unanjih vlad pismo poslal, v kterem pravi, da je sardinska vlada kriva Garibaldovega početja; sardinski poročnik je pro-stiral zoper to neveljavno in žalivno obdolževanje.
Iz Rima 18. maja. Te dni je bilo čutiti neko posebno gibanje med armado Lamoricier-ovo, ker se je bilo bati, da bi Garibaldovci ne planili v rimsko deželo. — Letna plača za generala Lamoricier-a je določena na 40.000 frankov; zraven tega ima še prosto stanovanje iu nektere druge po-boljške.
Franeozko. Iz Pariza 13. maja. Veliki knez ru-sovski Nikolaj je prišel danes v Pariz in je že bil pri cesarju.
Iz Berolina 18. maja. Čudna govorica gre ravnokar od ust do ust po celem mestu. Pravijo, da je nekdo neko pismo (depešo), ki ga je pruski princ-vladar princu Albertu, možu angležke kraljice v London poslal, ukradel, in da je to pismo cesarju Napeleonu v roke prišlo.
Rusovsko. Iz Pet r ograd a. Da je rusovska vlada spet besedo poprijela o turških zadevah, je osupnilo diplomacijo cele Evrope tako zlo, da so poslednje dni zavoljo tega in zavoljo Garibaldovega početja na Laškem po vseh borzah kurzi zlo padati začeli. Najnovejše novice nam pripovedujejo rusovsko namembo tako-le: Minister Gorčakov je poročnikom velikih evropejskih vlad razodel, da je stiska kristjanov v Turčii zdaj še huja kakor je bila pred zadnjo vojsko, in to je dokazal z mnogimi dogodbami. Rusija noče — je rekel — novih zmotnjav napraviti svetu, al to želi, da bi vlade resno preiskale: ali je Turčija spolnila svojo dolžnost ali ne? Ako vlade še dalje molčijo k temu, kar Turki počenjajo s kristjani, bo Turčija čedalje bolj prederzna. An-gležki minister Sir Crampton je na to le odgovoril, da pri-godbe, ki jim jih je Gorčakov povedal, niso resnične, ker to, kar je on (Crampton) zvedil, je vse drugač kakor je to, kar rusovski opravniki pišejo svoji vladi. Ravno pa je časnik „Indep. Belg." prinesel telegram iz Petrograda od 18. t. m., v kterem rusovski poslanec iz Londona naznanja knezu Gorčakovu, da se menda angležka vlada ne bo zoperstavila preiskavi, ki ima zvediti, kako se godi kristjanom na Turškem. — Sploh se govori, da je fran-cozko-rusovska zveza o zadevah turških gotova, in da rusovska vlada misli, da je sad na turškem drevesu že tako zrel, da je čas drevo potresti. Komu pa bojo ^zlate jabelka"  v naročje padle, ako se to zgodi, le sam  Bog ve.