■= Ilafisop 14.000. — Sfajerc oelja za celo leto eden goldinar. =■ n Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32*—, Vi strani K 16'—, V* strani K 8.—, '/B strani K 4'—,_ Vi« strani K 2-—, '/aa strani K i'—.— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (in&orate) uredništvo iu upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 3. 7 Ptuju v nedeljo dne 7. februvarja 1904. V. letnik, Našim naročnikom. Prosimo naše cenjene naročnike, da nam nemudoma vpošljejo vsakojako še zaostalo naročnino! Ako kak naš naročnik lista „Štajerc" ne dobi redno v roke, kakor bi to moralo biti, tedaj naj nam o nemudoma naznani, ker mi smo pripravljeni, lake nedostatke, nagajivosti ali celo klubovanje takoj višjemu poštnemu uradu naznaniti, kjer 8e bode naši pritožbi gotovo ustreglo. Pišete nam vašo zadevo lahko s kako poštno dopisnico ali „karto*. Novi naročniki dobijo vse letošnje Številke našega Jieta s prvo naročeno številko doposlane. | Kaj nam manjka? Lepa je naša domovina. Tla so rodovitna in podnebje je ugodno in zdravo, kakoršnega ima le malo krajev na naši zemlji. Koder se gibljejo delavne roke in se rodovitnost naših polja, travnikov in vinogradov, sadunosnikov in gozdov po razumnem načinu izkorišča, se razun malih izjem po vsej naši domovini v primeri z drugimi kraji z istim podnebjem najde povoljno občno blagostanje. Resnično je sicer, da nam prizadevajo različne naravne sile, vremenske nezgode, vsakoteri mrčes ter živalske in rastlinske bolezni tu in tam mnogo neprilik ali celo jako občutljivo škodo, toda povprečno naj bodimo z našo domovino zadovoljni ter Stvarniku za njo hvaležni. Mnogo, mnogo je krajev, ki imajo z našimi isto lego, pa so v marsikaterem obziru na veliko slabšem. Slovenci spadamo k tistim narodom, ki se pečajo večinoma s poljedelstvom in ravno to imamo v tem sestavku v mislih, kajti z deželami, v katerih prevladuje industrija, (obrtnijstvo) se naši kraji ne zamorejo primerjati ; industrija leži v slovenskih krajih še v plenicah. Biti bi morali toraj z našimi razmerami in našim stanjem zadovoljni. Slučajne nezgode večinoma nimajo trajnih nasledkov, potrebno je le nekoličkaj potrpežljivosti-in udanosti v Božjo previdnost, in vse neprijetnosti se dado prenesti, vsaka škoda popraviti. Ni ga človeka na svetu, kateremu bi Šlo vse po njegovi volji in pregovor pravi, da še Bog ne zamore vsakomur ustreči — vsaka glava ima svoje misli, svojo voljo, svoje želje. Tako je bilo, odkar človeški rod na zemlji biva in bode ostalo dotlej, ko bode poslednji človek oči zatisnil. Dete se posolzi, ko pride na svet, starček se s s solzami v očeh od tega sveta poslovi. V obče imamo dovolj pogojev, da bi se smeli čutiti zadovoljne in srečne. Eden poglavitnih pogojev za našo zadovoljnost in srečo pa nam manjka, in to je ljubi mir. Kjer ne vlada mir, tam ni zadovolj-nosti, ni prijateljstva,, ni vzajemnosti in tudi ne sreče. Sovražtvo, škodoželjnost, prepiri in boji so na dnevnem redu in življenje je ljudem le težnja, nevšeča in neljuba potreba, sila, katerej se morajo nehote ukla-njati. Pri prosto slovensko ljudstvo je miroljubnega značaja, to nam pričuje njegova zgodovina od dobe, ko so v njej Slovenci prvič nastopili in do današnjega dne. Medsebojno so živeli v miru in slogi, odkar so si postavili v naših pokrajinah svoja stanovanja. V miru so živeli pa tudi s svojimi sosednimi ljudstvi, bodisi kateregakoli plemena. Le navalom divjih Obrov in Turkov so se krepko v bran postavili ter se tako pogina rešili. Proti svojim oblastnikom so se spuntali le eno edino- krat v večjem številu in tudi takrat je bila vzrok puntarski ustaji hujskanja posameznih nezadovoljnežev in prenapetnežev, ki so si iskali pri tem dobička in časti. Zaslepljeno in zapeljano ljudstvo se je moralo za svojo nepremišljenost trdo pokoriti, zapeljive hujskače pa je zadela zaslužena ostra kazen. V novejši dobi prikazali bo se med nami hudi oškodovalci našega ljudstva, ki pa niso prišli od zunaj, s tujine, temuč so večinoma izšli iz sredine naroda, lastni so njegovi sinovi. Hlinijo se in navidezno kažejo prijatelje in dobrotnike svojih rojakov, medtem ko so najnevarnejši sovražniki, zapeljivci in oškodovalci svojega revnega ljudstva, ki ne sluti in ne pregleda njihove nakane in namere. Hinavščina, potah-njenost osobito pa stan tem ljudem omogoči, da se ljudstvo nesluteč nevarščine pusti jim za nos voditi, od njih izkoriščevati ter zadovoljnost, mir in slogo preobračati v nezadovoljnost, sovražtvo in prepir. Nepoklicani se vtikajo v naše družinske in javne zadeve, dajati hočejo nam povelja, kako se naj robato zadržujemo nasproti oblastim, posebno pa nasproti drngojezičnim sosedom, s katerimi smo do sedaj ali do nedavnega časa v miru in slogi živeli. Hujskajo nas ti zapeljivci enega proti drugemu in prišlo je že tako daleč, da v nekaterih okolicah, posebno ob jezikovni meji, brat bratu več ne zaupa, da skoraj vsakdo somi v svojem bližnjem tajnega nasprotnika ali celo jako nevarnega sovražnika. Tak zapeljan revež 6e resnično čuti osamljenega brambovca v sovražnem taboru. Kako pa se obranimo teh zapeljivcev? Najzanesljivejše sredstvo za ohranitev miru je to, da vsakogar odločno in brezobzirno zavrnemo, ki se hoče vtikati v naše zadeve, najsi bojo te družinske ali pa javne. Poslužujmo se naših pravic po lastni pameti in sicer v tolikošni meri, kakor jih nam postava pripušča, ne pa po navodilih ali celo poveljih potuh- Zupnikov fant. Iz pisem nekoga kmečkega duhovnika. Nemški spisal P. K. Rosegger. Ponatis prepovedan. (Dalje.) 24. junija. Danes proti večeru pride k meni občinski sluga ter me nekako obstavljaje vpraša, ali ga naj k meni domu pripelje, ali pa ga naj še v občinski luknji pusti? S prvega ne vem, koga da misli. Bogdana baje misli. Že včeraj se je govorilo, da je nad učitelju medtem ko je v šoli podučeval, izginila iz njegovega stanovanja srebrna žepna ura. Sum je letel na nekatere šolarje, ki so med podukom eden za drugim „na stran" prosili ter so morali mimo nezaklenjenih vrat nadučiteljevega stanovanja iti. Moj Bogdan črke V ne more prav narediti in tako se je danes učitelj, ko je bilo pisanje, nekoliko doli k dečku nagnil, ga za roko prijel in tako črko zapisal. Sedaj pa zasliši v dečkovem telovniku tikanje žepne ure. Bila je učiteljeva. Bogdan je baje iz per- njenih zapeljivcev, ki nikakor niso naši prijatelji in dobrotniki, temveč naši najnevarnejši, toda skriti) sovražniki. Trudijo se le iz sebičnosti, saj je vsako-l mur znano, da samo takrat brezplačno zinejo, kadar se jim kos z vilic umakne. Ne dajmo se nikjer in nikoli k čemur prigovarjati ali pred čem plašiti, ravnajmo se po lastni pameti, volji in prepričanju, bodimo s sosedi složni in odkritosrčni prijatelji, varujmo se zavisti, škodoželjnosti in pohlepa, ogibajmo se hudomušnih in hinavskih zapeljivcev, ne poslušajmo na njihove hujskanje, ne dajmo si naših zasebnih in javnih pravic od nikogar kratiti, in zavladal bode med nami spet blaženi mir, kakoršnega so naši pradedje uživali. Papež želi nam mir. Sveti oče je izdal okrožnico, v katerej prav krepko povdarja, da želi in tirja od svojih duhovni kov, naj se ne vtikajo v reči, ki ne spadajo v nji hov delokrog. Posebno se nanašajo na to točke 16, 17. 18 in 19. Pisateljem in časnikarjem duhovniškega stanu zapoveda, da smejo pisati le to, kar je resnično in pošteno in da morajo predložiti svoje sestavke popred^ duhovski oblasti, predno jih priobčijo v javnosti. Škofje imajo biti odgovorni za delovanje duhovniških časnikarjev. Koliko se za ta papežev ukaz zmenijo duhovniki, to je vsakomur znano, prepriča se pa tudi lahko vsakdo sam, ako vzame v roke katerisi-bodi klerikalni časnik. Pišejo pa ti ljudje slej kakor prej neresnično, lažnjivo, ker si mislijo, da o njihovem postopanju papež itak ne bode ničesar zvedel. Ako cesar izda za svoje državljane ukaz ali svoji armadi povelje, se mora to natančno izpolniti; nikdo se ne sme posmehovati, nikdo ukaza, oziroma povelja prezirati ali mu celo kljubovati. Kako pa spoštujejo vega tajil ter pravil, da mu je uro ta in ta tovariš posodil, ki tistega dne ravno ni bil v šoli. Ko je bil dotičnik pozneje vprašan, od kodi da je dobil uro, se je hitro dognalo, da se je moj dečko zlagal. Sedaj je trdil, da jo je na cesti našel, pa vse mu ni pomagalo, moral je v luknjo in biti mora kaznovan. Občinskemu slugi sem rekel, naj dečka čez noč v luknji obdrži. Jaz se moram šele zbrati. To je bil najhujši udarec, ki me je do sedaj zadel. — 25. junija. Danes sem nameraval pridigati o evangeliju od izgubljene ovce in od grešnika, ki se je spokoril Zdaj pa sem moral to opustiti, ker drugače bi ljudje mislili, da hočem stem mojega tatu zagovarjati. Bral sem samo evangelij, glas mi je hotel od same srčne žalosti zastati. Namesto pridige molili smo rožni venec. Popoldne po žegnu prejel je Bogdan svojo kazen Dal sem županu sporočiti, da naj stori z dečkom kar hoče, jaz nečem zraven biti. Saj mi je Že med božjo službo bilo, kakor da bi pred očmi mojih fa-ranov nskozi šibe" letal. Župan je zahteval, da na 3 duhovniški pisatelji povelja svojega najvišjega predpostavljenega ? Nič. Papeževim besedam se zahrbtno smejijo in fige kažejo. Namesto da bi ljudstvu oz-nanjevali mir in ljubezen, sejejo nemir in sovražtvo. Duhovnikova delavnica je cerkev in šola. Na prižnici naj oznanjuje resnice svete vere, jih razlaga in ljudstvu na srce polaga; v spo-vednici naj skesanim grešnikom deli tolažbo ter jih vspodbuja h kreposti; V šoli naj mladino napeljuje in osrčuje k dobremu. To je njihov posel, to je njihova dolžnost, pri tem imajo pa tudi svoj kruh. Črnega jim ni treba jesti, preostaja jim belega. Vsak poklic ima svoje dolžnosti, zapovedi, pa tudi — prepovedi. Vsak stan je navezan na določena mu pravila, katera mu podaje deloma cerkev, deloma država. Nobeden stan, nobeden človek se tem na-redbam ne sme zoperstavljati, vsakdo se jim mora klanjati, jih poslušati, se po njih ravnati, ako noče zapasti cerkvenim ali posvetnim kaznim. Edini duhovniki, namreč posamezni — ne vsi, mislijo si, da za njih ni nobene postave, ne cerkvene, ne posvetne. Papež Pij X. izdal je besede, katere v naslednjem podamo našim Čitateljem in sicer vzamemo le točke, ki se tičejo časnikarstva in te so: 16. »Krščanskidemokratični pisatelji, kakor vsi k a-toliški pisatelji morajo predložiti v predhodno presodbo duhovnega poglavarja v s e s p i s e, ki se tičejo vere in krščanske morale in naravne etike na podlagi določbe BOfficiorum et munerum". Ekle-ziastiki naj se ravnajo po isti določbi. Tudi ako priobčijo spise zgolj tehničnega značaja, morajo dobiti predhodno dovoljenje od duhovnega poglavarja. 17. Katoliški pisatelji se morajo podvreči v vsem, bodem zraven. Naenkrat me je prešinilo, kakor da bi moral Boga in usodo tožiti. Ali je to plačilo za dobro delo, katero sem storil uni umirajoči in tej siroti? Ali bi ne bilo bolje, da bi bil pustil tega čr-viča gladu poginiti, kakor da moram tak dan doživeti? Tako malo veselja nad tem otrokom, žalosti pa toliko! Nadejal sem se, da bode to Bogdana preplašilo. Ko me je zagledal, obrnil se je od mene, ni si upal meni v oči pogledati, prebledel je in se v ustnice grizel ter ni količkaj kesanja kazal. Občinski slnga mo je petindvajset prav vročih naštel, dečko je na ves glas kričal, vsak udarec mi je srce pretresel, pa solz nisem videl na njem. Ko pridem domu, pokličem ga v svojo sobo ter ga s sklenjenima rokama prosim, naj bi bil vendar priden in pošten, še je čas, ker je mlad; pot, katero je sedaj nastopil pelje naravnost k vislicam. On pa je z mržnjo odgovoril: »Dobro, ko bi me bili takoj danes obesili, tedaj bi bilo pa drugo izostalo in konec bi bil vsemu!" Ta njegov odgovor mi je srce prebodel. kar zadeva verske' interese in delovanja cerkve v družbi, popolnoma razumu in volji svojih škofov in papeža, istotako tudi drugi verniki. Držati se morajo pred vsem, da se izognejo vsakemu težkemu povodu, razsodb apostolskega sedeža. 18. Morajo se tudi predvsem potruditi, da bo vladala med njimi dobrodelnost ter sloga z izogibanjem psovk in predbacivanja. Kadar nastanejo težki neskladi, se morajo prej obrniti do duhovske oblasti, predno priobčijo kaj po listih, da una odloči po pravičnosti. Kar odloČi ta, tO morajo ubogati brez izgovorov in brez javnega pritoževanja. 19. Konečno naj pazijo katoliški pisatelji pri zastopanju stvari proletarcev in revezeY, da se ne poslužujejo besedij, ki bi znale vdihniti ljudstvu nasprotstvo do višjih stanov ter naj ne govorijo o zahtevanju in o pravici, kjer gre le samo za dobrodelnost, kakor smo to že omenili. Naj pomnijo, da Jezus Kristus hoče združiti vse ljudi v zvezo medsebojne ljubezni, ki je dovršenost in pravica in ki od nas zahteva, da naj delamo medseboj le dobro." Sv. oče, papež Pij X. je zapovedal, da se ima razposlati ta njegov ukaz vsem krogom in vsem katoliškim društvom, obesiti se mora na sedežih društev ter na zborovanjih večkrat prečitati. Papež zapoveduje nadalje, da se ima ta njegov ukaz celotno natisniti v vseh katoliških listih, ki ga morajo tudi izpolnjevati, in če opominj ne bode izdal, zadene jih i n t e r d i k t, to je; izobčenje iz svete katoliške cerkve. Ali je res nekateri človek za nesrečo ustvarjen? Tega doslej nikoli nisem hotel verjeti, toda sedaj sem izgubil zaupanje v Boga in njegove svete besede. 26. junija. Ko sem hotel danes dečka zbuditi, je bila postelja prazna. Ni ga bilo doma, ne v vasi. 0 svita ga je baje videl neki hlapec hiteti črez mokre travnike proti hosti. „Dobro ve, kam sliši", zasmehovala me je moja gospodinja, 30. septembra. Bogdan je ostal izginjen. V mesecu avgustu je baje bival nekaj časa pri nekem kočarju v Zaški gori, čegar žena mu je tudi njegova raztrgana oblačila nekoliko popravila. Za to je pa svoji dobrotnici srebern goldinar vkradel. Od takrat nikdo ne ve zanj, Ako komu kaj izgine, tedaj se ga ljudje spomnijo in pravijo: „Morebiti je to storil župnikov fant". Vsa čast toraj doleti mene. Najljubše bi mi skoraj bilo, ako bi od tega nesrečneža ničesar več ne videl ali slišal, toda ko bode Glejte, cenjeni čitatelji „Štajerčevi,a sam sveti oče je sprevidel, da tako, kakor doslej, ne more naprej iti, da ne more trpeti nadalje hujskanj, ki se razširjajo s katoliškimi časniki. Kako ti hujskači ubogajo svojega najvišjega poglavarja, koliko se zmenijo za njegov ukaz, vidi se iz tega, da dosedaj še nobeden klerikalni časnik ni natisnil tega papeževega ukaza, akoravno je sv. oče to zahteval. Razsodba deželnega odbora o zadevah v okrajnem odboru Celjskem. Dr. S e r n e c in dr. Dečko morata plačati škodo po Kosemu okraju celjskemu povzročeno. To je sklenil deželni odbor v svoji seji dne 12. januarja t. 1. pod štev. 44.973/03. Položiti imata okraju 26.659 kron 61 vinarjev ter plačati komisijskih in pregledovalnih stroškov 499 kron 90 vin. V razsodbi je povdarjeno, da je edino le malomarnost in brezbrižnost teh dveh gospodov omogočila, da je Kosem zamogel tako dolgo in v takej meri pone-verjati. Plačati morata omenjena gospoda tudi škodo, katero je napravil Kosem pri oddaji bakrene galice, ker se je dokazalo, da pri tem poslovanju svojemu uslužbencu v celih 10 lelih niti enkrat nista na prste pogledala. Okraj ima pravico od dr. Serneca in dr. Dečkota skupni znesek 27.159 kron 51 vin. izterjati, eventuelno civilnosodnim potom tožiti. Večina v okrajnem odboru stoji sicer na strani pred-imenovanih, a to njima ničesar ne bode pomagalo, ker imajo volilci pravico terjati, da se škoda poravna. Privrženci dr. Serneca in dr. Dečkota sicer pravijo, da se mora poneverjena svota od Kosemove žene izterjati ali iztožiti, pa kako bi naj reva to plačala, zapadel sneg, bo najbrž spet med ljudi prišel. Tedaj se bode pa tudi spomnil, da se dobi v farovžu pri sv. Ani topla postelja in topla juha. 31. decembra. .....Lahko bi pretečeno leto imenoval srečno, ko bi ne imel teh sitnosti z Bogdanom. Ni več prišel. Ne mislim si, da bi bil kje zaprt, ker bi ga zavoljo njegove mladosti najbrž že v domačo občino pritirali, ako ni znabiti iz sramote tiste zatajil. Najbrž ga je usoda že dotekla. Na Božič sem drugo mašo bral za to nesrečno človeško bitje. (Od tukaj manjka v dnevniku za več let vsaka pripomba, ki bi se na Bogdana nanašala, le v neki opazki od binkoštnega pondeljka 1881 se sledeče bere: „Danes jutro sem k večnemu počitku blagoslovil staro malo Marijo. Tako je izginil tudi ta nedolžni spominek na pretekle hude čase. Naj v miru počiva!" — Vzrok je najbrž žnpnikova starost, da se v dnevniku nadalje ne najde več tista zgovornost in veselost, kakor na poprejšnih listih. Izdajatelj.) 19. maja 1885. Danes je umrl naš častiti gospod opat, katero saj jo bila po Kosemu sama oškodovana na premo-B ženju, še bolj pa na svoji časti. Ta izgovor je torajB neresničen, obljube Sernecovih in DeČkotovih prija-l teljev neizpolnjive. Ako toraj dobijo okraj pri prihodnjih volitvah zopet ti gospodje v svoje roke, metali bodo Vam še zanaprej pesek v oči, dr. Sernec in dr. Dečko zaprla bodeta svoje mošnje še trdneje, kmečki davkoplačilci pa bodo morali plačati škodo, katero sta ta, dva okraju povzročila. Kmetje, ne dajte se toraj preslepiti z nikakoršnimi obljubami od strani teh gospodov, ki so bili do sedaj na krmilu okrajnega zastopa celjskega. Te vrste ljudje vedno hujskajo ter vpijejo v svet: proč od Gradca! in glejte ravno deželni odbor graŠki, v katerem sicer večinoma sedijo nemški toda pravični možje, je razsodil, da imata celjskemu okraju poravnati škodo una dva gospoda dohtarja, ki sta mu jo s svojo malomarnostjo v poslovanju povzročila, ne pa ubogi izstiskani kmet, ki ničesar ni zakrivil temuč le pridno denar v davkarijo nosil, kjer se je tisti namesto >;a okrajne potrebščine vzdi-goval za različne lumparije dr. Sernecovega pisača, brez da bi ga slednji pri tem oviral. Volilci okrajenga zastopa celjskega, premislite si dobro, kogar bodete pri prihodnjih volitvah s svojim zaupanjem poverili. Mislimo, da bi naj volili može, kateri so Vašega zaupanja vredni, ki bojo imeli skrb za njim izročen okraj, ki bodo skrbeli za to, da se škoda poravna po razsodbi deželnega odbora, ne pa, da bi se v svrho poravnanja te škode, katero niste Vi zakrivili, Vam zvišale okrajne doki a de. S tem bi se zgodila Vam težka krivica, katerej pa se ne bodete izognili, ako bodete spet volili take gospode, kateri nimajo skrbi za okraj pa tudi ne srca za Vas, kar je razvidno iz tega, da bi morali za njuno krivdo plačati kmetje, ko sta vendar sama jako bo- častno mesto je v Elmavi zavzemal devetintrideset let ter bil od vseh spoštovan, od nas redovnikov pa prisrčno ljubljen. Na smrtni postelji je baje večkrat o meni govoril in rekel: „Eden naših najbolj zaslužnih so-bratov je št. Anski župnik. Najbolj spoštujem njegovo prostodušnost — prostodušnost se sme po resnici imenovati njegovo zadržanje, ko je vzel ubogo siroto pod svojo streho. Veliko je moral zategadelj pretrpeti, tudi na svoji časti, toda nad vse je stavil krščansko ljubezen.u Ta izrek mi je bil v veliko tolažbo. Je kaj posebnega, da se človek s plačilom dobre vesti tako težko zadovolji, da hoče človeško priznanje, ako je dovršil kaj dobrega. Dobro je sicer znano, kako nezanesljive in omajive da so človeške sodbe. 22. maja. Opat je pokopan. Samostan je priredil jako krasen pogreb in iz bližnje kakor tudi daljše okolice je navrelo toliko ljudstva, da še polovica ni imela v cerkvi prostora. Težko, če se kak kralj bolj veličastno in slovesno pokoplje. Rajni opat je bil sin nekega E 5 Iz Vidma ob Savi se nam piše, da hodi tam-kašnji žapan Franc Bana s Pesjega k dekana Zič-karju na zajaterk in kosilo. Pri prihodnjih volitvah si bodemo izvolili takega žnpana, kateri ne bode farškim kuharicam v nadlego ter bode v resnici žapan, ne pa samo po imena. Samomor. V Maribora se je ustrelil 24letni trgovski pomočnik Breznik. Prav je tako. »Katoliško politično podporno društvo" Celja je prosilo občinski odbor v Škofji vasi za podporo za šolke sestre. Odbor je dovolil 10 kron, samo da se sitnežev iznebi. Pripomnilo se je, da ima občina Škofja vas itak za dve šoli skrbeti, v katerih se ročna dela ravno tako dobro učijo, kakor pri šolskih sestrah. Dobro znata. Zgradbo novega šolskega poslopja v Lubečnem sta v letu 1902 prevzela podjetnika Winzl in Stožir. Ker sta pogodbeni obrok nekoliko prekoračila, bila sta od okrajnega šolskega sveta, v katerem imata dr. Sernec in dr. Dečko prvo besedo, v globo 11).602 kron obsojena. No, v tuji žep znata ta dva gospoda dobro posegniti, a lastni se jima smili, akoravno to terja čast in dolžnost, da bi vsied njune malomarnosti okraju povzročeno škodo poravnala. Shod viničarjev se bode vršil dne 8. februvarja v Gradcu. Želeti bi bilo, da bi se posestniki vinogradov tega shoda v prav obilnem števila udeležili tudi iz Spodnjega Štajerja. Udeležniki se odpeljejo z juternim vlakom. Ptujski župan gospod Jožef Orni g je bil dne 30. januvarja od mestnega odbora enoglasno zopet kot takšen izvoljen. Zaupanje, katero se mu je izreklo in tudi izkazalo, ta gospod v polni meri zasluži. Dokaj bridkega so mu njegovi potuhnjeni nasprotniki že skušali prizadjati, a vse njihove nakane so jim spodletele in zasluge gospoda Orniga za mesto Ptuj so se še le bolj v jasni luči pokazale. Zlato se v ognju čisti. Prevzel je gospod Ornig to častno g a t a gospoda. Ona sama sta dolžna plačati škodo, ker sta jo tadi sama zakrivila, ubogi kmet je nedolžen in se toraj tudi nikakor ne sme siliti, da bi moral trpeti za krivice teh malomarnežev. Spodnje-štajerske novice, Pozor! Naše cenjene čitatelje posebno opozarjamo na naš današnji sestavek pod gospodarstvenimi stvarmi z naslovom: „Važno za sadjerejce in poljedeljce. Uboj ali umor? V Hrastju pri Radgoni sta dne 24. januvarja hotela brata P o 1 a n e c v Vrbovčevi krčmi svojega lastnega očeta tepsti. Nek Domanjko je hotel starega braniti, pa je bil od surovežev takoj sedemkrat z nožem pehnjen, da se je revež zgrudil težko ranjen na tla. Nato je prihitel krčmar Vrbovec, pa eden divjakov je udaril po luči, da je ugasnila, potem pa sta krčmarja zaklala. Grozno je slišati take novice, pa čuditi se temu ne smemo, ako pomislimo, da se povsodi seje in razširja sovraštvo in prepir, posebno pa še od takih oseb, ki bi imele ljudstvo miriti in k medsebojni ljubezni napeljevati. Fantje SO ubili dne 21. januvarja v Dornavi pri Ptuju Antona A r n u š a , ki se je vračal iz krčme F. Herga domov. Pričakali so ga na cesti ter nič slutečega napadli in tako hudo ranili, da je naslednjega dne umrl. Iz Slivnice pri Mariboru je dal „vinski kupec" tiskati v „Fihposu" prav debele laži. Njegova popotna torba je menda polna laži, slep pa mora tudi biti ta »vinski kupec", ker bere Franc Huber za Johann Huber. Kar od neke klobase kvasi, je vse izmišljeno in če hoče imeti na kakem napisu bika namalanega, naj pa ^e pove. ali hoče imeti nemškega ali slovenskega, ker že mora biti pri njem vse tako natančno. Dopisnik s torbo ima najbrž manje pameti, kakor tiste krave, ki se gonijo z vrhov doli k biku, drugače bi ne pisaril take prazne čenče. Slivničan brez torbe. čevljarja in si je moral hrano priberačiti, ko se je šolal. Nikdo ee ni brigal za ubogega dečka — kakor se to čestokrat pripeti: iz lastne moči se je preril do mašnika in potem od stopnje do stopnje, da je dospel naslednje do toliko časti. Drugi so iz imenitnih hiš, imajo dobro odgojo, najbolje izglede, vsa mogoča sredstva, od vseh strani se jim pomaga in ugaja, vkljub temu nič ni iz njih. Skoraj bi se dalo sklepati, da se mu ne more ničesar pripomoči pa tudi nič zabraniti. Vsak gre svojo pot. V mojem življenju ni nič posebno dobrega, pa tudi nič posebno slabega, zahvaljujem se Bogu, da se mi bliža starost, ki ne pozna strasti ali posebnih potrebščin. Starost je najboljše zavetje. Živim edino le za svojo župnijo, v kateri želim imeti mir. V treh dneh se bode vršila v samostanu druga slovesnost, — volitev novega opata. Najraje bi bil že zopet doma pri sv. Ani, v moji tihi fari. 25, maja. Nesrečne Binkošti! V jutro, eno uro pred volitvijo, zavladala je velika razburjenost. V preteČeni noči je nekdo v samostanski cerkvi vlomil tabernakel in ž njega vkradel zlato monštranco. Zločinec je moral od prešnjega dne v cerkvi zaostati. Mežnarju se je neko zanemarjeno, enooko človeče zdelo jako sumljivo, ki je stalo pred velikim oltarjem ter nekako zamišljeno na tabernakel zrlo. Pri zaklepanju ničesar posebnega ni opazil. Tat je s svojim plenom skozi cerkveno okno in črez streho žagreda pobegnil. Vse je po koncu in išče zločinca. Enook fant! Strah me je prehajal. Ob polndne je. Enoglasno za opata izvoljen sem jaz, ubogi, nevredni človek. Poln notranje žalosti, ki mi je srce prebadala zaradi cerkvenega ropa — sem jokaje naznanil, da ne morem volitve sprejeti. Nič mi ni pomagalo, moj izgovor ni Obveljal. (Dalje prihodnji«.) G službo le na splošno prigovarjanje in prošnje svojih tovarišev v mestnem odboru ter občno željo vseh meščanov. »Celjske žabe jeza nad „Štajercomtf je tolikšna, da se je v svoji šesti številki letošnjega leta spravila nad vse „Štajerčeve" naročnike in bralce. Rečemo ti pa, da so naši naročniki in bralci bolj spoštovanja vredni ljudje, kakor so tvoji, kajti naši berejo naš časnik iz ljubezni do resnice in iz lastnega prepričanja in nagiba, tvoji pa na komando farških kuharic, njih gospodov in različnih družili podrepnikov farške bande. Ako imenuješ naše naročnike „šnop-sarje", tedaj so pa vsi farji „oberšnopsarjiu, ker ti-le ga najprej berejo, nekateri so pa celo njegovi naročniki . Barantija gre čez poklic. Leskovski župnik je imel dne 3. t. m. dva mrliča za pokopati, a si ni vzel toliko časa, da bi opravil duhovska oprajrila, ka-koršna so pri pogrebih v navadi, temuč se je odpeljal na kolodvor v Ptuj, da sprejme ondi svoje vinske kupce, doma pa je prepustil grobarju, da mrliče kakor ve in zna, k večjemu počitku ppoštata" in pogrebce zadovolji. Kaj vse je vendar naš župnik: vinski trgovec, kramar in potem menda šele duhovnik. Tatvina. Dne 28. januvarja so prijeli v Mariboru sodarja Franca Vernika ter ga tukašnjemu okrajnemu sodišču izročili, ker je ukradel nekemu Ptujskemu posestniku in sodarskemu mojstru lesa za dolge v vrednosti okoli tisoč kron. Tat je bil tako predrzen, da si je najel za prevažanje lesa več voznikov do Maribora, kjer je potem ukradeno blago nekemu sodarskemu mojstru prodal, ki pa ničesar slabega ni slutil, ker mu je bil Franc Vernik pred nedavnim časom kot posestnik na Bregu pri Ptuju znan. Poročilo 0 ptujskih sejmih. Živinski in svinjski 6ejem se je vršil v Ptuju na Blaževo, dne 3. febru-varja. Prignalo se je 75 konjev, 643 goved in 416 svinj. Kupčija je bila precej živahna, ker so bile cene srednje in so se toraj zamogli prodajalci kakor tudi kupci lažje pogoditi. Prihodnji živinski in svinjski sejem vršil se bode dne 2. marca 1904. Pričakovati je mnogo živine, pa tudi kupcev. Dopisi. Iz Št. Jurja ob Taboru se nam piše: Nedavno priobčil je „Slov. Gospodar" dopis, tikajoč št. Jursko veselico. Zaganja se v požarno brambo. Mislili smo dopisniku odpustiti, ker je svojo krivico spoznal ter nas odpuščanja prosil. Ker pa še vedno letijo od dotične strani strupene pušice, zato mu bodi povedano, da bi tisti osebi prav potrebno bilo razsvitljenja sv. Duha, da bi ne prirejal take prismodarije v teatru, ki stoji na grobovih rajnih pradedov. Ljudstvo ne bode hotelo več hoditi lomit kamenja za njega ter svoje življenje tamkaj v nevarnost postavljati. Ce je premajhna etavba, naj se obrne v Gradec, tamkaj je norišnica gotovo za celi Štajer dovolj prostorna. Gospod župnik naj raje oznanja božjo besedo, časnike pa naj v mira j pusti. Kaj Vam pomagajo gospod župnik, vsi misjoni J ako Vi prave pobožnosti ne kažete v djanju! Kaj j pomaga na enem koncu ogenj gasiti na drugem pa Tj gorljive reči nanj metati! Če vi še tako lepo učite,I; na drugi strani pa med farani sovražtvo sejete. Kako ■ daleč smo že vendar zašli, pri cerkvi teater, duhov-: jI niki komedijanti, namesto ljubezni do bližnjega pal sovražtvo. Miroljubni vladika Lavantinski, kje ste?H Ganite se, vzemite bič v roke ter podite iz tem-1 peljna tiste, ki ga hočejo prenarediti v Jamo razboj-fc nikov! Stari Šentjurčan. Iz Leskovca se nam piše: Pred nekaj časom jef prišla k tukajšnjemu župniku neka mlada ženska ter \ ga prosila, da jo naj vpelje, kakor je to v navadi,I.j kadar mati po porodu prvokrat v cerkev pride. No, tj to nič ni kaj posebnega, če tudi je mati nezakon^H skega stanu. Cerkvene postave namreč zahtevajo, dal mora mati priti v določenem času po porodu otroka t] v cerkev k takozvanemu očiščevanju. A kako našB gospod župnik to »očiščevanje" (vpeljevanje) oprav-H ljajo, takošnega vendar ne predpisujejo cerkvene postave; j to ni »očiščevanje", to je onesnaženje dotične osebe,H kajti naš župnik so dotično blatili s psovkami, ka-1 koršnih bi olikani, povrhu pa še žegnani gospod ni-1 kakor ne smel izustiti. Razžaljena ženska je šla nato H k odvetniku v Ptuj ter ga prosila, naj vloži v njenem g imenu tožbo zoper njenega razžaljivca. Župnik je pe-r': čenko, katera se mu je pekla, hitro zavohal. Podali se je v Ptuj. Ko pride nazaj domov, dal je ono?j žensko k sebi poklicati ter ji je rekel, da je v Ptuju I pri dohtarju vse v redu in da se je ž njim pogodil,! da se mora ona doma poravnati. To pa si je župnik vse I izmislil, bila je gola laž, ker on ni bil pri dotičnemi dohtarju, veliko manj pa je ž njim o uni zadevi go-1 voril. Proti ženski, ki se je po teh besedah dala pre-1 govoriti in je izjavo tudi podpisala, je župnik rekel, H da bode dosedanje stroške že on iz lastnega porav-1 nal. Ker Ptujski odvetnik o vsem tem ničesar ni fl vedel, šla je tožba naprej in pri obravnavi pred | okrajnim sodiščem v Ptuju dne 21. januvarja t. 1.1 so se yge laži in spletkarije našega župnika jasno :j pokazale, pa tudi dokazale. Čudno je to, da je tudi I organist na enkrat vse pozabil, akoravno mu je po-1 pred dobro znano bilo, da se je župnik zavezal, vsel stroške iz lastnega pokriti. Sodnik izgubil je vsled I lažij župnika vse zaupanje do njega ter pripustil tož-1 nico k prisegi in potem župnika obsodil v plačilo I vseh stroškov. Vse te spletkarije, laži in zvijače našemu I gospodu niso nič pomagale, plačati mora, če ne iz do-1 brega, tedaj pa iz hudega, pa škodovalo to nam ne bode, tem manj pa njemu, ker si lahko povzame iz tega dogodka lep nauk, kako se mora nasproti svojim fa-ranom zadržati, posebno pri cerkvenih opravilih, spoznal pa bo tudi sam, da ima laž kratke noge in če tudi pride iz ust, katera bi naj le božjo besedo ozna-njevala. Za tokrat naj bode dovolj. Leskovčan, Iz vukovskega dola. Veliko naročnikov imaš, ljubi „ŠtajercK iz naše občine, pa redkokedaj kaj slišiš iz našega vukovskega dola, toraj ti vendar mo- \ 7 ramo tndi enkrat iz našega kraja nekaj naznaniti in sicer o zadevi naše občinske volitve, katera se je vršila dne 12. januarja t. 1. Klerikalci so nam grozili, da imajo britve že nabrušene, s katerimi bojo nas na dan volitve brili; toda prišlo je drugače ljubi „Stajerc", naprednjaki smo se zbrali v ogromnem številu, od vseh strani smo prišli kakor v procesijah in zmaga je bila naša, pa tudi dokaj veličastna. V novi občinski odbor so izvoljeni sami vrli naprednjaki, kakor so Janez Šantl, Franc Fleischhacker, Janez Reismann, Simon Ferlinc, Franc Krušnik, Karol Kopic, Janez Lorber, Jakob Kocbek, Franc Donko, Jožef Znut, Alojzij Jamernik in Franc Purgaj. Ko so nasprotniki zagledali, v kakšnem števila da smo se zbrali, si niso upali na volišče priti s svojimi britvami, samo eden njihov adjutant je prišel gledat, ali se volitev vrši postavno ali ne, da bi zamogli potem klerikalci proti naši volitvi kak ugovor vložiti. Pa tega ne bojo mogli storiti, ker se je volitev pošteno vršila. Za tega malega klerikal-čka bi bilo bolje, da bi doma na svoje gospodarstvo pazko imel, posebno pa na svojo „virtšai'tarco" (gospodinjo), da bi se mu ne potolkla vsako leto. Po volitvi je nas gospod dosedanji predstojnik z izvrstno vinsko kapljico pogostil in tudi ta mala klerikalna dušica se je med nami do dobrega okrepčala; „šma-rocala" je pri nas, da je bilo kaj, potem pa, ko je imela poln želodček se je še le spomnila svojega gesla: svoji k svojim, pobrisala je k svojim pajdašem, da jim naznani našo zmago. Zdaj pa le bodite lepo mirni, ljubi klerikalčki, ker z nami itak ničesar ne bodete opravili. Boljše je za Vas, da si ^Štajerca" naročite ali pa vsaj izposodite, ker „Šta-jercft je za vas zaspance bolj potreben list, kakor so tisti, katere vam vaši svetovalci in zapovedniki priporočajo ali celo vsiljujejo. Za danes naj vam to zadostuje, po volitvi predstojnika pa morebiti kaj več! Z Bogom. Vukoveki Rebrol. Iz Ormoža. Pri nas se je ustanovilo kmetijsko društvo, ki je za kmeta res koristno, ako mu je na čelu kakšen strokovnjak, naj že bo gospod ali kmet. A pri nas so si izvolili za predsednika temo društvu nekega Ferd. Lupšo, ki je baje inžener, toda sedaj brez službe. Ta zastopi poljedelstvo ravno- toliko, kakor zaje na boben. Ker je Lupša sedaj brez dela, toraj ima časa dovolj, da hodi od kraja do kraja kmete učit, kako naj polje obdelujejo in s travniki ravnajo. Povsod se vsiljuje ter hoče veliki zvonec nositi. Oe se bodemo mi kmetje po naukih tega mla- Idega gospoda ravnali, tedaj bodemo malo kruha jeli. Kaj neki ve g. Lupša, kako se kruh prideluje, ko nikdar ne gre na polje delat, in se tega tndi ni učil. C-ospod Lupša, svetujemo Vam, da nas kmete pri miru pustite ; idite raje k sv. Marjeti ter tamkaj po-dučujte neko osebo S., ki bode Vaše nauke kaj rada poslušala in se morebiti tudi po njih ravnala, a pazite, da Marjetski šolarji ne bojo preveč o Vas govorili! — Kmet. Iz Haloz. nPuščavnik z Jiirošeka". Tedaj kot puščavnik pridem malo med svet, da bi kaj novega izvedel. Penezov pa nimam, da bi si kupil „rešpetlin"; zato mi pa ni zameriti, ker sem Še le komaj zdaj izvedel, da so dobili naši sosedje Barbarčani novega g. kaplana. Pa ker sem namenjem Barbarčanom za novo leto častitati, moram jim tudi častitat na pridobljenem g. kaplanu, ker oni še sami ne vejo, kaj so si vse stem gospodom pridobili. Ena skušnja se je že obnesla; pretečeno leto smo imeli po Halozah strašno mnogo srak in vran, g. Roškar pa kot spreten lovec in velik neprijatelj teh krilatih požeruhov, je s svojo puško marsikateremu teh nadležnežov življenje izpihnil in tako obvaroval Barbarčanom polja in gorice. Drugič je pa tudi g. Roškar velik prijatelj »konzumnih društev". Vendar bode tudi skoraj pri sv. Barbari, kjer je toliko pomanjkanje trgovcev, konzumuo društvo upeljal. Zato so se pa meseca oktobra Barbarčani skoraj do slednjega pri našem društvu odpovedali svesti si, da bojo v kratkem svoj „konzum" imeli. Pa morajo ga z boljšo maščo namazati, da ne bode tako hitro sušico dobil, kakor našLeskovški; sušica jejako nevarna bolezen, najbolj občutljiva pa je v jesen in spomladi. Leskovško kon-zumno društvo jo to nevarno bolezen pretečeno jesen še za silo prebilo, preden pa se bode začela razvijati pomladanska narava, bodemo morali poslati po g. Roškerja, da bode našemu društvu nRequiescat in pace" zapel. Tretjič je pa g. Rošker nepresegljiv agitator pri občinskih volitvah. Leskovčani še. se dobro spominjamo, kako marljivo je pred tremi leti, ko so se namenile vršiti občinske volitve s pomočjo našega po sili „častnega občana" od hiše do hiše pooblastil beračil in kako navdušeno je tisto nedeljo, ko se je vršila popoldne volitev obč. odbora, pri rani službi božji pridigoval, da še vendar nikolj tako in volilcem na srca polagal, koga da smejo voliti in koga ne. Popoldne pa, ko je g. Rošker videl, da je volitev iz III. in II. razreda za njega in njegovo malenkostno stranko „fuč" in v I. volilnem razredu pa itak ni bilo pričakovati za njega nobenega glasu, počel se je z volilci prepirati in tako povzročil, da se je volitev raztepla. Pa modra glavica g. Roškerja si še je nekaj druzega iztuhtala; spravil je namreč malo da ne vse boljše volilce na zatožno klop in tudi pri sodniji ni nič pomagalo, ker g. Rošker ni ostal samo na cedilu, temveč je bil prisiljen tudi k jako občutljivemu plačilu. Mi pa smo si zvolili občinski odbor in predstojnika, na katerega nismo samo mi ponosni, temveč tudi nasprotna klerikalna druhal in nje črnosuknješki podrepniki. Ob prilikah Vam bodem kaj več povedal, samo moram imeti poprej „rešpetlin" pa od kod penezov, da si ga kupim. Vem, kaj bom storil: slišal sem, da se na Vidmu pri g. Tombahi suhe gobe jako dobro prodajo. Tistih pa imam hvala Bogu nekoliko sto milimetrov. Prodal je bodem in si kupil v Leskovškem konzumu velikanski rešpetlin, da bom videl ž njim lehko letos na pustni dan iz Jiirošeka črez Okički breg, kako se bodo naši „diletantje" pri sv. Barbari kretali. Sliši se, da se misli letošnje število maškerad povekšati, toraj sem mislil, da bode treba tudi tukajšni farov- •s ški »Omnibus* povckšati. Pa ne bo treba! Ker naš častni občan g. Stoklas je kupil v ta namen elegantno kočijo, katero bode letos na pustni torek maškera-dom na razpolago postavil. Zunanje novice. Nemiri na Hrvaškem. Na Hrvaškem zopet vre. VGudovacu je prišlo do krvavih izgredov, pri katerih so morali vojaki in orožniki posredovati. Električni tok je usmrtil te dni v Ljubljani 21-letnega delavca Jožefa Kuharika. Ko je mazal stroj, dotaknil ge je s posodo, v kateri je imel olje, električne žice in električni tok (3000 volt močan) ga je pri priči usmrtil. Vojska sTurčijo. Kakor se kaže, bodemo imeli na spomlad najbrž s Turčijo vojsko. Odločen je v prvi vrsti 3. vojni kor (Graški), da pojde tje doli na Balkan mir delat, ker popred ondašnjim rabukain ne bode konca, dokler ne poseše vmes Avstrija ali Rusija. Ob glavo djal je v Allensteinu te dni Breslav-ski rabelj Šurec krčmarico Karolino Percigoda iz Roblave na Pruskem Poljskem. Imenovana je zapored troje svojih zakonskih mož z mišnico zastrupila ter je bila vsled teh zločinstev od porotnega sodišča v Allensteinu trikrat v smrt obsojena. Bila je že petič omožena, ko se je prišlo njenim zločinstvom na sled, Volkovi so vojaka napadli pri trdnjavi blizu Przemysla v Galiciji. Komaj jim je siromak ušel na neko drevo, a volkovi so pod drevesom nanj prežali, dokler ni prišla na njegovo klicanje vojaška patrulja ter požeruhe odpodila. Celo mesto pogorelo. Mesto Aalesand na Norveškem je 24: januvarja skoraj do tal pogorelo. 12. tisoč prebivalcev je brez strehe, Nečloveška mati. Dne 26. januvarja je bila od graškega porotnega sodišča na deset let težke ječe obsojena Ana Kavčič, dekla iz Ibigovc, okraj Radgona. Imela je z gospodarjem, pri katerem je služila, troje otrok, dva dečka in eno deklico, kojo je dala na poldrugo leto k neki ženski v preskrbo. Ko jo je potem mati k sebi vzela, je žnjo tako grdo ravnala in jo trpinčila, da je otrok vsled tega umrlo. Odtrgo-vala je detetu živež in še to je otroku vzela, kar je od drugih dobilo. Pojela je sama ali pa v pomije vrgla. Pretepala ga ni samo s Šibo, temuč tudi s polenom. Na črepu ga je včasi po celi dan pustila sedeti, da je črevo od njega šlo. Zaprla ga je včasi v svinjski dvor, večkrat v kolarnici k voza, plugu ali brani privezala. Od mraza so otroku prstje na nogah odleteli in nekoč ga je hotela z mišnico zastrupiti. Res grozno! Deset let je bil po nedolžnem v ječi posestnik in tesar Peter Ha t y cz iz Hroholine v Galiciji, ki je svojeČasno zaradi poskuŠenega umora bil obsojen na 12 let težke ječe, katere je že presedel 10 let in 7 dni; zdaj se je nakrat izkazala njegova nedolžnost. Po izpustu je zahteval 14.600 kron odškodnine za izgubljen zaslužek in 22.000 kron zato, ker je postal v ječi za delo nesposoben. Justično ministerstvo mu je priznalo 6000 kron za izgubo zaslužka in 300 kron letne rente do smrti. Na njegov rekurz mu je bila renta na 400 letnih kron zvišana. Eno leto staro mesto, ki pa že šteje nad 50 tisoč prebivalcev, so zgradili Rusi v Vzhodni Aziji. Imenuje se „Dalnjia. Mesto ima že 32 kilometrov ulic in promet v njem je zelo velik. 20 tisoč Kitajcev dela noč in dan, in pričakovati se sme, da se bode v teku enega leta število hiš in prebivalcev podvojilo. Kaj enacega smo slišali do sedaj le iz Amerike. Strahovita burja je pretečeni teden razsajala po severnem delu Adrijanskega morja. Razbilo se je več ladij in potopilo tudi nekaj mornarjev. Samomor notarja. V Fiirstenfeldn na Srednjem Štajerskem se je ustrelil notar Karol Finčger. Jopič katerega kroglja ne predere. Neki bistro- umnež je iznajdel sestavo za napravo takih jopičev,1 katerih krogla ne predere, ko vendar sicer na kratke distance prebije meter debela debla. Dne 23. januvarja so preskuševali to najnovejšo iznajdbo na arze-nalskem strelišču pri Dunaju. Streljali so na 100, 40 in 18 metrov distance, a nobena kroglja ni predrla jopiča, nego je naredila samo neznaten vtis. Jopič je debel 17s cm'in telita 3 do 7 kg. Ako se bojo napravljali na veliko, stal bode eden okoli IG kron. V svojo taščo se je zaljubil v Mogielnici v Galiciji bogati kmečki sin Ivan Kul. Ko je oče o Iju-bavni razmeri zvedel, je sin usmrtil taščo, potem pa samega sebe. Kaj se v naglici vse pripeti. V Mainzn na Nemškem so nedavno požarni brambovci na pogorišče pripeljali mrtvaški voz namesto brizgalnice. V naglici niso zapazil Jsvoje pomote, ker mrtvaški voz kakor tudi brizgalnica sta stala v dotični shrambi z enakimi plahtami pokrita. Goreč orjak. V Čikagu nasta! je v poslopju, ki šteje dvajset nadstropij, požar, pa ljudje, katerih je v tej orjaški stavbi črez dan okoli 5 tisoč, so se vsi rešili. Tri sestre ob enem poročene. V nedeljo, dne 30, januvarja so stopile na Dunaju v protestantoveki cerkvi tri sestre ob enem kot neveste pred oltar. Redek slučaj. »Cesar SahareB potuje sedaj po Evropi, da bi si nabral naseljencev za svoje novo, a žalibog „izmi-šljeno" cesarstvo v vroči Afriki. Ta mož s svojim privzetim cesarskim imenom „Jakob I" je rodom Francoz in se piše Lebaudy. Podedoval je ogromno dedšino in sedaj ne ve. kako se bi je iznebil ter tako uganja takšne burke, katerim se mora vsak pameten človek smejati. Na pustno nedeljo baje pride v Celovec s vsem svojim spremstvom in v vsej svoji „veličastia. Smešnice. Pismeni dokaz. Tinče: BOseninosemdeset let je bil toraj Vaš rajni stric star? Je bil do smrti pri 9 zdravi pameti14? Janko: „To — ah—Vam še sedaj tares ne morem povedati, ker strijčev testament je Se zapečaten." t Aha, tako! Prijatelj sreča prijatelja ter se za-ndi, ko vidi tako znatno shujšanega; reče mu toraj: iLjtibi moj, Ti pa v zadnjem času res slabo izgledaš, belo si shujal — se Ti tako slabo godi?" Nato mu pni odgovori; „0 ne — moja sestra se bode v 14 dneh omožila in se uči sedaj pri nas kuhati !M Gospodarstvene in gospodinjske stvari. Ako koža na rokah poka. Pogostoma se prigodi, 8a začne ljudem, ki imajo v mrazu mnogo z vodo »raviti, koža na rokah pokati. Da se to zabrani, ravna se naj na sledeči način. Roke se naj čedno Imijejo, nato obrišejo, da so čisto suhe, potem pa se lamažejo s „Creme celeste". Ko se je to zgodilo, Jije se v dlan nekoliko milnega cvetu (Seifengeist), !r ne z eno roko tako dolgo ob drugo riblje, da se na maža v pene spremeni, nakar se morajo roke do mhega obrisati in sicer s snažnim, suhim obrisalom Za cvetlice, katere gojimo v oknih (v loncih, nih), je najboljše gnojilo tista voda, v katerej mo oprali meso. V pomladi je dobro, ako denemo ia prst v cvetličnih loncih male koščeke mizarskega leja ter jih včasih z vodo polijemo. Klej se po malem feztaplja ter rast cvetic izvrstno pospešuje. O jajčji hranilni vrednosti. Jajca naše perutnine majo jako veliko hranilno vrednost, na kar naši metje žalibog prav malo porajtajo. Kar se beljako- in maščobe tiče, ima teh snovi eno kurje jajce oliko v sebi, kakor Vso kg. mesa ali pa Vb do1/? kg. mleka. osebno se morajo za vživanje priporočati slabokrv- im iu bolehnim otrokom in odraslim ljudem. Neka- erim otrokom se sicer jajčni beljak gabi, takim naj e pa daje rumenjak. Polagoma se pa privadijo tudi ia beljak, toda siliti se žnjim ne smejo. Špinača z njenim rumenjakom rast krvi jako povspešuje in kri bdi vzboljša. —- Ako koga kašelj napada, razmeša Jaj jajčni rnmenjak s stolčenim sladkorjem, polije ruskim ali kakim drugim čajem ter to pije, na kar ode kašelj hitro polegel. — Opekline naj se ne- n udoma namažejo z jajčnim beljakom, tako se potem te delajo mehurji, pa tudi bolečine se za mnogo manjšajo, ker je beljak izvrstno hladilno sredstvo. Važno za sadjerejce in poljedelce. Vsakomur je nano; kolike važnosti so za sadjerejca in poljedelca ptice pevke. Xa miljone in miljone škodljivega pčesa nam oberejo vsako leto iz našega sadnega revja in naših poljskih sadežev. Koliko nam delajo ljubki pevci haska, zraven pa še nas s svojim mjem razveseljujejo pri trudapolnem delu. Naša olxnost je. da jih kolikor možno varujemo pred sakojakimi sovražniki in različnimi nezgodami. Po- ibno ob času gnezdenja naj bi jim skazali svojo rb in hvaležnost, ker takrat so svojim sovražnikom vremenskim neprilikam najbolj izpostavljeni. Ob času valitvije potrebujejo mir in varnost, da zamo-rejo svoj zarod primerno izgoditi ter tako svojo pleme za prihodnje čase ohraniti. Jako se v to svrho priporočajo na novo iznajdeni. iz drevesne skorje kaj lično izdelani valilni zavojčki. Ptiči si v teh radi gnjezda napravijo, ker imajo ti zavojčki takšno lice, ki se prosti naravi kaj dobro podaje, toraj tudi pticam izvanredno ugaja, tako, da se v njih v kratkem udomačijo. Privezati se morajo na drevesu, kakor kolibice za škorce. Dobe se v dveh velikostih; večji stanejo 25 kraje, komad, nekoliko manjši pa 20 krajcarjev. Poslednji so za manjše ptiče bolj priporočljivi. Gospodarji, priskrbite si te zavojčke, ne sme Vam biti za nje izdane groše žal, povrnile jih Vam bojo drobne ptičice s zatiranjem škodljivega mrčesa stotero in stotero. Oddaja te zavojčke po lastni ceni gosp. Leopold S1 a \v i t s c h, načelnik društva za varstvo živalij v Ptuju (Obmann des Tierschutzvereines in Pettau). Navadni kumen (kumič, kemina, kimina) nareja krmo ali klajo jako priležno, ker prebavljanje pri govedih kakor tudi pri konjih dokaj pospešuje. Krmo, kateri je kumenova trava primešana, živina slastno je. Posebno ugaja kravam mlečnicam. Kumen zabrani napenjanje (napihnjenje) pri živalih. Dobro je toraj za kmetovalca, ako vrže po travnikih in deteljiščih nekaj kumenovega semena, na hektar 4 do 6 kilogramov. Pred koso ali pa med koso, pa se kumen ne sme s travo vred za kuhinjske potrebe odbirati, temuč naj se samo zrnje izsmtiče. Loterijske številke. Trst, dne 9. januvarja: 76, 66, 74, 12, 16. Gradec, dne 16. januvarja: 76, 58, 89, 7, 80. Trst, dne 23. januvarja: 24, 32, 72, 17, 46. Gradec, dne 30. januvarja: 44, 13, 65, 29, 88. Pisma uredništva. Gosp. Janez Kokol v Mannheimu v Nemčiji. Vaša naročnina je plačana do 1. oktobra 1904. Hvala in pozdrav Vam! Vsem dopisnikom iz Kamnice. Ne moremo se vedno in vedno z eno in isto 03ebo pečati. Obrnite se z vašimi pritožbami na okrajni šolski svet v Mariboru in če se vam tamkaj ne bode ustreglo, na ces. kr. deželni Šolski svet v Gradcu. Večim naročnikom. Obrnite se na dotično višje mesto. Agent v Mariboru. Stvar Vas ne zadeva, toraj nismo dolžni Vašega popravka natisniti. Dopisniku iz Polenšaka. Prosimo Vas ne zamerite, da nam ni mogoče tokrat Vašega dopisa priobčiti, ker je precej dolg, nam pa manjka prostora. R. Z. v Žavcu. Poslanec Robi« baje ni bil med tistimi odborniki, ki so v deželnem odboru glasovali za to, da imata dr. Sernecin dr. Dečko Celjskemu okraju prizadeto škodo povrniti. to Vecim dopisnikom. Hvala za doposlano — a ža-libog ne zainoremo vsem naenkrat ustreči; pride toraj v prihodnje na vrsto. Loterijskim igralcem. Ker se je zadnjič pri loterijskih številkah vrinila neljuba pomota, priobčimo danes zategadelj vsa štiri poslednja srečkanja, Tekoči članek pod naslovom KNaŠim kmetom" nadaljeval se bode v prihodnji številki, ker nam v tej številki prostora primanjkuje. Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v Človeškem ttlesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo Čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajaj oči m sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fra g n cr, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva pa se tudi v tu-kajšni lekarni g. Bchrbalka. Ena najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno slastna kava, ki s; je, izdelana po Kathreinerjevem. načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz brezprimerne prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jo ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno piiporo-čajo zlasti ženskam in otrokom. Če so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za „kavo prihodnosti", se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah Čimdalje bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrecno povdarjati ime „Kathreiner" in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh posnemkov in tudi ne kupnjte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto. (F :^ Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathrei Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. =# 11 lasgeige) v dobrem starin in z dobrim glasom H po prav vredni ceni proda. Kje, pove upravni« „ Staje rca Veliko presenečenje. Velik0 presenečenje Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 500 kosoy samo i gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 Jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usmjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom^ krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha. 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma. 20 reči za korenšpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo prt hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama lega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Kava in čaj iz prve roke, to ie neposredno od sadika kave in čaja, toraj s polnim jamstvom za pristno Aepo-narejeno kavo in čaj. Najnižje cene. Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje nairaeiionalneiie. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdatne. IToxro • Javafloi, najfinejša IVclVcl • 4s/4 kg gld. 665, fina **/< kg gld. 6*20. Javabrasi 1-mešanica i*lt kg gld. 5 7."). Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via dell' Acquedotto 62. Nikdar v življenju ni več priložnosti. 11 500 komadov za 1 ffld. 95 Ena krasno pozlačena p ura, katera točno teče m katero se 3 leta jamči, z primerno verižico, ena mod zidana kravata za gospode, 3 fini žepni robci, en prstan za spode z imit. žlahtnim kame 1 krasen mošnjiček, 1 jako žepno zrcalo, 1 par man gumbov, 3 gumbi za srajco duble-zlat) z patentiranim z pom. 1 jako fini tintnik iz nik 1 fini album z 36 najlepšimi k am i, 1 eleg- broša za (novost), 1 par bouton s s hrilantom, o različnih srn reči za stare in mlade, 20 ra nih reči za korespondenco iifl 400 drugih različnih stvari, se rabijo pri hiši in so z kogar potrebne. Vse to se z uro vred, katera je sam denarja vredna, za samo 95 kr. Razpošilja se prot nemu povzetju ali če se fl pošlje naprej. Dunajska centralna razpošilialB P. Ust, Krakov (Krakau) stfl NB. Za neugajajoče se denar \fl I. Lepo posestvi dobro arondirano, ki meri flj oralov (johov), deloma v \ 'aH na Spodnjem Koroškem, sfl proste roke proda- Cena je nfl in ugodna: 18000 kron, ali čfl gozd poseka do 7 palcev, :fl samo $200 kron. II. Lična zidana lin at ti m3i v vasi blizu kolodvora in lr Koroškem s 3 izbami, kuh hlevom in rnalim vrtom, 1500 kron proda. Naslov opravništvo „Štajerca. 1 a Pekovski učeni se sprejme v pekarijo pri tinu Černic. pekovski mojsi Strasu (Backetmeister in Sli Natančneje pogodbe pismeno] Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zn obeh deželnih jezikov, sprejn v trgovini z želfzjem V. Lepi v Ptuju. id Rudarski nadzornik Miadega močnega fai spreten računar, zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, vešč vseh del v rudokopih, pri kopanju rovov itd. Naslov: Miha Storr, premogokop „Adriau, pošia Divača. 29 z dostojnim obnašanjem dobro šolsko izobrazbo želij riši v kako trgovino v uk Prija'ne ponudbe naj se pc na Franc Poharc, posestn Račjem (Kranichsfeld). , 11 Ohranitev zdravega želodca lifii največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ia namen naj so rabi najpriprav-nejSe znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prenavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Svarilo! Osi deli embalaže imajo zraven stoječo postavno deponooano varstveno xnamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pri črne« OrllT Praga, mala Strana, ogel nerudoue ulice. po poitl razpoiilja se vsak dan. Proti vpoSiljatvi K 2*56 se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala stcklcn-ca na vse postaje avstro-ogorske monarhijo poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalb (spodnja lekarna). 896 Naznanilo. V dobi od 7. do 19. marca se bodo na deželnej sadje-ii vinorejski šoli v Mariboru vršili sledeči pomladanski tečaji: 11. tečaj za sadje- in vinorejo za posestnike vinogradov padunosnikov in prijatelje teh gospodarskih panog. 2. tečaj za viničarje. V prvem se bode poučevalo o najvažnejših navodilih iz 7. oenovanih strok, primerno sedajnemu stanju stvari, teoretično » akor tudi praktično, s zadnjem pa se namerava osobito lt 'akttčna izobrazba viničarjev v sadje- in vlnoreji. Prosilci, ki želijo v viničarski tečaj vstopiti, zamorejo do-iti podpore, kolikor to dolična sredstva dovoljujejo. Da se jim pore dovolijo, morajo v svojih prošnjah, ki se morajo od črnskega predstojnika potrditi, izrecno sledeče pripomniti: 1. da so podpore potrebni posestniki, 2. da pomagajo ubo2nim starišem na njihovem posestvu lati, ali pa 3. da so viničarji takih posestnikov. To potrdilo se mora že pri zglasitviji k tečaju predložiti i«r v njem tudi prosilčeva starost naznaniti Udeleženci, ki ne potrebujejo podpore, morajo to v svojem zglasilnem pismu posebej pripomniti. Število udeležencev sadje- in vinorejskega tečaja je z Icilelji vred, ki se bodo od ces. kr. deželnega šolskega sveta . oposlali, določeno na 40, /a viničarski tečaj pa na 20. i Teoretični poduk se prične 7. marca ob 9. uri. Udeleženci viničarskega tečaja priti morajo istega dne ob j . uri. Udeleženci obeh tečajev morajo prinesti seboj trsne škarje i za požlahnevanje. kupiti si pa zamorejo te reči tudi v »vodu in sicer prav dobro izdelano. Zglasitvije k tema tečajema sprejema do 15. februvarja avnateljstvo deželne sadje- in vino- rejske šole v Mariboru ob Dravi 81 OVES („Willkomm"). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten „ najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za . na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, tdostuje 50 kil za eden oral. — Podpisano oskrbništvo po- ilja 25 kil za 9 kron, 50 kil za 17 kron, 100 kil za 32 kron z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s poŠto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. se Vinograd se proda, ki je do polovice nasajen z amerikansTtem trsjem, rigolan, meri poldrugi oral, lanski pridelek 5 hektolitrov, četrt ure od glavne cesle oddaljen, z -aven je veliki hram s stiskalnico (prešo) in nekaj vinske posode. Cena je nizka in se more na letne obroke po 200 kron plačati. Naslov: Matija Golob, Videm ob Savi pri Krškem. 28 Vse stroje za poljedeljstvo in viinorejo. Brizgalnice za sadno drevje z meSalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga brizgalnice (strealjke) za sadno drevje z natanko na- merjeno petrolmešanico svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči hidravlične stiskalnice za vino stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice čisto nove mline za grozdje nove priprave proti peronospori in za žvepljenje sesalke za vino, cevi za vino kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo. kot razbiralnike (triere) mlatilnice, vi-tale (gepel) itd. razpošilja kot špecijalitete po najnižjih tovarniških cenah IG. HELLER, DUNAJ a7 II., Praterstrasse 49. Ccnilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vsili jezikih. Mlinska oprava. Podstava za kamne na 4 tečaje, mlin za pšeno. stope in raznovrstno drugo mlinsko opravo, vse v dobrem stanu proda Anton Perko pri Sv. Marjeti ob Pesnici St. Margarethen a.d.Possnitz.) 27 Krojaški pomočnik dobi trajno delo pri krojaškem mojstru Anton Klan6n!k, Neuhaus, pošta Lavamund na Koroškem. _____________________36 Dobro idoča krčma je na prodaj ob državni cesti iz Maribora na Koroško, na stiku z okrajno cesto. Hiša je enonad-stropna, ima 2 kleti, 2 kuhinji, i sobe. Zraven je gospodarsko poslopje s hlevom za 3 goveda. 3 svinjski hlevi, 1 svinjska kuhinja, kovačnica, drvarnica, Skedenj ter lep sadunosnik in brajde za 3 polovnjake vina. Cena 4000 gold (hranilnice je 500 gld.}. Naslov pove upravnidtvo nŠtajercau. 33 Hiša na prodaj v trgu na Spodnjem Štajerju s 4 sobami, 1 kuhinjo, lojpo, kletjo, zraven je gospodarsko poslopje z 1 živinskim in dvema svinjskima hlevoma, vrt in 5 oralov zemlje. Proda se iz proste roke zaradi menjave službe. Cena 1500 gold. Naslov pove upravništvo „Sta-jerca" v Ptuju. 38 Močen in zdrav fant z dobrimi šolskimi spričevali in spretna prodajalka ki je že dalje časa v kakej trgovini z mešanim blagom služila in ki zna lepo pisati, se sprejmeta pri gospej Tereziji Bothe, trgovina z mešanim blagom, Kra- nichsfeld pri Mariboru, Sladko seno iz gorskih leg je v večji množini na prodaj Več se izve v trgovini s steklom (Glasliandlung) Jožefa Kollenz v Ptuju. 32 12 Ptujsko posojilno društvo (Yorschussverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestnje hranilne vloge po in daje svojim družbenikom mejnična posojila po lose EklL°L i * ** /2 /O na leto. Jmi Goriupp usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11. od dravskega mosta navzgor. Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je že ustanovila v letu 1752. Jaz knpujeni konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdelujem tudi iz j vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnje (Jeder) in zahtevam za to elo jako malo plačilo. Priporočam tudi vsem čevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajočili reči, katere prodajam na debelo in na drobno. Pismenim naročilom se takoj ust reže. 1124 S spoštovanjem Josef Goriupp, usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Bed Star Line, 20, Wiedener Giirtel, naDunaji ali Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 || Nagrobne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH V PtUJU. 20 L in drug ZAGREB Preradovicev trg 3 s poroštvom 20.000 kron, vsled narcdbe vis. kralj, hrvatsko- dalmatinske deželne vlade od dne 5. avg. ♦*£BK * D*i, < 1901, štev. 44.26*. dovoljena tvrdka za prevažanje oseb iz delavskega kakor kmečkega stanu v prekmorske kraje. Potovanje se vrši samo na brzo-parobrodihin trnja vožnja preko n^ samo ti do 7 duij. gfg- V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! ^% Na. parolirodu izvrstna oskrba z vinom. Vsaki pondeljek odpelje en parobrod. Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brezplačno. I 18 L. Mašek in dr J Pozor biciklisti, krojači I šivilje! Popravila bicikelnov, šivalnih strojev in poljedelsl strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (BestaS teile) za- stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obr™ iz najboljših tovarn. U Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval al že v Ameriki in na Angležkem. Tudi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro oht njene bicikie od 30 gold, dalje. S spoštovanjem Anton Fink > ^ I mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. tj Dr. pl. Trokocy-jev Kranjski svinjski redilni prašek dobil je v Londonu, v Parisu in v Rimu 1903 najvišjo odliko Bran(| prixj Nadalje tisočero pohvalnih pisem, uradno potrjenih. Ta primesek k piči, ki se zamore že pujskom dajati, vzredi najtežje svinc. 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseli trgovcih: po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge lekarna Trnkoczy v Ijubljani na Kranjskem. ■ 13 M „STAJERCU 3JQPC je list, ki ima glavni moter, braniti spodnješlaj. kmeie pred iskorišče-vanjem od strani kmečkih sovražnikov. iStdjGPC" hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. ,S*3J©PC" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. ,5l3JGPC' sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne- „ rednosti, katere škodujejo kmetu, odstraniti. Staj SPC prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. .št izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan. „5t3JGPC * priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospo-dar7G dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število uStajerčevih*' naročnikov vedno rasle, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ,.Štajerca11, pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč ižtisih. Naprednjaki, skrbile za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte »Štajerca". vlad. državnega mesta <0>tuj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podrnžnici avst. ogersk. banke t Gradca. Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-1 lavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsa- „ kega med hranilnične zadeve spada- 1^ jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenk t avst. ogmko banko. u Ravnateljstvo. 14 ParisB!900. GRANP PRIX. ingerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetni] vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. in Co« akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24] Brata Slawitsi v Ptuju priporočata izvrstne šivalne sti (Nahmaschinen) po sledeči ce| Singer A ... 70 K Singer Medium 90 „ Singer Titania 120 „ Ringschifchen .140 „ Ringschifchen za krojače . .180 „ Minerva A............100 „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ • Howe C za krojače in črevljarje . . .90 „ —Jj Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ -J Oelf (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje: Cenel pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. g Josef Pirich mlaji usnjar v Ptuju št. 2 pri Ptuju naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in I lečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši strok: c najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega vsakovi nega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drotf in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno. Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil b( rad večkrat. joi Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, vaJ svinje različnih bolezni ter poboljša meso in mast. Ako hočemo obvarovati škode, moramo pokladali ta prašek (me med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena ž polna tega praha med hrano, slabim in slokim vsaki dan eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. En zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec < 1103 Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta Stroji za napravijanje [rezi s patentovani tečaji na valjarje, ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 10 *'0. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za napravijanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive sledilne peči s kotlom z emajliranimi in neem ajliranimi vložnimi kotli, sloneči ali prevozljm, za kuhanje ali parenje krme. krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d, nadalje lu-ščilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vital! (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane. NajbOljŠi Sejalni Stroji ,,AgriC0la" (zistem na tiralna kolesa) 2 najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg. kakor za ravnino. Samotvome patentovane škropilne priprave za pokončevanje različnih škodljivih rastlin, škoduvakev ua sadnih drevesih in za zatiranje pero-nospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji Ph. Mayfarth & Go. tovarna gospodarstvenih strojev, livarna železa in fužine na par 11« Dunaj ll/l, Taborstrasse 71. llustrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za BC I gld. 80 kr. "SNI Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi Jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Sirobost okoli pasa. Dunajska filijala za snkneno blago Cli. Jungwirth, Krakau 51. NeugajajoČe se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tadi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 15 in FRANZ KAIS žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. anje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.93582 oge od l. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred.....■ . > 3469.45911 Od tega je odračuniti: K 12,486.39493 hpote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2.677.843-72 anje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.551*21 Hipotekama posojila........... K 6,085.868-31 Mejnifiao stanje............. » 78.02914 -J Posojila na vrednostne efekte....... > 20.601 83 Efektni zaklad ............. » 2,919.611-— Posestva................ > 184.00O-— Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > 300.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih....... > 107.20^99 Stanje blagajne (kaše).......... > 40.823-46 Glavni reservni zaklad.......... » 553.57422 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 298.150'69 } Zaklad za penzije............ > 31.22762 1 Visokost za obresti: Pri vlogah 4o;0 in ee plača fljentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. loii Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10» 12 ali 15 goldinarjev. SvrŠniki (Wet-termiintel) za gospe in dečke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. Lioe Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/j metra dolga, velja samo 1 gld-, oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm. široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrozoke* velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. 1068 Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florianski trg. 16 Razjasnilo. .Jako čislane retnonter-ure na sidra (anker) zistem Rosskopf v nikelnastem okrovu se že Črez eno leto od mojih kupovaleev kaj rade kupujejo, sosebno jih čislajo ljudje na kmelih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni. Pošiljam moje prave amerikanske patentovane remonter-nre na sidra, zistem Rosskopf (jako priporočane za službo) z email-kazal-nikom v fino pobranem nikelnastem okrovu s pozlačenimi kazali, natančno regulirane, tekoče 36 ur, garantirane na 3 leta, kupovalcem direkino 1 komad /a gold. 250, 3 komade za gold. 7*— 6* komadov za gold. 13'50. Dobijo se pri meni tudi ure tega zistema s podobo Karola Marxa ali pa Ferdinanda Lassale ter stane komad gld. 3' -. Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k tem uram stanejo samo 30 kr. en komad. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali pa, da se denar naprej poSlje ter vrnem istega takoj, ako bi komu ura ne ugajala, ako bi ura ne šla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčijo zahtevali, Konrad Prva tovarna za ure v Briixu štev. 475 na Češkem Ustanovljena 1887. ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec. Nobena tvrdka ni odlikovana s ces. kr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi medaljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta. Ilustrovani cenilni katalogi o urah o zlatem in srebrnem lepoticju pošljejo se na zahtevanje brezplačno in franko. a 87^) V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart y Buchsu in y Baslu (Švica.) Havre-New York. Vožnja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Meščanska parna žaga. Na novem tentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Strune za gosle, citre, tamkrii in za vsakovrstne instrumente, in sicer naj boljše I najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata? Brata Slawitsch, Ptuj, Elorijanski tm Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da 1 zabranijo pomote. Za zaročence! S Krasna gostovanjska oblačila za ženic-in neveste v veliki izberi, najnovejši svile! j (zidani) robci, nadalje lepo močno plain posteljna oprava, sukno za gospode, cajl za hlače, srajce in štrikane (vezene) robi priporočata po izvanredno nizki ceni ,e Den & Dubsky I „PRI ŠKOFU" I v Mariboru, Untere Herrengasse štev. 31 Vzorce pošiljava, kamorkoli kdo želi, franko. I Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanfee v Ptuju.