Prezzo - Cena Ur 0.40 Spedtelon« In abbonamento postal« Poštnina plačana v gotovini Štev. 127. V Ljubljani, v ponedeljek, 8. junija 1942-XX. Leto VII. llkliofina pooblaičenke ca oflalevanje Italijanskega In tujeg* | Uiedolilto l a apta*a> Kopitarjeva t, Ljubljana | Conoetalonarla eselnatva pel la mb&lldtl d) p ro Te n tema Itailani Izvora; Uniona PnbbllciU Italiana & A. Milana = CLed&done. Ammtniatratlone. Lopltarjeva & Lnbiana | ed eatera Uniona ('obbUcitt Uallaaa ti 4. Ullana Seja italijanske vlade pod Ducejevim predsedstvom Duce odredil skrajne štednjo v vsej državni upravi, da bi se tako dobili potrebni prihranki za pokritje izrednih izdatkov — Proti kršilcem odredb o razdelitvi blaga in potrošnji bodo izdani še mnogo strožji ukrepi Vojno poročilo št. 737: Zmagoviti boji v Marmariki Veliki uspehi: 550 oklepnih vozil, nad 200 topov in 10.000 ujetnikov Silovit protinapad motoriziranih oklepnih sil Osi jc dal nove velike uspehe: nasprotnik, ki se je moral umakniti, je izgubil 30 oklepnih voz, številne topove ter avtomobile in zapustil 4000 ujetnikov. V teku sedanje bitke v Marmariki jo bilo Angležem do včeraj uničenih ali zajetih več ko 500 oklepnih vozil, nad 200 topov in stotine oklepnih avtomobilov; število ujetnikov, med katerimi jc mnogo častnikov, je narastlo na 10.000. Vneta je bila včeraj tudi delavnost italijanskih in nemških letalcev: uspešno so bombardirali postojanke in skladišča v zaledju, napadli zbirališča avtomobilov, in zažgali veliko število vozil; italijanski lovci so v letalkskih bojih sestrelili tri »Curtisse«. Dnevni in nočni napadi bombnikov iz nizke višine in v strmcu na vojaške naprave na Malti, ki so bile ponovno zadete, so dovedli do številnih trdih letalskih spopadov, v katerih je bilo uničenih 7 angleških strojev, mnogi drugi pa so bili zadeti z ognjem strojnic. Pet naših letal se ni vrnilo v domače postojanke, med njimi eno vodno letalo, ki je bilo napadeno in zadeto, čeprav je nosilo vidna znamenja Rdečega križa. V vzhodnem Sredozemlju, ne daleč od Haife, so naša torpedna letala potopila petrolejski parnik srednje tonaže. Angleška letala so v pretekli noči znova bomardirala mesto Messino, nad katero so priletela v zaporednih valovih; mnogo civilnih poslopij je bilo poškodovanih. Kakšen požar, ki pa jo bil takoj zadušen, se je razvil v gorati predel pokrajine. Ljudstvo ni imelo nobene žrtve. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 3 letala, od katerih je eno padlo v morje pred zalivom Catanije, drugo med rtom Pelorom in Villo S. Giovanni, tretje pa vzhodno od Auguste. Hitlerjev aluvni stan. 8. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole vojno poročilo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemške planinske čete skupno z madžarskimi oddelki zavrnile posamezne sovražne napade. Na srednjem in severnem odseku je bil obroč okrog sovražnih skupin, obkoljenih v zaledju, z osredotočenimi napadi še boli stisnjen. Sovražni protinapadi so bili po hudih bojih krvavo odbili. Na bojišču pri Volhovu je sovražnik na več krajih ponovil svoje napade, ki pa so bili odbiti spričo budne obrambe in ob podpori strmoglavskih letal s krvavimi izgubami za sovražnika, ki je izgubil pri tem 18 oklepnih voz. V severni Afriki so bili zelo uspešno izvedeni protinapadi s tanki jn oklepnimi vozili. Sovražni oddelki so bili deloma obkoljeni in uničeni. Sovražnik je izgubil nadaljnjih 30 tankov. številne topove in motorna vozila ter nad 4000 ujetnikov. Na ta način so se povišale izgube angleških čet od začetka bilke v Marmariki dne 26. maja na 10.000 ujetnikov, 550 tankov, 200 topov in več sto motornih vozil. Nad Rokavom so nemški lovci včerai brez lastnih izgub sestrelili 13 angleških letal. Mesto Canterburv ie bilo v noči na 7. junij ponovno napadeno po naših bojnih letalih z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Angleški bombniki so napadli mesto Emden. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Številna poslopja, zlasti v stanovanjskih okrajih, so bila porušena ali poškodovana. Šest napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Kapetan Philipp, poveljnik lovske edinice, je dosegel na vzhodnem bojišču svojo 101. do 103. letalsko zmago. Nadporočnik Becker ie v zadnji noči dosegel svojo 20. do 22. nočno zmago. Višji narednik Teige ie v nekaj dneh sestrelili 11 sovražnih letal, med njimi 9 ponoči. Berlin, 8. junija.* e. Iz vojaSkega vira se je izvedelo, da je na srednjem odseku vzhodnega bojišča neka nemška pehotna divizija zmagovito dokončala svoje delo z napadi na močno utrjene sovražnikove postojanke. Postojanke so padle v naše roke. Šestnajst utrjenih postojank je bilo razrušenih. Sovražnik je imel krvave izgube. Bilo je mnogo ujetih. Razen tega so nemški oddelki večkrat obkolili in uničiti manjše sovjetske oddelke. Madžarska in ameriška vojna napoved Budimpešta, 8. junija, s. Objava vojne napovedi Združenih držav Madžarski ni med madžarsko javnostjo vzbudila nobenih razburjenj. Madžarski politični krogi pravijo, da je Madžarska kot zaveznica siil osi videla v sovražnikih Italije in Nemčije zmerom tudi svoje lastne sovražnike in zato \va-»liinglonska vojna napoved prav v nobenem pogledu ne spreminja dejanskega stanja. Predsednik dolarske demokracije, piše »Magyar Orszagc, ve, da je Madžarska zvesta svojemu tisočletnemu (rivi-lizaitoričneniu izročilu in se bo zato še dalje borila ob strani eil osi, dokler ne bo dosežena zmaga nad boljševizmom in njegovimi bogataško-judovskimi zavezniki. Rim, 8. junija, s. V sobofo dopoldne J1' bila seja vlade pod predsedstvom Duceja. Vlada je na predlog Duceja sklenila, da bodo posamezni ministri podali pregled svoj ib resornih proračunov za prihodnje proračunsko leto, ki jih bo treba izvesti v skladu z načeli skrajne štednje. Tako s.? ukinjajo za prihodnje proračunsko leto podpore v znesku 520 milijonov za elektrifikacijo železnic in za povečane izdatke pri pokojninah. Nadalje je vlada sklenila proračunski znes.~k za javna dela znižati od 4 na 2 in pol milijardi. Dalje se bodo na novo uredile cene za vojne dobave, pripravila pa nova odredba za ureditev dnevnih podpor družinam vpoklicancev. Vlada je nato razpravljala in odobrilo zakonski predlog, ki se nanaša na izprememb'' državnega proračuna v sedanjem teKočem proračunskem letu. Ugotovilo se je, da 8e bo z raznimi ukrepi, ki so bili uveljavljeni zadnje mesece, dalo prihraniti 483.4 milijone lir. Obenem je vlada odobrila potrebne zneske za pokritje stroškov, k-i so nastali v zvezi z vojnim stanjem. Vlada je pripravila na predlog Duceja tudi poseben zakonski osnutek za varstvo umetniško in zgodovinsko pomembnih zgradb, dalje predlog za nekatere ukrepe na priključenih delih bivše Jugoslavije. Zakonski predlog o priznanju posebnih Ugodnostih vdovam in otrokom v vojni padlih, kakor tudi predlog o točni opredelitvi pojma veččlanske družine, če je oče padel v vojni. V vojni padlim se priznajo iste pravice, kakor tistim, ki so padli za narodno stvar. Nato ji? vlada obravnavala ukrepe glede kazenskih sankcij za čas trajanja vojne. V tem času so se pojavile nove vrste zločinov kakršnih dosedanja zakonodaja v svojih členih še ne omenja. Posebno so takšni prekrški pojavljalo v trgovini. Zaradi tega bodo izdani novi posebni ukrepi, da se tudi tu na tem Več krajev na tem odseku je padlo v nem&ke roke. Letalstvo je učinkovito podpiralo delovanje kopenskih čet in je rušilo hiše, preurejene v trdnjavice. Helsinki, 8. juuija. s. Na bojišču v Karelijski ožini je finsko topništvo močno obstreljevalo sovjetske tehnične čete. Pri Aunusu so bilii odbiti vsi sovražnikovi poskusi, da bi dosegel finske utrjene črte. Ugotovilo se je, da so imeli pri tem Sovjeti veliko mrtvih. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je finsko letalstvo preprečilo dovoz sovjetskih vojakov in je razbilo mnogo prevoznih sredstev. Sovražnikovo letalstvo je bilo posebno delavno v vzhodnem delu finskega zaliva, protiletalsko topništvo pa je sovjetska letala odbilo že pri Kotki. Finsko lovsko letalstvo in protiletalsko topništvo st azb.ila 6 sovjetskih letal, poškodovala pa en bombnik in nekaj lovcev. Z drugih odsekov pa ni nič posebnega. Singapoore, 8. junija, s. V nekem razgovoru s časnikarji je general Jamašita poudari, da je v Malaji in Sumatri v nekaj manj kakor štirih mesecih po japonski zasedbi nastopil popolen mir in red. Zavoljo tega je v veliki meri olajšano obnovitveno delo na plantažah, ki jih je sovražnik uničil. General je podčrtal, da domačini v polnem obsegu sodelujejo z japonskimi oblastmi in so veseli, da so se znebili tujega jarma. V Japoncih vidijo jamstvo, da bodo njihove naravne zolje in zahteve izpolnjene. Tokio, 8. junija, s. Japonski list ipravijo, da je ameriška mornarica dobila hud udarec, ker ji je japonska mornarica potopila štiri podmornice. V _ začetku vojne v vzhodni Aziji so Združene države imele okrog 100 podmornic, od katerih je bilo 15 obrežnih. V prvem polletju vojne se je ameriška podmorniška mornarica skrčila skoraj na polovico, pri tem pa so se naloge Združenih držav rnoSno povečale. Položaj je toliko težji, ker je Tiho morje tako prostrano, da morajo podmornice delovati daleč proč od svojih oporišč v vodah, ki jih Japonci v celoti obvladajo. Bukarešta, 8. junija, s. Maršal Antonescu je izdal posebno dnevno povelje na romunsko vojsko, v katerem povzdiguje hrabrost in junaštvo čet, ki so se udeleževale bitke pri Kerču in pri Ilarkovu. Obenem je podčrtal popolno združenost in duhovno povezanost med nemškimi in romunskimi vojaki. »To bratstvo v orožju med Nemci in Romuni se ie izkazalo na vseh bojnih popriščih in je ponovno dalo tiste uspehe, ki smo jih od vojske pričakovali.« Romunsko časopisje obširno razlaga to dnevno povelje in pravi, da romunski narod z vsem srcem čuti za svoje vojake, ki se s po- področju naredi popolna pojmovna jasnost. Posebno sodišč'- za varstvo države bo dobilo v tem pogledu točna navodila. Na predlog finančnega ministra je bil sprejet zakonski osnutek, ki daje finančnemu ministru pravico od 1. julija letos dajati predujme na račun pokojnin italijanskim držav-Ijanom, ki spadajo sedaj v okvir kraljestva, pa bi morali pokojnine dobivati iz sovražnih držav, ali pa fe takšnih držav, s katerimi so diplomatski odnošaji prekinjeni. Dalje j? bilo sklenjeno odrediti petodstotno davščino na hipotekarne vpise za denarna posojila, kakor Milano. 8. junija, s. Tajnik stranke je včeraj prvič obiskal milansko zibel fašizma, ki ie Duceievega zastopnika sprejela s silnim navdu,- I šeniem in ponosno voljo, da mu izpriča svojo neomajno vero. Eksc. Vidussoni jc prišel iz Rima s svojim namestnikom dr. Ravasijem. Na postaji so ga. sprejeli prefekt, zvezni tainik, župan, visoka poveljstva oboroženih sil in nemški generalni konzul s skupino narodnih socialistov. Ljudska množica ga je navdušeno pozdravljala z vzkliki: Duce! Duce! in do izhoda spremljala s petjem »Giovinezze«. Potem se je odpravil v ulico Paolo da Cannobio, kjer so ga sprejeli šolski voditelji »fašistične mistike*. S šopkom cvetja se ie poklonil spominu ^rnalda Mussolinija in se dl ie časa mudil ob zgodovinski revolucionarni domačiji »Popola d’Italia«. Pazljivo si je ogledal vse podrobnosti in nato vstopil v ravnateljsko sobo Benita Mussolinija. Potem se je odpravil v dom fašijev in tam-koj položil lovorjev venec. Ko je stopil čez častno dvorišče je pozdravil bronasti podobi Costanza Ciana in Arnalda Mussolinija in nato vstopil v dvorano »23. marec«, kjer so ga čakali sansepolerisli in voditelji ter predstavniki raznih odsekov. Tu so mu izročili bodalo, ki nosi besedilo njegovega odlikovanja zlate kolajne. Eksc. Vidussoni se ganjeno zahvaljuje in med vzklikanjem Duce ju in petjem »Giovinezze« objame sansepolcriste. Nato si je ogledal mestno vojno razstavo v Castelu Sforzescu. kjer so shranjeni številni sveti spominki vseh bitk in bojev. Množica ga povsod oblega, on pa se prijazno pogovarja z vsemi. Po tem obisku je tainik stranke stopil v stik z živo in svežo silo novega Mussolinijevega rodu: odšel ie v Viale Sempione. kjer so bili zbrani moški in ženski oddelki GILa. Sprejeli so ga z velikim navdušenjem in mu dolgo razkazovali svoie telesne in duševne spretnosti in vrline. Popoldne ie njegov prvi obisk veljal ustanovi za telesno in umsko krepitev pohabljencev. Tu so ga poleg številnih odličnikov spreieli še posebej predsednik lombardeske zveze pohabljencev, fašistke, bolničarske Rdečega križa in častniki zdravniki. Tainik se ie ljubeznivo pogovarjal s hrabrimi vojnimi invalidi ter si ogledal vse podrobnosti te ustanove. Po kratkem obisku v zveznem središču za motorizacijo, kjer so mu priredili lepo parado, tudi lo, da sc izdajo posebni kazenski ukrepi proti kršilcem odredb o razdelitvi blaga. Na redlog ministra za javna dela je vlada odo-rila nov zakon o ureditvi mest, ki se nanaša posebno na regulacijske načrte večjih mest. Novi zakon bo dal tem mestom pri urejanju čisto mestnih vprašanj novega zagona. Na predlog _ istega ministra so obravnavali tndi regulacijski načrt Pavije. Nato je ministrski svet obravnaval še vč zakonskih predlogov, ki se tičejo področja javnih del, kmetijstva in gozdov in prometa. Seja je trajala dve uri in pol. Prihodnja seja bo 1. avgusta. in na umetnostni razstavi na Piazzi Giovinezzl. se ie odpravil v sedež GUFa. Tu ga ie sredi velike množice pozdravil ravnatelj vseučilišča. Eksc. Vidussoni se ie prijazno pomenkoval z mladeniči in z niimi pel fašistične pesmi. Nato si ie ogledal delovanje Dopolavora. obiskal poveljstvo milice, kier ga ie pozdravil general Bracci, in se odpravil v prostore lista »Popolo d’Italia«. Ob 22.35 ie prišel na postajo, kier se jc ob slovesu spet zbrala ogromna množica ljudstva. ki ga ie z vsemi odličnimi zastopniki vred toplo pozdravljala. Izročitev visokega italijanskega odlikovanja finskemu maršalu Mannerheimu Helsinki, 8. junija, s. Finski maršal Man-nerheim je sprejel italijanskega odposlanca Ci-conardija. ki je prišel v spremstvu dveh vojaških odposlancev. Italijanski minister ie izročil maršalu odličje velikega častniškega reda odlikovanja savojske hiše, obenem pa mu sporočil tudi čestitke Kralja in Cesarja in Duceia. kakor tudi izraze občudovanja, ki ga italijanska vojska goji do junaške finske vojske. Maršal Man-nerheiin ie izrekel zahvalo Kralju in Cesarju in Duceiu za visoko odlikovanje, poudaril pa tudi prisrčnost vezi med finsko in italijansko voisko, ki se vojskujeta na istem bojišču za enake cilie. Nobena turška ladja ne sme na tuje morje Carigrad. 8. junija, s. Turška vlada je prepovedala vsem domačim ladjam, ki so večje od 300 ton. plovbo po tujih morjih. Takoj za to odredbo ie prišla tudi nova. ki prepoveduje zunanjo plovbo tudi 300 tonskim in manjšim ladjam. Tako torei nobena turška vlada ne bo smela .brez posebnega vladnega dovoljenja pluti po tujih morjih, la ukrep je menda v zvezi z nedavnimi potopitvami turških ladii. ki so plule v Črnem moriu. Vesti 3. junija Nad okolico Soluna je divjala silna nevihta, ki jo je spremljala toča, težka tudi po 30 dkg. V La liani je toča ubila mnogo živine in zajcev, ubila pa je tudi dva kmeta. V vasi Asi-ranu je voda polavila ulice do dva metra visoko. V 14 dneh mora angleška vlada ugoditi zahtevam angleških premogovnih delavcev glede zvišanja plač, ker sicer pozimi ne bo več ognja niti v javnih niti na privatnih ognjiščih po vsej Angliji, piše angleški list >Daily Mailc. Nemški vojaški krogi pravijo, da je angleško letalstvo v mesecu maju izgubilo v Evropi in Severni Asriki skupaj 477 letal. Nad Gibraltarjem in okolico je divjala silna nevihta. Zavoljo tega so morali ukiniti ves ladijski promet s Tangerjem. Portugalski kolonialni minister Manchado je odpotoval v kolonijo Angolo v spremstvu višjih uradnikov svojega ministrstva. — Obenem bo spotoma pregledal tudi druge portugalske kolonije v Afriki. 247 severnoameriških ladij je bilo potopljenih na Atlantiku od začetka vojne pa no 1. junija, lo sporočilo je objavilo ameriško mornariško ministrstvo. Vse cigane, ki so bivali v varšavskem okraju, ie oblast odpeljala v judovski de|l mesta, /.a cigane in jude veljajo isti predpisi in zakoni o gibanju Letalski kongres Se je začel v turški prestolnici Ankari. Predsednik vlade Refik Saj-oam je imel govor v katerem je našteval velike naloge narodnega letalstva, ki mora biti čuvar neba svobodne domovine. V londonski četrti Elephant and Castlc je nasta- la huda eksplozija, ki je zahtevala veliko človeških žrtev. V Johannesburgu v južni Afrik} se je začela sodna preiskava proti 48 osebam, obtoženim izdaje. Gre za skupino ljudi, ki so delovali proti Angležem in proti sedanji južnoafriški vludi in jih je policija prijela. Policija jih obtožuje, da so ustanovili tajno pihanje, ki je imelo namen vreči sedanjo vlado in odcepiti doininijon od Velike Britanije. Uradno porogajo, da je bilo pri letalskem napadu na Koln 305 mrtvih. Pregled uspehov japonske vojske in zajetega plena v prvem polletju vojne Pohvala maršala Antonesca romunski vojski Tokio, 8. junija, s. Sporočilo japonskega vrhovnega poveljstva podaja sledeče podrobnosti o bojih na Kitajskem: Kitajci imajo v severnih pokrajinah 700.000 vojakov, v sredini države. 580.000, v južni Kitajski pa 250.000, torej v celoti 1,530.000. V severni Kitajski je imel nasprotnik 463.000 mrtvih, v srednji Kitajsi 536.000 , v južni Kitajski pa 25 tisoč. Na severnem Kitajskem so Japonci ujeli 33.000 mož, v srednjih pokrajinah 10.000, v južni Kitajski pa 1000. V južnih azijskih delih so japonski sovražnika postavili na noge sledeče vojske: v Hongkongu 15.000, na Filipinih 100.000, na Malaji 120 tisoč, v Holandski Indiji 120.000, v Burmi 150 tisoč, v celoti torej 505.000. Na Malaji so bile razpršene ena angleška, ena avstralska in dve indijski diviziji, tri indijske brigade, dve malajski, v Holandski Indiji pa dve holandski diviziji, petnajst bataljonov domačinov in ena mešana angleško-amerikanska avstralska divizija. Japonski vojni plen znaša v celoti 37G3 topov, 1440 oklepnih vozil, 1589 avtomobilov, 240 letal, 11.000 strojnic in 216.000 pušk. žrtvovalnostjo in odločnostjo žrtvujejo za dosego narodnih koristi. Listi poudarjajo tudi, da ie romunska vojska dobila mnoge pohvale tudi v tujem tisku. Zadnje čase ie borba dobila toliko večji pomen, ker se bliža vrhuncu spopad za obrambo evropske omike proti bolj-ševiški nevarnosti. Maršal Bock :in general von Mannstein sta ponovno pohvalila romunske čete, ki so vztrajale pod težkim sovražnikovim pritiskom in ognjem. In zato ie bilo prav. da ie maršal Antonescu v svojem dnevnem povelju dal tudi v imenu romunskega naroda priznanje junaškim četam. Nemške vojne poročile1. Sovjetski protinapadi povsod zavrnjeni Veliki uspehi v bojih v Marmariki. Nemški bombniki nad Canterburyjem Strahovalni napad angleških letal na Emden Tajnik stranke obiskal Milano Ogledal si je vse ustanove ob velikem navdušenju ljudskih množic Lepa proslava praznika ustave Oddelki ljubljanske vojaške posadke so priredili parado in mimohod Ljubljana, dne 8. iuniia. Včeraj je bil dan obletnice italijanske ustave, kar je obenem tudi praznik italijanskega narodnega edinstva. To priložnost je italijanska vojska v Ljubljani slovesno proslavila. Po mestu je bila lepa parada vseh čet, ki tvorijo ljubljansko posadko. Vsi oddelki so prikorakali na prostrani kongresni trg. Tam so se v vzglednem redil razvrstile vse panoge in vse vrste orožja. Razvrstitev in poveljstvo nad parado ie imel grenardirski divizijski general Orlando. Med oddelki, ki so sodelovali pri tej svečanosti, je bil tudi oddelek tankov, ki je vzbujal ined občinstvom veliko zanimanje. Po zraku so tedaj brnela letala in dajala poseben poudarek slovesnemu razpoloženju. Malo pred 10. uro je prispel pred palačo, kjer je sedež poveljstva XI. armadnega zbora,-Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Grazioli. Pred poslopjem ga je sprejel poveljnik armadnega zbora Robotti v družbi zveznega tajnika, ljubljanskega župana in predstavnikov ostalih oblasti, ki so se bili že poprej zbruli na lem mestu. Točno ob 10. ie Eksc. Robotti ob zvokih tromb vstopi) na trg in dal znak za začetek parade sijajnih oddelkov italijanskih oboroženih sil. Korakale so vse vrste orožja. Tudi tedaj so na nebu letala močna trimotorna bombniška letala, ki so ljudstvu metala letake, medtem pa je vojaška godba igrala obe državni himni. Po zaključku veličastne parade so odšli vsi predstavniki oblasti, na čelu Visoki Komisar, poveljnik armadnega zbora in zvezni tajnik na Bleivveisovo cesto, kier so prisostvovali veličastnemu mimohodu čet, ki so se vračale potem v svoje vojašnice. Ves dan svečasnosti so bile vse hiše v Ljubljani okrašene z zastavami. Začetek dela nove ljubljanske mestne uprave Ljubljana, 6. junija. Župan mesta Ljubljane general Leon Rupnik in podžupan comm. dr. Salvator Tranchido sta v soboto sprejela načelnike mestnih uradov, zavodov in podjetij ter jih ie župan pozdravil z jedrnatim nagovorom, predvsem ie pa poudarjal, da je najvažnejša naloga mestnega uslužben-stva v sedanjih časih lajšanje težkih razmer vsemu prebivalstvu. S tovariškim sodelovanjem bo mogoče ohraniti dobri glas Ljubljane kot središča slovenskega življenja, napredka in kulture ter z dobrim zgledom najbolj koristiti vsemu našemu narodu. Prizadevanja mestnega usluž-benstva morajo prav posebno objeti najsiromaš-nejše občane, s prav vsemi brez izjeme naj bodo pa mestni uradniki in uslužbenci ljubeznivi ali pa vsaj vljudni, kajti v teh časih tudi prijazna beseda dobro dč. Zupan je predstavnike mestnega uslužben-stva posebno opozarjal še na odgovornost pri sodelovanju v korist občine in vsega prebivalstva, nato je pa spregovoril podžupan comm. dr. Tranchido ter izrazil upanje, da bo mestno uslužbenstvo svoje naloge tako dobro opravilo, da bodo z njim zadovoljne ne samo oblasti, ne samo občani, temveč tudi njihove družine. Z ljubeznijo do dela, pravega reda in discipline se bo posrečilo, da bo nova uprava ljubljanskega mesta res v prospeh vsemu prebivalstvu ter bo tako Ljubljana postala vzorno upravno središče Ljubljanske pokrajine v ogromnem fašističnem organizmu italijanskega imperija. Ljubljana ima v teh negotpvih časih od Duce.ja zagotovila, ki varujejo njene običaje in jamčijo za njen napredek na vseh poljih. Po teh prisrčnih tovariških besedah so se predstavniki mestnih uradov, podjetij in zavodov _ pridružili podžupanovemu pozdravu kra-1 iu in cesarju ter Duceju. V imenu načelnika in uslužbenstva mestne občine ljubljanske je pa župana in podžupana pozdravil direktor mestnih uradov Fran Jančigaj s toplimi besedami. Ker se mestno na-meščenstvo tega zavoda, bo z vsemi močmi delalo, da jima olajša težki položaj ter jima bo zvesto stalo ob strani, imajoč pred očmi koristi mesta. Ko je direktor mestnih uradov Jančigaj po teh govorih predstavil vse naelnike županu in podžupanu, ki sta imela za vsakega prijazno besedo ter pokazala veliko zanimanje za vse njih naloge, sta župan in podžupan pridržala načelnika glavnih uradov na kratki konferenci o najnujnejših vprašanjih mestne uprave. Naročajte Slovenski dom! Predzadnja nedelja prvenstvenih tekem v Italiji V državnem nogometnem prvenstvu so odigrali včeraj predzadnje kolo. Položaj na vrhu razpredelnice se ni izpremenil: razlike med Romo, Torinom in Venezio so stale i6te in znašajo kakor prejšnj nedeljo po eno točko. Klubi odlične tovarišije na vrhu so odpravili včeraj svoje nasprotnike z istim izidom dva proti nič. Presenetil pa je Na-poli, ki je na lastnem igrišču sprejel Jirventusa in ga odpravil s 4:1. S tem si je Napoti pridobil dve dragoceni ‘točki, preskočil Livorno m «e najbrže rešil izpada iz prvega razreda. Rezultati včerajšnje nedelje so bili naslednji: V Bologni: Fiorentina—Bologna 3:2 Napoli: Napoli—Juventus 4:1 Modena;- Genova—Modena 3:2 Livorno: Roma—Livorno 2:0 Milano: Ambroziana— Milano 2:2 Roma: Lazio—Atalanta 2:1 Genova: Venezia—Liguria 2:0 Torino: Torino—Triestina 2:0. Po 29. kolu je vrstni red moštev in 6tanje točk naslednje: Roma 40, Torino 39, Venezia 38, Lazio Geneva 35, Juventu6 31, Triestina 29, Bologna 28, Milano 27, Fiorentina Liguria, Ambro-6iana 25, Atalanta in Napoli 23, Livorno 22, Modena 19. V kategoriji B. so po dvanajstem tekmovanju sledeči rezultati: V Spezii: Spezia—Udinese 4:1 Vizenza: Vicenza—Lucchese 1:1 Prato: Pr ato—Lucchese 2:1 Bari; Bari—Novara 3:2 Savona: Siena—Savona 1:0 Alessandria; Alessandria— Brisoia 2:1 Bustoarsizio: Pro patria— Fanfula 4:0 Pescara: Pescara—Piša 1:0 Padova: Padova—Reggina 8:1. Tako so v teh kategorijah dosežene naslednje točke posameznih klubov: Bari 43, Padova 39, Pescara 38, Vinzenza 37, Brescia 35, Novara 33, La Spezia 32, Alessandria 31, Pisa 29, Pro Patria in Udinese 28, Savona in Siena 27, Fanfulla 26, Reggiana 21, Fiumana 20, Prato 19 in Licchese 9. Boksarske tekme Na velikem rimskem stadionu je bil od 4. do 7. junij« boksarski triboj predstavnikov Italije, Nemčije in Madžarske. Ta prireditev je bila po evropskem prvenstvu v Breslavi največja boksarska prireditev. Zanimivo je, da so na tem triboju nastopili Nemci z izredno dobro oskrbljeno ekipo, ki sc je izvežbela in trenirala na posebnem tečaju v Porečah pri Vrbskem jezeru. Včerajšnjim zaključnimi borbam je prisostvovalo okrog 10.000 giledalcev. Zmagali so Nemci s 23 točkami, Italijani so dosegli 17 točk, Madžari pa 7 točk. Italijanska skupina je imela posebne uspehe v prvih treh kategorijah in je predstavila najboljše amaterske boksarje. Rezultati lahke kategorije so sledeči: _ „ ne _ _ _________ Tietzsch (Nemčija), premagal Varga (Madžar- ........... »ag - . lija) magal Petrija (Nemčija), Niirnberg (Nemčija) ska) po točkah. Paoletti (Italija) premagal Mi- • • - |Ita— -. ■ - ■■ 5erjj . ____ premagal Vojnoviča (Madžarska), Torma Giula - . „ , Pl . ___ riszalija (Madžarska), Bunetti (Italija) pre- (Madžarska) premagal Vancinija (Italija). — Srednja kategorija: Popper (Nemčija) premagali Battaglia (Italija), Baumgartner (Nemčija) premagal Jaszaija (Madžarska). — Težka kategorija: Latini (Italija) premagal Szornokija (Madžarska). • Na kongresu mednarodne boksarske federacije v Rimu so ustanovili evropsko profesionalno boksarsko zvezo s sedežem v Rimu. Za predsednika je bil izvoljen Vittorio Mussolini, predsednik itailijanske boksarske zveze. Vse organizatorno delo bo prevzela Italija. Na kongresu se je zbralo mnogo zastopnikov 16 narodov. Nemški teniški igralci so nastopiiii v petek v Milanu proti predstavnikom Italije. Prvo igro med Del Betlo in Gepfertom je dobil Italijan v treh setih s 6:3, 6:2, 6:1, v drugi ipa je Kpcli izravnal stanje z zasluženo zmago nad Cucelijem. Končno stanje je 3:3. Telovadne tekme na Stadionu Ljubljana, 8. junija. Dne 5. junija so bile na ljubljanskem Stadionu telovadne tekme učencev osnovnih, nižjih srednjih ter njim sorodnih iol ie Ljubljane. Ob 8.45 so bile vse skupine že na mestu in so mirno pričakovale, kdaj se bodo začele tekme. Ves pili v pozor in vodja vsake skupine je pozdravil po rimsko. Ves tekmovalni prostor, ki je bil primerno urejen, je bil razdeljen v tri dele. V prvem so bili učenci in učenke ljudskih šol v 35 skupinah; v drugem in tretjem so bili pa dijaki in dijakinje Stadion je nudil izredno pestro sliko. Mladenke in mladeniči, oblečeni v bele in črne kroje, so bili polni ponosa in navdušenja, sproščenosti in volje, in so stali razvrščeni v krasno urejenih vrstah. Na obrazih te mladine se je bralo veliko hrepenenje, da si pribori lovorjev venec. Točno ob devetih so zvezni podpoveljnik, komisar za šolstvo, zvezna nadzornica in načelnik glavnega stana sprejeli zveznega poveljnika, zveznega podtajnika Scarniccia in zaupnico ženskih fašijev. Skupine tekmovalcev je predstavil cenlurio prof. Maraspin, načelnik oddelka za telesno vzgojo in vodja tekem. Ko je bilo z zastavo dano znamenje za začetek tekmovanja, so vsi udeleženci slo- Pogreb dijaka Mihaela Turka Ljubljana, 8. junija. V Šmihelu pri Novem mestu so ob veliki udeležbi tamkajšnjega prebivalstva pokopali dijaka novomeške gimnazije Mihaela Turka, ki so ga komunisti barbarsko umorili, ker jim ni hotel slediti pri njihovih razbojniških dejanjih. Pokojni Mihael Turk je bil znan po svojem vnetem udejstvovanju v katoliških organizacijah ter po svojih čustvih simpatij do Italije. Pogreba so se udeležili tudi poveljnik divizije *lsonzo«, okrožni komisar, tajnik novomeške fašistične organizacije, ravnatelj novomeške gimnazije s profesorskim zborom, gimnazijsko dijašloo ter učenci šmihelske ljudske šole, številno zastopstvo duhovščine in katoliških organizacij. Po opravljenih molitvah so pokojnikovi sošolci na rokah nesli krsto s truplom na domače pokopališče. Ob grobu se je od pokojnega Mihaela Turka, poslovil najprej novomeški gimnazijski ravnatelj, nato pa predsednik Marijine kongregacije in eden njegovih sošolcev. V Ribniški dolini bo srednje dobra letina Ribnica, 8. junija. Tako lepega vremena, kot ga imamo letos, že dolgo nismo imeli v Ribniški dolini. Zadnjih 14 dni nam je sinje nebo zelo naklonjeno s soncem, ki je kar pripekulo tako, da so kopalci v pravem pomenu besede prišli na račun. Pri nas je prav za prav šole sedaj priroda v polni rasti, zato pa je na polju dovolj dela. Sedaj si želimo že dežja, saj je na njivah suša, -vrtove pa morajo naše gospodinje pridno zalivati, sicer bi se vse posušilo. V splošnem kaže ipo vsej dolini dobra letina. V nekaterih vaseh, kjer so imeli preteklo leto sadje, kaže letos slabo, v drugih pa daje drevje obilo nad, zlasti hruške, dočim jablane manj. Krompir je že v lepili gomolj jih, prav tako lepo kaže spomladi vsejana pšenica, dočim pozimina ne daje mnogo upanja, saj so morali mnogokje celo preoruti njive. V kratkem bodo pričeli v dolini tudi s košnjo. Regulacijska dela na Bistrici so začasno prekinili, dočim nadaljujejo z delom na Sajevcu. Zadruga je napravila v svojih prostorih novo mlekarno z modernimi stroji, hladilniki. Zaenkrat zbira zadruga mleko le iz vasi občine Ribnica in iz Dolenje vasi. Zbero navadno okoli 1000 litrov mleka. | nižjih srednjih in njim sorodnih šol (deset skupin moških in deset skupin žensk). V vsaki skupini je bilo z načelnikom vred po 25 tekmovalcev, skupno torej približno 1400 udeležencev. Vsaka skupina je nastopila v štirih športnih panogah, in sicer s prostimi vajami, prostimi telesnimi vajami, obveznimi vajami za leto XX., vajami z lahkim orodjem, v plezanju po drogu ali vrvi in v metu žoge z zanko. Pri vsaki teh športnih panog so sodili po trije sodniki. Zvezni poveljnik je prišel na tekmovališče in se zadržal pri vsaki posamezni skupini ter izrazil živo zadovoljstvo nad, najboljšimi uspehi, ki so bili doseženi pod vodstvom učiteljev za telesno vzgojo. Nadzornice počitniških kolonij V eni izmed dvoran GILL-a so bili danes izpiti gojenk tečaja za nadzornice počitniških kolonij. Komisija, pod predsedstvom zveznega podpoveljnika, je bila tako sestavljena: dr. A Ido Duce, zdravstveni voditelj, zvezna nadzornica GILL-a, načelnik podpornega in zdravstvenega urada, trije zdravniki in učitelji tečaja. Gojenke, kti so se udeleževale predavanj z živim zanimanjem, so se v celoti pokazale sposobne za prevzem tako važne funkcije v okviru GILL-a. Vsaki izmed njih bo Zvezno poveljstvo izdalo diplomo nadzornice počitniških kolonij. Ljubljana, 6. junija 1942-XX. Kovice iz Države Zatiranje hazardnih iger. Posebna komisija v korporacijski zbornici je sestavila svoj predlog za poostritev kazenskih sankcij proti tistim, 4«i igrajo ali pa v svojih lokalih dopuščajo hazardne igre. Predlog j« bil potrjen in bo uredba v kratkem izšla. Imela bo veljavo za ves čas vojne iti še šest mesecv po koncu vojne. Vse kazni bodo potrojene. Prepovedano pa ne bo le igranje hazardnih iger v javnih in gostinskih lokalih, pač pa tudi v zasebnih stanovanjih. Zato bodo dobili organi javne varnosti pooblastilo, da bodo pri zasledovanju ha-zardistov smeli vdreti ob vsakem času tudi v zasebna stanovanja. Proti tistim lastnikom gostinskih ali javnih lokalov, ki bi dopuščali hazardne igre, pa bodo iidani strogi ukrepi Omejena poraba spalnih voz pri brzih vlakih. Kakor je bila železniška uprava 6 1. aprilom odpravila vagone I. razreda pri vseh vlakih, tako je zdaj omejila tudi porabo 6palnih voz pri domačih in inozemskih vlakih. Odpravljene 60 6palne kabine za posamezne osebe. Le tisti, ki se vračajo iz tujine in imajo zadevne listine pri sebi, bodo snieli uporabljati 6palne vagone. Za domače ljudi tvorijo izjemo le tisti, ki potujejo v važnih poslih in jim pristojna oblast do potrdilo, da ne potujejo zasebno. Pač pa tvorijo izjemo vojni invalidi in odlikovanci z zlato kolajno. Ti 6e zmerom lahko poslužujejo 6palnih vagonov. Ker bo število spalnih voz omejeno, bodo mogli dobiti svoje prostore počitničarji in letoviščarji le takrat, kadar bodo mesta prosta. Sumljiv grbavec. V fiuirt6kem pristanišču je izstopil iz ladje mlad moški, kije imel precejšnjo grbo. Carinikom, ki so tega možaka ogledovali, pa se je grba zazdela 6umtjiva in neverjetna. Preiskali 60 ga in našli pri mladeniču 52 škatlic izbornih cigaret v teži 1,300 kilograma. Mladenič, po imenu Prudente Giuseppe, je mislil cigarete brez carine vtihotapiti v Fiume. Sprijazniti 6e je moral 6 tem, da so mu cigarete odvzeli in ga vtaknili v zapor, ozneje pa bo moral odšteti še lepe denarce za azen. F' k; E. Wallace ROMAN RDEČI KROG Brabazon s* je čudil in se spraševal, kje neki in kdaj ga je mogel ta človek ie videti. Boka mu je mehanično segla do košatih obrvi in priznati si je moral, da ima res preveč nagosto porasle obrvi. »Prinesel pa vam nisem nobenega denarja,« je nadaljeval oni tam spodaj, »saj imate pri sebi 60 tisoč funtov šterlingov, ki ste jih ukradli Mariu. Zaključili ste njegov tekoči račun in ponaredili njegov podpis na čeku, ker ste mislili, da se bom jaa Maria od-križal, kot sem se ga tudi v resnici.« »Kdo pa ste vi?« je vprašal Brabazon. »Jaz? Jaz sem Bdeči krog!« se je glasil odgovor. »Zakaj pa sploh to sprašujete? Saj sva se že nekoč srečala.« »Da. Seveda,« je zamrmral Brabazon. »Življenje V tem kraju me skoraj spravlja ob pamet. Kdaj pa smem zapustiti to hišo?« »Lahko odidete odtod jutri. Počakajte pa do večera. Vaša ladja odpluje naslednje jutro, lahko pa se ukreate Se zvečer pred odhodom.« »Toda policija bo gotovo stražila ladjo,« je zbegano dejal Brabazon. »Ali se vam ne zdi, da je prevet* tvegano?« »Za vas ni nobene nevarnosti,« mu je odvrnil došli neznanec »Zdaj pa mi izročite svoj denar!« »Moj denar?« je zasopel bankir in prebledel, kož če bi zagledal smrt pred seboj. »Dajte mi svoj denar!« Glas, ki je prihajal iz torne, je zvenel preteče in Brabazon je tresoč se izvršil povelje. Dva velika zavitka bankovcev je izročil Brabazon v tujčevo roko, ki jfe bila oblečena v rokavico. In potem: »Nate, vzemite to!« »To« je bil manjši zavitek bankovcev, ki so bili še čisto novi, kar je bankir s občutljivimi konicami svojih prstov takoj občutil. »Te bankovec lakho zamenjate takoj, ko pridete v inozemstvo,« je dejal neznanec. »Aline ne bi mogel odtod še nocoj?« je dejal Brabazon s šklepetajočimi zobmi. Ta kraj me nainreč navdaja z grozo. Ne moreni več zdržati.« Očitno je bilo, da je Bdeči krog premišljeval, kajti preteklo je nekaj časa, preden je odgovoril. »Ce si tako želite,« je dejal, »toda zapomnite si dobro, da s tem veliko tvegate. Zdaj pa se vrnite tja, odkoder ste prišli!« Ukaz je zvenel rezko in odločno. Brabazon jo pohlevno ubogal. Slišal je, kako so se vrata zaprla in ko je pogledal skozi okno, je videl temno postavo, ki je odhajalo po stezi in izginila v temi. Slišal je tudi, kako so se ograjna vrata zaprla. Tujec jo odšel. Braliazon je tavajoč v temi iskal kovčeg, ki mu ga je prinesel neznanec. Ko ga je našel, ga je odnesel v kuhinjo. Tu mu je h>!o namreč mogoče napraviti luč, ne da bi se inu bilo treba bati, da bi jo kdo opazil. Prižgal je košček sveče. Tnjee ni prav nič pretiraval, ko je dejal, da je bilo v kovčku vse, kar je Brabazon potreboval. Toda prva bankirjeva skrb je bila ta, da je pregledal denar, ki mu ga je izročil neznanec. Bili so to bankovci vseh serij in različnih številk. Tudi njegovi so bili novi in v vseh serijah. Radovedno jih je pregledoval. Dobro je vedel, da so nove bankovce izdajali v zaporednih štovilkah. Potem pa je nganil, kaj je bilo s temi bankovcu Bdeči krog je nekoga izsilil in zahteval, naj ne bodo bankovci označeni z zaporednimi številkami. Brabazon je spravil denar in se začel preoblačiti. Uro pozneje je Brabazon zapustil hišo in previdno stopil na cesto. V rokah je nosil kovčeg, S prirezanimi obrvmi ge je na zunaj tako spremenil, da ga ni ob enajstih ponoči prepoznal noben policijski častnik od tistih, ki so ga imeli nalogo zaslediti, ni ga prepoznal niti, ko je šel čisto mimo njega. Brabazon je za tisto noč najel sobo v nekem majhnem hotelu blizu Kuton Stationa. Tam je prcnočiL Bila^ je to prva noč nevznemirljivega spanja, prva noč po tednu napetih pričakovanj. Naslednji dan je ostal ves čas v svoji sobi, ker si pri belem dnevu ni upal na ulico. Zvečer pa, ko Je povečerjal v svoji sobi, sc je odločil za sprehod, da bi se naužil večernega zraka. Postajal je vedno bolj pogumen, kajti prepričal se je, da bi mu bilo mogoče • iti celo mimo detektiva, ki jo stražil ob vhodu na ladjo, ne da bi ga prepoznal. Za svoj sprehod si je izbral manj prometno ulico. Ko je šel mimo muzeja, je opazil na nekem zidu sveže nalepljen lepak. Ustavil so je, da bi ga prebral. Medtem ko ga je bral, se mu je porodila v glavi neka zamisel. 10.000 funtov šterlingov in brezpogojna prostost! Poleg tega ni bilo prav nič gotovo, da se mu bo jutrišnji beg posrečil. Vedno bolj jo bil prepričan, da ga bodo zjutraj kje iztaknili. In kakšno bi tndi bilo njegovo življenje v primeru, da bi se vse dobro izteklo? Godilo bi se mu kot preganjanemu psu. In kaj bi mu koristil tudi ves njegov denar? Deset tisoč funtov in prostost! In razen tega še denar, ki si ga jo zvijačno pridobil od Feliksa Maria. Ta denar bi vložil v kakšno banko, potem pa bi žel naravnost v Glavni stan, kjer bi izpovedal vse, kar mu je bilo znanega o Rdečem krogu. Bil je povsem prepričan, da bi njegova poročila privedla policijo do tega, da aretira Rdeči krog. »Prav tako bom storil,« si jo dejal napol glasno. »Zelo pametno od vas.« Glas je prihajal iz neposredne bližine in Brabazon se je obrnil kot bi trenil. Nek majhen plečati mož se mu jo natihoma približal in se ustavil za njcgovyn hrbtom. Podplati na njegovih čevljih so bili iz gumija. Brabazon gn je v hipu prepoznal. »Inšpektor Pnrr,« je zasopel. »Točno,« je odvrnil inšpektor. »Zdaj mi pa povejte, mr. Brabazon, ali hočeto iti z menoj na majhen sprehod, ali pa mi nameravate kljubovati in mi povzročiti kakšne sitnosti?« Skupščina Splošne železničarske gospodarske zadruge Zgledna organizacija, ki kaže pot, po kateri morajo hoditi mali gospodarji Ljubljana, 8. junija. Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine (ŽEGOZA) stopa letos v novo desetletje svojega požrtvovalnega dela za malega človeka. Desetletni jubilfej, katerega organi-raciije navadno tako tradicionalno proslavljajo, je ta agilna skupina malih gospodarjev proslavila le a svojo včerajšnjo redno deseto letno skupščino, na kateri je podala svojim članom, pa tudi javnosti poročilo o svojem delu. O tem lahko že v uvodu rečemo, da je rodilo lepe u«pebe, ki «o zadrugi in vodstvu v ponos. Zadruga je v pretekli poslovni dobi prebredla marsikatere težave. Posrečilo se Ji je, da je rešila stroje ter nekaj volne, ki je bila že prepuščena moljem in za katero se ni mogel nihče brigali. Da bi 6e racionalno izkoristili stroji in obrat, bi morala imeti zadruga na razpolago letno vsaj 200 kg angorske volne, ki jo je prej dobivala s Štajerskega in iz Banata. Zato bo potrebno misliti na večjo dobavo volne v sami Ljubljanski pokrajini. Zadruga je zato preskrbela zadostno množino dobrih angor-6kih kuncev in postavila lastno rejsko »rediiče, kjer oddaja svojim članom prvovrstne plemenske živali. Sedaj je zadruga poskrbela še farmo za kunčjerejo na Muljavi, 4 km od postaje Stična. Kunčnica je vzorno urejena in ima majhne edirnce, katere lahko priključijo drugo drugi, uporabijo pa tudi v druge svrhe, kakor za vrtne lope in slično. Denar je zadruga založila v ži-vi in nirtvi inventar far naprave, tako da je dobro naložen. Morda bo že leto«, prihodnje leto pa gotovo podjetje že aktivno. Zanimiva je bila predsednikova ugotovitev zaradi cen volne. Dokler ni bilo zadruge, so dobivali rejci za volno samo- 150 do 260 din za kg. Zadruga je plačala volno še enkrat dražje, tako da se reja kuncev sedaj izplača tudi malian rejcean. Da se do popolnosti izkoristi reja malih živali — kuncev, je zadruga opozarjala svoje članstvo te tudi druge na vrednost kunčjih kožic, ki so jih prej mnogi rejci metali proč, ker pač ni bilo primerne cene za kožo. Odbor je uvidel, da bi se koža mnogo dražje prodala, če bi pri tem pomagala organizacija. Poiskala je strokovnjaka, absolventa »trojanske šole, in začeli so misliti na strojenje kož v usnje ali krzno v večji meri, kar je ceneje, obenem pa so poskrbeli tudi za nakupovalce. Vse to je sicer šele v razvoju, toda storilo se je že precej, tako da je zadruga s tem delom pomagala že malemu človeku — rejcu, zadruga in splošnemu narodnemu gospodarstvu. V jeeenii je zadruga organizirala dobavo najnujnejših krmil — korenja in mrve — in jih oddala rejcem malih živali, katere bi sicer morali poklati. Odbor se je bavil tudi z načrtom, da organizira v Ljubljani in okolici izkoriščanje do sedaj neobdelane _ zemlje. Sedaj proučuje zadruga, kako bi čimbolj uspešno izkoristila razne odpadke, tako kri iz mestne klavnice, kosti, olupke in druge odpadke, ki lahko nrnogo služijo malemu gospodarstvu. Predsednik je izrekel kritiko na račun nekaterih članov in zadrug, ki bi lahko s 6voji,m pravočasnim sodelovanjem pripomogli k marsikateri koristni izvedbi, katero si sedaj žele. Tako bi z večjo uvidevnostjo članstva lahko zadruga lani naročila potrebno množino jajc, sedaj pa so zadružne celice v mestni klavnici prazne. Danes je to akcijo težje 'izvesti *ni> Zadrug« še precejšnjo zalogo. Do sedaj Se ni mogla predelati angorske volne, ki pa bo zadrugi §e vedno v korist. Zadruga ima lastno predilnico z modernimi stroji in tudi svojo barvamico, zato pa so tudi izdelki finejši, pa kljub temu cen e j Si. čisli dobiček 14.206.26 lir je skupščina razdelila: pokojninskemu skladu 853.56 lir, skladu za splošne kulturne namene 711.30 lir, skladu za članske namene 284.52 lir, ostanek 12.376.98 lir pa je dodelila rezervnemu skladu. Zadruga bi izvedla tudi druge načrte, saj pobude je bilo med članstvom dovolj, manjkalo je le denarja, katerega so po predsednikovi izjavi druge železničarske ustanove raje nosile v banke, kot da bi dajale železničarski denar na razpolago železničarski gospodarski ustanovi. V teh ustanovah mi bilo niti smisla niti prizadevanja v tem pravcu, četudi bi bilo v korist vseh, da bi našli podporo tudi tam. Po poročilu predsednika nadzornega odbora g. Jerasa Ernesta je dobil celotni odbor razrešnico, pri volitvah pa je bil soglasno izvoljen stari odbor z g. Kampušem na čelu. Skupščina je sklenila, da se eme zadruga zadolžiti za 75% plačanih in jamčenih deležev. Glede eventualnega kredita članom je bilo sklenjeno, da se bo prodajalo le proti gotovini, razen kake malenkosti. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o dobavi .poirebme nurve, ječmena in ovsa. Predsednik je poročal, da je zadruga sklenila z ljubljanskim »Malim gospodarjem« dogovor, da uživajo člani te zadruge iste ugodnosti kot člani omenjenega društva. Do sedaj je dajalo društvo otrobe in riževo moko. »Mali gospodar« ima še nekaj tropin m umetnega gnojila. Za prihodnjo zimo bodo dobavo krme zagotovili s tem, da bo zadruga spre- jemala od 1. junija dalje obročna predplačila. To je potrebno zaradi pomanjkanja denarja v zadružni blagajni, ki je investiran v blagu ali pa v obratu. Članstvo je nato razpravljalo o potrebnem lastnem skladišču in tudi ob tej priliki izreklo nejevoljo zaradii nerazumevanja lastnih krogov, ki bi lahko 6torili, da bi zadruga vee to že imela. Odbor «e je za vse to mnogo trudil. Zadruga je v zadnjem času začela z zbiranjem kosti, ki jih bodo uporabili za kostno moko. Ta je prav primerna za rejo malih živali. Kosti bo zadruga mlela v lastnem mlinu. Za enkrat je zagotovljene 1000 kg kostne moke mesečno. Tedensko bo zadruga dobivala po 250 kg moke. Za kokošjo rejo bo ^zadruga izvedla mletje suhe detelje. Vse to je važno kot dodatna hrana. Glede dobave ovsa in žita je malo upanja, vendar Je tudi za to odbor napravil vse korake na merodajnih mestih. Zadruga je mislila tudi na načrtno zbiranje želoda. Poskušala bo zbirati krompirjeve, pomarančne, citronine in druge lupine in odpadke. Vse to bo po-eušila in poskrbela večjo množino takega hraniva. Iz javnosti prihaja na zadrugo zadnje čase mnogo predlogov, tudi takih, ki so jih nekdaj mnogi podcenjevali in celo smešil). Krvno moko je žo dobiti v kemični tovarni. Predsednik se je na skupičini zahvalil tudi živinozdravniku g. dr. Korenu, ki gre tako rad ob vsaki priliki na roko zadružnemu članstvu. Zanimiva je predsednikova ugotovitev, da bi lahko v naši pokrajini pridobili letno do 80.000 kunčjih kožic, ki jih predelajo sedaj približno le 10.000. Od novembra meseca do junija je zadruga ustrojila okrog 3000 kunčjih kožic. Poučna je bila tudi debata o reji plemenskih gospodarskih pasem. Ce bi rejci zvesteje izvrševali priporočila zadruge, bi jim reja malih živali več koristila. Tako pa še vedno težko dobimo 10 kožic iste barve, kajti namesto, da bi redili plemenske pasme, imajo rejci zaradi ljubkih barv zajčkov ovnjače, holandce, bele dungčane, samo da imajo pisano, lepo družbo kuncev, pri kateri «e razvedrijo. Zadruga si bo zato y bodočo še bolj prizadevala, da razširi plemenske pasme iz rejskega središča. Na farmi ima sedaj zadruga 180 živalic. Za sušenje krvi hi potrkavala zadruga najmanj 800.000 Lir za namjetitev potrebnih naprav.. Vsi člani 2EGOZE bodo prejemali glasilo društva »Mali gospodar« brezplačno, članarino pa bo plačala društvu zadruga sama. Veliko ugovorov proti stanovanjskim odpovedim Stanovanjski mtrigantf — Razne toibe zaradi odpovedi Ljubljanski postreščki in selitve Ljubljana, 8. junija. V pisarni okrajnega sodišča za civilne oddelke v sobi štev. 42 vodijo tudi točno evidenco o vseh pri 6odišču vloženih odpovedih, s katerimi zahtevajo hišni lastniki, dia najemniki do točno določenega dneva izpraznijo V6a njim v najem dana stanovanja z vsemi pritiklinami odnosno razne obratne lokale tako trgovske in gostilniške in razne obrtniške delavnice. Naj omenimo, da 60 6edaj odpovedi za izpraznitev obratnih lokalov zelo, zelo redke. Leto6 do junija jih je bilo kvečjemu pet. Po lokalih je drugače znatno povpraševanje, kar je očito osobito iz časopisnih oglasov. V omenjeno sobo št. 42 6e dnevno zatekajo mnoge stranke, tako hišni lastniki, da se informirajo, v kakšnem stadiju se nahajajo njihove sta-novanjskoodpovedne zadeve da-li je oopoved postala pravomočna ter da-Ii je nato že možna in utemeljena vloga za deložacijo ali eksekirtivno izpraznitev stanovanja, ali pa je najemnik ]XKlail v zakonito določenem roku ki ga je treba točno računati od dneva, ko je bila odpoved najemniku osebno po pošti ali po sodnem organu vročena, pravilen ugovor proti odpovedi. V sobo št 42, ki je prav tako znamenita ko 6oba št. 28 na okrajnem 6ornikov, ker jih je pohabila bolezen, ko niso hoteli piti prevrete vode. Na nadzorstvenih potovanjih po hribovitih notranjih jiokrajinah — taka potovanja so često trajala mesece in mesece — sem vedno skrbel za to, da je bila posoda za vodo zmeraj močno segrela, kadar mi jo je pomočnik napolnil; le tako sem namreč bil gotov, da bo voda zdrava. Kdor se ni ravnal po tem pravilu, je prav gotovo obolel. Spominjam se še, kako se Je na tako nadzorstveno potovanje nekoč odpravilo dvaiset mož. Od teh smo ostali na nogah samo še For-bes, Worcester in jaz; vse druge smo v nosilnicah morali prenesti do obale, od koder jih je ladja prepeljala do manil-ske bolnišnice. Med divjimi plemeni je vladala popolna nevednost glede vsega, kar je zadevalo asepso: mikrob jim je bil neke vrste žuželka, ali pa na vse zadnje kaj dobro vidnega, proti čemur so lahko boriš z domačim »bolom« (filipinskim nožem). Andrejčkov i Žalost m veselje Roman v slikah Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik I N n (Hi) i i z K 670. • Zdaj je Matevž umolknil in glava mu je omahnila nazaj. Poklical je Tomaža, naj se obrhe k njemu in mu govoril: »Odpusti mi, kar som ti hudega storil. Popraviti ne morCm več. Prosi tudi ženo in sina, naj mi odpustita. Če pridete spet živi na Štajersko, živite srečno in nikar se ne dajte preslepiti zlatemu bogu kakor sem se bil jaz...!« 671. Preteklo je nekaj tednov po Matevževi smrti. Spet so bili pri Viljemu zbrani vsi in tako zatopljeni v pogovore, da niso slišali kočije, ki se je ustavila pred vrati. Iz nje so stopili trije mladi možje s popotnimi torbami. Četrti je bil že postaren mož in je vprašal vratarja za stanovanje gospoda Viljema. Vratar jim je brž pokazal pot. 672. Nekaj trenutkov pozneje je že mati s solzami v očeh objemala Aleša, ki ga ni videla od zibeli več. Ferdinand pa je planil z razprostrtimi rokami k Tomažu. Tomaž in žena sta objemala zdaj enega, zdaj drugega sina. Po toliki žalosti in prigodah se je rodbina sešla v veselju, ki ga ni hotelo biti konca ne kraja. Trgovine brez prodajalcev Vsak si bo lahko sam postregel, saj bo vse že lepo zavito in stehtano V Nemčiji čedalje bolj teže za tem, da bi čimbolj racionalizirali trgovino na drobno, to pa v prvi vreti zato, da bi v trgovinah v bodoče izhajali 6 čim manjšim številom osebja, drugič pa tudi z namenom, da bi šlo prodajanje trgovskega blaga čim hitreje in čimbolj brezhibno izpod rok. Število po trgovinah zaposlenega trgovskega oeebja naj bi bilo skrčeno na čim nižjo stopnjo,, saj je domovina v sedanjih vojnih časih tudi trgovskim pomočnikom in sotrudnikom naložila važnejšo nalogo, ko jih je poklicala pod orožje ter poslala na bojišča, ali pa jih zaposlila doma na tako imem> vani notranji fronti, da doprinesejo svoj dolžni prispevek za zmago.- Prva naloga, katere rešitev je najnujnejša — pravi neko poročilo iz Berlina — je ta, da 6e v bodoče prepreči, da bi po trgovinah, zlasti tistih, kjer prodajajo živita, kuj»ovalci morali preveč čakati na postrežbo. Ljudi 6e v tistih urah, v katerih morajo biti trgovine odprte, nabere toliko, da dostikrat ni mogoče vsem naglo postreči in morajo zato odjemalci preveč čakati ter 6 tem izgubljati dragocen čas. v takšnih urah prodaje ljudje na-raVrtdst oblegajo jx> trgovinah zaposleno osebje da bi prišli čimprej na v is to, dostikrat pa se celo zgodi/ da morajo 6tranke oditi praznih rok samo zaR>i 'ker jim trgovci niso mogli niti postreči, ko je bilo toliko drugih pred njimi. Nemška trgovina na drobno je zato ustanovila j>oseben odbor, ki mu načeluje nek lastnik številnih trgovin z živili, torej človek, ki se na trgovske posle in hitro j>oslovanje jdo trgovskih obratih dobro razume. Naloga tega odbora je predvsem, najti način, kako bi se dalo V6e zgoraj omenjene nevšečnosti na čimbolj praktičen način odstraniti. Gre, če se 6memo tako izraziti — nadaljuje berlinski jjoročevalec — za pravo reformo nemške trgovine na drobno, reformo, ki jo je treba uvesti zlasti pri trgovinah z živili in po okrepčevalnicah. Nekaj poskusov je bilo na tem polju tudi že narejenih in 6icer 6 prodajo posebnih vret racio-niranih živil. Prvi j>06ku6 60 naredili z neko posebno novo vrsto prodajalne mize kakršne 60 jx> nekaterih nemških trgovinah vsaj deloma že vpeljali. Ta nova miza je široka najmanj en meter in je na njej razloženo naj raznovrstne jše blago, zlasti živila, ki 60 že natančno stehtana in lepo zavita v prozoren papir, oziroma celofan. Kupcu, ki pride v trgovino, ni treba drugega kot zbrati 6tvar, ki 6e zanjo zanima in ki mu je všeč. Tako odpade vse nepotrebno izpraševanje, kakor na primer: »Ali imate to in ono?«, »Po čim pa je tole?«, »Ali je ta stvar dobra?«, »Ali se ne bo pokvarila?« in podobno. Prodajalci jjostanejo na ta način fakorekoč nejx>trebni, vsaj toliko jih ni več treba kot dozdaj. Treba je le enega ali dveh, da malo popazita, kaj si bo kdo izbral in da 6tranka tudi plača, kar je vtaknila v košaro. Pri poštenih ljudeh pa je seveda tudi takšno nadzorstvo odveč in bi zato po novih trgovinah zadostoval samo blagajnik, morda kje v bližini izhoda, da bo od strank pobiral denar. Druga vrsta praktično urejenih trgovin pa so avtomatične prodajalne Tudi po njih 60 razne stvari, ki so naprodaj, že lejx> pripravljene, stehtane in zavite in 6i vsak kupovalec lahko kar sam jx«treže. Ob izhodu je blagajna, kjer stranke plačajo, kar so vzele. Avtomatične prodajalne imajo tudi to prednost, da ne jjotrebujejo kakšnega trgovskega osebja. Ena sama oseba zadostuje, da V6a prodaja poteka v najlepšem redu. Trgovci na debelo pa morajo 6eveda malim 1 trgovcem dostavljati razno blago že jKrrazdeljeno * na manjše količine in stehtano. Mali trgovec dobi od veletrgovca že vse pripravljeno za nadaljno prodajo. Prednosti novih trgovin Nove vrste trgovine, ki jih v Nemčiji nameravajo na splošno uvesti, imajo precejšnje prednosti pred dosedanjimi. Vsak si na ta način lahko izbere in kupi v trgovini, kar mu je najbolj všeč, saj je vse blago, ki je naprodaj, pred njim na ogled, kakor na kakšni razstavi. Ce se komu mudi, mu ni treba čakati, kdaj bo prodajalec postregel vsem tistim, ki eo- bili prej v trgovini in od katerih se morda vsak šele pomišlja, kaj bi prav za prav kupil. Kdor pa bi rad dobil glede kakšnega predmeta, ki je naprodaj, kak nasvet, se lahko obrne na lastnika trgovine, ki lahko ves 6voj čas posveti odjemalcem in jim 6vetuje pri njihovem izbiranju razstavljenih predmetov, med katerimi 6eveda živila igrajo najvažnejšo vlogo. Kakor se vidi, bodo to res vzor-trgovine, vsaj kolikor 6e tiče njihovega hitrega poslovanja. Zmanjšanje števila tobačnih tovarn v Nemčiji Berlin, 6. junija, s. S L ma jem so stopile v Nemčiji v veljavo odločbe glede zmanjšanja števjla tobačnih tovarn. Zaprtih je bilo 66 tovarn manjšega in najmanjšega obsega, to je približno dve tretjini vseh obstoječih. Merilo za zaprtje tovarne je bila dnevna izdelava manjša kakor 15.000 cigaret. Izdelava cigaret pa se ne bo dosti zman jšala, ker bodo zato svoje obrate odnosno kapaciteto povečale ostale tovarne. Seveda bo drž.ava poskrbela, da bodo lastniki zaprtih tobačnih tovarn dobili poplačane stroške za ustavljeni obrat, ipač pa bo vsa delovno sila iz zaprtih tovarn jrorabljena v vojni industriji. Konzerve za konje Neko pjoročilo iz Berlina pravi, da so v zadnjem času začeti v Nemčiji izdelovati tudi pvosebne vrste konzervirano krmo za nemške vojaške konje. Konzerve imajo obliko majhne opeke in vsebujejo oves in 6lamo. Namočijo jih v vodi. Kakor 6e zdi — piše poročevalec iz Berlina — konti te konzerve zelo radi jedo. Kokoš, ki živi s časom V Gdansku ima nekdo kokoš, o kateri pravijo, da ima mnogo smisla za čas in da 6e tudi zaveda, kako važno živilo 60 danes po vsej Evropi kokošja jajca. Zato je temu primerno tudi pridna in hoče človeku s 6vojimi jajci čimbolj ustreči. Ta nenavadna kokoš zne6e 6icer samo vsak drugi dan eno jajce, ki pa ima zato jx> dva rumenjaka. Poročevalec - Cen traleurope« piše, da vsako teh dvojnih kokošjih jajc tehta po 100 gramov, torej približno dvakrat toliko kot navadno jajce. Koledar raznih bolezni 2e stara skušnja je pvokazala, da se razne vrete bolezni jrojavljajo v večjem obsegu vprav v gotovih letnih časih, kakor da 60 res v neki vzročni zvezi z njimi. To torej ni samo domneva, pač pa že z dokazi podprta resnica. V Nemčiji so 6 številkami dokazali, da1 je to res, in sicer na ta način, da 60 v letu 1936. natančneje proučili, kako je bilo z umrljivostjo ljudi v p>06ameznih letnih časih. Ugotovili 60, da je najmanj ljudi dnevno pomrlo v mesecih od avgusta do decembra. Te ugotovitve pa niso brez vsakega praktičnega pomena. Ugotovljeno je namreč, da se v gotovih letnih časih zlasti jvomnože gotove vrete 6mrtni primeri, dočim so na drugi 6trani tudi takšne bolezni, ki jih gotovi letni časi ne pospešujejo, oziroma, ki z njimi tako rekoč nimajo nobene zveze ali vpliva nanje. Ljudi 6mrt pobira zaradi 6rčne ali možganske kapi vse leto približno enako jx>gosto, dočim se gripa ali difterija pojavljata v nekaterih letnih časih dosti pogosteje, kakor pa v drugih. Tudi bolezni imajo torej neke vrste svoj koledar in je proučevanje posebnih vremenskih oziroma podnebnih razmer v različnih letnih ča6ih ter proučevanje njihovega vpliva na človekov organizem zelo velikega pomena v praktičnem zdravilstvu. EIAR - Radio Ljubliana Ponedeljek, 8. junija. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženi Sil v slovenščini — 13.17 »Iz zvočnih filimovc — Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi D. M. šijanec — Pisana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert Ljubljanskega komornega tria: (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, C. Šedlbauer — čelo — 19.3 Poročila v slovenščini — 19.45 Klasična glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Operetna glasba — Orkester in zbor vodi dirigent Gallino — 22.10 Koncert tria Artis di Roma — 22.45 Poročila v italijanščini. 50 judovskih trgovcev v Margiti, ki leži v madžarskem delu Sedmograške, je bilo prijetih zato, ker so po pet do šesktrat dražje prodajali živila in z njimi skrivaj verižili. Vsi so bili Judje. Z njimi vred eo zaprli tudi rabina in podrabina. ki sta sodelovala pri veriženju in tihotapljenju z valutami Novo angleško ministrstvo za goriva in pogonska sredstva bo ustanovljeno. Ministrsko mesto bo zavzel Wil!iam Lloyd George, ki je bil doslej parlamentarni tajnik v prehranjevalnem ministrstvu. Iz Buenos Airesa poročajo, da je argentinska trgovska ladja »Rios Equendo< blizu Bermudov sprejela na krov posadko ameriškega vodnega letala, ki je moralo zasilno pristati. Zaradi naraščajočega pomanjkanja živil v Združenih državah so morali uvesti nove nadzorstvene urade, ki bodo skrbeli za pravilno razdelitev. V Sofiji so zaplenili vse premoženje nekemu bo- gatemu judu, Luki Moskoviču. Njegovo premoženje so cenili na več kot 100 milijonov levov. Zaprli pa so vse tiste, ki so hoteli na prikrit način preprečiti, da bi država imela nadzorstvo nad bogatijo. Dali so vse prepisovati na svoja imena. V zadevo je zapletenih mnogo uglednih sofijskih oseb. V London je prišlo do hude eksplozije, pri kateri je izgubilo življenje 18 oseb, mnogi drugi pa so bili hudo ranjeni. Za vzrok nezgode ne vedo. Gibraltar je še vedno brez guvernerja, ker novo imenovani guverner Mac Palam me še ni prispel v Gibraltar. Namesto njega opravlja imele guvernerja viceadmiral Collins. Prva čudovita križarjenja po svetovnih morjih 3 Te strašne ladje eo neovirano plule po morju. Egejesko morje je prav kmalu postalo nevzdržno za trgovske adje. Pirati so ropali celo po otokih in obrežnih krajih,- Vsa sve-išča, vsa mesta so bila oplenjena. Vladalo je nasilje in mnoga mesta o si zagotovila varnost s tem, da so plačevala gusarjem letni davek, 'ajeli ali potopili so vsako ladjo, ki so jo srečali, celo mladega Jezarja so ujeli in zahtevali zanj odkupnino. Rim je sklenil temu narediti konec. Zato se je obrnil na P. »ervilia Vatia, ki je bil spoeoben in odločen človek. Ker piratov li mogel iztrebiti na morju, je začel uničevati njihova pristanišča n preskrbovalna oporišča. Začela se je strašna uničevalna vojna. Servilius je uničil vse :ecilienske ladjedelnica. Attaleia, Phaselis, Gorycass Olympos so »odlegli. Obala je bila očiščena, ostala je le še notranjost dežele, tjer so bila utrjena gorska naselja še zatočišče piratov. Servilij pa e drugo za drugim zavzel. Njegove legije so prišle tja v Tauruške oteske, ki so veljale za nepristopne. Kataonija, Lykaonija in Isa-rrija, ta daljnja in valovita dežela, so prišle pod oblast Servilia, ki nu je Rim dal častno ime »Isavricus«, Cilicia je bila končno osvo-ena in razbojnikom ni ostalo ni* drugega, kakor da se udajo. Ali nikoli se niso čutili teko mogočne.,. Njihovih mest in njihovih oporišč nd več... toda kaj zato, si mdo že znali pomagati. Trgovske ladje, ki jih bodo zajeli, mosta, si jih bodo oplenili in pristanišča, ki jih bodo osvojili, jim bodo preskrbela vse, kar jim je potrebno, da, še več... Cilicia jim sicer tnanjka, a ves ostali svet je njihov in morje je najvarnejše zatočišče. Na pot torej proti novim podvigom! Toda Egejsko morjo piratom ni več zadostovalo, treba jim je bilo vsega Sredozemskega morja. Napadali so že Sicilijo, Etrurijo in Lacij. Na italijanskih obalah se je kazal nemir. Spartacus" je poklical milijon sicilskih sužnjev, naj bi razbojnikom šli na pomoč, toda roparji niso izrabili ugodne prilike. Na. njihovega poveljnika je apeliral tudi Sarlopius, ki je v Španiji ustanovil nekak svoj Rim, sovražen pravi prestolnici sveta. Mitridat mu je poslal ladjevje in denar. Mržnja proti redu in oblasti je rastla jrovsod. Rim je seveda hotel temu narediti konec. Zato so zdaj postavili enotno vodstvo in ga dali Antoniju; on jo bil oče jjoznejšega trium-virata. Antonij je sicer bil kreposten in plemenit, toda za tako nalogo nesposoben mož. Eno njegovih brodovij so pirati uničili pri Kreti, drugo pa 'zažgali v Ostiji. Predrzno so ugrabili celo sestro poveljnika Antonija in zahtevali zanjo odkupnino. Položaj je bil vedno slabši. Prestotici sveta, temu ogromnemu mestu, je grozila lakota. Egipt in afriška provinca, današnja Tunizija, sta dotedaj pošiljala milijone stotov žita, Ciliciani pa so naenkrat presekali morska j>ota in živila niso prihajala več,.. Cena žitu je vrtoglavo rasla. Ljudstvo se je upiralo. A slabost vladajočih ne zadovolji naroda, kadar ta ve, da vladajoče navdaja strah. Ljudstvo se je zneslo nad vladajočimi sloji. Temni elementi so hlepeli po tujem bogastvu. Bili so željni plenjenja in morjenja. Našli so si svojega voditelja; bil je to Gaj Luci ni j Macer, propadel pisatelj in ljudski tribun, in on je vzpodbujal drhal, naj pobije bogataše, klical je vojake k uporu, a domovina se je borila na štirih bojiščih. Grozil je izbruh državljanske vojne, ki bi uničila vse, kar so v stoletjih ustvarili. _ Tedaj pa se je prikazal pravi ljudski voditelj — tribun Gabinij. Predlagal je senatu, naj izvoli enega samega moža, ki bo neomejen jroveljnik vseh morij in vseh obal cesarstva in bo imel popolno pravico za rekvizicijo ljudi, denarja in drugih stvari. Senat se je seveda branil izročiti pojjodno oblast enemu samemu generalu. Narod, ki ga je vodil rodoljub Gabinij, si je oj»omogel. Najprej je od senata zahteval, naj upošteva Gabinijev predlog, potem je grozil in • Spartacus — vodja upornih sužnjev. L. 7. pred Kristusom so ga v Rimu ubili. ker tudi to ni pomagalo, so senat napadli — prestrašeni so senatorji odnehali. Izvoljen je bil Pompej, Pompeius Magnusl Veliki Pompej... molčeči vojak, živo nasprotje klepetavih politikov. Bil je dober, preprost in skromen vojak, njegovi ljudje so ga ljubili; bil je srečen general, zmagovalec v desetih vojnah, slavil je dva triumfa. Bil je tudi strokovnjak za pomorska vprašanja. Bil je metodičen, delaven in vztrajen voditelj. On je zahteval najprej takojšnjo zgraditev pet sto lahkih ladij, prav tako lahkih in okretnih kakor so piratske. Za obrambo obale je prosil 120.000 mož in tudi te 60 mu dali. V nekaj mesecih je bilo vse pripravljeno. Tedaj je poslal Pompej na čelu mogočnega morskega oddelka svoje glavne poveljnike, naj zapro vse poti in izhode piratskim brlogom; obalo je razdelil na samostojne oddelke in poveljniki teh oddelkov so imeli nalogo braniti obalo in morje. Šestdeset najmočnejših ladij je tvorilo rezervo — tem ladjam pa je poveljeval sam. Njegovo ladjevje je bilo pripravljeno posredovati jjovsod, kjer koli bi bilo to potrebno. Začelo se je preganjanje ali boljše rečeno uničevanje. Rimske ladje so bile povsod, povsod so bili pirati preganjani, nikjer niso več našli zavetišča. V štirinajstih dnevih je bil zapadni del Sredozemskega morja očiščen in žito je spet dobilo navadno ceno. Ostal je torej še vzhodni del. Vsa rimska mornarica je krenila tja na divji lov za razbojniki. Lov je bil uspešen, pri Korakesionu so bili pirati poraženi. Rim je bil rešen in piratstvo je izginilo za pet stoletij. In hitre ladje piratov s kršne Oilicie so prekašale berberske ladje, drakarje Vikingov, gusarske brigantine in mistikse grških razbojnikov za časa Mavrov, in tudi hitre parnike ameriške konfederacije v meščanski vojni, džunke iz Alonskega zaliva in nemške podmornice. Pustolovski duh je vedno vel nad vodami. Tradicijo razbojnikov so nadaljevali Flint, Michel-le-Basque, Mantanban, Gram-mont, Morgan in Montbars-Uničevalec, ki so razobesili črno zastavo z mrtvaško glavo in prekrižanima kostema... Danes gusarijo le še Arabci, tihotapci sužnjev in mamil na Rdečem morju in tudi S vodah skrajnega Vzhoda piratstvo še ni prenehalo. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani« Jože Kramarič - Izdajatelj« Inž. Sodja - Urednik« Mirko Javornik - RokopUov ne vračamo - »Slov ensU dom« izhaja ob delavnikih ob 13 - M* k Ur. za inozemstvo Si lit Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — IcleJon itev. 40-01 do 40-03 — Podružnica« Novo mesto