FEBRUAR 2007 BVEZNI IZVOD Gradnja Doma se je začela NA LUNI NE BOMO ŽIVELI, TOREJ? Odprt novi del hrovaškega pokopališča Kaj se bosta šli Ribnica in Landskrona? 1400 mask in malo “firbcev” Plečnikovo leto in naša kamnita vršaca GLASILO OBČINE RIBNICA 27. februar 2007, letnik XI REŠETO |k I orčavi pust je za nami, maske smo odložili in se malo poglobili vase. V |\| soboto, 17. februarja, pa smo ob 14. uri in 7 minut po dveh letih premora I N v Ribnici končno zopet spremljali srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine. Obiskovalcev je bilo manj kot običajno in pričakovano, a bili so zadovoljni s programom, posebno navdušeni pa so bili nad gosti iz Budve. Tradicionalna folklorna skupina v prelepih oblačilih s svojimi pohodi odganja zle duhove in zimo. Pustne prireditve v Ribnici, ki se odvijajo že od leta 1986, ko je bilo ustanovljeno Pustno društvo Goriča vas, pod njegovim vodstvom, pošteno preraščajo lokalne okvire in se prebijajo celo v tujino. Tako so letos sodelovale skupine iz sosednje Hrvaške in Črne gore. Dopoldne so zagnani člani PD Goriča vas za otroke pripravili tudi otroški živ žav, na katerem se je zbralo veliko število lepih mask, zvečer pa so skupaj s skupino Can can pripravili tradicionalni ples. Na devetem srečanju etnografskih in drugih aktualnih mask je sodelovalo več kot 35 skupin s 1400 nastopajočimi, najbolj pa seveda ljudje pričakujejo znamenite kurente oz. korante s Spuhelj na Ptujskem polju, ki na tradicionalnem ribniškem karnevalu sodelujejo od prvega srečanja. Letos so izmed etnografskih mask izstopali še lau-farji, najznamenitejše maske z najrazličnejšimi podobami in pomeni s Cerkljanskega, pa številni škoromati iz Podgrada. Vrhniške šjeme so v klešče tudi tokrat lovile dekleta, a se jim niso dala, medtem ko so koranti s svojim podmladkom po prireditvi iz Ribnice odnesli tudi nekaj podarjenih robčkov deklet, ki so jim bili všeč. Seveda niso manjkale ribniške maske. Takoj za ministrskim vozilom je šel burovž, tradicionalna in ena izmed najstarejših in najznamenitejših domačih mask. Kdor jo predstavlja in nosi veliki kravji zvonec, opravlja svoje poslanstvo s ponosom, saj s svojim burovžem privablja ostale maske, naznanja začetek sprevoda, predvsem pa odganja mraz in zimo ter vse slabe reči iz kraja, kjer so se zgodile, ter naznanja boljše in prihod pomladi. Čeprav je zima letos mila in so koranti v en glas zatrjevali, da nimajo dela, pa je bilo vse maske z veseljem opazovati. Če je letos manjkal vsakoletni zastavonoša, pa nista manjkala ribniška korobača. Tokrat sta neverjetno bliskovito pokala Janez Žuk in mladi Pelc ter požela bučne aplavze. Ribniška kamela oz. po domače kamajla je bila med najbolj opaznimi, saj je med obiskovalci pobirala darove, škropila z vodo in uganjala norčije. Videli smo še ravenske pustove in cundre, pa številne malčke iz ribniškega vrtca, mažorete iz Ribnice, Sodražice in Kočevja, pa prav tako ribniško in kočevsko pihalno godbo. V drugem delu pa so se predstavile bolj aktualne maske. Komasacija na ribniškem koncu pomeni trenutno velik dogodek, pa tudi problem. Med drugimi so aktualizirali dogodke na slovenskem morju, nakup spornih oklepnikov in akcije slovenske vojske, manjkal ni niti minister za obrambo, pa Strojanovi, ki so v znamenje bratstva in sloge Slovencu oddali v zakon svojo članico, pa konec trodejanke - smrt Sadama Huseina in njegov pokop. In med množico ljudi, ki ni bila ravno prav množično zamaskirana, smo videli tudi starko Zimo in njenega moža, ki sta oznanjala Zima prihaja. Da si je še želimo, nisem ravno prepričana, saj smo se na letošnje prijetne dneve že pošteno navadili. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ FEBRUARJA PIŠEMO: Dogodek meseca: Dom se že gradi 4 Novi del hrovaškega pokopališča 4 Novice iz doline Da rokodelskega centra ne bo? 5 Akcija za preprečitev raka 5 Nova 'RIBNICA SKOZI STOLETJA' V središču Na Luni ne bomo živeli 6 Koper, Izola in Piran bodo postali otoki in Primorci si preko računalniške animacije že lahko pogledajo, kdo bo nenadoma dobitnik zmagovalne kombinacije - prve vrste ob morju-, in katerih hišnih številk ne bodo več rabili. Glavnina Primorske bi bila namreč potopljena že pri dvigu gladine za komaj meter. Podjetništvo in gospodarstvo Praznovanje OOZ Ribnica 8 Ribničani in EU S Švedsko bomo konkretni 9 Kulturne drobtinice Ribničanka predstavila Katalonca 10 Levstikova poezija ob prazniku 11 Ne spreglejte 13 Zabavne strani 20 Po sledeh dediščine Plečnik v Ribnici 23 Bralci pišejo 25 Športni utrinki Evropsko prvenstvo mažoret 29 25 let mineva, odkar je izšla knjiga s tem naslovom in smo jo Ribničani razgrabili v trenutku, zato se je vseskozi govorilo o njenem ponatisu. Do tega ni prišlo, bo pa v naslednjih štirih letih potekal projekt njene nove izdaje. Ponatis je po mnenju strokovnih ljudi nesmiseln, ker se je podoba Ribnice v tem času krepko spremenila in se zgodovina piše na novo, zato se bo tudi knjiga postavila na svežih temeljih. Odziv podjetnikov, ki bi lahko sodelovali pri sponzoriranju te izdaje je menda nadvse dober, tako da je Občina v letošnji proračun že dala prvih | g 7 8.400 EUR (2 milijona SIT). Ji it V n it j' D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 30. marec 2007 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. marca 2007 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Zime ni, mesec je 3 msmm ^laiczo g OBČINA ŽELI POSTATI 0 LASTNICA DOMA ZA fi OSTARELE n z H ft Župan Jože Levstek pravi, da se bo obnašal kot menedžer in poskušal dobro upravljati z občinskim premoženjem. Tako seje lotil odkupa še nezgrajenega doma za ostarele ter vojaških stanovanj. Na regionalni center Novo mesto (RC NM) je podal vlogo za pomoč pri odkupu doma za ostarele, kije v gradnji. Dom bo namreč regionalnega značaja, ribniška občina pa bi rada bolj dejavno sodelovala v njegovi prihodnosti in ga ne bi rada prepustila nepredvidljivemu trgu. Družba Vegrad, ki gradi naš dom, kasneje ponudi objekt tudi naprodaj in Občina kot sedanji solastnik in soinvestitor bi rada izkoristila prednostno pravico. 16. februarja so se tako z RC NM že začela pogajanja in morda bo kazalo bolje, kot so dogovori med potoškim in ribniškim županom. Loški Potok vseeno želi svojo enoto doma, vendar bi se raje navezal na Grosuplje kot na Ribnico, čeprav mu je ribniški župan svetoval, naj občina počaka na izgradnjo našega doma ter se nato ugotovi, kakšne bi bile potrebe na potoškem območju. Za dom pa se trenutno bolj zanimajo ljudje, ki bi se radi tam zaposlili, in tako se na ribniški občini šibi kup, na katerem je že 36 prošenj (delovnih mest naj bi bilo ca. 60). Investitorji tudi ne dvomijo, da bo kljub temu, da so za zdaj prošnje za namestitev v manjšini, le 3, naval velik, ko bo dom zgrajen, saj so kar 103 Ribničani razseljeni po raznih slovenskih domovih za ostarele. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Gradišče iz Cerknice je v neposredni bližini doma že postavilo objekt, v KATEREM BODO BIVALNE ENOTE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA. S TEM KOMPLEKS, V KATEREM STA OMENJENA OBJEKTA, ZDRAVSTVENI DOM IN VRTEC, ŽE DOBIVA NOVO PODOBO. Gradnja doma za ostarele se je v topu zimi začela februarja. KONEC TEGA MESECA BO NAJVERJETNEJE POLOŽEN TUDI TEMELJNI KAMEN. V TREH LETIH JE OBČINI USPELO ODKUPITI LE TOLIKO ZEMLJIŠČ, KOUKOR JIH JE ZADOŠČALO ZA UREDITEV POLOVICE OD NAČRTOVANEGA DELA, ZATO JE OBČINSKI SVET APRILA LANI SKLENIL, DAŠE IZVEDE LE 1. FAZA ŠIRITVE. BLAGOSLOVLJEN NOVI DEL HROVAŠKEGA POKOPALIŠČA Prvi dan februarja je razširjeni del pokopališča v Hrovači doživel odprtje s tem, ko ga je blagoslovil župnik Anton Berčan, medtem ko je svoj večni pokoj tam tudi že našla prva ribniška duša. Večje pokopališče smo torej Ribničani res potrebovali, saj je bilo od leta 1978 do 2006 zasedenih že vseh 450 grobov. Podobo novega delaje zasnoval Franc Trdan in se pomembno razlikuje od obstoječega. Veliko bolj je podobno dolenje-vaškemu, kar so si želeli mnogi Ribničani, ker jim je bilo všeč, da se spomeniki ne razlikujejo po velikosti in bogatem okrasju, temveč so si grobovi precej podobni. Novi del je prepoznaven po cipresah ter od starega dela ločen s štirimi kamnitimi stebri. Projekt predvideva, da se grobovi oblikujejo po potrebi, pa tudi sicer je za zdaj urejena le polovica za širitev predvidenega zemljišča, ker Občina od leta 2003 ni uspela skleniti posla z vsemi lastniki zemlje. Tako imamo sedaj na voljo 12 dvojnih, 14 enojnih in 8 žarnih grobov, vseh pa je predvidenih 72 dvojnih, 24 enojnih in kar 80 žarnih grobov. Širitev je izvajalo podjetje Tanko d.o.o. že lansko jesen, za nakup zemljišč, izdelavo projektov, izvedbo ter nadzor pa naj bi Občina porabila 138.000 evrov. AP .Hešfiro ZÄ PREPREČITEV 'ŽENSKEGA' RAKA Cepljenje, ki bi v starosti preprečilo raka na materničnem vratu, in bi ga bila deležna mlada dekleta, je zdaj že v presejalnem koritu države, saj so nanjo pritisnili tako zdravniki kot ostala javnost. 300 evrov za cepljenje je za marsikatero družino prevelik zalogaj in morda bo v roku dveh ali treh let res na voljo brezplačno, toda v tem času izgubimo sedanjo generacijo deklic, pravi kočevska ginekologinja Irena Begič. Kot članica Lions kluba Ribnica je predlagala, da se zato tudi v naši občini poskuša poskrbeti zanje na način, kot je to prva storila Komenda, s tem da bi se k tej akciji priključil tudi omenjeni dobrodelni klub. Zupana taka pobuda veseli, saj je že ob nastopu svojega mandata dal zbrati podatke, koliko bi nas stal podoben podvig: 44.250 EUR (10,6 mio SIT) za 125 deklic v 8. in 9. razredu, seveda, če bi se vse odločile za cepljenje. Razmišljanja nato ni izpeljal do konca, ker se je razprava začela na državni ravni, toda če bi bilo več takih dobrotnikov kot Lions klub, bi se tega projekta lotil, je dejal. Lions klub se je akcije že lotil in se bo povezal z osnovno šolo, da bi pripravila anketni vprašalnik, ki bi prikazal jasno sliko o tem, ali se otroci in njihovi starši zavedajo problema in ali bi bili pripravljeni cepiti otroka, če bi bilo cepljenje brezplačno. Trenutno je cepljenje možno opraviti le samoplačniško na Zavodih za zdravstveno varstvo, cena treh doz pa je 350 evrov. Če bi v nacionalni program cepljenja zajeli vse deklice v starosti od 11 do 13 let, bi se možnost okužbe z virusom HRV lahko zmanjšala za 70 odstotkov, pravi dr. Begičeva. O nadaljnjem poteku akcije ter z morebitnim pozivom k brezplačnemu cepljenju vas bomo obvestili v naslednji številki. KARNEVALU OB BOK Čeprav je bil karneval bogat, vlada med ljudmi, ki so se zanj trudili, precejšnje razočaranje, saj si ga je ogledalo vsaj 3000 ljudi manj, kot so pričakovali. Slabšega obiska si ne znajo razložiti, je dejal Cveto Marinšek, ker je bilo vreme dokaj ugodno in tudi karnevala ni bilo na ogled že dve leti. Pa vendarle... Zapletlo se jim je tudi v šotoru, ki je bil sicer nabito poln, a so morali rajanje ob dveh zjutraj zaključiti. Policija je to storila tako, da je ljudi, ki so po tisti uri želeli v šotor, kratkomalo zadržala zunaj njega, četudi so samo skočili na WC in so vse njihove stvari ostale v šotoru. Temu se lahko reče ugrabitev, saj je bila ljudem kratena pravica do svobodnega gibanja. Res je, da je društvo kljub želji, da pustovanje traja do tretje ure ponoči, dobilo dovoljenje le do dveh, toda nekdo bi moral stopiti na oder in pozvati ljudi, da se je prireditev zaključila, ne pa da ljudje panično iščejo svoje drage osebe, ki so neznano kam in skrivnostno izginile takoj po 2. uri. Analize pustnega rajanja so v teku, Pustno društvo Goriča vas pa se ponovno sprašuje, ali je smiselno karneval in pust vsiljevati okolju, ki zanj ne kaže pretiranega zanimanja. Ne ogledajo si ga niti domači ljudje, dovoljenje za rajanje je strogo omejeno, nadzor izredno poostren, volja organizatorjev pa trenutno zelo na tleh. tsšeiD Z ŽUPANOM 0 ROKODELSKI CENTER: Potegnili kratko slamico? Neugodna novica je prišla19. januarja, češ da Ribnica ni primerna za rokodelski center in prvi favorit ostaja lokacija bivše Tobačne tovarne Ljubljana. Močnemu lobiranju so poskušali biti kos območna obrtna zbornica, občine, podjetniške in kulturne institucije ter poslanci, ki so enotno nastopali v ribniškem boju za regionalni center domače in umetnostne obrti. Nosilka projekta OOZ Ribnica se bo sicer pritožila in "Ribnica se bo trudila na vse kriplje, a nisem več optimist,"\e komentiral župan. Slabo se zato piše tudi centru Ideal, kjer naj bi rokodelci zaživeli, razen v primeru, da se zgodi preobrat. Ribnico bo konec februarja obiskala delegacija Ministrstva za obrambo, ki se želi pogovoriti o določitvi lastništva Ideala. Župan je hkrati predlagal, da se poskušajo dogovoriti tudi glede vojaške zgradbe za Upravno enoto, ki bi jo Občina poklonila v zameno za 19 stanovanj na Prijateljevem in Knafljevem trgu ter 'oficirskih blokih'. Občina bi jih nato prodala kot profitna stanovanja in tako v proračunsko blagajno pripeljala svež kapital, je dejal Jože Levstek. SKUPNA UPRAVA PETIH OBČIN milijonski znesek, le ena občina pa se takih zadev redko loteva sama. KRIŽIŠČE PRI ŽUUU ŠE ČAKA PRENOVE Mogočni kostanji so prvi plačali davek za sodobnejše križišče, ki bo urejeno pri Žulju oz. vpadnici v mesto, vendar se bo začetek del zavlekel nekje do aprila, je prepričan župan. Žal se ni pravočasno dobilo soglasij institucij, ki imajo v zemlji položene komunalne vode (Elektro, PTT...). Sredstva za ureditev so zagotovljena, saj gre za državni zalogaj, investitorka pa bo tudi zagotovila začasno obvoznico, ki naj bi potekala skozi obrtno cono Breg. Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje se dogovarjajo, da bi imeli del občinske uprave skupen, ker bi s tem znižale stroške za novo zaposlene delavce in jim z večjim obsegom ozemlja omogočile tudi polno delo. Skupni naj bi tako bili inšpekcijska in redarska služba ter revizor, ki bi delo občinskih uradnikov nadziral že med letom. Dela bi imel dovolj, pravi ribniški župan, saj ima Občina veliko javnih zavodov, poleg tega pa so občine ugotovile, da bodo postale osamelci, če se ne bodo povezovale v regije. Poučen primer je navezava na regionalni center Novo mesto, ki tako kot ostali centri sodeluje le v projektih, ki znesejo nad 100- KOMASACIJA NAJPREJ NA SEVERNEM DELU OBČINE Združevanje zemljišč se bo nadaljevalo na področju Kota, Jurjeviče, Brež in Sajevca, nato pa še v Goriči vasi, Hrovači in Glavicah. Nemška vas je komasacijo že uspešno prestala in so parcele vpisane v zemljiško knjigo, tako da je možno trgovanje z njimi, v Dolenji vasi in Prigorici pa je nerešenih še 30 pritožb. Občina je zato pozvala ministrstvo za kmetijstvo, da jih čimprej razreši. Tekst in foto ALENKA PAHUUE V OBČINSKI WC ZDAJ BREZ SRAMU Med prvimi vlaganji se je na občini znašel WC. Ko smo kritizirali, kako se niti vrata ne zapirajo, kako se pogled ustavi na plastični školjki in od rje razjedenem ogledalu ter polomljenih keramičnih ploščicah, ni bilo videti, da se bo karkoli spremenilo. Toda ko se je tja prvič odpravil po svoj 'mir' sam župan, je ugotovil, da zadeve pa le ni treba jemati tako vnemar, in 15. februarja je bil odprt prenovljeni WC, ki je stal okrog 4200 EUR. Naj se sliši še tako smešno, in brez nasmeškov občinske uprave ni šlo niti na odprtju, toda zdaj bo Občina velikim političnim veljakom končno lahko brez sramu pokazala vrata VVC-ja. 5 cii >■ s < Svet se prebuja ob dramatičnih podnebnih spremembah NA LUNI NE BOMO ŽIVELI, TOREJ? Slovenski zrak se segreva še enkrat hitreje kot globalno ozračje - pričakujmo sredozemsko podnebje! ✓"N aj bi si človek še mazal oči in mašil ušesa ter K-x nos in verjel tistim, ki pripovedujejo, da so vremenska in podnebna nihanja normalen proces v razvoju Zemlje, toda kaj, ko nismo slepi, in vidimo, da vse analize naše preteklosti kažejo, da tolikšnih dramatičnih dogajanj, kot smo jim priča zadnjih 10 let, še nikoli nismo doživeli! Le na začetku 12. stoletja je bil tak omembe vreden poskok neugodnih razmer, zdaj pa bivši podpredsednik ZDA Al Gore, ki prebuja svojo domačo. državo in cel svet, ter Jim Hansen iz NASA opozarjata, da imamo še največ 10 let, da se z drastičnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov še izognemo katastrofi, kakršna seje pred 55 milijoni let že zgodila, ko je zaradi močnega segretja ozračja izumrlo na milijone vrst. S čim prepričati ljudi, da ne bi zanikali očitnega in kako naj bi vsak posameznik prispeval k vzpostavljanju vsaj nekakšnega ravnovesja, ker smo zdaj v obsednem stanju? Svet se že prebuja in ni res, da posamezniki in države ne naredijo nič, pravi Vida Ogorelec Wagner, ki se je decembra lani izobraževala pri Alu Goru in ima kot ena izmed 1000 predstavnikov licenco za izobraževanje in predavanje. Dela v Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki je januarja letos začela s predavanji v prvih 10 mestih po Sloveniji in na spisku se je znašla tudi Ribnica. Organizator je bil Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, ki želi poleg ohranjanja podeželja v našem okolju prebuditi še ekološko zavest, spodbuja ekološko kmetijstvo in sonaravno bivanje. Srečanje se je odvijalo 13. februarja v Škrabčevem skednju, del pa ga je posnela tudi nacionalna TV, ki bo snemala dokumentarec na temo 'podnebnega sporočila'. Slednje nosi v sebi le eno pomembno misel: "Bodite zaskrbljeni." Največja laž, v kateri živimo, je, da bomo pustili slabo popotnico zanamcem, ki M3- ......liy.ll ,.»eoot)oo*e« :::::::::::: »'no. Predavateuica Vida Ogorelec Wagner iz Umanotere se bodo zadušili v ogljikovem dioksidu, se borili za življenja v pogostih ujmah in začenjali vojne za pitno vodo. Vse nas je ujelo prehitro, in tudi mi bomo globoki prizadeti. Znanstvenike je veliki šok doletel 5. marca 2002, ko se je v komaj mesecu dni popolnoma porušila antarktična ledena polica Larsen. Plošče, debele 250 metrov, se zdaj stalijo v borih nekaj letih, čeprav so znanstveniki predvidevali, da naj bi veličastni sklopi ledu ostali nedotaknjeni stoletja dolgo. Nekateri še vedno niso spregledali te zmote. V zadnjem stoletju se nam je morska gladina že dvignila za 20 cm, je povedala Ogorelčeva in v Benetkah voda poplavlja Markov trg za 10 odstotkov pogosteje, kot je to bilo v navadi pred 100 leti. Če bi se stopil zahodni del Antarktike, in napovedi gredo v tej slabi smeri, se bi gladina do konca stoletja dvignila za 6 metrov, in preseliti bi se moralo od 100 do 200 milijonov ljudi. Če bo tako, jih bo takrat po nosu dobila tudi Slovenija. Koper, Izola in Piran bodo postali otoki in Primorci si preko računalniške animacije že lahko pogledajo, kdo bo nenadoma dobitnik zmagovalne kombinacije - prve vrste ob morju-, in katerih hišnih številk ne bodo več rabili. Glavnina Primorske bi bila namreč potopljena že pri dvigu gladine za komaj meter. "Letno taljenje ledu na Grenlandiji ustreza trem rekam Nil, in najnovejša študija kaže, da poleti 2040 tam sploh ne bo več ledu!" Nizozemska, ki je nekdaj itak ukradla zemljo morju, se že intenzivno pripravlja, da mu jo vrne. Severni del Evrope bo nasploh vse bolj namočen, medtem ko Slovenijo čaka sredozemsko podnebje. Pojavljajo se ekstremi, ki bodo postali stalna praksa: nekateri deli sveta se bodo utapljali v vodi, Afrika pa se bo na primer borila za vsako kapljico. Deset najtoplejših let beležimo ravno v zadnjih 16 letih: 2005, 1998, 2002, 2003, 2004, 2006, 2001, 1997, 1995,1990. Leto 2007 pa naj bi bilo sploh najtoplejše doslej! V primerjavi s 140 leti nazaj se je temperatura dvignila za 0,7 stopinje, v Kočevju pa kar za 1,4! "Slovenija se torej še enkrat hitreje segreva kot globalno ozračje,'1 \e opozorila predavateljica. Ne gre samo za to, da nam bo vse bolj vroče, marveč bomo izgubili veliko rastlinskih in živalskih vrst, koralnih grebenov, ki varujejo pred viharji, in razmnožili so se prenašalci nalezljivih bolezni. Evropski kontinent v prihodnje čaka celo malarija. Znanstveniki niti najmanj ne dvomijo, da so toplogredni plini krivec za velike podnebne spremembe v zadnjih 50 letih, in stroški, ki nastajajo, bodo v tem stoletju presegli škodo obeh svetovnih vojn in gospodarske krize prejšnjega stoletja, opozarjajo na Umanoteri. Gospodarstveniki so se tega že začeli zavedati in dogodilo se je celo to, da britanski poslovnež ponuja 25 milijonov dolarjev za inovacijo, ki bi ozračje čistila ogljikovega dioksida. Mirko Perušek opominja, da velike spremembe doživlja tudi kočevsko -ribniško področje. Mirko Perušek z Zavoda za gozdove Dr. Ivan Kos opozarja na škodljivost uporabe bio ogrevalne Dr. Ivan Kos z biotehniške fakultete s Keš ß m Ideja naj bi bila izvedljiva. Ta največji onesnaževalec nastane z našo pomočjo: z elektriko in ogrevanjem ga tvorimo 24,6%, z uničevanjem gozdov 18,2%, s prometom 13,5 in enako s kmetijstvom, industrija pa spusti v zrak še nadaljnjih 10,4%. Če pogledamo samo Slovenijo, je tabela naslednja: oskrba z energijo 39 %, promet 25 %, industrija 20 % in raba energije v široki potrošnji, gospodinjstvih in bivalnem okolju 16 %. Napovedi o rasti C02 so strahotne. Podobna otoplitev naj bi bila pred 55 milijoni let in je trajala kar 200.000 let, a takrat naša civilizacija sploh še ni obstajala. Nič ne pomaga kazati s prstom na ZDA, ki leta 2005 ni hotela podpisati Kjotskega sporazuma, a si zdaj že premišlja o tem, tudi Slovenci nismo svetel zgled. Na prebivalca prispevamo 10 ton C02 letno, kot tudi vsi Evropejci, pogoj za stabilno ravnovesje podnebja pa bi bilo 2 toni. Američani nas seveda prekašajo kar za dvakrat, trenutno so še najmanj 'potratni' na Kitajskem. Po filmu Neprijetna resnica, na katerem sloni tudi Al Gorova filozofija, so se okrepili okoljevarstveniki in začeli z veliko kampanjo in o podnebnih spremembah se govori že neprestano. Vsak dan smo namreč soočeni z novimi in novimi pretresljivimi vremenskimi pojavi, ki opozarjajo na spremembe. Ravno tisti večer, ko je bilo predavanje, so na TV poročali o deževni ujmi, kot je na Primorskem ne pomnijo, in sta globoko poplavljali Rižana in Predavanja o podnebnih spremembah seje udeležila precej mešana publika-od zainteresirane STROKOVNE JAVNOSTI DO MLADIH, KI IZRAŽAJO VEČJO SKRB. SMREKA BO ČEZ 50 LET RASLA NA 2000 M NADMORSKE VIŠINE! Ta grozljivi podatek že leta poslušajo vsi študentje biotehniške fakultete in se zavedajo, da bo čez pol stoletja tam, kjer zdaj raste smreka, primemo rastišče le še za čmi hrast, mediteransko rastlino, ki raste zelo počasi. "V Sloveniji se letno poseka za dobre 3 milijone kubičnih metrov drevja, od tega na kočevsko -ribniškem koncu skoraj šestino te količine. Pred dvema desetletjema je bil običajen delež t.i. sanitarnih sečenj (lubadarke, podrtice, sušice ipd.) na našem območju ca. desetino letnega poseka. V zadnjih petih letih se je ta količina dvignila na tretjino oziroma skoraj polovico letnega poseka drevja (leto 2005). Prva sušna leta so bila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je močno sušila jelka v ribniški Mali in tudi Veliki gori ter kočevski Stojni. Ponovno sušenje se je začelo leta 2002 ter leto kasneje močan napad podlubnikov na smreki in v naslednjih letih še povečevanje namnožitve. Glavni vzrok je v spremenjenih klimatskih razmerah - v višjih letnih temperaturah, manjših količinah padavin in različnih časovnih in krajevnih razporeditvah le- teh. V začetku tega desetletja je bil najbolj vroč in sušen del Slovenije ravno južni del od Bele krajine do sosednje Suhe krajine ter primorski Kras. To je najbolj prizadelo vneseno smreko na zanjo neavtohtonih rastiščih v nižinah, saj pri nas po naravi raste le višje nad devetsto metri nadmorske višine. Suše so vplivale tudi na povečano sušenje hrastov, gorskega bresta, javorjev in celo bukve na izpostavljenih legah. Obeti so slabi, saj je drevje zelo oslabljeno. Najhuje so prizadete južne in jugozahodne lege. Grozeče segrevanje ozračja pa bo v prihodnje botrovalo hitremu spreminjanju drevesne sestave ter s tem padanju deleža višine lesne zaloge v gozdovih. Povečuje se pogostnost najrazličnejših ujm. V sušnih delih leta pa je vedno večja nevarnost večjih gozdnih požarov. Soočamo se z vedno novimi presežniki in nujnim spoznanjem za korenite spremembe v individualnem in svetovnem odnosu do okoljskih problemov!" Mirko Perušek, Zavod za gozdove Vipava. Po Umanoteri bi se morala Slovenija podnebnim spremembam prilagoditi tako, da bi Vlada izdelala strategijo za takojšnje prilagajanje na različnih področjih in zagotovila finančna sredstva za njeno izvajanje. Anketa, ki jo je fundacija izvajala v času volitev, je pokazala, da tudi večina županskih kandidatov ne pozna problematike. Področje okolja sicer uvrščajo med svoja prednostna delovanja, a niso dovolj odločni oziroma ambiciozni pri postavljanju ciljev za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020, saj se le redki zavzemajo za zmanjševanje emisij za 50 %, kar bi bilo nujno. Na razpravi po predavanju je Janko Debeljak s Kmetijskosvetovalne službe to dejansko potrdil, ko je dejal, da so bili lokalna in nacionalna politika ter stroka v zadnjih sedmih letih, ko so se pri nas pojavljale katastrofalne suše, do problema povsem indiferentni. V smislu: "Češ, kaj naj pa storimo?" Najlažje je bilo tako kmetom namenjati povračilo za škodo, nihče pa ni vložil denarja v raziskave ali v uvajanje novih tehnologij. Pri tem tudi uporaba bio goriv ni rešitev problema, pravzaprav je biomasa lahko celo škodljivo početje, pravi dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete, ker se hkrati iz gozdov odnaša tudi vse tisto najboljše, kar bi gozdovom omogočilo nadaljnjo produkcijo. Nasprotno: vsak kubični meter lesa zmanjša količino C02 v ozračju, zato so najboljše zgradbe iz lesa. Podnebno sporočilo predala Alenka Pahuue Ti H Ö M Z' n. c KAJ LAHKO SAM STORIM, DA UBLAŽIM PROBLEM? 1. Zmanjšajmo temperaturo svojega doma za 1 stopinjo Celzija. S tem zmanjšamo letno do 300 kg emisij C02 v svojem gospodinjstvu. 2. Ko menjamo stari hladilnik, kupimo novega z energetsko nalepko A+, ker bomo tako zmanjšali emisijo C02 za 210 kg na leto. 3. Zamenjajmo pet navadnih žarnic v lučeh z nizko energijskimi (CFL) žarnicami. Emisijo bomo zmanjšali za 250 kg letno. 4. Na kratke razdalje se vozimo s kolesom ali hodimo peš in pogosteje uporabljajmo javni prevoz. Kar 75% vseh osebnih prevozov naredimo za razdalje do 5 km! Poskušajmo tudi, da se na delo v enem avtu vozi več ljudi, ne vsak zase. 5. Pri nakupu novega avtomobila izberimo avto z najmanjšimi izpusti C02 in prihranimo od 50 do 300% goriva. Pri prevoženih 15.000 km bomo tako emisijo zmanjšali od 650 kg do 4 tone letno! Preglednice avtomobilov glede na porabo goriva in emisije C02 je na htpp://co2.temida.si. 6. Zmanjšajmo hitrost od 110 na 90 km/h in tako porabo goriva ter izpuste C02 za 20%. 7. Jejmo manj mesa, ker so živalske farme velike onesnaževalke s toplogrednimi plini. Biološko kmetovanje je podnebju veliko bolj prijazno. 8. Posadimo drevo, saj eno drevo v svojem življenju veže eno tono C02. Koliko izpustov C02 povzročate vsako leto? Izračunajte si svoj odtis C02 na spletni strani www.umanotera.org. Pogoj za stabilno ravnovesje podnebja bi bilo letno 2 toni C02 na osebo. Vir: Umanotera Rešeto 7 F*« E* J ETINIMSTHVO I TSI C-> 1>/X K^ I V^O •V* “T*eč kot 250 obrtnic in obrtnikov iz \ / občin Ribnica, Sodražica in Loški V Potok je zadnje dni preteklega leta skupaj z visokimi gosti iz OZS in politike praznovalo 30-letnico svoje Območne obrtne zbornice Ribnica. Veselo praznovanje so združili s tradicionalnim novoletnim srečanjem obrtnikov in podjetnikov. ! DEL UPELEŽENCEV NA PROSLAVI OB 30-LETN1CI '00Z RIBNICA foto Zdenko Mohar 30 let Območne obrtne zbornice Ribnica Veselo v novo obdobje in novo leto Praznovanje 30. obletnice Območne obrtne zbornice Ribnica v gostišču Pugelj je bilo nekoliko drugačno od podobnih praznovanj, ki jih ob jubilejih svojih obrtnih zbornic pripravljajo obrtniki po vsej Sloveniji. Bilo je bolj sproščeno, za kar sta v prvi vrsti poskrbela voditelja, znana "Ribn'čana" Medard Pucelj in Franc Jaklič, ki vsako leto spravljata v dobro voljo tudi množico obiskovalcev Ribniškega semnja. Njune hudomušnosti so se "nalezli" tudi visoki gostje in govorniki, predsednik OOZ Ribnica Franc Vesel, predsednik OZS Miroslav Klun in nekdanji ribniški župan, danes poslanec Jože Tanko, zato je bila prireditev "manj uradna". To je bilo tudi primerno za prednovoletni čas; saj je za mnoge obrtnice in obrtnike namreč tradicionalno prednovoletno srečanje članov OOZ Ribnica že kar pravo silvestrovanje, pa čeprav je do novega leta še kakšen dan. Prof. dr. Janez Bogataj, tudi častni član občine Ribnica, ki vseskozi spremlja ribniško suho robo in lončarstvo po strokovni plati, je v svojem govoru poudaril ribniško šegavost in iznajdljivost, vse navzoče razveselil z novico, da sta med uradne slovenske protokolarne spominke uvrščena kar dva ribniška izdelka: lončeni konjiček, "ki v riti piska", in ribniška krošnja miniaturnih ribniških izdelkov. Med gosti prireditve omenimo še poslanca, do nedavna ministra za delo, Janeza Drobniča, in župane vseh treh občin, na območju katerih deluje OOZ Ribnica (Ribnica, Sodražica in Loški Potok). Območno obrtno zbornico Ribnica (oziroma takratno "Združenje samostojnih obrtnikov, gostilničarjev in prevoznikov") je z nekaj somišljeniki leta 1976 ustanovil Anton Medved (kovino-plastika), ki je postal tudi prvi predsednik nove organizacije obrtnikov. Leta 1979 jo je predal lesostrugarju Ludviku Zajcu, ta pa leta 1982 Antonu Henigmanu. Leto pozneje je vodenje združenja za štiri leta prevzel Zdenko Mohar, od 1988 in vse do leta 2000 pa je nato združenju oziroma že zbornici predsedoval frizer Tomaž Šulentič (z izjemo obdobja 1996-1997, ko je zbornico vodila Marija Joras). Zadnjih šest let pa Območno obrtno zbornico Ribnica uspešno vodi lesar Franc Vesel iz Sodražice. Med pomembnejšimi letnicami, ki so jih skupaj z obsežnim slikovnim gradivom in besedili zbrali v zborniku ob 30-letni-ci OOZ Ribnica, je treba vsekakor omeniti še leto 1979, ko so obrtniki kupili stavbo v središču Ribnice in jo z leti preuredili v sodoben poslovni center, v katerem je danes poleg pisarn in učilnice obrtne zbornice še osem pod- najemnikov z za obrtnike in podjetnike zanimivimi dejavnostmi. Leta 1983 pa so zaposlili prvega poklicnega tajnika Pavleta Hočevarja, ki je obrtni zbornici in njenim članom ostal zvest vse do današnjih dni. Ribniška obrtna zbornica je v treh desetletjih svojega obstoja botrovala množici dogodkov in dosežkov. Že ves čas je nekakšna vez med obrtjo, občino ter velikim gospodarstvom, sodeluje pri vodenju občine in sprejemanju občinskih odlokov, prostorskih načrtov in drugih za obrtnike pomembnih aktov. Še posebej dejavna pa je na področju domače in umetnostne obrti, ki je v teh krajih nekako "doma", rokodelci pa med njenimi 390 člani predstavljajo kar zajeten del. Tako je večkrat pripravila skupinske nastope ribniških in slovenskih rokodelcev na sejmih doma in v tujini, na primer v Milanu, Muenchnu ali Hamburgu, od leta 1999 organizira Rokodelski festival v okviru Ribniškega semnja, pomembno vlogo je odigrala pri pridobitvi geografske označbe "Ribniška suha roba", s katero je zaščitenih že več kot 450 izdelkov, sodelovala je pri soustvarjanju nekaterih olajšav za rokodelce (na primer 70-odstotni normirani stroški). Kot nekakšna krona vsega pa je Slovenski center za domačo in umetnostno obrt, ki ga bo OZS ob podpori najmanj treh ministrstev ustanovila prav v Ribnici, s čimer bo ta postala nekakšno središče slovenskega rokodelstva. Ob svojem visokem jubileju je Območna obrtna zbornica Ribnica podelila tudi nekaj priznanj. Dobili so jih Vinko Lovšin, Rudolf Lovšin, Rudolf Trdan,v Anton Govže, Franc Lešnjak, Jože Žlindra, Stanislav Oberstar, nekdanja predsednica Marija Joras, prva tajnica združenja Danica Polovič, dolgoletni sekretar OOZ Ribnica Pavel Hočevar in strokovna sodelavka Barbara Nosan. Priznanja s plaketo pa so dobili nekdanji predsedniki ribniškega obrtnega združenja oziroma zbornice Anton Medved (posthumno, priznanje je prejel njegov sin Miro Medved), Ludvik Zajc, Anton Henigman, Zdenko Mohar in Tomaž Šulentič ter Rene Čopi, Janez Mate, Jože Oven, prof. dr. Janez Bogataj, Jože Tanko in Obrtna zbornica Slovenije. Predsednik le-te pa je priznanja OŽS podelil trem ribniškim obrtnikom: Jakobu Nosanu, Gregorju Miheliču in Ludviku Oražmu, zlato plaketo OZS pa Območni obrtni zbornici Ribnica. Pavel Hočevar s Rešera V LANDSKRONO BODO ROMALI KONKRETNI PREDLOGI O SODELOVANJU Razdalja ne bi smela biti problem, če se ekonomska računica izide hočemo imeti in kaj bomo postorili, drugače bo spet vsak samo svoj vrtiček oblikoval", je dejal Mate, ki vidi priložnost za večji razvoj v novi planski perspektivi, če bo ta naš prostor do leta 2013 le uspel izrisati kako jasno vizijo. Strategija je nujna tudi zato, da nanjo ne bodo vplivale menjave političnega vodstva, meni Hočevar, "saj nimajo vsi enakega interesa". Kritike pa so spet letele na Občino, ki ni imela ne časa ne denarja zagotoviti niti poslovnih daril za medobčinske obiske, "kaj šele kake konkretne projekte". Vodja oddelka za gospodarstvo Darja But je navkljub določenim dvomom povedala, da se posle lahko sklene ne * M Z M n. -rfi M Ključno prevozno sredstvo je kolo. Švedi pazijo, s čim se vozijo in KAKE AVTE KUPUJEJO, V POSEL PA ZNAJO VEDNO VPLESTI ČLOVEŠKI ELEMENT. Tako so se na sužnjem otoku Venu v zasebni izposojevalnici KOLES PRILAGODILI VSEM ŽELJAM IN POTREBAMI MED 1000 KOLESI NAJDEMO TAKA ZA INVALIDE, PA ZA DRUŽINE, OTROKE... FOTO AF Švedska Landskrona bo po sedmih letih dočakala predloge o možnih skupnih projektih, ki jih bodo tja poslale ribniške institucije, vključno z Občino. Slednja se lahko ponudi le kot koordinatorka in spodbujevalka sodelovanja, koliko bodo muzej, osnovna šola, podjetniški center, obrtna zbornica in turistično-informacijski center res dejavni, pa bo bržkone odvisno od več elementov. Ravnatelj šole France Ivanec upa, da se ne bo dogajalo tako kot pri Arcevii, ko je v vseh 30 letih tja le dvakrat odšla tudi šola, vsakič drugič pa le občinske strukture oz. je bilo sodelovanje omejeno le na ozek krog povabljencev. Direktorica občinske uprave Nevenka Turk Kraljič je dejala, da je bilo za te obiske v zadnjih 15 letih pogosto težko dobiti ljudi, v primeru s Švedsko pa se je dogodilo, da so nekateri podjetniki kar mimo vseh dogovorov obiskovali sorodne firme, kjer naj bi videli svoj interes... Vse se začne in konča pri ljudeh, trdijo Švedi, ki vztrajajo, da se projekti morajo začeti zato, ker jih želimo imeti, ne pa zaradi možnosti sofinanciranja Evropske unije. Zavedajo se tudi, da želi Evropa povezati svoje narode, da najdejo skupne točke, ker bo ta naš stari kontinent le tako lahko enakovredno nastopal nasproti ostalim celinam. Zavoljo raznih študijskih projektov o tem, kako se dobro povezovati, mnogi Švedi ne čutijo potrebe, da bi bili za to še posebej plačani, ampak tako nadstandardno delo razumejo kot izziv svoji kreativnosti, je dejala Alenka Henigman z Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, ki je v Landskroni lansko jesen preživela 10 študijskih dni. 15. februarja je to občino z 39.000 prebivalci predstavila vodilnim od omenjenih institucij, vključno županu, ter orisala zamisli, ki so se poprej že porodile v glavah švedskih občinskih zastopnikov. V športu bodo stiki lahko še najhitrejši, ker bi lahko izvedli priprave športnikov, za kar je to švedsko športno-kultumo središče že usposobljeno. Spomladi naj bi na obisk prišel tudi njihov strokovnjak, ki je posebej zaposlen na občini samo za povezovanje športnih klubov in šole, ker želi Landskrona čim več otrok usmeriti k dejavnemu življenju. Ta občina se namreč že leta dolgo ubada z emigranti, ki so do take mere preplavili to mesto, da se je na lanskoletnih volitvah zbudilo desničarsko gibanje in prevzelo oblast. Nekatere usmeritve so se spremenile, a sodelovanje z Ribnico naj bi se nadaljevalo nemoteno, je povedala Henigmanova, ker smo bili zadnji, ki jih je to južno švedsko mesto sprejelo med svoje partnerje. In tako kot se oni ubadajo s priseljenci, ki v bližnji šoli zasedajo 15% mest, se mi z Romi, tako da bi se šoli lahko povezali pri razvoju pedagoških strategij za marginalne skupine. Čarovništvo in emigracija v Ameriko sta tudi točki, ki sta stični obema občinama in na tej podlagi naj bi osnovali skupno razstavo. Kulturo in podjetništvo bi se dalo povezati s predavanjem švedskega strokovnjaka o tem, kako tržiti posvetno zapuščino, kot je grad. Delavnica na to temo bi bila organizirana lahko kar za večji del Slovenije, ki se upravljanja okostenelih gradov še ni lotila na način, kot to že 17 let v Landskroni počne ena družina. In preživi s tem, kar je najpomembnejše. V gradu pripravljajo konference, seminarje, razstave, srednjeveške večere...Z domačo obrtjo bi se dalo trgovati v okvinj stalne premične razstave prijateljskih mest, s katerimi je v navezi Landskrona, v letu 2008 pa se bo najverjetneje uspel uresničiti tudi obisk tamkajšnjih gospodarstvenikov v Ribnici. Vsako leto obiščejo kako prijateljsko mesto in razmišljajo o tem, kje bi se dalo skleniti kake poslovne vezi. Trenutno se najbolj zanimajo za naše podjetje Riko hiše. Predstavnika območne obrtne zbornice in podjetniškega centra Pavel Hočevar in Janez Mate sta prepričana, da poslovni tokovi tečejo neodvisno od kakih predhodnih občinskih dogovorov in jih ni moč vsiliti, če ni na obeh straneh dovolj interesa, ter poudarjata, da zna biti problem razdalja, ker so z njo povezani tudi visoki stroški. Pogrešata pa še nekaj: da se oblikujejo projektne skupine za posamezna interesna področja, "da vemo, kaj ŠVEDI IMAJO RES VISOK STANDARD, A VSE, KAR IMAJO, Sl TRDO PRISLUŽIJO. POGOSTO OPRAVLJAJO VEČ POSLOV, KOT LASTNICA ‘KIČ’ TRGOVINICE, KIJE HKRATI UVOZNICA ZA PORCELAN IZ VB IN ODDAJA V NAJEM SOBE. glede na razdaljo, če je le jasna ekonomska računica. Primer Arcevie in nekega japonskega mesta je več kot odličen, saj je to z nami pobrateno italijansko mesto našlo na Daljnem vzhodu svojo tržno nišo v izvozu špagetov ter uvozu riža. Tudi Švedska želi po sedmih letih modrovanja na politični ravni zdaj le še konkretne projekte, je dejal predsednik O OZ Ribnica Franc Vesel, ki se je o tem lani pogovarjal s predstavniki landskro-nske občine. V čim krajšem času bodo zato ribniške institucije, ki bodo naredile preskok v miselnosti in iskale razvojne zaveznike, na papir zapisale, kaj 'se bi šle' in za katero obliko sodelovanja so najbolj dovzetni. Alenka Pahuue .HeŠETO 9 T Vrhunski katalonski pisec prvič na slovenskih tleh Rojakinja Simona Škrabec prevedla roman, ki odkriva svet po frankizmu S Za šest let trajajoče pisanje romana Evnuhova senca je zadoščala le ena sama kretnja, zamišljen zamah roke, kije katalonskega pisca Jaumeja Cabreja napotila v ustvarjanje. Sam bi bil sicer veliko raje glasbenik, toda ta želja je ostala neizživeta, zato je toliko bolj očitno užival v glasbeni ^ spremljavi deklet iz ribniške glasbene šole, ki so uvedle Festival zgodbe, imenovan / Fabula. Pet večerov, od 22. januarja do 17. februarja, se je odvijalo v mestih po Sloveniji in med velikimi se ■ je znašla tudi Ribnica. Gotovo zaradi naše rojak-O inje dr. Simone Škrabec, ki je Cabrejev roman prevedla. Soočena z življenjem na tujem, saj biva v Barceloni, v celoti doživlja poslanstvo Fabule: živi zgodbo v svetu, kjer se menjavajo navade, kulture in jeziki, izpopolnjuje se tehnika, nadgrajujejo se politični in gospodarski sistemi, vendar osnovne človeške lege, temeljne človeške fabule, ostajajo enake. Morda tudi odnos do travm, ki jih človek doživlja ob velikih zgodovinskih dogodkih, kot je bil čas tranzicije po koncu diktature generala Franca. Gabre, ki je bil, 'zanimivo1, rojen ravno na isti dan kot njegov glavni junak romana, je povzel dogodke, ki so globoko zaznamovali njegovo generacijo. Trpela je pod frankističnim jarmom in ni ji bila dovoljena svoboda izražanja, toda roman vendarle ne pripoveduje o zavoženi generaciji, "temveč o posameznikih, ki niso uspeli najti svojega mesta v svetu", je ob kulturnem prazniku 10. februarja izbrani kulturni družbi v Miklovi hiši povedala prevajalka. Simona Škrabec s tem romanom Cabreja prvič predstavlja slovenskemu bralstvu, čeprav gre za zelo popularnega katalonskega pisatelja, ki svojo priljubljenost dosega tudi kot pisec scenarijev za nadaljevanke. A Evnuhova senca je, kot kaže, preveč odkrito razgalila del temačne španske preteklosti in tako roman, ki je bil napisan že leta 1996, še vedno ni izšel v španskem jeziku. Cabrejeva strma pot v vrh sodobne katalonske literature se je začela leta 1991 z romanom Gospoda. Avtorjev literarni svet zajema kar celo Srednjo Evropo, tudi njen vzhodni del in nazadnje Bosno, "kjer se je zgodilo preveč stvari, ki jih ne bi smeli pozabiti". Gabre je med ribniškim občinstvom pustil svetlo sled in tudi sam se je tu počutil posebej lepo sprejetega, tudi zato, ker mu je bila na kitaro zaigrana katalonska ljudska pesem. Bil je posebej dobro razpoložen in ljudem je ostal v spominu zaradi svoje visoke čustvene izpovednosti. Večer poprej je bil podoben pogovor z avtorjem v ljubljanskem Jazz clubu Gajo, kjer je bil tudi dialog z Dragom Jančarjem. Tekst in foto Alenka Pahuue “SPACKANOST” SLIK HIPNOTIZIRALA POGLEDE Literarna Fabula je potekala v barvnih prostorih Galerije Miklova hiša, tokrat opremljene s slikarskim opusom Tomaža Gorjupa iz let 2002-07. Njegova "sčečkanost in spackanost slike", kot dela zadnjih dveh let avtor sam živopisno imenuje, je razsvetlila prostor in pritegnila poglede obiskovalcev do te mere, da so si bolj kot kdajkoli zaželeli, da bi te slike odkupili in jih prenesli v svoje domove. "V njegovem čečkanju, ki se spreminja v pisavo, je nekaj še vedno otroškega, preprostega in tesno vezanega na neposredno čutno izkustvo,"'\e ob odprtju 26. januarja dejala likovna kritičarka Nadja Gnamuš. Razstava akademskega slikarja in rednega profesorja za risanje in slikanje na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete je bila v ribniški galeriji odprta mesec dni. Risateu je le človek, ki piše. To preprosto definicuo ponuja Jaume Gabre, ki ga odukujejo izbrušena spretnost kombiniranja dialogov, zapletov ter GLOBLJIH RAZMIŠLJANJ V ENO SAMO, SPRETNO ZLEPLJENO CELOTO, Kl JO V RESNICI SESTAVLJAJO DROBNI, JASNO IZDELANI POGLEDI, ČE UPORABIMO BESEDE PREVAJALKE DR. ŠKRABČEVE. 10 .ftešeiD KULTURNI PRAZNIK S POEZIJO FRANA LEVSTIKA Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je Občina v sodelovanju z glasbeno šolo pripravila zares lep koncert in se z njim ne samo poklonila Prešernu, temveč tudi 120-let-nici smrti Frana Levstika. Dvorano Ideal so ljudje kar lepo napolnili, a se v njej niso trli, čeprav je bil naslednji dan dela prost. Uvodno zapeti himni v izvedbi noneta Vitra je sledil slavnostni govor župana Jožeta Levstka, ki je med drugim spregovoril o državljanskih svoboščinah in dolžnostih, svobodi izražanja in neomejevanja drugih, ter o pozitivnem razmišljanju, ki nam vsem manjka "Preveč je občutka manjvrednosti. Ta se kaže tudi s tem, da Slovenci praznujemo obletnico smrti našega največjega pesnika in ne rojstva. Izbrati moramo življenje. Toda vprašanje je, če smo nanj pripravljeni." Program so nadaljevali mladi glasbeniki ter Viktorija in Boris Petrovič z recitacijo pesmi Frana Levstika, katerega 120-letnico smrti se spominjamo ravno letošnje leto. Levstik se je ljudem najbolj vtisnil v spomin s povestjo 'Martin Krpan z Vrha'. Po stopinjah njegovega 'Popotovanja iz Litije do Čateža' je v spomin nanj sedaj vsako leto organiziran tradicionalni pohod po tej poti. Njegove pesmi so sicer redke, a so bile zelo primerne kulturnemu večeru. Zakonca Petrovič sta nas najprej popeljala 'Na Prešernov grob1, za konec pa prihranila Stritarjevo oznako Levstika 'Levstik bil je mož'. Po njegovem prepričanju je bil med največjimi ljudmi po iskrenosti, trdnosti, rodoljub-nosti in ljubezni do naroda, ki mu je posvetil vso svojo ljubezen, trud, srečo in življenje svoje. "Ta narod naj te spozna in časti, kakor si vreden." \z glasbene šole pa so sodelovali mladi trobentač iz Velikih Lašč, Matevž Stritar, komorna skupina vio-lončel s čudovito skladbo Ave Maria (A. Kočnikov), Zala Žužek je na violini zaigrala Mladi trobentač iz Velikih Lašč Prazniku in kulturi ob bok... Ne samo 8. februar, tudi vsi ostali prazniki so znani že v začetku leta. Zatorej se ne bi smelo zgoditi, da se prireditev ob kulturnem prazniku pripravlja 3 dni prej in da le dan pred njeno uresničitvijo skoraj nihče ne ve, ali se bo kaj dogajalo. Kulturni predstavniki se, kljub neštetim besedam, kako bi se morali pri svojem delu usklajevati, še naprej debelo gledajo in ne vedo, kaj dela 'sosed'. Da bi bili skregani - pravijo, da niso. Krvavo torej manjka nekdo, ki bi prevzel vlogo koordinatorja - da desnica ve, kaj dela levica. (Op. ured.) Concertino v D-duru (F. Kuchler), Vida Nadler na flavti Prelude et danse (P. Proust) in Flavta je osamljena (B. Pucihar), Karin Arko na klavirju Elegijo (N. Lisenko), Ana Levstek Capriccio arabe (F. Tarrega), Nastja Pozelnik na klavirju Debussyevo Gradus ad Parnassum, v predzadnji točki pa je nastopila Tea Lovšin, ki je ob spremljavi Aleksandra Oražma na klavirju (tudi sicer je spremljal veliko nastopajočih) zapela Arijo Cherubina iz Mozartove opere Figarova svatba in Hodi da Minka N. Štritofa. Nastopajoči so nam podarili koncert, kjer se je beseda prepletala z glasbo. Včasih je beseda med posameznimi točkami le mašilo, toda tu nas je smiselno vodila od točke do točke, od razigranih, nežnih in resnih skladb ter nas za konec še močno vzpodbudila k ljubezni do domovine in naroda. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ POPRAVEK V januarski številki je bilo v članku o božično-novoletnem koncertu napak zapisano ime dirigenta ribniškega pihalnega orkestra. Pravilno se glasi Matjaž Jevšnikar. Med nastopajočimi je bil pomotoma izpuščen tudi nonet Vitra. Za napako se opravičujemo. Uredništvo KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO France Zbašnik, Dolenja vas VABI na tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu, ki bo letos že deseta po vrsti, v petek, 23.3., ob 19h v dvorani DC-16, Dolenja vas Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ribnica Vljudno vabljeni k ogledu revije otroških gledaliških skupin, ki bo v četrtek, 8. marca 2007, ob 17. uri, v dvorani centra Ideal. VABILO Pasijon - uprizoritev Jezusovega trpljenja in križanja bo v soboto, 24. 3., ob 19. uri ,v Ribniškem gradu. Ponovitev Pasijona pa bo na cvetno nedeljo, 1.4. , ob 19. uri, prav tako v Gradu. Vabljeni! V primeru morebitnih sprememb boste o tem obveščeni preko lokalnih medijev. Župnija Velike Poljane vabi 24. marca ob 19. uri na dobrodelni Jožefov koncert, ki bo v farni cerkvi sv. Jožefa. Z njim željmo zbrati iz vaših velikodušnih prispevkov del sredstev za obnovo fasade naše župnijske cerkve. Že vnaprej se zahvaljujemo za vašo prisotnost in denarno pomoč ter vam želimo, da bi ob prijetnih glasovih nastopajočih preživeli lep večer. Rešem ii hoimijlsio^ice aisj>inJLnini>i k S Mirno počivaj, sladko spi, saj v grobu ni gorja, ne skrbi. Naše srce pa bolečina mori, ker te med nami več ni. Upamo, da enkrat v nebesih snidemo se, kjer bodo poravnane pomanjkljivosti vse. ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi našega Franceta Prelesnika iz Goriče vasi Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in sveče ter se od njega poslovili. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Ribnica, kaplanu Mateju Pavliču, pevcem in Komunalnemu podjetju Ribnica. Vsi njegovi OB BOLEČI IZGUBI MOJEGA TASTA V soboto, 20. januarja, je mene in vse njegove pretresla vest, da je v 93. letu prenehalo biti srce ata in mojega tasta Franceta Prelesnika -Pčkovga iz Goriče vasi. Kot mlad fant sem leta 1971 prišel k njemu in družini in se poročil z njegovo najstarejšo hčerko Marijo. Sprejel me je z odprtimi rokami, tako kot tudi ostala dva zeta, Viktorja in Staneta. Mnogo praktičnega sem se ob njem naučil, predvsem kmečkih opravil in dela v gozdu. Kar je bilo meni igra v mladosti, ko smo tekali po velikolaških gozdovih, je bil njemu kruh, da je lahko s parom konj in prevozom lesa služil in preživljal svojo družino s štirimi otroki. On in njegovi konji so merili poti tam od Roba, Škrajneka pod Grmado, Svetega Gregorja, Male in Velike gore, Glažute in tako naprej. Po končanem vsakodnevnem delu v gozdu je sledilo še delo na polju, kjer sta z ženo in otroki pridelala vse potrebno. Ko sva z njegovo hčerko, mojo ženo, začela graditi hišo, je slednji dan po svojem delu prihajal na najino parcelo delat in nama dajat voljo in moči, da smo skupaj zgradili najin dom. Zelo ponosen je bil na svoje vnuke in vnukinje, še posebno pa na dva pravnuka in pet pravnukinj, čeprav male Tije, ki je bila rojena na dan pred božičem, še ni videl. Dragi ata, hvala vam za vse, kar ste dobrega storili zame in vse nas! Oprostite pa mi, kar vam nisem mogel ali znal dobrega storiti. Imeli ste veliko skritih želja, ki bi vam jih lahko izpolnili, pa velikokrat nismo vedeli zanje, ker jih niste hoteli razkriti in so odšle z vami v grob, ki vam bo dajal počitek med vašo Malo in Veliko goro, ki ste ju imeli tako radi. V imenu cele družine se zahvaljujem vsem, ki ste se od pokojnika poslovili in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala tudi Ozvaltovim pevcem za prelepo petje pri vežicah, v cerkvi in na grobu, gospodu kaplanu za cerkveni obred in prelepo pridigo, gasilcem PGD Goriča vas za prapor in gozdarjem območne enote Ribnica za izrečeno sožalje. Počivajte v miru, dragi ata, in večna luč naj vam sveti. Vedno se vas bomo radi spominjali! Matjaž V. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica FRANČIŠKA ŠILC iz Dolenjih Lazov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Antonu Berčanu za opravljen obred, dr. Lidiji Šmalc, pevcem za zapete pesmi in Komunali Ribnica. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI 7B Večerni zvon, o mili zvon! Tvoj glas poslušam iz daljave... Telesnih več ne čutim spon, srce topi se, moli: Ave, ave Maria! ZAHVALA ob boleči izgubi našega ata, tasta, dedka, brata in strica MATIJA NOVAKA Štrukljevega Matica z Velikih Poljan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali in bodrili, ko je nemočen obležal v postelji. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju iz Ribnice, še posebej dr. Lidiji Šmalc, patronažnima sestrama Alenki in Majdi ter medicinski sestri Mileni Hribšek. Zahvala župniku g. Antonu Masniku za obiske na domu, tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred ter hvala ministrantom. Zahvala cerkvenemu pevskemu zboru z Vel. Poljan za prečudovito petje v cerkvi in na pokopališču. Zahvala poljanskim gasilcem za organizacijo pogreba. Zahvala za prelepa govora v imenu gasilcev Toniju Andolšku in v imenu DU Mari Okorn. Zahvaljujemo se tudi vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove, ki so bili namenjeni za cerkev, in vsem, ki ste se v tako velikem številu od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč. Zahvala tudi vsem, ki ste se udeležili večerne molitve. Vsi njegovi Siqt-.NET Društvo VETER Breg v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ribnica vabi na PRIKAZ STROKOVNEGA OBREZOVANJA, CEPLJENJA IN VZDRŽEVANJA SADOVNJAKOV. Praktične prikaz bo 15.3. ob 16. uri pri kapelici sv. Ane na Bregu. V primeru slabega vremena bo prikaz z diapozitivi v gasilskem domu Dolenji Lazi. Lepo vabljeni! Društvo Veter, Breg Občni zbor Društva invalidov Ribnica sobota, 17. marec ob 11. uri v Gostišču Pugelj v Ribnici. Pryave - s plačilom S EUR - sprejemamo v pisarni društva. POZIV na zbiranje predlogov za imenovanje - treh predstavnikov Občine Ribnica v Svet javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (V skladu z 9. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda 'Knjižnica Miklova hiša, Ur. 1. RS, št. 76/03 inl7/06) morajo biti člani strokovnjaki s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev), - treh predstavnikov v Svet območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Ribnici. V skladu s 23. členom Akta o ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Ur. 1. RS, št. 96/00 člane lahko predlagajo samo kultura društva, ki delujejo v posamezni lokalni skupnosti, - predstavnika lokalne skupnosti v Svet Centra za socialno delo Ribnica. Predloge za imenovanje z obrazložitvijo zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do vključno 8. marca 2007. Predsednik komisije Jože Tanko L r. Društvo invalidov Ribnica organizira predavanje na temo Visok krvni tlak in njegove posledice', predavatelj bo internist dr.Božič. Opravljale se bodo tudi meritve krvnega sladkorja in tlaka. Predavanje bo v sredo, 7. marca ob 18. uri, v sejni sobi Športnega centra v Ribnici. Prijave sprejemamo do 5. 3. v pisarni društva v uradnih urah, in sicer v ponedeljek in petek od 9.-11. ure. Informacije po telefonu 01/ 836-11-69. Predsednik društva Alojzij Miheuč Predstavitev kmetijskih subvencij za leto 2007 (EKO 0 -plačila, OMD in SKOP- plačila) in del predavanj iz navzkrižne skladnosti bo 28. februarja dopoldan ob 9.00 uri in popoldan ob 16.00 uri v dvorani IDEAL. Kmetijska svetovalna služba Irena Šilc RE$5TC).R!B!N! ASPC Drobnič Ind. cona Podskrajnik 28 Tel.?01/709 66 40 E-pošta: aspc-drobnic@siol.net Cerknica Faks: 01 /709 66 41 Peter Bojc, S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 iHtermja OKNA IN VIUITII PE Ribnica: Humec I8a Dolenja vas Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si 5 v celoti nadomeščajo greznice in pomenijo popolno dolgoročno okoljsko rešitev, skladno z vsemi zahtevami zakonodaje, 5 enostavno samodejno delovanje, skoraj brez vzdrževanja, hrupa, smradu in z minimalnimi stroški praznjenja, O primerne za eno-in večdružinske hiše, manjša naselja, kampe, O bistveno zmanjšanje okoljske dajatve počitniške hiše...... 3 potrjeno cenejša rešitev kot greznice O nizki investicijski in obratovalni stroški LESMARC TRGOVINA IN PROIZVODNJA ICA LESMARC* d.o.o. Dolenjska c. 42 1000 Ljubljana tel.: ** 386 J0J1 83 66 443 tel.: ♦♦ 386 [Ojl 42 80 034 GSM: ++ 386 [0J40 78 80 09 OPTIK PO0N11Ö 8$, Delovi>i čas: vsaK daij od 91) do 191) sobota zaprto J..Q.C) ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525 IZVAJAMO: E IZDELAVA VSEH VRST FASAD □ SANACIJA FASAD BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) □ ANTIKO ROZI JSKA ZAŠČITA Fj STROJNI OMETI Fj MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO iiviv^iJLS: zrn i>jyW3arv5r ELASTIGIRANJE OZ 'GUMI TVIST' KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:____________________ Ime in priimek: Ulica: __________ Pošta:___________ Tel.:____________ r „V V» V- /v /\ /v Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 16. marca 2007. Pravilna rešitev iz 1. številke RAD(A) IMAM ZIMSKE RADOSTI Spoštovane, spoštovani, lahko bi v naslovu rekli tudi nategovanje. Koga? Skeptiki bi zavpili vseh oz. da je vse skupaj ena sama skupinska orgija. Drugače rečeno, vsak, ki ima pet minut časa, nas pelje urinirat. Še bi lahko iskali besedne zveze, izpeljanke o občutku izigranosti, podrejenosti itd. Na trenutke se nam res zdi, da nam gre vse narobe, nihče nas ne razume, nihče noče slišati naših prošenj, ena sama beda. Te stiske so sicer večplastne, mnogopomenske, lahko jih projiciramo na različna področja, fokusiramo razne primere, kjer nas 'prinašajo okrog'. V zadnjem času precej beremo o drugorazredni Evropi, proti kateri smo se ob vstopu v njen objem 'bojevali'. Ta drugorazrednost je prišla čisto potiho v naše trgovine, ko vidimo na policah lepo dekorira-no čokolado, piškote, sladkor, kumare, jogurt, kompot... in potem doma, ko imamo čas prebrati deklaracijo, vidimo, da to živilo sploh ni pakirano oz. polnjeno tam, kjer bi moralo biti. Namesto Švice, Belgije, Francije so sestavine iz ne vemo kje, pakirano, od koder je tudi distribuirano, pa je nekje na vzhodu, natančneje na Poljskem, Češkem, Slovaškem. Naslednje 'nategovanje' v naši Dolini lahko občutimo v telekomunikacijah. Na trgu telefonije, televizije, internetnih storitev je pri nas kar precej ponudnikov, vendar.... priti do njih niti v urbanih naseljih ni lahko. Recimo v Ribnici, na Kolodvorski ulici, Opekarski cesti, Prijateljevem trgu pa še kje bi potrošniki radi vzeli paket, ki ga ponuja T2. Toda ko pokličemo omenjeno družbo, se začno poizvedovanja, ali je priklop mogoč. Po dolgem času dobimo obvestilo, da to ni mogoče, ker t.i. parica ne ustreza oz. ne omogoča priklopa digitalnega T2 omrežja. OKI Bi vzeli pa paket Siol. Pokličemo na Telekom, od koder sporočijo, da je tam, kjer želimo priklopiti ISDN, ADSL nemogoče, ker je telefonska linija dvojček. S solastnikom dvojčka se dogovorimo o prerezu popkovine in pošljemo na Telekom prošnjo, naj nam vendar v 21. stoletju omogočijo priklop širokopasovnega dostopa v svet. Pa spet čakamo in čakamo in čakamo.... In kaj kljub konkurenci narediti? Ker pač že imamo kabelskega ponudnika UPC Telemach, s katerim sicer nismo zadovoljni, ker imajo nas Ribničane za drugorazredne državljane, (imamo precej manj pro- PIZZERIJA VRBA, ŽLEBIČ 15a, 1310 RIBNICA HONORARNO ALI PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA ZAPOSLIMO PICOPEKA ZA DELO IN POMOČ V KUHINJI. TEL: 041/568-894 Nagrade, bogate darilne pakete, ki jih poklanja ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., OE Ljubljana, predstavništvo Ribnica, Škrabčev trg 38, Ribnica, prejmejo: ROK OBLAK, Sv. Gregor 3, 1316 ORTNEK GORDANA SMREKAR, Jurjeviča 44, 1310 RIBNICA i NINA STRLIČ, Prijateljev trg 13,1310 RIBNICA JAN KOŠMRU, Perovo 5,1316 ORTNEK EMA ORAŽEM, Petra Kozine 3,1331 DOLENJA VAS ^ triglav Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. Lahko da je do tukaj še nekakšna razumljiva tržna logika. Ko pa izdelek preizkusimo, recimo pralni prašek, pa dejansko vidimo, da pere prašek iz naših trgovin slabše kot prašek z isto blagovno znamko, ki smo ga kupili v Avstriji ali Italiji. Zakaj? Zakaj je čokolada pri nas manj gosta in hranljiva, slabšega okusa kot enaka čokolada na zahodu? Zakaj je....tisoče vprašanj. Da je mera polna, si trgovci povrh vsega izmislijo, da so distributerji ob prehodu na evro dvignili marže, in vse skupaj še podražijo. J Ob tem se, kot pred 20 leti, lahko znova vprašamo, se splača kupovati doma? Ne nazadnje dobimo za isto vsoto evrov več v Italiji oz. Avstriji, po možnosti še slovenskega izvora. Kaj narediti? Opozarjati trgovce na neenakovreden položaj slovenskega potrošnika, ki je že tako najbolj udarjen ob plači, ki je precej nižja kot v 'prvorazredni Evropi'. gramov kot npr. v Ljubljani in ožji okolici ter ostalih mestih) in njih prositi, naj nam priklopijo internet. Dobro, vsaj internet dobimo, upajoč, da se bo Telekom zganil in sestopil z monopolnega položaja ter na nekoč skupni družbeni vod, ki je bil last vseh državljank in državljanov, omogočil priklop še komu. Nauk te zgodbe: Kjer se prepirata dva (T2 in Telekom), tretji (UPC Telemach) dobiček ima. Za zdaj mu privoščimo. Vendar, če se bo do nas 'obrobnih' še naprej vedel kot z nekom, ki mu je nujno zlo, ker pač naši kraji niso kapitalsko (kapitalistično) dobičkonosni, mu ne bomo dolgo plačevali tam zaposlenih. Tako, preko tiskane avtoceste, ki je speljana v vsako gospodinjstvo Levstkove posesti, vam pošiljam en originalen čokoladni bonbon, ki je narejen doma in ne vsebuje konzervansov, še manj pa holesterola in odvečnih kalorij. Marko Modrej El! SIQLNET Pripravil Marko Modrej POMLADNI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le en odgovor je pravilen. Črko pred njim vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Pust krivih in lačnih ust je opravil svoje delo, čeravno ga je imel zaradi mile zime bore malo. Na Velikem pustnem karnevalu v Ribnici smo lahko poleg številnih mask videli tudi zanimive maske iz... N Benetk Z Budve R Budimpešte 9. Na številnih oglasih v teh dneh piše: Povečajte svoj kapital z vlaganjem v hitro rastoče trge BIK-a. Kaj naj bi to bilo, kaj naj bi ta 'kravji soprog' ponazarjal? C Balkan, Indijo in Kitajsko O Blazno impresivnega kalibra Š Burmo, Irak in Kuvajt 2. Poleg politično aktualnih likov smo si znova napasli oči na etnoloških maskah, ki so se v Ribnici zbrale že kolikokrat po vrsti... 10. Enkratno vplačilo teh vlaganj je do 31. 3. 2007. Je pa to naložbeno zavarovanje z jamstvom... B 7. L 8. A 9. I župana I glavnice P življenjskega sopotnika 3. Naslednje leto bo pustni karneval (upajmo da bo) na... K slovenski kulturni praznik V svečnico O Valentinovo 4. Poglejmo še malo v zakladnico starih slovenskih pregovorov, ki s podnebnimi spremembami počasi izgubljajo svoj pomen. Včasih so rekli, da kar sušca zeleni..., D aprila se potopi L kaj prida ni R se rado posuši 5. Ko odpremo okno, lahko občutimo topel objem vetriča, ki vzpodbuja zvončke, da mahajo prvim prebujenim živalim... Skratka: Po pomladi diši je tudi naslov skladbe zasedbe, ki je v svojem delovanju že zabeležila zmago na Slovenski popevki. To je... 0 Dežur H Panda 1 Dan D 6. Pa še v svet športa. Nogometni klub Extrem Sodražica igra v 2. SFL-Z. V tej ligi sicer ne najdemo imena... O Metropol L Olimpija V Ankaran 7. Na nedavnem SP v alpskem smučanju v Švedskem Are ju naši sicer niso blesteli. Na pustno nedeljo so se na zadnji, skupinski tekmi narodov uvrstili na... N 10. mesto V 7. mesto B 5. mesto 8. V soboto, 17. marca, bo v prostorih RTV-ja potekal vsakoletni izbor naj polke in naj valčka za leto 2007. Našo Dolino bo na tem festivalu zastopal... I ansambel Roka Žlindre C ansambel Franca Miheliča M Španov Tone DRUŠTVO UP vsak drugi četrtek v mesecu od 16h do 17h v prostorih CSD Ribnica na Škrabčevem trgu 17. Siqt-.NET 11. V mesecu, ki je pred nami, bomo 21. doživeli pomladno enakonočje, štiri dni za tem premaknili uro in prešli na t.i.... E sončni čas S Saturnov ritem G poletni čas Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 16. marca 2007. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad. ♦V-i-Vl ti MALI OGLASI PRODAM Po ugodni ceni prodam obhajilno obleko za deklico. Tel.: 051 / 220 794. Prodam dve lepo ustrojeni bikovi koži. Ena je rumena, druga siva. Cena po dogovoru. Tel.: 01 / 836 03 54. Prodam ALU platišča 16", primerna za VW, seat, škoda, audi (starejši letnik). Tel.: 041/219 865. Prodam tiskalnik fotografij Canon CP 330, nov, še zapakiran. Tel.: 041 / 877 708. Prodam seno in domače žganje. Tel.: 01/ 8360 843. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. RAZNO Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil in tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. Vam zmanjkuje časa za pospravljanje stanovanja, hiše in ne utegnete vsega zlikati? Če potrebujete pomoč, me lahko pokličete. Z veseljem pridem in naredim vse to namesto vas. Tel: 040 749 126 (Maja) ijls aiNj/waEivx: ö r ■ (Z! : R T ^•premožnejši prebivalci okoliških krajev t^Ribniške doline so na prelomu 19. stoletja v načinu oblačenja začeli posnemati trško prebivalstvo. Poprej je bilo ustaljeno, da se je vsak oblačil svojemu stanu primerno in se je stan od stanu po oblačilu razločil. S kupljenimi oblačilnimi materiali, ki so jih nosili v prazničnih dneh, pa se je kmečko prebivalstvo začelo približevati trškemu načinu oblačenja. Ženske so krilo z modrcem zamenjale s krilom na pas in posebej delanim gornjim oblačilom z rokavi, stisnjenim v pasu. Rute in predpasnike so imele iz finejšega blaga. Komur so premoženjske razmere dopuščale, je kupil boljša blaga za obleko in jo dal delati krojaču, ki se je pri kroju bolj potrudil. Nakupi oblačilnih materialov kmečkemu prebivalstvu zvečine niso pomenili prevelikih izdatkov, saj so kupovali preudarno, za redke svečane prilike. V Ribniški dolini še živijo spomini na semanje dni v Trgu, Sodražici, pri Sv. Antonu v Dobrem Polju, pri Sv. Mihaelu na Blokah in v Loškem Potoku in še kje. Frančiška Bartol, rojena Košir leta 1913, v Retjah, pove: "Štirikrat letno je bil semenj na Hribu. Tam so se zbrali domači iz Loškega Potoka in tuji z Blok in od drugod. Vse se je dalo včasih kupit, samo d'narja ni b'lo. Prihajali so kramarji in nosili robo na hrbtu. Rekli so, da nosijo butaro. Prodajali so čižme, škornje, klobuke, kape s streš'co, obleke na knofe, plete, nahkaset'1 iz križastega blaga kot za deke ali iz dvojnega barhanta. Kadar je prišel v vas Bosanc, ki je nosil robo v zaboju okrog vratu, so bile hitro dekleta naokrog. Ko je dvignil pokrov, je bilo notri polno krame. Dekleta so si ogledovale in kupovale kolavdre, šnale za lase, kample in pavolce za kvačkanje. Imeli pa smo v Travniku tudi trgovino z blagom P'r Krojevih. O sejmu v ribniškem trgu govore: Marija Šmalc, rojena Dejak leta 1922, v Dolenjih Lazih: "Materina mati, Krajčeva mama iz Zapuž, so 4 mmj&T *■ '• - l Urša Gorše, gospodinja na posestvu. Rojena je BILA 30. AVGUSTA 1859. LETA V PREMOŽNI HIŠI V Dolenji vasi. Poročila se je leta 1881. Mož Anton je krošnjaril, s prisluženim denarjem dokupil zemuo. Lepo narejena in okrašena obleka, kroj, ki je bil v rabi v drugi polovici 19. stoletja, priča o premožni kmečki gospodinji. Pogled v babičino skrinjo XVII. DEL Piše: Alenka Pakiž šli za nevesto pri šestnajstih letih. Imeli so trinajst otrok, vendar jih je dosti pomrlu. Radi so se zrih-tal1, posebno pa za semenj v Ribnici. Preden so šli do trga, so zmerom naročil1, naj jim prinesem modrc za zašnirat. Oblekli so si ga in pomagala sem jim ga zavezat. Potem pa so čez oblekli oprijet gornji del. Oblačili so se starinsko, zmerom so nosil' bele in tudi drugih barv podkikle in dolge zgornje kikle, vse široku, pr' stran za zapet. Glavo so pokril' s svetlikajočo trdo ruto. Njeni čevlji so bili starejši, precej visoki, spredaj za zavezat. Na semnju so radi kupoval' pavolce, lepe gumbe, pozimi barhant za toplo spodnje perilo, včasih drobno rožasto blago za predpasnik. Prišli so obrtniki od drugje, z vseh strani. Prodajali so obutev, opravo, kape, plete, oprte, spominke iz lecta. Tudi za ženitev se je dogovarjalo, saj so prihajali mladi z vseh strani." kamgarne in volneno blago za fine obleke. Na sejmu v Ribnici pa je bilo še več tega. Ob žegnan-ju in ob sv. Miklavžu so postavili štante. Prodajali so vse vrste blaga, klobuke, kape s senčnikom, polhovke, rute, šerpe, kovinske in koščene harn-odelne in spominke. Za semenj se je bilo trebe boljše opravit. Oče, ki je bil zidar, je najraje oblekel obleko iz temnega kamgarna. Blago si je prislužil v Ameriki pred poroko in dal šivati za poročno obleko krojaču Francetu Klunu. Vsa leta je nosil lajblc, rekele in hlače, pa se ni na blagu n'č poznalu. Za semanji dan je oblekel svetlo srajco, zavezal lepo kravato in se pokril z najboljšim temnim klobukom. Kadar nismo šli z njim, smo komaj čakali, da je prišel domov. Včasih je kupil nožiček za brate, meni pa trakove za v lase, ko sem imela tako košate." Tina Zobec, rojena Nosan leta 1913, v Prigorici: "Blago, drobnarijo in špecerijo smo kupovali pri Rigler v Dolenji vasi, kjer so imeli tudi gostilno. Pri Rigler so imeli na zalogi vse vrste blaga, tako cenejšega za vsakdanja oblačila, kot drage svile, Fotografija prikazuje kulturo oblačenja na ribniškem PODEŽELJU V ZAČETKU 20. STOLETJA. SKRBNO OBLEČENO KMEČKO DRUŽINO ARKO, P.D. MlŠČEVO IZ DAN, JE FOTOGRAFIRAL LETA 1913 Frančišek Pakiž. Najden je negativ na steklu. France Oražem (* 1805 + 1905 ), lastnik 1 grunta, žage in muna v Gabrju, s sinom Francetom z ženo, hčerama Frančiško in Marijo s soprogoma, ter vnuki. Fotografua iz leta 1898 nam predstavi pražnje oblečene družinske člane. Pri Lesarjevih v Gorenji vasi so ohranili svečano oblačilo, last Marije Lesar, rojene Oražem leta 1874 v Gabrju pri Prigorici. Gabrški so imeli mlin in žago in so lahko kupiu hčerki za poročno OBLEKO DRAG SVILEN TAFTSANŽAN, KI SE PRELIVA IZ VIJOLIČNE V ČRNO BARVO. PREKO KRILA SE JE NOSILA KRAJŠA OPRIJETA JAKNA -KOČEMAJ-KA- IZ ENAKEGA BLAGA KOT KRILO. Zadnji del je krojen v šest pol, ki SO V pasu ozke, preko bokov se razširijo. Pri vratu je šivan stoječ RAVEN OVRATNIK. ROKAVI SO dolgi, krojeni v dveh deuh. Pri RAMENU SO ŠIROKI IN NABRANI, SPODAJ OZKI IN ZAKLJUČENI Z MANŠETO. KOČEMAJKA SE ZAPENJA SPREDAJ Z zapenci. Pod prsmi sta do pasu VŠm KOŠČENI OPORI, DA SE V PASU ZGORNJI DEL OBLAČILA LEPO OPRIME. K SVEČANEMU OBLAČILU JE SODIL ŠE OZKO KROJEN PRAZNIČNI PREDPASNIK IZ ČRNEGA RIPSA, OBROBLJEN S TANKO BOMBAŽNO ČIPKO. Ohranjeno je tudi njeno spodnje KRILO IZ BATISTA. E DISKI: ZINI E iz ■ f>c»i >1 111 rsj < Predsednikovi kandidati PRED POKLICNO ODLOČITVIJO NAŠIH OTROK IN MLADOSTNIKOV Konec lanskega in začetek letošnjega leta so se razvnele številne razprave o predlogih dr. Janeza Drnovska, v katerih je predlagal kandidate za opravljanje pomembnih funkcij v državnih institucijah. Gre za predloge za varuha človekovih pravic, za ustavnega sodnika in za guvernerja Banke Slovenije. Vsa ta imenovanja na predlog predsednika republike po Ustavi opravi državni zbor. Predsedniku republike je naložena priprava predloga. Pri tem se lahko posluži neobveznih razpisov, lahko pa kandidate predlaga povsem po svoji presoji. Za vsako funkcijo lahko predlaga enega ali več kandidatov. Poslanci pa se odločijo, ali bodo predlagane kandidate podprli ali ne. Že iz zapisanega je razvidno, da je smiselno, da bi se predsednik predhodno pogovoril s predstavniki poslanskih skupin, da bi ugotovil, kateri izmed njegovih kandidatov ima največjo oziroma zadostno podporo. Na ta način bi relativno enostavno prišli do ustreznega predloga. Pri vseh zadnjih predlogih so se pojavili zapleti, saj je predsednik pred predlaganjem kandidatov zaobšel dosedanjo prakso posvetovanj z vodji poslanskih skupin, na katerih bi zlahka ugotovil, ali imajo njegovi predlogi zadostno podporo ali ne. Tako pa je dr. Drnovšek poslance vsakič postavil pred izbiro "vzemi ali pusti". Čeprav so negodovanje nad takim načinom vsakič izrazile vse poslanske skupine, je predsednik vztrajal pri svojem. Pri imenovanju varuha (imenovana dr. Zdenka Čebašek Travnik) in ustavnega sodnika (dr. Franc Grad) se mu je tak način izšel. Poslanci so ob številnih pozivih, naslovljenih na predsednika dr. Drnovška, s težavo podprli oba kandidata. Pri kandidatu za guvernerja pa je počilo. Povsem po nepotrebnem. Predsednik dr. Drnovšek je imel, glede na to, da sta se na njegov poziv prijavila le dva kandidata, guverner mag. Gaspari in viceguverner dr. Jazbec, izvrstno priložnost, da bi preveril stališča poslanskih skupin in predlagal kandidata, ki bi imel zadostno podporo. Prvega ali drugega ali morda celo nekoga tretjega. Samo pogovoriti bi se moral. Pa vendar je brez ustrezne priprave predlagal mag. Gasparija, za katerega se je pokazalo, da ne uživa zadostne podpore poslancev. Predlog je pogorel. Tudi naslednji predlog predsednika ni bil prav dolgotrajen. Dr. Mencinger je bil kandidat samo 2 uri. Zanimivo pa je, da za naslednjega kandidata dr. Drnovšek ni izbral na razpis prijavljenega viceguvernerja dr. Jazbeca, ampak Ranta. Tudi njega na "suho", brez pogovora s poslanskimi predstavniki. Predlog je naletel tudi na neodobravanje večine stroke, ki je pričakovala kandidata z akademskim nazivom in z najboljšimi strokovnimi referencami. Navsezadnje, guvernerji evropskih centralnih bank se ponašajo z obojim in prav zato so izjemno spoštovane osebe. Predlog dr. Drnovška pa je presenetil tudi medije, ki so začeli ugibati, kdo izmed slovenskih finančnih strokovnjakov bi lahko izpolnjeval izredno visoka strokovna in etična merila. Prav nihče ni omenil ali se spomnil na Ranta. Predvsem pa so zanimive trditve o nujni neodvisnosti guvernerja. Še posebej, če vemo, da ima sedanji guverner pravzaprav bleščečo politično kariero. Bil je minister v več vladah sedanjega predsednika, pred opravljanjem guvernerske funkcije pa je bil poslanec LDS. Pri njegovem Pred našimi otroki in mladostniki, ki končujejo osnovno ali srednjo šolo, je življenjska odločitev, kateri poklic naj si izberejo. Ta presoja ni lahka, še za odrasle bi bil to trd oreh. Sedaj so razpisana vpisna mesta za izobraževanje na šolah in bilje informativni dan, zato je pravi čas za razmišljanje, tako vas otrok, osnovnošolcev ali srednješolcev kot tudi staršev. Ne glede na omejitev razpisnih mest, se mora vsak mladostnik vprašati, kateri poklic je zanj pravi. Že sama beseda "poklic" pove, da smo za nekaj "poklicani". Kako naj pridemo torej do prave poklicne odločitve in o čem moramo temeljito razmisliti? Poslančeva zapisnica imenovanju so politiki sedanje opozicije povsem pozabili na potrebno neodvisnost. Verjetno ni dovolj, da je neodvisen samo od koalicije, neodvisen mora biti tudi od opozicije. Ponovno predlaganje mag. Gasparija za guvernerja ni izpeljano na osnovi njegove neodvisnosti, ampak predvsem nadaljevanja politične odvisnosti in povezanosti z opcijo, ki ga je enkrat že imenovala. Politični profil kandidata se v tem obdobju ni prav nič spremenil. Bi pa se morda res marsikaj spremenilo, če bi na mesto guvernerja Banke Slovenije izvolili kakšnega manj odvisnega oziroma bolj neodvisnega kandidata, ki ima dobre strokovne reference in izkušnje ter nima (globokih) korenin v političnih strankah. Postavlja se vprašanje, zakaj predsednik republike, dr. Drnovšek, vztraja na politično profiliranih kandidatih in zakaj ne poišče takšnega kandidata - v Sloveniji jih je kar nekaj, ki nimajo bremen preteklosti. Ne političnih in ne strokovnih. Imajo pa odlične strokovne reference. Upam, da bomo uspeli pravočasno opraviti tudi ta preskok. Jože Tanko poslanec SDS v DZ Sposobni smo opravljati več poklicev, in ne le enega... Zmotno je razmišljanje, da smo ustvarjeni le za en poklic. Naše sposobnosti, spretnosti in tudi pridobljeno znanje nam omogočajo več primernih poklicnih odločitev ali del. In kako se odločiti? Prvo je veselje ali interes do določenega dela ali poklica, ki mora biti temelj naše presoje. Hudo je namreč, če vložiš v izobraževanje 8 ali 10 let trdega študija, potem pa ugotoviš, da si na napačni poti. Si predstavljate potem moreča jutranja vstajanja, ko je treba iti v službo, ki je ne marate? Gradimo na pridobljenem znanju... Pri odločitvi se moramo ozirati tudi na predhodno pridobljeno znanje v šoli. Težko boste končali fakulteto za profesorja matematike ali angleščine, če je vaše pridobljeno znanje v osnovni ali srednji šoli skromno in vmes morda še veliko "lukenj". Pri takšnih predmetih težko nadomestimo izpuščeno znanje. Če nekega predmeta v šoli nikakor ne marate in vam je povzročal neprestane stiske, ni dobro, daje to osrednji predmet vaše poklicne odločitve. Učni uspeh pove veliko o naših sposobnostih, učnih navadah, pridobljenem znanju in še kaj, vendar pa ne vsega. Odličen uspeh v gimnaziji ni vselej garant uspeha na fakulteti. V vaši soseščini so uspešni podjetniki in zadovoljni očetje ali matere v poklicu, čeprav niso blesteli v osnovni šoli. In obratno: boste pa našli odličnjake, ki so v svojem življenju zašli na stranski tir. Inteligentnost ni vse... Inteligentnosti oziroma talentiranosti prepogosto dajemo prevelik pomen. Je pomembna, vendar pa ne tako odločilna, kot si mislimo. Predstavlja nek potencial, ki nam pomaga pri pridobivanju znanja, iskanju rešitev; včasih pa je tudi dejavnik, ki močno zaplete naše življenje. S talenti je tako, da so nam bili različno podeljeni že v našo zibelko, vendar ni nihče brez njih. Kot je zapisano v Sv. pismu, bo vsak dajal odgovore za podeljene talente... IBŠBTO Ali bom sploh dobil službo v tem poklicu... In na koncu - pa vendar zelo pomembno pri odločitvi je, ali bodo naši mladostniki dobili zaposlitev. Si predstavljate stiske tistih, ki so si izbrali enega od poklicev, po katerih že leta in leta ni povpraševanja, so slabo plačani in so prizadeti za svojo zaposlitev vedno v strahu, da se konča. Zato se ne odločajte po tem, kako lahka je šola ali študij, da boste po bližnjici prišli do naslova ali diplome. Sodobni razvoj odpira vrsto novih zanimivih in zelo iskanih poklicev na področju informatike, kombiniranih znanj med tehniko, biologijo in zdravstvom. Veliko se povprašuje po poklicih, povezanih z naravoslovjem, s katerimi se lahko uveljavite kjerkoli v globaliziranem svetu. Zaradi staranja prebivalstva se povečujejo potrebe po poklicih v zdravstvu, oskrbi starejših ipd. Skratka, ko se odločate, za kaj ste "poklicani", se morate ozreti tudi v svet dela in zaposlovanja. Nekaj o tem vam pokaže že razpis štipendij. Na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje pa najdete poklice, ki so zelo iskani, ali pa tiste, ko utegnete imeti težave pri zaposlitvi. Dragi mladostnikil Preden rečete zadnjo besedo, na katero šolo se boste vpisali, skrbno pretehtajte odločitev. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje imate center za poklicno informiranje, kjer boste lahko pridobili spoznanja o sebi, svojih interesih, sposobnostih in na drugi strani informacije o zahtevnosti šol in vse o poklicih in svetu dela. Strokovnjaki vam bodo radi na voljo. Obiščite jih! Odločitev bo na koncu vaša, dragi mladostniki, saj boste vi delali v svojem izbranem poklicu, in ne vaši starši. Nasveti, staršev so pomembni, vendar pa mora biti izbrani poklic vaša osebna presoja. In vedite, ne odločate se za šolo - ta traja 4 ali 8 let, pač pa za poklic - delo, ki stoji za dokončano šolo. V njem boste delali veliko let, morda 40 ali celo več - z veseljem ali vsakdanjo stisko, uspešni ali pa vsak dan poraženci. Ta odločitev je pomemben mejnik in izkaz vašega dozorevanja, samostojnosti in lastne odgovornosti. Dragi starši! Ni dobro, da vsiljujete svojim otrokom svoje morebitne neuresničene ambicije in ne sprejemajte odločitev namesto otrok, zato jim rajši iskreno prisluhnite in pomagajte! Ni več ali manj vrednih poklicev. Vsi poklici so vredni in vsako delo je častno, če ga dostojno, zavzeto in z odgovornostjo opravljamo. In če smo se odločili za poklic, za katerega smo "poklicani" in izpolnjuje naše poslanstvo, je naša odločitev prava. Mag. Janez Drobnič poslanec državnega zbora POSLANSKA PISARNA JANEZA DROBNIČA Kje me dobite? • Poslanska pisarna v Ribnici Škrabčev trg 40. Vsak prvi in tretji ponedeljek med 12. in 14. uro • Državni zbor Republike Slovenije Šubičeva 4, Ijubljana • e-maR:janez.drobnic@dz-rs.si RISMIA ■—=•<=- Suša v kmetijstvu in kmetijski politiki Že večkrat sem pisal o slabem vodenju kmetijske politike v naši državi.Tokrat se bom spet dotaknil suše v letu 2003.Takrat se je kmetijsko ministrstvo odločilo, da bo kmetom pomagalo sanirati posledice. Nekaterim je pomagalo z denarjem in razdelilo koruzo iz blagovnih rezerv za krmljenje živali. Do tu vse lepo in prav. Kmetje so dobili nekaj za pomoč, koruzo so pa morali plačati: 31% cene koruze, ostalo pa se poračuna ob izplačilu sredstev za odpravo posledic suše. Naj navedem primer kmeta, ki je dobil koruzo in denar: prejel je 720 kg koruze in 45.000,00 SIT v denarju. Ob prevzemu je za to komzo plačal 15.000, 00 SIT, pa je bila zelo slaba, ni bila vredna niti 31%, živali jo niso hotele jesti, tako da je marsikomu ostala. Vladaje kasneje sprejela uredbo o načinu izračuna škode po suši. Izdala je ponovne odločbe o vrnitvi sredstev, ki so jih dobili kmetje za odpravo posledic suše. In če primerjamo vse, kar se je še dobilo in kar je bilo potrebno vrniti, je bila cena koruze bistveno dražja, kot če bi jo kmet kupil pa svoji volji drugje na trgu in bi dobil tudi boljšo kvaliteto. Vlada se je le znebila slabih rezerv. Imamo kmetijsko zbornico, ki naj bi zastopala interese kmetov, vsaj tako je to zastavljeno, a ko vprašaš svetovalca za nasvet, odgovori, da ni bilo suše. Zbornica je tudi na vsa usta oznanjala, da subvencije ne bodo obdavčene in ne gredo v dohodnino, a vse to se je zgodilo. Kmetijsko ministrstvo ni storilo nič, ne sindikat kmetov, ne kmetijska zbornica. Sprašujem se, zakaj imamo vse te ustanove, če za kmeta ne delajo tako, kot je treba. Ko to pišem, je kmetijska ministrica v odstopu, izgovarja se zaradi zdravja. Tudi predsednik vlade bi moral več narediti v tej smeri, zakaj pa zapravljamo denar za oklepnike, za hrano in vse, kar sodi zraven, pa ne poskrbi. To je za državljane Slovenije lahko resno vprašanje. Z novim letom je začela veljati nova davčna reforma, ki bo pripeljala nove davke, kot je zbornica uvedla davek na posest. Tako bodo obdavčeni še čebelarji po vsakem panju. Pred časom je bilo narejeno vse za registracijo čebelnjakov, ki so zdaj označeni z lepimi rumenimi tablicami, zdaj pa bodo nanje obesili še davek! Geodetska uprava bo popisala stanovanja oz. nepremičnine, potem pa bodo spet zvito napravili zakon in vsi prispevki bodo tu. Še najbolje jo bo odnesel kranjski Janez, ki se je naselil v mestu in najel tako majhno stanovanje, da je moral še nočno posodo kupiti takšno, ki je imela znotraj ročko. Za kaj več namreč ni bilo prostora. Janez Arko, Gora S 5 r fi STAROVRASTVO DO PRIHODNJEGA Humoreska (2. del) Piše: Dušan Matoh Resnici na ljubo pa je dejstvo, da Ribnica nima projekta za rešitev mestnega jedra, kakor ne ureditve tranzitnega prometa ali obvoznice. Mestno jedro je potrebno varovati in mu ponuditi druge dejavnosti, kot jih ima sedaj. Predvsem ga je treba očistiti in zavarovati. Nedopustno je, da se nekdo iz Ribnice pripelje pred ribniško cerkev, kjer njegov avto stoji parkiran osem ur oz. cel 'šiht'. Ta čas se mu vsi izogibamo. Spet drugi ima rezerviran prostor pred trgovino Izbira, vendar to nikogar ne moti, kot tudi ne, da ima nekdo svojo 'garažo' pred centrom Ideal, kakor da je parkirni prostor njegova last. Vsekakor se dostavi tudi v mestnih jedrih ne da izogniti, ne v Ribnici ne drugje v svetu. To pa niti ni najhujši problem. Moteči so avtomobili, ki so stalnica jedra in ga hromijo v smislu turizma, raznih dejavnosti, pomena prostora, hrupa, izpušnih plinov, nesnage in vsega drugega. Ribničani niti ne vedo, kako velik davek plačujejo zaradi tega. Tresljaji, hrup, utesnjenost nas naredijo živčne, razdražljive in zato tudi nesrečne. Po mestnih jedrih, ki imajo etnološke, turistične in kulturne zanimivosti, imajo tudi posebna prometna pravila: na belih parkirnih mestih je parkiranje neomejeno, na modro označenih pa imajo časovni termin - od ene ali treh ur. S tako ureditvijo bi bilo mestno jedro rešeno. Pa tudi 'ta plavi' bi imeli več posla pri patruljiranju in zagotavljanju reda v kraju, ki ga že dlje časa vznemirjata vandalizem in huliganstvo. Variant obvoznic je bilo že nešteto. Od etnološko in naravovarstveno škodljivih do nemogočih in predragih ter do resnično prav bedastih. Prav zares bi bilo dobro enkrat slišati, koliko denarja je bilo porabljenega v ta namen. Neki župan mi je dejal, tako, bolj natihoma: "Veš kaj, obvoznice nikoli ne bo. Ribnica je ne rabi, ker bo potem v njej še manj ljudi, kot jih je zdaj." Dober je bil ta župan, ni kaj, zase si je znal izdelati obvoznico, Ribnica pa bo ostala to, kar je, in postala res samo prenočitveni servis z zelo slabim spancem, motenim s hrupom. Dokler se ne bo zaprla še zadnja možnost za izgraditev te pomembne infrastrukturne žile, da se gradi ob železnici, je še upanje. Eno se dopolnjuje z drugim, in več škode se naredi, če je gradnja ločena. Tudi teren je tam trden in bi bila ureditev najcenejša. Inles in Meles sta prav poceni prišla do svojega prostora s prisilno odprodajo kmetijskih zemljišč, sedaj pa naj v dobro kraja vrneta to zemljiško dobrino. Tudi morebitna njivica kakega ribniškega veljaka ne bi smela biti problem. Ali pači? Nekje v daljavi slišim igrati orglice. Čudovita melodija je to, ki me polni in bogati. Kajti: uspelo mi je! Uspelo mi je povedati, kar sem želel in želim svojemu ljubljenemu kraju. R SŠBTO ■ »■^>1.10 irxi i^ioci POMLADNO ČIŠČENJE IN POMLAJEVANJE TELESA PO AYURVEDI Ayurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga v Indiji uporabljajo praktično že 5000 let, zapisan je v Vedah, prenaša pa se tudi ustno. Veliki specialisti se tega znanja učijo že od osmega leta starosti dalje, saj temelji na opazovanju vsega, kar je v življenju zdravo, koristno, kar dela življenje srečno. Beseda ayurveda v sanskrtu pomeni znanje o življenju. Telo sestavlja pet elementov: zemlja predstavlja vse čvrsto, kot so mišice, kosti, voda vse tekoče, kot so kri, voda, slina; ogenj so npr. prebavni procesi, zrak predstavlja dihanje. Eter je element, kjer se ti procesi odvijajo. V telesu se ti elementi odražajo tudi nevidno, kot doshe: vata, pitta, kapha. Upravljajo naše biološke, psihološke in patopsihološke procese, če niso v ravnotežju, se pojavi bolezen. Razmerje posameznih dosh je določeno ob rojstvu, sam način življenja, družba, šolanje, vzgoja to razmerje lahko porušijo. Kateri tip prevladuje pri posamezniku, je možno določiti z vprašalnikom, najbolje pa to opravi ayurvedski zdravnik na osnovi srčnega utripa in še marsičesa drugega. Najtemeljiteje se ponovno ravnotežje vzpostavlja s pravilno prehrano. Ker prihaja pomlad, ko bo vzbrstela narava in se bodo prebujali življenjski sokovi tudi v našem telesu, ga je treba na to pripraviti in očistiti vse strupene in nepotrebne stare trdne snovi. Na voljo je mnogo načinov razstrupljanja telesa, včasih smo zaradi tega tudi zmedeni. Tedaj je dobro prisluhniti svoji intuiciji, notranjemu občutku. Ayurveda ponuja zelo enostavno uravnotežanje in čiščenje. Prav v tem času imamo vsi preveč kapha doshe, ki jo sestavljata elementa zemlja in voda. Je težka, hladna, mehka, viskozna, sluzasta, stabilna, prevladuje sladek okus. Če jemo prevelike količine hrane (en obrok obsega polne dlani, zmanjšano za eno tretjino), preveč hladne, sladke, slane, težke hrane, se premalo gibljemo, se ta dosha poveča. Uravnotežimo jo in prečistimo telo z USHNODAKO, ki jo pripravimo takole: Običajno vodo iz pipe pustimo, da nekaj časa vre. Če imamo čas, je idealno za zmanjšanje kaphe, da se povre na četrtino. Ko postane častitljiva, leta 1884 zgrajena šola - poljanski "Cankarjev dom" Šele v zadnjih letih na Velikih Poljanah praznujejo kulturni praznik v svoji šoli. Letos sem se udeležila prireditve, ki so jo pripravili prizadevni Poljanci. O tem bom napisala nekaj vrstic - svojih vtisov, ki niso novinarsko poročilo. Šolska stavba, stara, a z dušo, nas je pričakala s slovesno okrašeno učilnico. Prireditelji, Turistično društvo Grmada in OŠ Sušje, so nas takoj ozavestili, da to ni samo Prešernova proslava, pač pa je posvečena tudi celoletnemu praznovanju knjige. V učilnici so nas na to opozorili plakati z izreki o knjigi, svetovnih in domačih piscev, pa tudi s Prešernovimi verzi. Na okenskih policah so bili razstavljeni izvodi tudi dragocenih knjig /Knjiga o knjigi, Pedenjped, Sveto pismo.../ Na steni pa so bile pod sliko našega poeta Prešerna upodobljene v nadpovprečni velikosti knjige njegove Poezije /narejeno iz kartona/. Tudi proslava je izzvenela na to temo. Po "Zdravljici", ki jo je zapel domači pevski zbor, nam je župan g. Jože Levstek prebral travestijo - /priredba na smešno/ Andreja Rozmana-Roze/ Prešernovega Podvodnega moža, kar je pristajalo prireditvi bolj kot kakšen vzvišen govor. Nato so nam učenci OŠ Sušje pripravili s pomočjo prizadevnih učiteljic prisrčen program. S knjigami v rokah so nam predstavili nekaj otroške književnosti od Mačka Murija do Pike Nogavičke in Rdeče kapice. Prav tako je vse občinstvo pritegnil igrani prizor in Prešernovega življenja v ribniški šoli, kjer je bil vpisan v "Zlato knjigo" odličnjakov. Bili so zelo prepričljivi, ko so pričarali vzdušje tedanje šole in vzgoje /Morda med njimi zraste kakšna "Erika Žnidaršič"/. Domačini pa so zaigrali v originalnih kostumih Turjaško Rozamundo, kar je program še posebej popestrilo. Prav tako sta bili imenitni recitatorki, obe poljanski Mariji. Lepo je bilo poslušati tudi mladi flavtistki Patricijo in Anjo ter citrarko Katarino šile. Zvoki harmonike v rokah mladih harmonikarjev so napolnili učilnico s priljubljenimi ljudskimi pesmimi. Našo proslavo pa so še posebej polepšali pevci d'GAMABIS iz Dolenje vasi. S svojo doživeto interpretacijo ljudske in umetne pesmi so nas kar prikovali na klopi. Še in še bi poslušalci uživali v njihovem res lepem petju. To, kar sem doživela na tej prireditvi, mi bo še dolgo ostalo v spominu. Do zadnjega kotička natrpan razred, ljudje različnih generacij - lačni kulture - so skoraj brez diha spremljali program. Tu ni bilo potrebno varnostnikov, kamer, bilo je tako ustvarjalno, da je občinstvo dihalo z nastopajočimi. Piko na "i" pa so postavile poljanske gospodinje -prave slaščičarske izvedenke, ki so nas po končani proslavi pogostile z domačim pecivom, slaščicami ter čajem in sokovi. Hvala vsem, ki ste pripravili tako doživetje! SONJASPOUAN KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA OBVESTILO Da bo komunikacija bolje stekla, lahko dopise in vloge pošiljate tudi na elektronskj naslov: ks.ribni-ca@gmail.com. Navadno pošto lahko še vedno naslovite na naslov: KS Ribnica, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Ker ni bilo večjega obiska ob uradnih urah, bodo le-te do nadaljnjega samo po eno uro, in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. in ob sredah od 16. do 17. ure. Omenil bi še, da je telefon v pisarni KS Ribnica v času, ko ni uradnih ur, preusmerjen na moj mobilni telefon, tako da se lahko dogovorimo za sestanek tudi po tej poti. Telefon KS Ribnica je 01/83 69 763. V času, ko ni uradnih ur, boste s klicem na to številko preusmerjeni v omrežje Si mobil (plačate pa po ceniku za omrežje Telekom). Jože Zidar, predsednik KS Ribnica Reše ro Turistično društvo Grmada uspešno v leto 2007 Turistično društvo Grmada Velike Poljane, Ortnek je imelo 10. februarja svoj redni letni občni zbor na Grmadi. Zbralo se je več kot polovica članov in gostov. Predsednica Mara Okorn je poročala, daje društvo zaključilo leto 2006 uspešno. Vse aktivnosti oziroma projekti so bili odmevni in dobro organizirani. Glede na majhno število članov (45) potekajo aktivnosti skozi vse leto. Leto začnemo s praznovanjem kulturnega praznika v OŠ na Velikih Poljanah skupaj z OŠ Sušje. To sodelovanje je dobro, prijateljsko smo povezani z učiteljicami, učenci in starši. Sledi predprvomajsko kresovanje, če je ugodno vreme, je prireditev pravi vstop v pomladno sezono; in 1. maja po nagelj na Grmado. Od junija pa do oktobra teče akcija Moja vas, lepa in urejena. Na zaključni prireditvi podelimo pohvale za prizadevnost in lepo urejene hiše. Prva avgustovska sobota je namenjena rekreativnemu kolesarskemu vzponu na Grmado v organizaciji TD Grmada in TŠD Trim iz Ribnice. Proga poteka po večjem delu občine, start je v Ribnici in cilj na Grmadi. Število udeležencev narašča, kolesarji so navdušeni nad progo in organizacijo, nekateri pa si želijo tudi tekmoval- nosti. Tudi za te bomo letos poskrbeli. Prva nedelja v avgustu je poimenovana Srečanje prijateljev Grmade. Ta prireditev nima prave vsebine in nekako ne zaživi. O tem moramo razmisliti, jo preoblikovati in ji dati druge vsebine. Za božič društvo organizira božični pohod z baklami na Grmado. Zadnji je bil sedmi po vrsti in uspešen po številu udeležencev in organizaciji. Ob tem je potrebno povedati, da so vsi ti projekti utečeni in ostajajo v vsakoletnem planu TD kot tradicionalni in kar je najbolj pomembno, da so pokriti s sponzorskimi sredstvi. Društvo si je namreč v zadnjem obdobju pridobilo veliko stalnih sponzorjev in donatorjev, ki nam pomagajo z denarjem, materialom in delom. Za društveni dom na Grmadi že eno leto skrbijo naši člani družine Golob iz Ljubljane. Grmada je z njihovo pomočjo zaživela in dobiva pravo obliko turizma in rekreacije. Lepo skrbijo za dom in okolico. Blagajničarka Francka Andolšek je predstavila finančno plat delovanja, ki je uspešna, in po poročilu nadzornega odbora vodena pravilno in zakonito. Tudi v letošnjem letu bo društvo nadaljevalo z vsemi tradicionalnimi projekti ter jih nadgrajevalo. Organizirali bomo strokovno ekskurzijo ali predavanje ter izvedli nekatera vzdrževalna dela za dom na Grmadi. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, donatorjem in vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagate, nas podpirate in spodbujate pri naših načrtih. TD Grmada JOGA V VSAKDANJEM Q ŽIVLJENJU Vodo shranimo v termos posodi in jo po malem pijemo preko dneva - po požirkih do enega kozarca večkrat na dan. Segrevati je ne smemo naknadno. Pijemo in jemo vse, kot smo to počeli pred tem. Tople vode ne pijemo, če imamo vneto kožo, spuščaje, tedaj mora imeti sobno temperaturo. Pazimo tudi pri povišani telesni temperaturi. Učinki: Lahka je za prebavo, ki se izboljša, izloča odpadne snovi tudi iz mehurja, proti povišani temperaturi, zamašenem nosu, prehladom, kašljanju, napenjanju, artritisu, pleuralnemu vnetju, okrepi glas, če je šibek. Če želimo shujšati, pojemo še do dve žlički meda dnevno, ki odvaja maščobne celice. Ker so njene lastnosti slano, sladko, kislo, jo zmanjšujemo z obratnimi okusi, kot so začinjeno (čili), trpko (kari, kurkuma, česen), grenko, lahko. Pekoča hrana čisti usta, izostri čutila, čisti nos, oči, izboljša okus, uravnoteži apetit, poveča potenje, lajša srbečo kožo, zmanjša otekline, odpre vse telesne kanale... Grenek okus izboljša čistost kože, mišic, posuši vlago in maščobo v tkivih. Trpek okus pomiri; celi rane, deluje proti otrde-losti. Kapha dosha je prisotna v razvojni dobi, do tridesetega leta, ko telo raste, ko se izgrajuje svetovni nazor in pridobiva znanje. Zato otroci rabijo sladkor, a ne kot sladkarije, temveč jim ponudimo mleko, žitarice, zrelo sadje. Funkcije kapha doshe: Odgovorna je za moč, stabilnost, čvrstost telesa, rast, razvoj, zdravljenje površin, ran. Preprečuje trenje med dvema deloma telesa, ker je viskozna, sluzasta. Odgovorna je za formacijo telesnih tekočin, za znanje, spomin, odsotnost pohlepa, zavisti, za sproščenost, odpuščanje, ljubezen. Njeno središče je v prsih. Če ne čutimo npr. zavisti, je kapha uravnotežena. Če ni uravnotežena, čutimo to v bolečinah glave, grla, prehladih, kašljamo, imamo prebavne motnje, otekle prste, bolečine v želodcu, prsih, povečane maščobe in telesno težo. Preizkusite pitje ushnodake vsak dan in rezultati bodo opazni že po štirinajstih dneh. Morda se boste izognili tudi spomladanski utrujenosti. Darinka Suuevič POZIV HIŠNIM SVETOM V STANOVANJSKIH BLOKIH Ua pobudo določenih predstavnikov hišnih svetov v stanovanjskih blokih bomo poskušali v Ribnici sami organizirati upravljanje večstanovanjskih sosesk. Zato naprošamo vse zainteresirane predsednike hišnih svetov, ki bi se želeti pogovoriti o spremembi upravljanja, da pokličejo Cveta Marinška na tel. št. 041/ 527 595 (med 17. in 19. uro). l^- Pust širokih ust! Nikakor, in ponavljamo nikakor!, pa ne smemo pozabiti na veselje, ki so nam ga na pustni torek pripravili otroci iz Vrtca in naše osnovne šole. Že dolgo nismo videli toliko majhnih pustnih šem, ki so se v sprevodu vile skozi cel trg in bučno bučno bučno oznanjale radost, ki jo prinaša norčavi Pust. Tako se dela! In še bonbončke pri županu so si prislužili... Foto Lado Mate Sl Rešeto IMiniOCH i ixt n och % "MOGOČE PA 0 LE NISEM BIL NEKORISTNI iziLjrvroii GRADNJA MRLIŠKIH VEŽIC NA POLJANAH ŽE LETOS Obisk župana pripomogel k hitrejši izvedbi projekta Sporočam vam, da sem danes, po ca. 4 letih, in sicer na moj 59-ti rojstni dan, prejel sodbo Višjega sodišča, ki je razsodilo: Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi (oprostilna) sodba sodišča prve stopnje. Vesel sem, mogoče bo še kdo z menoj, da je dopuščena javna utemeljena kritika, tudi za navadne državljane, čeprav sem v tem 4-letnem času doživel mnogo javnega posmehovanja, celo od zagovornikov in od ugotovljenih kršiteljev zakonov za zaščito mladoletnih - pornografijo. Kršitelji so seveda ostali brez vseh sankcij! P.S.: "Mogoče pa le nisem bil nekoristni Don Kihot?" S spoštovanjem, Franc Mihič To je epilog zgodbe ribniškega Don Kihota, ki se je spustil v boj z: • zakonodajalci, ki so v zakon o medijih napisali taka določila o predvajanju erotike, da jih je vsak razlagal po svoje, • v boj z zagovorniki svobodne spolnosti, ki so ga križali in mu očitali spolno zavrtost, • v boj z javnostjo, ki mu je grozila po telefonu, ga obsipala z žaljivkami ali pa ob njegovem imenu še zdaj le zamahne z roko, rekoč: Ah, ta Mihič. Cena, ki jo plačuje posameznik za svobodo govora, je visoka. Če ga ne kaznuje sodišče, ga ljudje na ulici. Izpostavljati se v bran vrednot je šiba božja in slej ko prej tak človek postane osamelec, ki le stežka kljubuje karavani, ki nemoteno drvi dalje. Tako, kot je napisala ena oseba v komentarju k sodbi, čutimo vsi, ki se potegujemo za takšne ali drugačne pravice: "Ko človek dokaže, da ima prav, je vedno vesel, normalna reakcija. Potem pa pride vedno malo grenkobe. Nikoli ni nihče kaznovan za nepravilnosti, ki jih počnejo, pa še dobro so plačani od države, da to nekaznovano počnejo. Nekateri ljudje se pač vedno malo upiramo sistemu, kar zahteva veliko energije, nikoli pa ne vidiš pravega rezultata. Čez nekaj časa bo vse pozabljeno, vse se bo delalo po starem. Saj nočem biti pesimistična, le včasih se vprašam, kaj nas žene, da skušamo spreminjati stvari, čeprav po tihem vemo, da je brezupno?" Pa vendarle je odločitev višjega sodišča zanimiva, ker govori o tem, da je potrebno izpostaviti, "da tudi nad tožilčevim delom občani lahko izrazijo določene pomisleke ali pa kritiko". Mihič je namreč v TV - oddaji uporabil besedno zvezo, "celo tožilec laže, enkrat je erotika, enkrat je pornografija," zaradi česar se je tožilec spustil v tožbo. Višje sodišče ugotavlja, daje bilo Mihičevo začudenje povsem na mestu, ker je tožilec ob obravnavanju enake materije uporabljal različni besedi. AP KS Velike Poljane je 19. januarja obiskal sam župan Jože Levstek ter zbranim v šoli povedal, da je glavni namen njegovega obiska izgradnja mrliških vežic. Danilo Hočevar, referent za komunalne zadeve na občini, je na kratko povzel dosedanje dogajanje okoli mrliških vežic na Velikih Poljanah. Dejal je, da je bil že konec leta 2004 narejen gradbeni načrt in izdano gradbeno dovoljenje, da je bil projekt že javno predstavljen in izdelana maketa objekta, ki je sedaj spravljena na občini ter da so bile vežice predvidene že v občinskem proračunu za leto 2005 in 2006, vendar pa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostalo pri načrtih. Jože Okorn je prisotnim pojasnil, da so bile razlog srečanja govorice in članek v Rešetu o zamiku izgradnje vežic na Velikih Poljanah Glede finančnih težav na občini sta župan in Hočevar predlagala, da se letos gradnja vežic začne ter se zanjo predvidi v proračunu 42.000 EUR (10 mio SIT), naslednje leto pa se gradnja zaključi, v občinskem proračunu za leto 2008 pa se predvidi zanjo 167.000 EUR (40 mio SIT). Jože Marolt je vztrajal, da se izvedejo vsa dela že letos, da ne bomo vedno na koncu občine in najdlje od občinskega proračuna. Po burni razpravi med krajani in predstavniki občine je bilo doseženo soglasje, da se začne izkop in gradnja že letos, nekje konec poletja ali v začetku jeseni 2007, zaključi pa drugo leto. Danilo Hočevar je pripomnil, da se lahko dela končajo že letos, če bo izbrani izvajalec pripravljen dokončati projekt in nato z zamikom dobiti preostala finančna sredstva v letu 2008. Župan se je javno obvezal, da se letos zagotovo izbere izvajalca in začne z deli, ta pa se zaključijo v 1. polovici leta 2008, tako da bi bilo lahko odprtje vežic maja drugo leto. S tem so se strinjali tudi vsi prisotni. Na koncu se je predsednik KS zahvalil predstavnikoma občine za obisk ter ju povabil k ogledu trenutnega stanja pri Sv. Tomažu (lokacija za vežice), kamor je šla s sestanka tudi večina krajanov. Sledil je še ogled cerkve sv. Jožefa kot dokaz o primernosti lokacije za hrambo ortneških oltarjev iz kapele sv. Jurija. Občinska predstavnika je povabil poljanski župnik Anton Masnik, ki je povedal, da je župnijska cerkev sv. Jožefa po vseh izvedenih meritvah zelo primerna za namestitev teh oltarjev. Sedaj se oltarji nahajajo deloma na neprimernem prostoru v ribniški cerkvi, deloma pa so konzervirani v posebnem prostoru na Marofu v Ribnici. Župnik je poudaril, da bi bili po njegovem predlogu oltarji na Velikih Poljanah bolje obvarovani pred zobom časa in bolj dostopni za širšo javnost. Tajnik KS Velike Poljane: JožeAndolšek MRUŠKA VEŽICA PRI CERKVI SV. TOMAŽA NAVEUKIH P0UANAH Avtorja arhitekture: Jože Peterkoč, u.d.ia in Mima Suhadolc, u.d.i.a. Projektivno podjetje: Zasnova, Tone Lovšin s.p. Zunanjost stavbe je proti jugu pretežno zaprta, streha objekta se na zahodni strani nadauuje v NADSTREŠEK-BALDAHIN, KI POKRIVA ZUNANJI POSLOVILNI PROSTOR. SEVERNI PAS PREDSTAVLJA ZUNANJI MANIPULACIJSKI HODNIK, V OSREDNJEM PASU STA NANIZANA OBA POSLOVILNA PROSTORA TER V NADALJEVANJU VIŠINSKO LOČENA PROSTOR ZA SVOJCE TER SANITARIJE. JUŽNI PAS OBJEKTA ZAVZEMA NOTRANJI POVEZOVALNI HODNIK. Na zahodni strani se objekt nadauuje v zunanji NADKRIT POSLOVILNI PROSTOR. Vsi zunanji zidovi so ZAZELENJENI. 88 Rešem EVROPSKI CVET MAZORET JESENI V RIBNICI 11. evropsko prvenstvo in ca. 700 mažoret bo gostil Športni center Športni dogodek 2007 v Ribnici smo napovedovali že lani, toda zdaj seje proces priprave evropskega prvenstva mažoret NBTA prav zares začel. 20. maja bodo najprej kvalifikacije in tudi domačinkam, ribniškim mažo retam, vstopnica na prvenstvo ni vnaprej zagotovljena. Klavdija Križ Potisk, nacionalna sodnica mažoretne tehnike, upa, da se bo vse srečno razpletlo in da bodo pometle s svojimi najhujšimi konkurentkami, ki prihajajo z Nizozemske in Hrvaške. Ribniška skupina ima 40 članic in v svojih analih že shranjen bron z evropskega tekmovanja v Angliji leta 2003, naslednje leto pa so uspeh ponovile. V Ribnici od 28. do 30. septembra lahko pričakujemo od 600 do 800 mažoret iz desetih držav, favoritinje pa naj bi bile iz Anglije, Nizozemske, Francije in Belgije. Tako velike tekmovalne druščine Športni center še ni gostil, zalogaj pa bo tudi za organizatorje, ki so se med prvimi nalogami morali ubadati z nastanitvijo vseh deklet in spremljevalnega osebja. Še najlažje so poskrbeli za tekmovalni del, ker bodo udeleženke za garderobo uporabljale kar bližnje šolske razrede, pri namestitvi pa so se obnašali racionalno in "elastično", kot je dejal Dominik Knavs, sekretar slovenske NBTA. Kljub temu, da naj bi jim bivanje zagotovili v krogu 30 km, bodo udeleženci spali v Ljubljani, kar menda niti ni neko veliko kršenje pravil, saj se v tujini dogaja, da so tekmovalke od prizorišča dogajanja oddaljene celo do 70 km. Ribnici se je posrečilo dobiti zeleno luč za evropsko prvenstvo že leta 2005 na kongresu predstavnikov 19 držav, ki so na podlagi elaborata ocenili, da tukajšnji pogoji povsem ustrezajo izvedbi tekmovanja. Optimistični pa so tudi organizator Društvo mažoret in plesalcev Ribnica ter soorganizatorja KUD Godba Kočevje in KUD Ansambel ljubljanskih mažoret, čeprav je od zadnjega slovenskega gostovanja minilo že skoraj 10 let, ko je leta 1998 Ljubljana v Hali Tivoli poskrbela za 3. evropsko prvenstvo. Sredstva se bo seveda nabiralo preko celega leta, zato tako zgodnje opominjanje potencialnih sponzorjev na veliki športno-plesni dogodek, ki bo stal okrog 30.000 evrov, je dejal Knavs, ki je novinarje na novinarski konferenci poskusil spodbuditi tudi k žongliranju z mažoretno paličico... Ribnica se namerava na prvenstvo dobro pripraviti in ga obarvati zelo ribniško ter pokazati veliko gostoljubnost in domačnost, je zaupal član organizacijskega odbora Janez Pajnič, tudi sam oče mažorete. Rešem Vodja ribniški mažoret upa, da bodo dekuce BREZ TEŽAV USPELE ŽE NA MAJSKIH KVALIFIKACIJAH Dominik Knavs, sekretar Slovenske NBTA, je novinarje učil žongurati z mažoretno pauco K sodelovanju bodo tako povabili obrtnike in mojstre domače obrti, pripraviti pa se bodo morali tudi vsi turistični delavci, predvsem tisti v krajih nastanitev, saj bodo dekleta prišla že nekaj dni pred začetkom prvenstva. Uradno odprtje bo v petek, 28. septembra, sobota bo povsem tekmovalna, v nedeljo ob 16. uri pa naj bi bil zaključni ceremonial. Vstopnice bodo naprodaj že mesec dni prej, organizatorji pa v treh dneh pričakujejo rekordno število obiskovalcev, med katerimi bodo tudi strokovnjakinje iz cele Evrope ter mnogi novinarji. Tekst in foto Alenka Pahuue MAREC 2007 Datum: SOBOTA, 3. 3. 2007 Kam: na MENINO PLANINO-VIVODNIK (1508 m) Izhodišče: Gornji Grad Zahtevnost: LAHKA (zimska) Trajanje: 6 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 27. 2. ob 18. uri v pisarni PD Ribnica Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in pohodne palice Vodja pohoda: Roman Petelin Datum: SOBOTA, 24. 3. 2007 Kam: na 14. tradicionalni pohod v Jelenov Žleb (980 m) ob 64 - letnici bitke v Jelenovem Žlebu Izhodišče in odhod: ob 8. uri iz Rakitnice (pri nakladališču lesa) Zahtevnost: LAHKA (zimska) Trajanje: 6 ur Načrt pohoda: Pohod bo potekal po Rudeževi poti oz. po Poti pomnjenja in spominov iz Rakitnice, po grebenu Velike gore, ki z ene strani oklepa Ribniško dolino, mimo Črnega vrha in gozdarske koče Korita do Brezna v Jelenovem Žlebu ter do Jelenovega žleba (višina 980 m). Povratek bo po isti poti z možnostjo variante preko Turna (1254 m) in Rezinskega vrha (1235 m) po razglednem obronku gozda (po Ribniški planinski poti). Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice in evidenčni kartonček o številu pohodov v Jelenov žleb. Vodja pohoda: Gregor Češarek PLANINSKE NOVIČKE: • Za nami je še en uspešno organiziran pohod Vodniškega odseka PD Ribnica. 3. februarja seje 13 udeležencev s tremi vodniki podalo na "Idrijsko" in "Škofjeloško". Vodja pohoda je bil Martin Žuk, ki je udeležence skupaj z vodnikoma PZS Stanetom Babičem in Marjanom Intiharjem popeljal na Ermanov.ec (vrh Ermanovca), Bevkov vrh, Sivko ter do Planinske koče na Hlevišah (vrh). Zdenka Mihelič Foto Dušan Nosan zs ■ rvi i>i jl n j rvL*.>a <>,■ O K' l 'rsu 1 CJTTM<.M1>J KI $( NAMESTO FIG TRI MEDALJE ZA PLAVALCE Prvi vikend v februarju je bil za plavalce Plavalnega kluba Inles Ribnica zelo dejaven, saj so se najmlajši udeležili tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga DR FIG 2007 v Kranju. Nastopilo je preko 450 plavalcev iz petih držav: Slovaške, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, med njimi tudi 14 ribniških plavalcev, ki so nastopali v kategorijah 1995, 1996 in mlajši pri dečkih - ter pri deklicah v kategoriji 1996, 1997 in mlajše. Prav vsi naši plavalci so pokazali, da so v vodi pravi borci. Najbolj se je med deklicami izkazala plavalka Maja Guduraš, saj je osvojila kar tri medalje; dve zlati in eno bronasto. Med dečki je spet blestel Chad Andoljšek, bil v svojem letniku 1997 prepričljivo daleč najboljši, vendar po medaljah zaradi starejšega letnika tokrat ni posegel. Ne smemo pa pozabiti na najmlajše dečke in deklice. Vsi po vrsti so letnik 1998 in mlajši. S ponosom so nastopali v Kranju in branili klubske barve ter vsi izboljšali svoje dosedanje rekorde. To so: Jošt Pavlin, Ožbe Poje, Nika Henigman, Laura Abram, Blaž Ficko, Nik Obranovič, Zala Žagar, Matej Padar, Luka Čolič, Timi Zobec, Patrik Dvorščak in Veronika Oražem. Njihov čas še prihaja. Vsem našim plavalcem čestitamo, vse zainteresirane pa še vedno vabimo, da se nam pridružijo v selekciji Plavalnega Kluba Inles Ribnica. Treningi potekajo vsak dan med 14. uro 45 in 18. uro na bazenu Športnega centra Ribnica. Novico zapisal: RP Foto Nataša Abram Športno društvo Velike Poljane vas vabi na turnir v taroku, ki bo v koči na Grmadi, v petek, 2. marca 2007, ob 18. uri. Več informacij lahko dobite na tel. 031/ 352 335 (Gašper) ali na naši spletni strani http://www.velikepoljane.si. Vljudno vabljeni! 50 Smučarski izlet na Koblo Športno društvo Velike Poljane je 3. februarja organiziralo smučarski izlet na Koblo, smučišče nad Bohinjsko Bistrico. Izleta se je udeležilo okoli 30 smučarjev. Ti so se zbrali pred cerkvijo na Velikih Poljanah, od koder je ob sedmi uri zjutraj odpeljal avtobus v smeri proti Bohinju. Nekaj po deveti uri smo prispeli na smučišče, obsijano s soncem. Pogoji za smuko so bili idealni, saj ni bilo prevelike gneče in tudi temperatura ni bila prenizka, kar je včasih na Kobli lahko moteče. Po večurnem smučanju smo se ob pol petih ponovno zbrali pred avtobusom in se s krajšimi postanki vrnili domov. Udeleženci izleta so bili navdušeni nad smučiščem in nad samo organizacijo izleta. Žal je zaradi odpovedi nekaterih pri-javljencev ostalo na avtobusu tudi nekaj praznih mest. Upajmo, da bodo na bodočih izletih tudi ta mesta zapolnjena. Naj ob tej priliki še povem, da bo ŠD Velike Poljane organiziralo še en smučarski izlet, in sicer v soboto, 10. marca 2007. Športni pozdrav z Velikih Poljan! Podpredsednik ŠD JakaAndolšek Smučarski izlet, sobota, 10. marec, Kope pri Slovenj Gradcu Vabimo vse smučarje, da se nam pridružijo na tem prelepem smučišču, kjer bodo v sodelovanju z radiem Zeleni val organizirane tudi tekme v različnih kategorijah. Poskrbljeno bo tudi za animacijo in živo glasbo. Za prijavo ali več informacij pokličite na tel. 040/ 863 494 - Jaka ali obiščite našo spletno stran http://www.velikepoljane.si. BODITE VEDNO PRIPRAVLJENI! To je geslo Ribniških skavtov, ki so nas 23. januarja na povabilo šolske skupnosti obiskali na naši šoli. Prepoznali smo jih po njihovih srajcah oranžne barve in modro-zelenih ruticah. Nejc, Klemen in Matej so nam predstavili, kdo in kaj so skavti. Učijo se preživeti v naravi le z nekaj osnovnimi rečmi in vero v Boga. Vsak izmed njih se trudi, da bi osebnostno nenehno rasel. Skrbijo za aktivno preživljanje prostega časa, katerega pomemben del je tudi pomoč sočloveku. Gostje so nam predstavili skavtska pravila, dejavnosti, organiziranost po starostnih stopnjah, razliko med skavti in taborniki in nam razložili, kaj pomenijo našitki na njihovem kroju. Pokazali so nam nekaj trikov, med njimi tudi komuniciranje z Morsejevo abecedo. S sabo so prinesli zanimive pripomočke in nas očarali s projekcijo fotografij življenja v naravi, ki ga spremljajo številne dogodivščine. Navdušili so nas s svojim humorjem in iznajdljivostjo. Veliko učencev naše šole se je že pridružilo skavtom, njihova vrata pa so vedno odprta za vsakega izmed nas. ŽaklinaJeluŠič, 9D/9 .isšem PREMAGALI VETER IN VODO Z močnega mednarodnega plavalnega prvenstva prinesli sedem zlatih! ■ ^'ot so ribniški plavalci napovedovali, so besedo držali. Po viharni noči, vetrovi so pihali čez 100 I ^.km/h, smo se 19. januarja v jutranjih urah, z dvema kombijema odpravili proti Avstriji, točneje proti Salzburgu. Na poti nam je vreme služilo, skozi okna nas je grelo sonce, močne vetrove pa smo občutili le na trenutke, pa še to skoraj na cilju naše poti. Mesto Salzburg je pokazalo, kaj pomeni sosedska pomoč in je velikodušno odstopilo svoj plavalni center sosedom iz Nemčije. Mesto Bad Raichenhal, ki leži 20 km oddaljeno od Salzburga, vendar že v Nemčiji, je vsako leto prirejalo močan mednarodni plavalni miting, katerega so se udeleževali močni nemški klubi, klubi iz Avstrije, Slovaške, Italije in Slovenije. Tako je to potekalo vse do lani, ko jim je snežno neurje 2. januarja podrlo streho športnega centra in ovilo v črnino to bavarsko mesto, saj je v tragediji izgubilo življenje 16 ljudi, po večini mladih, ki so bili takrat v športnem centru Bad Reichenhal. Tudi letos, pa čeprav na novi lokaciji, je bila udeležba na tekmovanju močna, saj je nastopilo preko 500 plavalcev in plavalk iz 6 držav. Ekipa ribniških plavalcev je bila tudi letos močna, saj je na 28. mednarodni miting za pokal mesta Bad Reichenhal 2007 odšlo 15 plavalcev vseh starostnih kategorij. Tako je v najmlajši, I. 1997, blestel Chad Andoljšek kot najstarejši. DOBITNIKI MEDAU: CHAD, ANŽE, J AN IN JUŠ-MM SALZBURG 2007 Ob prihodu na cilj v mesto Salzburg se je vreme skisalo, začelo je rahlo deževati, vendar to ni pokvarilo vzdušja plavalcev, ki so se družno odpravili na grad nad Salzburgom. Pogled z gradu je res neverjeten. Potem smo si v mestu ogledali še velikansko stolno cerkev (po nekaterih podatkih sprejme ta cerkev do 10.000 ljudi), Mozartovo rojstno hišo ter se sprehodili po salzburških ulicah. Sledila je večerja, nekaj minut za druženje ter počitek in koncentracija pred tekmo. Tekma je potekala brez zapletov in naši plavalci so po vrsti pobirali medalje. V dveh plavalnih dneh se jih je nabralo kar 12, od tega kar sedem zlatih, ena srebrna in štiri bronaste. Največ jih je osvojil Chad Andoljšek, ki je v letniku '97 priplaval štiri zlate in eno bronasto medaljo, v letniku '93 je Anže Pavlin osvojil dve zlati in eno srebrno medaljo, v letniku '94 pa je Jan Mate osvojil eno zlat in dve branati medalji, Juš Weinberger pa eno bronasto medaljo. Po odlični tekmi in super vzdušju v ekipi smo se utrujeni, a zelo zadovoljni v večernih urah v nedeljo vrnili domov. Naj na koncu še povemo, da je ekipa prvič nastopila v uradni opremi kluba, saj smo le nekaj dni pred mitingom dobili nove majice, trenirke in bunde. Plavalce in trenerja je bilo res lepo pogledati, saj je urejenost ena človeških vrlin. Na mitingu so nastopali ( Z LEVE proti desni ) Trener Darko Petkovič, Katarina Rajh, Chad Andoljšek, Ana Čampa, Rebeka Babnik, Jan Zajc, Nika Zobec, Samo Jeranko, Toni Valčič, Anže Pavlin, Nejc Lovšin, Jan Mate, Kristjan Obranovič, Lucija Kous, Keyla Andoušek, Juš Weinberger . Zapisal in fotografiral: RP ‘ * • > < «'v % |k2iii*jg.. ■#Ie -^,s , ' ^eSeZis ?Atvh:-^.i 9± * * v v i*»-l 1- X i — Ä ^ Ä Sv —ä-Ti i®* ih 1\|:* 5i'v * - # - •5:5:* i;t>^.>' fc^Ä,; I * '• ^ l# I # 1 #Ä # X‘ g p,|^ 1 *' '%g,S % ‘ fös ^ A ^ , & - . a fc* tÄi # p* - w . ♦ X ‘ ^ I ^- 81 # .1 ^ > -p.y v > • \,xi:.8 #> vb/> ♦ *ä 1- ,%*> -0 >**b v#; * 0 % > ‘ s l ^ • # y ■ j.’ ^ ^ ^ #* %iv ;p v v U «^ 6 16 ‘ W J ,|» « x I* JT X*» « fr^>i‘# # v V V k •' ' t ^.'l.'"* f / w , * >_ ^ * * x ^ *1* % 7 sIpIpI1 pIpIp, ® A.® jj ® i ». < Ä - - Ä ► S ^ Ä' I "s--S^ ppp^ tpip ® a ™dh • # #: i *le I, P . ;* .a*5vä > *s-t•• 'L u x/x;* tt %, Ä . , llßP * € ;g fc d t * >. * • i • *.^ eP **i' • • >> X # 1:1' fei P» l';«r ä: ■* •; iXiS-i »P^rS vP*p P 4f> •#:• • "' • v .“ ,-f • - * 4 s -1* *# .V . !i; i *i.n Pv <" i> Jr m ,« Mf # ,*; * * - * *,-■ < ,♦ .„ y «.'f# ,r •2pI4ii v I x'l //i il ' 'P f-r,, * Sjjjj * < * 'I ‘ */ f { I "l tt ' X*/*.' r' «i - .u.i» i * SKUPAJ S KNJIŽNICAMI VSTOPAMO V SVET UČENJA 'L Kaj knjižnice ponujajo? knjižnično gradivo, - aktualne informacije s podporo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije, saj so povezane v enoten knjižnični informacijski sistem Slovenije; - kot kulturni centri in prostori za preživljanje prostega časa so >’ organizatorji kulturnih dogodkov, namenjenih razvoju bralne kulmre in vseživljenjskega učenja; - domoznansko gradivo - gradivo domačih krajev in ljudi; —— izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. Kaj knjižnice še ponujajo? j» < iskanje po računalniškem katalogu knjižnic, vključenih v sistem - medknjižnično izposojo - posredovanje gradiva iz katere koli ^ 1 * knjižnice v Sloveniji, - prireditve za otroke in mladino (ure pravljic, ustvarjalne delavnice, gledališke predstave, razstave), - prireditve za odrasle (literarne večere, predavanja, razstave), - uporabo interneta, - vseživljenjsko izobraževanje (predavanja, predstavitve, svetovanje, informiranje ...) |^. -• dostop do baz podatkov doma in v tujini, * - predstavitvene oglede knjižnic (vrtci, šole, organizirane skupine ... fotokopiranje iz gradiva, ki ga knjižnica hrani, - tiskanje, ^ skeniran j e ... Kdo lahko postane član knjižnice? ^ *frQan knjižnice lahko postane vsak. Za mlade do 18. leta starosti in za brezposelne je vpis brezplačen. ,^jj£ako dolgo imamo lahko izposojeno gradivo? o^Cas izposoje je odvisen od vrste gradiva z možnostjo podaljšanja; pod COBISS, V Ali lahko sami preverimo, kaj imamo izposojeno? Lahko. COBISS/OPAC omogoča pregledovanje, iskanje, podaljševanje in rezervacijo gradiva. Za prijavo v sistem prejmete v knjižnici svojo vpisno številko in geslo. Kaj stori knjižnica, če gradiva, ki ga iščemo, nima? Če gradiva knjižnica nima, vam ga priskrbi z medknjižnično izposojo iz slovenskih in tujih knjižnic. Kako lahko podaljšamo izposojevalni rok? 1. Preko spletne strani. 2. Po bibliofonu. Po telefonu. aj je bibliofon? Knjižnica ima za izvajanje storitve bibliofon dodeljeno lastno telefonsko številko, priključeno na komunikacijski strežnik, ki skrbi za povezavo med telefonskimi funkcijami in kooperativnim online bibliografskim servisom - COBISS. Ob vzpostavitvi telefonske zveze se uporabniku predvaja uvodno sporočilo z možnostjo izbire: - podaljševanje roka vrnitve izposojenega gradiva; - prijavo/odjavo na SMS obveščanje; - informacije o delovnem času knjižnice; - aktualne informacije knjižnice; - bibliokviz; - navodila za uporabo storitve. (Vir: www.bibliofon.net) Kaj pomeni oznaka e-knjižnica? V teh knjižnicah lahko vsakdo dostopa do računalnika in interneta. Članstvo ni pogoj za uporabo interneta. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Osrednja območna knjižnica za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Naslov: Rozmanova ulica 28, 8000 Novo mesto Telefon: 07 393 46 74 Telefaks: 07 393 46 01 Bibliofon: 031 90 90 08, 01 563 49 08 E-mail: infosiknm@nm.sik.si Spletna stran: http://wxvw.nm.sik.si Obratovalni čas: Matična ustanova (oddelki v Novem mestu): ponedeljek petek: 8.00-19.00 sobota: 8.00-13.00 torek: 11.00-13.00 zaprto! Potujoča knjižnica obratuje po posebnem urniku, ki je objavljen na naši spletni strani. Mreža krajetmih knjižnic - kontakti: Šentjernej: 07 308 18 30 Škocjan: 07 307 78 40 Straža: 07 384 75 10 Otočec: 07 309 93 36 KNJIŽNICA PAVLA G0LIE TREBNJE Naslov: Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje Telefon: 07 348 21 11 Telefaks: 07 348 21 12 Bibliofon: 031 909 035 ali 01 563 49 35 E-mail: knjiznica.trebnje@tre.sik.si Spletna stran: www.tre.sik.si točka za samostojno učenje Obratovalni čas: Osrednja knjižnica Trebnje: ponedeljek, sreda, petek: 11.00- 19.00 torek, četrtek: 8.00-16.00 sobota: 8.00-13.00 Krajevna knjižnica Mirna: torek: 13.00-18.00 Krajevna knjižnica Šentrupert: sreda: 13.00-18.00 Krajevna knjižnica Mokronog: četrtek: 13.00-18.00 Bibliobus: Češnjice pri Trebelnem, Veliki Gaber LJUDSKA KNJIŽNICA M P tT I k A UUDSKA KNJIŽNICA METLIKA Naslov7: Cesta bratstva in enotnosti 23, 8330 Metlika Telefon: 07/ 369 15 22 Telefaks: 07/ 369 15 23 točka za samostojno učenje Bibliofon: 031 909 030 ali 01 563 49 30 E-mail: knjiznica-metlika@guest.arnes.si Spletna stran: http://www.metlika.si/lkm/ Obratovalni čas: ponedeljek, sreda in petek: 10.00- 18.00 torek in četrtek: 7.00-15.00 sobota: 7.30-12.30 Premična zbirka Gradac - četrtek: 16.00-18.00 KNJIŽNICA MIKL0VA HIŠA RIBNICA Naslov: Škrabčev trg 21, 1310 Ribnica Telefon: 01 8350 382, 01 8350 372 Telefaks: 01 8350 380 e-pošta: miklova.hisa@siol.net Obratovalni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-19.00 sreda: 8.00-16.00 sobota: 8.00-13.00 Knjižnica Sodražica Naslov: Trg 25. maja 3, 1317 Sodražica Telefon: 01 83 71 005 Obratovalni čas: ponedeljek in petek: 12.00-19.00 sreda: 17.00-19.00 Knjižnica Loški Potok Naslov: Hrib 17, 1318 Loški Potok Obratovalni čas: sreda: 11.30-16.30 IMATE ČAS ZA UČENJE V MANJ OBIČAJNIH URAH? Za vas je pravi naslov spletni portal www.cvzu-dolenjska.si. Na spletnem portalu www.cvzu-dolenjska.si boste na enem mestu našli izobraževalno ponudbo in možnosti za učenje v JV regiji. Podrobno vam predstavljamo različne oblike podpore vašemu učenju (Svetovalno središče, Središča za samostojno učenje, Borzo znanja ...). Spletno učenje na portalu vam ponuja najsodobnejše možnosti za učenje računalništva, jezikov ... Na njem boste našli tudi druga gradiva, ki jih boste lahko uporabljali brezplačno in tudi natisnili. Obiščite www.cvzu-dolenjska.si! Pomagali in spodbujali vas bomo. RAZMIŠLJATE O SVOJI PRIHODNOSH? BI SE RADI ŠE KAJNOVEGA NAUČIU? Vabimo vas tudi v Središča za samostojno učenje in Svetovalno središče Novo mesto. KAJ VAM NUDIMO? V središčih za samostojno učenje in na točkah za samostojno učenje v knjižnicah vam omogočamo: - brezplačno učenje v opremljenem prostoru s sodobno učno tehnologijo, dostopom do interneta, možnostjo tiskanja gradiv ...; - multimedijska gradiva za učenje jezikov, računalništva ...; - različna tiskana gradiva, priročnike, slovarje kot podporo za vaše učenje; - strokovno pomoč informatorja, svetovalca in mentorja. (kitajski pregovor) KJE SE LAHKO UČITE? V središčih za samostojno učenje v Novem mestu (RIC Novo mesto), v Črnomlju (ZIK Črnomelj) in Kočevju (LU Kočevje), lahko pa obiščete tudi točke za samostojno učenje (Knjižnica Pavla Golie Trebnje, Ljudska knjižnica Metlika, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto - enota Šentjernej in občina Žužemberk). BI RADI PRIDOBILI NOVO ZNANJE, PA SE NE MORETE ODLOČITI, KATERO? NIMATE ČASA ZA ISKANJE INFORMACIJ? Pridite v Svetovalno središče Novo mesto (v RIC Novo mesto). Informirali vas bomo o različnih možnostih, vam predstavili programe in šole, vam svetovali pri izbiri tečajev in delavnic za prosti čas, osebno rast ali poklicne potrebe, vam pomagali pri premagovanju učnih težav, iskanju službe ... Lahko nas tudi pokličete (telefon: 07 393 45 52, 031 701 191) ali nam pišete na naslov svetovalno.sredisce@ric-nm.si. KJE NAS NAJDETE? - v Novem mestu: v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto, - v Žužemberku: v prostorih Občine Žužemberk, - v Trebnjem: v prostorih Knjižnice Pavla Golie Trebnje, - v Metliki: v prostorih Ljudske knjižnice Metlika, - v Kočevju: v prostorih Ljudske univerze Kočevje. Pokličete lahko todi našo Borzo znanja (telefon: 07 393 45 53), kjer lahko ponudite znanje, ki ga imate vi, mi pa poiščemo tisto, kar vi potrebujete. Splošne knjižnice so s svojo kulturno izobraževalno vlogo pomembni snovalci vseživljenjskega učenja v svojih okoljih. Ponujajo veliko mojnosti za vseživljenjsko učenje, saj poleg izposoje gradiv omogočajo tudi dostop do interneta in podatkovnih baz} uporabo elektronskega knjižničnega gradiva, opremljene so s sodobno učno tehnologijo in z gradivi zp samostojno učenje. Namenjene so najširšemu krogu uporabnikov od predšolskega do tretjega življenjskega obdobja. Obiskovalci knjižnic lahko odslej brezplačno osvojite tudi nadvse iskano Znanje računalništva. Tz računalniških učilnicah slovenskih knjižnic (vključenih v projekt Spletno učenje) vam omogočamo neomejen dostop do spletnih tečajev (spletajev). Vsi, ki boste obiskali v knjižnici računalniško učilnico in se na portal wmv.spletno-ucenje.com prijavili z uporabniškim imenom ter geslom, boste v času obiska samodejno prejeli brezplačen dostop do spletnih tečajev. Evropski Socialni Sklad Projekt financira Evropska unija Iz Evropskega socialnega sklada © PEROUKA SiOVOeJA Center vseživljenjskega učenja Dolenjska omogoča razširjeno delovanje svetovanja in informiranja, samostojnega učenja in vseh vrst učenja z informacijsko-komunikacijsko podporo za odrasle in mladino, s poudarkom na neformalnem učenju. Vse dejavnosti Centra vseživljenjskega učenja so brezplačne in dostopne vsem prebivalcem Dolenjske in Bele krajine, ki želijo pridobiti nova znanja. V projektu CVŽU Dolenjska se združujemo partnerji: Društvo novomeških študentov* Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Knjižnica Pavla Golie Trebnje = Knjižnica Mildova hiša Ribnica Ljudska knjižnica Metlika H Ljudska univerza Kočevje Lokal Patriot, Multimedijski center Dolenjske Razvojni center Novo mesto, Svetovanje in razvoj, d.< Razvojno izobraževalni center Novo mesto Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj Zavod RS za zaposlovanje, OS Noyo mesto Nosilec projekta je Razvojno izobraževalni center Novo mesto. «9 Obiščite nas na spletni strani www.cvzu-dolenjska.si rojekt delno sofinancirajo: