List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 7. novembra 1975 - Številka 18
Madež
J-Jakat - velik madež na obleki in spodaj napis: Nič hudega! Naša čistilnica vam očisti obleko hitro in solidno!
življenje ne umaže samo obleke: umaže tudi misli in čustva. Tudi otrokom in mladini. Mimogrede. Včasih zaradi naše brezbrižnosti,
''časih zaradi prevelike zahtevnosti.
j^kohol teh madežev ne čisti. Sonce jih ne obeli. ■
Madeži se večajo in temnijo.
moremo reči: Nič hudega!
“azimo!
jA-MA
Kazalci proti dvanajsti
f 7"'	...	--—----J	“	"	~	7	’	“ N
Spet se leto preveša v sklepno obdobje - to pa je vedno čas, ko začnemo kritično premeijati prehojeno pot, hkrati pa ocenjujemo strmino pred seboj, višino ovir, kijih bo treba preskočiti. Veseli smo, če nismo preveč zaostali za tem, kar smo si začrtali, če smo znali smotrno ubirati bližnjico. Redkokdaj pa smo zadovoljni: lahko bi opravai še več, če bi bili bolj načrtni, bolj zavzeti, bolj vztrajni.
Sklepi kongresov ZK in drugi dokumenti so začrtali vzgoji m izobraževanju kaj strmo pot. Kako jo zmagujemo, so ocenjevali tudi na razširjeni seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, ki jo bila letošnjega 29. oktobra v domu sindikatov v Ljubljani.
Naloge, ki jih je ta sindikat poudariti to, kar je bilo letos se °Pravil v prvih desetih mesecih pomanjkljivo: prek delegatskih tega leta,potrjujejo, daje dobro odnosov je treba doseči, da bo ?rganiziran tako za izvedbo volja delavcev v resnici uveljav-^ngrešnih sklepov kot tudi za Ijena, oceniti dejavnost posa-^Ševanje sprotnih problemov, meznih delegatov, razčleniti N jih poraja hiter razvoj pristojnost posameznih organov družbenoekonomskih odnosov, in hitreje prenašati pobude iz °b tej oceni pa so delegati tudi osnovnih organizacij. Le tako Poudarili, da je treba še pred bomo lahko uveljavili ne-^oncem leta temeljito razčleniti posredne oblike samoupravljajo dejavnost sindikata in v nja.
načrtu dela za prihodnje leto V poročilu sekretarja izvrš-
nega odbora Slavka Pevca in v	nega glede pridobivanja in
razpravi so podrobneje razčle-	razporejanja dohodka na
nili prizadevanja sindikata na	vzgojnoizobraževalnem pod-
najpomembnejših področjih	ročju in v posameznih zavodih,
njegovega delovanja. Sindikat	Republiški odbor in njegove
tvorno sodeluje v široki druž-	komisije so o tej problematiki
beni akciji za stabilizacijo, pri-	večkrat razpravljali; s svojimi
pravil je teze za izdelavo ustrez-	predlogi so sodelovali tudi pri
nih programov v šolah ter	sprejemanju načel in meril za
pomaga programe pripravljati in ^letošnje financiranje skupne uresničevati. Delovne skupnosti	porabe. Za vsa ožja področja so
in osnovne organizacije sindi-	pripravljeni novi samoupravni
kata so z vso odgovornostjo	sporazumi za delitev dohodka
sprejele to nalogo, vendar je	in osebnih dohodkov. Komisija
stabilizacija uspešna le tam, kjer	republiškega odbora je pregle-
jo pojmujejo delavci kot del	dala končna besedila sporazu-
svoje obveznosti, kjer smotrno	mov, njeni predlogi so bili v
gospodarijo in pri tem kako-	glavnem upoštevani. V prihod-
vostno uresničujejo sprejeti	nje pa bo treba temeljito raz-
načrt dela. Veliko pa je tudi	misliti o tem, ali ne bi kazalo
nerazumevanja:	stabilizacijski	združiti sporazumov za posa-
programi so ponekod preveč	mezna ožja vzgojnoizobraže-
posplošeni in zato neživljenjski,	valna področja. To bi bilo
drugod pa se zatekajo k omeje-	smotrno, ker so sporazumi
vanju dejavnosti, čeprav je ta že	skoraj enaki po vsebini. li fapo
sedaj preozko začrtana.
Letos je bilo precej nareje- [Nadaljevanje m 2. strani)
Viktor Konjar
V sožitju
Nekoč je nekdo dejal, da mož opravi svoje delo, ko zavlodi sina, si zgradi hišo in napiše knjigo. Knjiga je postala in stala simbol človekovega obvladanja življenja. Še več: v vseh milijonih svojih različic je že zdavnaj prerasla v življenje samo Vsi, kar jih je v neskončno dolgi vrsti: Hamlet, Vranski, Tora, Leuwen[ Werther, Goriot, Čedermac, Karenina... vsi so del našega bivanja, naših spominov in naše usode. Pa ne san. o: knjige so iz tršega granita kot vsi spomeniki, kar jih poznamo. Še tako veličastne spomenike razgrize čas, ta večni razjedalec vsega živega in mrtvega; knjigi, ki je stvaritev duha in podob i iz časa in sanj, pa ne more do živega nič na svetu, ne ogenj ne. strup, ne izgon ne smrt; kljub vsemu in vsemu navkljub ostaja živa, vselej v svojem izzivalnem razcvetu večne mladosti. Kajti vanjo je, po nepojmljivem čudežu njene narave,utelešena čudodelna moč neokrnjenega življenja. V veliki vrt prihajajo leto za letom, v nepretrganem zaporedju vselej nove stvaritve človekovega ustvarjalnega duha; nepregledna je že množica, a je vseeno še povsod dovolj prostora in nobene nevarnosti ni, da ga bo zmanjkalo.
Knjige druga drugi niso napoti, ne preganjajo se in se ne zaničujejo, kot smo se navajeni preganjati in zaničevati ljudje -ko pozabimo nanje. In prav v tem je njihova čarodejna formula. Sleherna med njimi je svet zase, svet, vtisnjen v našo notranjo zavest, in naša zavest je samo splet teh iz globine zajetih svetov.
Knjige živijo z nami in mi živimo z njimi - v sožitju, ki je močnejše od vsega, še zlasti od minljivosti same.
In tako je - ali je o tem sploh potrebno zgubljati besede!? -knjiga veliko več kot kakršenkoli predmet. Predmet, ki ga kupiš, osvojiš in obvladaš. Knjiga je, v sleherni izmed svojih različic, življenje samo.
Tega se, žal, vse premalo zavedamo. Samo pomislimo, kolikokrat smo jih, velike sopotnice svojega življenja, sprevrgli v obvezno berivo, v kopico pisanih hrbtov na policah, v mrtvi okras svojih sten, v trgovsko blago. Kljub vsemu so ostale naše' neukrotljive Pike nogavičke, naše očarljive Sneguljčice, naši usodni kljubupči Deseti bratje, naše Veliko pričakovanje, naš Veter, pesek in zvezde... vse najlepše in najdragocenejše, kar imamo: naše pravljice, naša resnica, naše podobe iz sanj.
In prav zato se nam s tolikšno močjo upirajo vsakdanja dejstva, ki so rojevanje in življenje knjige sprevrgla - skušala sprevreči v puščobno trgovanje, v manipulativno-mahinacijske posle, v suhoparno brezdušnost komercialistov, v opravila brez davka in krvi. Upira se nam misel na knjižno blago, ki ga otipavajo mrzli prsti ocenjevalcev in mrzli pogledi posrednikov. Pod njihovimi dotiki se živo tkivo knjig spreminja v materialno vrednost, kar pa nobena stvaritev duha ni in ne bi smela biti.
Kupiti knjigo ni in ne sme biti isto, kot kupiti kravato, torbico ali kračo. Vse drugo bo izgubilo svoj lesk in svojo vrednost, knjiga nikoli. Kajti njena vrednost ni v njeni ceni ne.v njenem zunanjem videzu. Njena vrednost je v moči njene spojitve z bistvom našega doživljanja sveta.
Prav to pa bi moralo knjigi dati tudi povsem drugačen družbeni tretman. Iztrgati bi jo morali iz spon materialne proizvodnje in jo izločiti s seznama predmetov trgovanja. Postati bi morala vrednost sama po sebi, del vsakomur dosegljive lepote, podobna rekam, goram, gozdovom, krajem, katerih vrata so odprta vsakomur.
Vsakdo naj bi si jo vzel, knjigo, kot si vzame doživetje lepega dne, ko si ga zaželi ali ga potrebuje. Brez povračila, brez odvečnega občutja, da z nakupom kopiči predmetne vrednosti v svoji lastnini.
V delo vseh, ki ustvarjajo knjigo, od pisateljev do knjigovezov, bi morali - to navsezadnje ni niti utopično niti nedosegljivo - vlagati akumulirana sredstva svoje človeške skupnosti vnaprej; natisnjeno knjigo bi si lahko vzel vsakdo zastonj, pod pogojem seveda, da jo potrebuje, si jo želi in jo ima zares namen prebrati ter jo imeti ob sebi. Taka knjiga bi zagotovo ne zgubila vrednosti, kot ji jo — za zdaj — določa oštevilčena cena. Nasprotno: njena vrednost bi bila za vsakogar, ki bi si jo vzel s police, absolutna.
In prav v tej absolutnosti človekovega individualnega prijateljstva s knjigami, s konkretnimi junaki posameznih knjig, s svetovi, ki so prav po zaslugi velikih besednih umetnin najbolj opredeljivi deli stvarstva, je smisel plemenitega prizadevanja, ki ga smemo poimenovati preprosto — svet knjige.
Svet, ki ostaja kljub vsem številnim stranpotem vendarle trdno pripet v kolesnice avtentičnega človeškega življenja.
Dolžni smo se upreti njegovim zlorabam, kakršnekoli že skušajo biti.
>
DELAVNOST .
ČLOVEK JE ROJEN Z/l AKCIJO. KAKOR OGENJ SE VZPENJA KVIŠKU IN KOT SKALA DRVI NAVZDOL. NE BITI DELA VEN POMENI NE OBSTAJATI.
F. M. VOLTAIRE
Kazalci proti dvanajsti Znanje pridobiti in izrabiti
(Nadaljevanje s 1. strani)
prvinah, ki opredeljujejo pridobivanje in delitev dohodka. Komisija je tudi predlagala izdelavo enotne metodologije, po kateri naj bi spremljali uresničevanje sprejetih sporazumov. Po sedanjih podatkih je stanje zelo neugodno. Osebni dohodki prosvetnih delavcev znova zaostajajo za drugimi in tudi za večanjem življenjskih stroškov. Treba bo še veliko besed, da bomo dosegli raven, predvideno z republiško resolucijo in družbenim dogovorom: za 24 % nad lanskim poprečjem.
Sindikat si že več let prizadeva, da bi bili uvedeni delovni nazivi tudi za prosvetne delavce. Na njegovo pobudo je bil v začetku letošnjega leta sklican širši posvet, na katerem so predstavniki pristojnih organov in organizacij uskladili mnenja o možnostih za napredovanje v pedagoških poklicih. Strokovne službe v republiki so sprejele obveznost, da bodo do novembra pripravile osnutek ustreznega zakona; o tem bo še letos razpravljala skupščina SRS. V sedanjih sporazumih so predvidene le začasne rešitve za stimulacijo mentorskega dela in permanentno izobraževanje prosvetnih delavcev.
VELIKI NAČRTI ZA KRATKO DOBO
— to pa zahteva podvojitev zmogljivosti ustreznih šol;
—	število učencev v štiriletnih srednjih in višjih šolah naj bi se zvečalo približno za četrtino;
—	skoraj podvojiti je treba število ležišč v dijaških in študentskih domovih.
Izvršni odbor je obravnaval tudi razvoj vzgoje in izobraževanja, kot ga predvideva osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Predloženi osnutek je načelno podprl, opozoril pa je na nekatera predvidevanja, ki po mnenju razpravljavcev nimajo stvarne podlage.
V osnutku je zapisano načelo, da sta vzgoja in izobraževanje prednostno področje družbenega razvoja v prihodnjem petletnem obdobju. V njem bomo pospešeno nadaljevali reformo vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah, hkrati pa zgrajevali tak položaj tega področja v združenem delu, kot ga zahtevajo nova ustava in dokumenti kongresov ZK. Poudaijeno je, da je treba v prihodnje veliko bolj kot doslej upoštevati kadrovske potrebe ter bolj skrbeti za smotrno poklicno usmerjanje in izenačevanje možnosti izobraževanja. S tem bomo postopoma lahko dosegli tako izobrazbeno strukturo prebivalstva, ki bo ustrezala doseženemu razvoju in zagotavljala uspešno vključevanje mladine v združeno delo.
Tega pa glede na sedanje razmere ne bo lahko doseči. Predvsem bo treba povečati učinkovitost izobraževanja na vseh ravneh, uveljaviti sistem usmerjenega izobraževanja in temeljito povezati razne nosilce in porabnike vzgojhoizobraže-valne dejavnosti. Se posebej pa bo treba poskrbeti za učinkovito izobraževanje ob delu, pri katerem (tudi po oceni v osnutku) dosegamo še slabše razultate kot pri rednem izobraževanju. Nimamo še zasnovanih primernih oblik, s katerimi bi zaposlenim omogočili, da povežejo na novo pridobljeno znanje in sedanje delo, niti 'jih ne znamo dovolj motivirati, da bi se v večjem številu vključevali v izobreževanje ob delu.
Zelo zahtevne naloge so predvidene tudi glede povečanja obsega izobraževanja:
—	skoraj podvojilo naj bi se število otrok, deležnih predšolske vzgoje (od 32.000 sedaj na 60.000 v letu 1980);
—	vse otroke naj bi vključili v celodnevno „malo šolo“ — torej jim v resnici zagotovili devetletno obvezno šolanje;
—	v celodnevne osnovne šole naj bi zajeli 20% otrok, kar pomeni okrog 43.000 učencev v 2000 oddelkih (do leta 1985 pa naj bi to obliko uveljavili za vse učence);
—	učenci poklicnih šol - teh je sedaj okrog 36.000, naj bi imeli v okviru usmerjenega izobraževanja celotnega šolanja namesto sedanjega periodičnega
MED ŽELJAMI IN RESNIČNOSTJO
Navedeni podatki so dovolj zgovorni. Za uresničitev teh načrtov bi bilo treba zagotoviti zelo veliko denarja in zelo veliko novih učiteljev in vzgojiteljev. Samo za celodnevno šolo bomo potrebovali okrog 1000 novih učiteljev, 300 tehničnih delavcev in približno dvakrat več denarja za materialne stroške kot v drugih šolah.
V osnutku, žal, ni popolnih podatkov o tem, koliko bomo morali vložiti, da bomo te načrte lahko uresničili. Navedeno je sicer, naj bi se v te namene delež za izobraževanje v družbenem proizvodu povečal od sedanjih 3,99 % na 4,75 %, vendar s pripombo, da pri tem niso upoštevali vseh potreb po novih investicijah niti npr. za prehod iz periodičnega pouka v poklicnih šolah na celoletno šolanje. Niti približno ni ocenjeno, koliko novih učiteljev in vzgojiteljev bomo potrebovali in kako jih bomo usposobili. Pri dijaških domovih ni predviden denar za vzdrževanje, preureditve ... Prav tako je preveč na splošno povedano, da bodo potrebne velike programske, organizacijske in kadrovske spremembe, ki naj bi zagotovile večjo funkcionalnost in racionalnost vzgojnoizobraževalnega dela. Ni dovolj natančno opredeljeno, kdo vse mora za to kaj storiti.
Razumljivi so pomisleki odbora: Je takšno načrtovanje stvarno ali pa odseva samo „pobožne želje" - kot že tolikokrat doslej. V vseh dosedanjih načrtovalnih obdobjih je bilo namreč izobraževanje označeno kot »prednostno področje", pa se je npr. v zadnjem obdobju (1971 — 1975) njegov delež v družbenem proizvodu iz leta v leto zmanjševal.
Odbor meni, da je vzgojno-izobraževalno področje še vedno obravnavano kot del porabe in da se še ni iztrgalo iz proračunskega sistema. To se zrcali tudi v osnutku dogovora o družbenem načrtu. Iz njega ni razvidno, da načrtujemo razvoj šolstva v skladu s kadrovskimi potrebami pa tudi zmogljivosti gospodarstva. Samo tako pa bi se to področje lahko vključilo v združeno delo in le tako uresničimo v praksi še vedno dokaj
teoretično načelo, da si s
J
svojim delom ustvarja dohodek. V nasprotnem primeru - torej če bo še naprej obravnavano kot del porabe — vzgojno-izobraževalnemu področju ne bo mogoče zagotoviti predvidenega deleža v dohodku. Ta bo vedno znova okrnjen, kadar bomo ugotavljali prevelik porast skupne porabe, ki ga gospodarstvo ne zmore.
MARJANA KUNEJ
Toplina srečanja prosvetnih delavcev obalno-kraškega območja ni bila le v soncu, ki je sijalo tisti dan, pač pa v njihovih medsebojnih odnosih - ter v odnosih do upokojenih prosvetnih delavcev. Takole piše Marija Taučar iz Portoroža: „Nam upokojencem je ta dan izkazana posebna pozornost; povabljeni smo k skupnem kosilu. Koliko prijetnih snidenj! Toliko si imamo povedati. Kaj delamo kot upokojenci? Mnogi še poučujejo; potreba je velika. Drugi so vključeni v razne zunajšolske in družbene dejavnosti. Nihče se ne dolgočasi: vsi še vedno vneto zasledujemo razvoj našega šolstva in se veselimo uspehov svojih aktivnih tovarišev. “
Aktivni prosvetni delavci so se dopoldne, 25. oktobra pomerili v šahu in posameznih športnih disciplinah.	Večina
tekmovanj je potekalo v osnovni šoli Dušan Bordon v Semedeli.
»Četrto leto teče, kar poučujemo v šoli. Res imamo najboljše športne prostore - a prostorov za pouk in podaljšano bivanje je premalo," pravi ravnatelj Aldo Ugrin. Na šoli je 1.115 otrok in 52 prosvetnih delavcev. V začetku letošnjega šolskega leta je manjkalo sedem učiteljev. Ne smemo se pritoževati, če se primerjamo z drugimi šolami — k nam še nekako dobimo učitelje. In vendar smo brez glasbenika," nadaljuje ravnatelj.
Za stanovanja varčujejo. V Semedeli se sorazmerno veliko gradi. In sem se preseljuje veliko mladih družin. Oče in mati sta zaposlena. Na šoli kuhajo dnevno 720 kosil. Toda od 39 oddelkov na šoli jih imajo lahko za podaljšano bivanje samo šest. Ni prostora. Mnogo otrok je prepuščenih samim sebi. »Starši in šola se srečamo ob vprašanju: Ali bo naš otrok sprejet v varstvo? “ pripoveduje ravnatelj. Šola preskrbi vse zvezke in učbenike; za učbenike plačajo otroci le tretjino vrednosti. Starši pa jih že vnaprej odstopijo šoli v uporabo prihodnjim učencem.
V »Avditoriju" v Portorožu so ta dan razstavljali prosvetni delavci svoje najboljše fotografije. To je bilo domiselno opremljeno okolje za zborovanje prosvetnih delavcev, ki ga je z nagovorom začel predsednik skupščine obalne skupnosti Branko Furlan. Med drugim je poudaril:	»Ugotavljamo, da
postaja pomanjkanje ustrezno izobraženih učiteljev resna ovira za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj našega območja. Nobena finančna ali druga sredstva, niti prednosti, ki nam jih dajejo morje, podnebje, pokrajina, geografski položaj in drugo, ne morejo nadomestiti	človekovega
znanja, ker le človek lahko s svojim znanjem vse to vrednoti in izrablja.
Ta ugotovitev potrjuje, da je treba za nadaljnji razvoj območja nujno pridobiti dovolj strokovnih — od kvalificiranih do fakultetno izobraženih delavcev. Zavedamo pa se, da teh delavcev ne bomo mogli dobiti iz drugih republik. Lahko računamo le na delavce z našega
Bizeljsko
Za praznik nova šola
(Foto: Vlado Podgoršek)
območja,- ki jih moramo sami vzgojiti, ali pa jim moramo materialno in vsestransko pomagati pri njihovem nadaljnjem študiju."
Izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev štejejo v obalnih občinah in na Krasu kot eno temeljnih nalog. To je v svojem izčrpnem prikazu gospodarskega in političnega ter kulturnega razvoja tega predela Primorske osvetlila tudi Tatjana Kosovelova, predsednica izvršnega sveta obalne skupščine. Navajam: »Situacijo na področju vzgoje in izobraževanja, ponazarjajo tile podatki za minulo 10-letno obdobje: narodni dohodek na prebivalca se je medtem povečal skoraj za 7-krat, sredstva za vzgojo in izobraževanje pa le za 4,4-krat (v Sloveniji se je dohodek na prebivalca povečal za 5,7-krat; za vzgojo in izobraževanje pa 5,2-krat)." Poudarila je, da imajo premalo ustreznih šolskih in varstvenih prostorov; premalo stanovanj za učitelje in vzgojitelje. „Ta problem skušamo delno reševati tako, da imajo pri najemanju posojil iz združenih sredstev za stanovanjsko graditev prosvetni delavci prednost," je nadaljevala in naglasila prizadevnost prosvetnih delavcev pri poučevanju in vzgajanju mladine — kakor tudi pri pridobivanju ljudi za samoprispevek. Ta je bil izglasovan s presenetljivo visokim odstotkom — zdaj pa lebdi nad njim 50-odstotni polog in grozi’, da bodo načrti za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov ostali na papirju. »Razumemo potrebo po stabilizaciji gospodarstva, po razumni omejitvi porabe, vendar ne tam in takrat, kadar se o tem dogovori združeno delo s samoupravnimi sporazumi, predvsem pa kadar občani - delavci iz svojih čistih osebnih dohodkov - namenijo denar za gradnjo vrtca ali šole."
Zbranim učiteljem je govoril tudi dr. Avguštin Lah. Njegove misli bi lahko strnili v jasno opredelitev sedanjega položaja in nalog prosvetnih delavcev:
-	Vse naše delo mora izhajati iz okolja, iz danosti in iz pridobitev teh naših 30 svobodnih let.
-	Kdor hoče vzgajati mladino v delovne ljudi, mora vedeti, kaj je delo. Kdor hoče vzgajati marksistično, mora vedeti, kaj je marksizem. To ni le nauk, ampak spoznavanje zakonitosti življenja in družbe ter najnaprednejši način iskanja rešitev.
— V tridesetih letih svobode smo povečali slovensko industrijo za 11-krat; v zadnjih dvajsetih letih električno industrijo za 45-krat, kemično industrijo za 17-krat. Da ne naštevam naprej - temelji te rasti se začenjajo pri kadrih.
-	Nova ustava organsko povezuje izobraževanje in gospodarstvo. To moramo izpeljati s temeljitimi načrti in dogovarjanjem. Dogovarjanje ni prosjačenje — je izmenjava dela.
-	Celodnevna šola je renesansa našega šolstva. Vsaka reforma nekaj stane. Za celodnevno šolo ne bomo iskali mednarodnih posojil - kar bo treba, bomo vložili vanjo. Gre za načelo: naj imajo mladi ljudje po končani osnovni šoli vsaj podoben - če že ne enak -start v življenje.
-	Mnogo učiteljev manjka. Dolžnost naše kadrovske politike je, da izvede čim hitrejšo akcijo. Manjkajo pa tudi stanovanja za učitelje. Tudi za to je potrebna akcija; ta ne bo imela
socialnega značaja, pač pa bo pokazala naš odnos do vzgoje in izobraževanja.
- Smo pred temeljito preobrazbo srednjega šolstva. Temeljno načelo: šolati tiste kadre, ki jih v resnici potrebujemo. Ni bistveno, da pride nekdo do visoke izobrazbe, ampak da to izobrazbo tudi smotrno izrablja. V znanju
posameznika je tudi delež ni' predka vse družbe; v odstotki osebnega dohodka je tudi doho dek družbe.
Ob letošnjem dnevu prosvet' nih delavcev kraško-obalnegf območja je 14 učiteljev prejelo priznanja in nagrade za izredri uspehe v vzgojn oizobraževd nem delu.
NEŽA MAURER
Odgovori naj javna
razprava
Vzgojnoizobraževalna dejavnost v letu 1976 in družbe^ plan SRS do leta 1980
V Ljubljani se je letošnjega 20. oktobra sestal svet za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL Slovenije in v obširnem dnevnem redu obravnaval tudi osnutek okvirnega programa vzgojnoizobraževalne dejavnosti na področju usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za leto 1976 ter osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
Za osnutek okvirnega programa usmerjenega izobraževanja v SRS za leto 1976 so bila enotna izhodišča pripravljena že v juliju 1975. Osnutek vsebuje z zakonom dogovorjene naloge, pa tudi naloge, za katere se bomo odločili v javni razpravi in s sprejemom programa izobraževalne skupnosti SRS. Člani sveta so opozorili na
to, da načrtujemo zelo hitro
kvantitativno rast usmerjenega izobraževanja, kar se kaže v srednjem, višjem in visokem šolstvu. V naslednjih dveh letih bo vpis v srednje šole največji, sočasno pa naj bi bili prav ti dve leti še posebno restriktivni glede rasti skupne porabe.
Poleg tega so še nove finančne obveznosti izobraževalnih skupnosti:	izobraževalni
program RTV, prenosi obveznosti iz splošne na skupno porabo, štipendiranje študentov iz dežel v razvoju in obveznosti iz mednarodnih pogodb in programov. Razširjanje dejavnosti in nove obveznosti močno povečujejo rast skupne porabe, zato bi morali obveščati delavce ne samo o povečanih indeksih skupne porabe, temveč tudi o tem, kaj pomenijo stare obveznosti, kaj nove, in kaj prenašanje obveznosti iz splošne na skupno porabo.
Hitra kvantitativna rast usmerjenega izobraževanja, ki se kaže v povečanih zahtevah po novih oddelkih (130 novih oddelkov v srednjih šolah brez šol s periodičnim poukom), uvajanje novih dislociranih oddelkov in podobno, že zaostruje kadrovske razmere v srednjih šolah, kjer je že sedaj skoraj polovica delavcev v civilnem delovnem razmerju, 30% pa jih nima. ustrezne izobrazbe. Sočasno pa s sedanjim sistemom niso pokrite potrebe organizacij združenega dela v gospodarstvu. Eden izmed vzrokov je premalo usmerjan, čisto svoboden vpis na šole, drugi, še pomembnejši pa je ta, da še vedno ni jasno, koliko kadrov in kakšne delavce potrebuje	gospodarstvo.
Poudarjena je potreba po delavcih v tehniških poklicih, zbrani podatki organizacij združenega dela pa kljub temu kažejo, da so najbolj iskani ekonomski tehniki, administrativni delavci, pravniki, ekonomisti in podobno.
Člani sveta so opozorili tudi na nesmotrno izrabo zmogljivosti šol. Ena glavnih nalog posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja bo morala biti načrtovanje smotrne mreže šol glede na kadrovske potrebe organizacij združenega dela.
V osnutku programa je še povsem odprto vprašanje socialne politike na področju vzgoje in izobraževanja. Poleg sredstev, ki jih delavci združujejo, morajo za izobraževanje še neposredno prispevati (plačevanje oskrbnin v dijaških domo-
vih, mladinskega periodičneg2 ' tiska in drugo).
Na taka in podobna vprašaj! nja bo treba opozoriti in odg0' J voriti v javnih razpravah. Intf' j rese in stališča delavcev b° j treba uskladiti z možnostm1, 1 nakazanimi v predlogu pr°' > grama izobraževalne skupnost* [ Razprava o osnutku družb°' nega načrta razvoja SRS d°, 1980 se je prepletala z razprav0 ^ o okvirnem programu usmerja nega izobraževanja. Težišče je bilo na deležu družbeneg31 proizvoda za vzgojo in izobraž«' 1 vanje, vpisu otrok v osnovi*0 j šolo s šestim letom starost*' j uvajanju celoletne male šok’ uvajanju celodnevne osnovi*6 šole, omejevanju vpisa v šol6 usmerjenega izobraževanja, ra2' voju centrov usmerjeneg3 izobraževanja, osipu v osnovi*1 šoli in izobraževanju ob delu.
Bistvena pomanjkljivo5' osnutka družbenega načrta j6, da v njem niso prikazana p riž3' devanja za stabilizacijo, ki bo°0 potrebna v načrtovanem o0' dobju. Slabo je tudi to, osnutek ne temelji na potreba*1 delavcev v združenem delu. , Člani sveta so opozorili, da]ei delež družbenega proizvoda Z3j vzgojo in izobraževanje v P*6’ teklem obdobju nihal in c0'6 padal: od 4,12% v letu 19^U prek 3,75 % v letu 1974 ^ 3,99 % v letu 1975. Predvid0*1 razvoj izobraževanja zahtev* povečanje deleža družben0# proizvoda. To so podprli tu*1 člani sveta. Predlagani vp2 otrok v osnovno šolo s 6. leto*3 pomeni sočasno podaljševal*] osnovne šole na 9 let. T zahteva ne samo globoke vs6 binske spremembe, ampak tu61 velike nove materialne naložb6 Ali torej ni tak predlog prem0* stvaren?	'
Člani sveta so menili, da i*1, mamo ne kadrovskih in f materialnih možnosti za uvaj3 nje celoletne male šole, pa tu6 strokovno nismo na to dov°| pripravljeni.	Dosedai*]]
raziskave so pokazale, da | sedanja oblika male šole s 1*
učnimi urami dala dobre rez*^ tate.	,
Uvajanje enotnih osnov srednje šole bo imelo tu*1 kadrovske in materialne posl' dice. Še vedno je odprto vpraŠ* nje postopnega prehoda sed' njih šol s periodičnim poukof na celoletno organizacijo del' vsaj v prvem letu. Kakšen b
položaj učencev, ki imajo sed'
j-1---- ------ju-o a« m
delovne pogodbe? Ali , mogoče sredstva iz de lovi*1 pogodb nadomestiti s štipe,1i dijami?	J
Člani sveta so sprejeli stališ6 o obeh dokumentih, nato pa b o njih razpravljalo predsedst*3 republiške konference SZP; Slovenije. Sklenili so, da bo°‘ dejavno sodelovali v javni rb pravi; ta naj odgovori na i*s pomembnejša vprašanja, ki 3 porajajo ob prebiranju osnut^ srednjeročnega načrta
JANEZ LAH
Dota in priporočilo
_ _ >
Naši šoli je naložila družba zahtevne vzgojne smotre. Učitelja kot posredovalca znanja morda res že lahko zamenjajo druga, celo uspešnejša tehnična sredstva, toda vzgojnega vpliva učitelja, njegove žive besede, njegovega zgleda, zavzetosti in gorečnosti za resnico, za človekoljubnost in druge človeške ideale ne more zamenjati nobeno tehnično sredstvo, noben medij.
(Ela Ulrih-Atena)
Vsako leto podeli pedagoška akademija v Ljubljani diplome z lepimi besedami in s pesmijo, v slovesno razsvetljenem in okrašenem prostoru.	, T f *	*
Letos so jih podelili 25. oktobra v festivalni dvorani v Ljubljani Študentom, ki so končali študij v prvih devetih mesecih letošnjega ha. Praznično, lepo in s prepričljivim poudarkom: dogodek je | telo pomemben, slovensko šolstvo je dobilo 398 diplomantov. Več kot kdajkoli doslej.
Natančneje: 150 jih je diplo-'tiralo na oddelku za razredni Pouk, 29 na oddelkih za slovenski jezik, tuje jezike in knjižni-čarstvo, 35 na oddelku za zgodovino in geografijo, 20 jih je dobilo diplomo iz biologije in kemije, 26 iz matematike in fi-**ke, 21 iz likovne, glasbene in tehnične vzgoje. Na različnih St0ereh oddelka za specialne Pedagoge je diplomiralo 98 študentov, poleg tega pa še 9 vzgo-flteljev v domovih, 5 učiteljev 1 administrativne in elektro-stro-1 ke, 5 pa jih je prejelo diplome ' k dopolnilnega študija enega Predmeta.
i Od diplomantov je bilo 225 i rednih in 173 izrednih študen-. lov.
! Diplomantje — odkod? Iz Ljubljane in njene okolice jih je ll2, z ožjega mestnega območ-ia pa le 30. Z Dolenjskega jih je ' Pnšlo 58, z Gorenjskega 53, s
Štajerskega 67, s Primorskega 71, iz Prekmuija 16, iz drugih republik pa 21.
Te podatke nam je pregledno predstavil direktor ljubljanske pedagoške akademije prof. Franc Plevnik in posebej čestital tistim, ki so končali študij v petih semestrih in tistim, ki so ves študij na pedagoški akademiji končali ob delu ter z občudovanja vredno vztrajnostjo-
Njegovo vabilo diplomantom k trajnemu sodelovanju z akademijo je hkrati temeljni imperativ vsem učiteljem: nenehno izpopolnjevanje zato, da ne bodo zaostajali; zato da jih bodo tokovi sodobnosti vodili k napredku, ne pa jih preplavljali.
V imenu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in v imenu republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je diplo-
mante pozdravila predsednica tega komiteja Ela Ulrih-Atena ter jim zaželela veliko nadaljnjih uspehov in mnogo ustvarjalnega zadovoljstva pri delu. Še posebej pa je čestitala tistim, ki so končali študij ob delu.
Podelitev diplom pedagoške akademije je označila kot praznik vsega našega šolstva, saj prihaja pomembna osvežitev in okrepitev: skoraj 400 novih učiteljev, ki bodo s svojim delom podprli prizadevanja za sodobno, socialistično samoupravno šolo. Letošnji diplomanti prihajajo v naše šole v obdobju, ko se poraja boljša, sodobnejša in v vsakem pogledu uspešnejša osnovna šola Zato se učiteljeva odgovornost še stopnjuje.
Ko je predsednica govorila o novi šoli, je poudarila, da bo ta zaživela predvsem ob notranji vsebinski preobrazbi. Pri tej preobrazbi pa imajo prav mladi učitelji izredno pomembno vlogo — pomembnejšo kot kdaj-kdi v zgodovini šolstva — saj bodo „z mladostnim zanosom in odprtostjo za vse novo v teoriji in praksi postali nosilci teh sprememb44.
O UČITELJSKEM POKLICU
O liku sodobnega učitelja slišimo in beremo vsak dan veliko opredelitev, med najbolj dorečene pa sodi prav gotovo tale, ki jo je povedala Ela Ulrik-Atena letošnjim diplomantom: ,,Če hočemo, da učiteljevo delo ne bo le posredovanje knjižnega znanja, mora biti učitelj predvsem sam bogata osebnost, s solidnim znanjem, življenjskimi in
delovnimi izkušnjami, zavzet za razvoj naše samoupravne socialistične družbe in občutljiv za vse, kar plemeniti človekova ravnanja Za noben poklic se danes ni več mogoče vsega naučiti v času strnjenega začetnega poklicnega izobraževanja -še najmanj je to mogoče za učiteljski poklic. Učitelj mora biti usposobljen dajati najnovejša znanja o svetu in družbi ter hkrati pustiti v pozabo človeške zmote in presežene resnice. “
In še spodbuda iz tega govora, posebej namenjena novim učiteljem: „ Če ste si privzgojili željo po znanju, če ste sklenili, da boste delali v poklicu zavzeto in ustvarjalno in da se boste zato ob delu nadalje izobraževali in izpopolnjevali svoje znanje, ni strahu, da ne bi zmagovali odgovornega in častnega poklica, ki ima poleg težav toliko mikavnosti, ki daje toliko priložnosti za srečo in toliko najgloblje in najčistejše hvaležnosti. V družbi, ki je v ustavo zapisala, da je edino merilo človekove družbene vrednosti njegovo delo, sta znanje in usposobljenost, ki ju dobi mlad človek na pot v življenje, največja dota, najuspešnejše priporočilo. To pa je vaše delo in vaš uspeh. “
Pravilo je že, da diploma ne sme pomeniti slovesa od akademije. „ Vrata akademije bodo za vas vselej odprta," je rekel direktor Franc Plevnik učiteljem, ki so tisti dan prejeli diplome in ob tem izrazil prepričanje, da se bodo odslej na pedagoški akademiji srečevali v resnici zaradi nuje, kadar se bodo pojavljale
Premišljeno in hitro do katedra
Kronika ljubljanske pedagoške akademije seje dopolnila z novim zapisom o podelitvi diplom, diplomanti so se razšli vsak v svojo šolo, vsak v svojo smer. Diplomski obrazci čakajo na imena naslednje generacije.
, Drugo, manj prijetno plat - vsakdanjost, ki jo sproti i krojijo in zapletajo problemi, pa nam je v odgovorih na naša vprašanja predstavil direktor ljubljanske pedagoške akademije prof. FRANC PLEVNIK.
— Izročitev diplom pomeni i Bračun dela pedagoške akade-[Jdje. Ob tem nas zanima, ko-geo študentov omaga na poti? kolikšen je poprečen osip na Prehodu iz 1. v 2. letnik in ^°liko študentov ne diplomira v ^nem roku?
. ,J9a prehodu iz l.v 2. letnik k osip poprečno 30 %. To je eden izmed najmanjših osipov v *Kokem šolstvu, vendar je še Vedno velik. Tako se vsako leto vPiše v 2. letnik približno 350 ^dnih študentov.
Teže pa je odgovoriti na hfašanje, koliko študentov ne diplomira v rednem roku. Kaj je Pravzaprav „redni rok"? Napačno -vzeto je to obdobje 5 Semestrov - 4 semestri rednega Rudija in en semester absol-Ventskega staža. V tem roku diplomira malo študentov. V zadnjih letih pa je vendarle ve-ho takih, ki diplomirajo v treh hih. Mislim, da nekaj manj kot %. S tem pa še zdaleč ne Moremo biti zadovoljni. “
— Zakaj je tako?
,,Eden izmed vzrokov je prav šotovo ta, da se študentje že po ^veh letih zaposlijo. Na šolah hTi ne vprašajo po diplomi, štu-^ntje pa dostikrat radi zame-nfajo 800 din štipendije za red-ni osebni dohodek. Nekateri se Morajo zaposliti, ko jim usahne Pravica do štipendije. Ne sme-'Po pozabiti, da je večina štu-^ntov iz revnejših družin. Šole Zelo snubijo študente — redno, ''sako jesen, ko ugotovijo, da so izpisi ostali brez odmeva. Brez Premisleka zaposlijo celo take, niso izpolnili pogojev za vpis v 2. letnik. Veljati pa bi moralo Pačelo: Študent naj najprej
L
konča študij in se šele potem zaposli. Če bi to dosledno upoštevali tudi drugi, bi se število diplomantov, ki končajo v rednem roku, prav gotovo zelo zvišalo; dosegli bi tudi 80-odstotni uspeh. Dokler pa bodo šole sprejemale študente brez diplom, ne bomo prišli na zeleno vejo. Študentje začutijo posledice take zaposlitve pred diplomo šele čez leto ali dve: takrat se lotijo študija s pravcatim odporom, saj pomeni zanje in morda že za družino v resnici strašansko obremenitev. Ti problemi so hkrati velik del odgovora na vprašanje, zakaj toliko študentov ne konča študija v rednem roku. “
— Kaj stori akademija za to, da bi študentje čimprej diplomirali?
„ Veliko smo že naredili, radi pa bi še več. Doseči moramo predvsem to, da bodo študentje veliko večino izpitov opravili med rednim študijem. Zato ponekod že uvajamo tako imenovani „kurzni sistem" študija. Predavanja „zgostimo" tako, da jih absolvirajo študentje v krajšem obdobju; tedensko poslušajo torej manj predmetov, za vsak predmet pa je odmerjenih več tedenskih ur. Takoj nato mora študent opraviti izpit. Ko bo ta sistem povsem uveljavljen, bo gotovo pripomogel, da bodo študentje delali sproti in tako tudi opravljali izpite.
In še ena od izboljšav: sklepnih izpitov iz nekaterih predmetov, ki so jih morali opravljati študentje med študijem, ni več. Odpravili smo jih zato, ker se je ta snov pri diplomi največkrat ponovila. “
ODPISANI SE VRAČAJO
— Kako pomaga pedagoška akademija tistim, ki se izobražujejo ob delu? V kakšnih razmerah študirajo?
,J9a akademiji študira aktivno 600 študentov ob delu. Študirajo približno pet ali šest let, imajo pa enake obveznosti kot redni študentje. Letno jih konča približno 180. Ob začetku leta naredimo program dela s temi študenti, večino predavanj, seminarjev in vaj - tisov ciklusih - opravimo ob sobotah in nedeljah. Urnik predavanj in vaj prilagajamo torej prostemu času učiteljev, pa tudi delavcev, ki so zaposleni v drugih poklicih, pa se žele „prekvalifici-rati".
In še o razmerah med študijem: poleg svoje učne obveznosti (20 do 30 ur) morajo ti študentje obvladati enak študijski program kot redni. To res ni lahko. Lani smo želeli poživiti zanimanje za študij pri tistih, ki so povsem prekinili študij. Na šole smo poslali obvestilo - objavili pa smo ga tudi v Prosvetnem delavcu. Nanj se je odzvalo kakih 800 učiteljev. Večina teh je začela prihajati na posebne ponavljalne seminarje; študijski program smo pripravili na temelju statističnih podatkov o opravljenih izpitih kandidatov, ki so se odzvali vabilu. Rezultati te akcije se že kažejo, še bolj vidni pa bodo v naslednjih letih. Povem pa naj še tole: zdi se, da šole in drugi dejavniki tem študentom premalo pomagajo. Bolj bi jih morali spodbujati k študiju, jim dajati študijske dopuste itn.
- Slišali smo, da je velika večina vaših študentov z območij zunaj Ljubljane. Ali veste, kakšne so njihove življenjske razmere?
,Mislim, da v prav hudih razmerah ne živijo. Večina študentov prejema štipendijo, te danes ni več težko dobiti. Že v začetku leta jih opozorimo: če bi zašli v težave, ki jim ne bi bili kos, bo pomagala še akademija.
Posredujemo - če je potrebno — pri sprejemanju študentov v študentsko naselje, na svetih letnikov opozorijo študentje na razne probleme in nepravilnosti predstojnike letnikov, za materialne razmere študentov pa skrbi tudi odbor za socialna vprašanja pri osnovni organizaciji ZSMS. Na predlog le-tega daje akademija, najpotrebnejšim tudi finančno podporo.
Hud pa je tale problem: veliko je študentov — vozačev. Nekateri se vozijo iz zelo oddaljenih krajev. Veliko časa zgubijo na vožnji, tudi čas med posameznimi urami predavanj je mrtev, neizrabljen. To seveda zelo otežuje študij. “
VSTRUGO USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
-	Zakaj toliko poudarjajo, da bi morali prinašati mladi učitelji novosti v šole? Mar niso že sedaj pobudniki napredka?
„Jasno je, da učiteljev v dveh letih ni mogoče dokončno izoblikovati, izoblikujejo se šele ob delu. Kljub temu pa so mladi v resnici lahko pobudniki napredka. Čeprav nimamo dovolj prostora, imajo na akademiji na voljo veliko reči: moderni jezikovni laboratorij, sodobne avdiovizualne pripomočke, interno televizijo, ki jo uporabljajo za posodabljanje učnega procesa, pri urah metodike, nastopih, hospitacijah. Če bi imeli ustrezne prostore, bi lahko imeli zgleden pouk.
-	Kaj storijo akademija in drugi, da bi si čimveč študentov izbralo študij tistih predmetov, za katere najbolj manjka učiteljev?
„Kar takoj naj povem, kako poteka vpis na pedagoško akademijo. Nekdaj smo hodili v četrte razrede srednjih šol prepričevat kandidate, naj se odločijo za študij na naši šoli. Take „akcije" so zamenjali informativni dnevi. Kadar se prijavi m kak oddelek preveč študentov,
Vaje v mikroskopiranju
težave pri delu, kadar bo treba izvesti te di one novosti in spremembe. Izmenjava izkušenj bo vsem dobrodošla. S tem je mislil na strokovno izpopolnjevanje, ki ga bodo bolj kot doslej uresničevale prav kadrovske šole. Želja vseh, ki so se tistega
prazničnega dne zbrali v festivalni dvorani, pa je bila, da bi bila ta srečanja že kmalu v novi stavbi pedagoške gimnazije: na novo zgrajeni in sodobno opremljeni.
MARJANA KUNEJ
jih skušamo preusmeriti na deficitarne skupine: matematiko, fizika, tehnično in glasbeno vzgojo, slovenski jezik itn. Kaže, da jih doslej na gimnazijah (razen na pedagoški) niso preveč navduševali za študij na akademiji. Celo iz pedagoške gimnazije se vpiše k nam samo 30 do 40 % učencev - čeprav je to usmerjena šola. Najmanj jih pride iz ljubljanskih gimnazij. Ljubljana nasploh premalo skrbi za učiteljski podmladek. Ljubljanske šole dobivap učitelje iz okolice; zdi se, kot bi vladalo mnenje, da se za usmerjanje v pedagoške poklice ni treba posebej truditi. Ljubljančani pridejo na pedagoško akademijo ponavadi šele takrat, ko jim je že na eni ali dveh fakultetah spodletelo. . .
V zadnjem času so se začele s tem problemom veliko bolj ukvarjati tudi družbenopolitične organizacije. Lani je bila
organizirana široka akcija za vpis na pedagoške šole. Letos se jih je vpisalo v oddelke pedagoške smeri na gimnazijah veliko več, torej bo - vsaj tako upamo - čez štiri ali pet let tudi veliko več študentov na pedagoških akademijah.
— Kaj si obetate od usmerjenega izobraževanja?
„Priliv na akademijo se bo prav gotovo zvečal, dobili bomo več učiteljev, saj bodo že v srednji šoli usmerjeni v strugo, ki vodi k pedagoškemu delu. Bojimo pa se, da se bo manj učencev, npr. družboslovne, naravoslovne in tehniške smeri, odločilo za učiteljski poklic. Eno je gotovo: Če bo skrb naše družbe za usmerjanje mladih v pedagoške poklice tudi vnaprej tolikšna, kot je bila v zadnjem obdobju, potem smo lahko optimisti. “
MARJANA KUNEJ
Kemiki pri delu
»V mejah razpoložljivih sredstev«
Razprava je v polnem razmahu. DRUŽBENI DOGOVOR o refpmii izobraževanja' pre-tresejo i vseh vidikov. Podpisniki - 25 po številu - si razdeljujejo naloge in določajo roke za izvedbo. V členu 5 je zapisano:
pedagoške izobraževalne organizacije se obvezujejo zlasti:
-	da bodo oblikovale pedagoške delavce, ki bodo opredeljeni in angažirani za izgradnjo socialistične samoupravne družbe in sposobni samostojno uresničevati družbene vzgojno-izobraževalne smotre v vzgojno-izobraževalnem procesu in v vseh oblikah življenja in dela izobraževalnih organizacij;
-	da bodo razvijale sodobno permanentno izpopolnjevanje pedagoških delavcev in upoštevale sistem permanentnega izpopolnjevanja pri sestavi izobraževalnih programov;
-	da bodo organizirale izobraževanje ob delu, zlasti za tiste pedagoške delavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe;
-	da bodo izobraževanje ob delu vseh smeri, posebno pa še deficitiranih strok, regionalno približale, snov in metode dela pa prilagodile tako, da bodo upoštevale opravljeno prakso in že doseženo znanje.“
Kako čim uspešneje izvesti vse to? Člen 7. navaja: „Da bi z okrepljenim strokovnim in pedagoškim sodelovanjem zagotovile kontinuiran vzgojno-izobraževalni vpliv in usmerjanje učencev in študentov v pedagoški poklic, se bodo pedagoške izobraževalne organizacije organizirale kot pedagoški centri tam, kjer so dane organizacijske in materialne možnosti. V teh centrih se bodo samoupravno in strokovno povezovale srednješolske in visokošolske pedagoške izobraževalne organizacije in sodelovale z drugimi izobraževalnimi organizacijami, zlasti s hospitacijskimi vzgojnoizobra-ževalnimi organizacijami".
Kljub hotenjem po hitrem in smoternem napredku ter velikih potrebah po učiteljskem kadru pa izobraževanje pedagoškega kadra le ne more takoj steči po povsem novih tirnicah. Za ta čas je republiški komite za vzgojo in izobraževanje oblikoval prehodne rešitve, kjer med drugim piše: „Do uveljavitve celotne reforme usmerjenega izobraževanja je potrebno v skladu s temi načeli uveljaviti prehodne rešitve, zlasti v organizaciji in vsebini dela pedago-
Ljubljana
Nagrada ljubljanski pionirki________________
Tudi letos so jugoslovanski pionirji sodelovali s svojimi deli na mednarodnem natečaju likovnih del v New Delhiju, kamor je prispelo okoli 150.000 risb mladih avtorjev. Izmed teh je posebna komisija izbrala 707 del. Avtorje je nagradila in jim podelila priznanja. Priznanja je dobilo tudi deset pionirjev iz Jugoslavije, med njimi Maja Škvarča iz osnovne šole na Viču.
škib akademij, drugih visokih šol, ki usposabljajo pedagoške delavce, pedagoških gimnazij in vzgojiteljskih šol ter pri usmerjanju in štipendiranju mladine za pedagoške poklice."
Vse je v teku za čim boljšo reformo izobraževanja pedagoških delavcev. Take priprave terjajo predano delo strokovnjakov, pa tudi denar za prostore in za sodobno izobraževanje. V zvezi s tem pa lahko preberemo v akcijskem načrtu za uresničevanje nalog in družbenega dogovora o reformi izobraževanje pedagoških delavcev tudi tole:
„Izobraževalna skupnost Slovenije bo skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v okviru svojih programov dejavnosti in meril za financiranje teh programov:
-	zagotavljala sredstva za nujno potreben obseg dejavnosti pedagoških šol;
-	omogočila odpiranje novih oddelkov pedagoških šol in njihovih dislociranih oddelkov in pedagoških oddelkov v sestavu drugih srednjih šol povsod, kjer to izboljšuje možnosti za pridobivanje in uspešno šolanje pedagoških delavcev in ni v nasprotju z načeli strokovnosti in racionalnosti izobraževanja;
-	v mejah razpoložljivih sredstev bo zagotavljala skupaj s pedagoškimi šolami iji družbenopolitičnimi skupnostmi nujno potrebne materialne pogoje za razširitev dejavnosti, ki izhajajo iz povečanega vpisa." (Sledi naštevanje dejavnosti.)
Ti odlomki iz posameznih dokumentov prikazujejo napore posameznih ustanov in vse družbe, da priskrbi področju vzgoje in izobraževanja tako zelo potrebne prosvetne delavce. Družba čaka mladih moči; nepopolno (ali neustrezno) zasedena delovna mesta čakajo. Mi pa se vrtimo „v mejah razpoložljivih sredstev".
NEŽA MAURER
100 let osnovne šole Velenje
Najstarejša osnovna šola v Šaleški dolini je šoštanjska, ki je bila ustanovljena okoli leta 1777. Šoštanjski šoli je sledila šola v Šmartnem pri Šaleku, ki so jo ustanovili leta 1816 in jo leta 1875 preselili v Velenje. St.
Ilj je dobil šolo leta 1819 in Skale leta 1820. To so naj-
starejše šole v Šaleški dolini
Po daljšem presledku so ustanovili šole še v Plešivcu leta 1874, v Zavodnji leta 1881, v Topolšici leta 1884, v Šentan-dražu leta 1885 in v Šentjanžu leta 1888. Šola v Belih vodah je bila ustanovljena leta 1905, šola
v Škalskih Cirkovcah leta 1911 in šola v Ravnah leta 1929.
Osnovna šola v Velenju slavi torej letos 100-letnico obstoja; to je lep in pomemben jubilej. Sicer pa se šolstvo v velenjski občini zelo hitro razvija. Sedaj gradijo že četrto osnovno šolo, ob letošnjem občinskem prazniku pa so odprli tudi novo posebno šolo. Z ustanovitvijo gimnazije, drugih srednjih šol, pa tudi oddelkov višjih šol, je šolstvo v tej občini doseglo nesluten razmah in razvoj.
V.	KOJC
Na območju postojnske izobraževalne skupnosti imajo dve centralni osnovni šoli, dve samostojni in sedem podružničnih šol. Centralni osnovni šoli sta v Postojni in Pivki, samostojni osnovni šoli pa v Prestranku in Košani.
V postojnski osnovni šoli, ki je bila zgrajena leta 1968, je bilo letos vpisanih okoli 1.300 učencev. Kljub novi šoli še vedno gostujejo v prostorih nekdanje osnovne šole trije prvi oddelki s 300 učenci. Ravnatelj osnovne šole v Postojni JANKO BABIČ pravi: „Čeprav je v zadnjih treh letih 250 učencev manj, kot jih je bilo nekdaj v vseh šolah na Postojnskem, še vedno zmanjkuje prostora. V Postojni smo organizirali enoizmenski pouk, s tem pa so na videz ustvarjene možnosti za prehod celodnevno šolo. V resnici pa ni tako.
— Če sva že pri celodnevni šoli: katere ovire morate še pre-
bi potrebovali še približno pol stare milijarde dinarjev."
— Kako pa bi bilo z učitelji? Ali ne bi imeli težav?
„Seveda, prav pri „preskrbi“ z učitelji bi imeli, po sedanjih izkušnjah sodeč, največ težav. Za nemoteno delo pri organizaciji in delu celodnevne šole bi potrebovali še 15 do 20 pedagoških delavcev."
— In kaj bi bil največji kamen spotike, če bi hoteli dobiti učitelje za celodnevno šolo?
,,Stanovanjske težave bi najbolj zavrle prihod novih kadrov!"
— Recimo, da s stanovanji ne bi imeli posebnih težav. Od kod bi dobili učitelje za celodnevno šolo?
„lz podružničnih šol - s tem pa v resnici ne bi nič pridobili. Prav zato smo pri izobraževalni skupnosti v Postojni veliko pozornosti posvetili načrtnemu usmerjanju mladih ljudi v pedagoške poklice.
Ravnatelj osnovne šole v Postojni JANKO BABIČ
magati, da boste lahko sedanji način izobraževanja zamenjali za celodnevno šolo?
„Marsikje mislijo, da ima šola z enoizmenskim poukom že vse možnosti za prehod na celodnevno šolo. Za organizacijo celodnevne šole in njeno nemoteno delo bi pri nas v Postojni potrebovali večnamenski prostor, telovadnico, knjižnico itn. Če bi hoteli organizirati celodnevno šolo tudi pri naših podružničnih šolah v Hruševju, Bukovju, Studenem in Planini,
Žalec
Za uspešno usposabljanje otrok_________________
Lokacija, idejni načrti in vse, kar sodi k organiziranemu osnovnošolskemu središču v Žalcu, je že izdelano. K temu projektu sodi tudi gradnja nove posebne osnovne šole z učilnicami, delovnimi prostori in prostori za razvedrilo, ki bodo ustrezali programu celodnevne šole. Učitelji so si pridobili ustrezno strokovno izobrazbo - to pa sodi k prizadevanjem, da bi bili tudi učenci posebne osnovne šole kar najbolje usposobljeni in deležni strokovne obravnave.
Poleg vsega pa v Postojni za sedaj še ne moremo imeti celodnevne šole, saj zahteva, kot že rečeno, veliko denaija. Nekatere osnovne šole v občini nimajo niti možnosti za normalno delo in jih bo treba temeljito preurediti!"
— V zadnjih letih ste na Postojnskem zgradili nekaj novih šol, nekatere ste preuredili, posodobili. Naj naštejem samo nekatere: pred sedmimi leti je bila zgrajena nova osnovna šola v Postojni, za njo osnovna šola v Pivki, postojnski gimnaziji ste prizidali nov trakt, preuredili dijaški dom v posebno osnovno šolo, zgradili nov vzgojnovar-stveni zavod v Postojni itd. Čemu torej pripisujete poglavitni del teh uspehov, s kakršnimi se lahko pohvali malokatera izobraževalna skupnost v Sloveniji? ,
„To, kar je bilo zgrajenega v šolstvu na našem območju v zadnjih nekaj letih, je bilo v resnici potrebno. Veliko delo so opravile družbenopolitične organizacije, delovne organizacije v občini in občani, ki so ob referendumu za samoprispevek, s katerim smo gradih šole, dokazali, da se zavedajo, kako pomembna sta vzgoja in izobraževanje. Tako smo imeli tudi mi, ki neposredno skrbimo za razvoj šolstva, nekoliko lažje delo!"
TONE URBAS
7

Taki smo
Slovenci smo znani kot marljivi, varčni in preudarni ljudje. Tega sicer ne bi mogli trditi v dneh pred dnevom mrtvih. Naročja dragih rož romajo na grobove. Ali želimo s tem dokazati svojo veljavo? Milijoni in milijoni dinarjev na slovenskih pokopališčih. Stran vržen denar. Mar ni lepša blaga misel, topel in prijeten spomin na tiste, ki počivajo pod rušo ob skromnem šopku jesenskega cvetja in prižganih svečah, kot pa potrjevanje našega napuha z nakupljenim dragim cvetjem?
In vendar: taki smo!
Ni nam žal tisočakov za cvetje, za nekaj kvadratnih metrov najdražjega švedskega marmorja, za skoraj zlate svetilke. .. Ne, ni nam žal! Pri srcu nam je lepo! Spremlja nas misel, da smo storili nekaj dobrega, pomembnega, človeškega, v pokojnikov spomin.
Taki smo.
Ni nam žal tisočakov, ki jih vsako leto zmečemo na grobove - pač zato, ker smo dobrega srca. To naše dobro srce pa ne bo nasprotovalo, če bomo že jutri vrgli v smeti stare obleke, perilo in obutev, namesto da bi vse to podarili ljudem, ki še danes živijo v bedi in bi jim morda prav tista zavržena obleka ali obutev podaljšala življenje ali pa jih rešila revščine.
Kako trdo zapiramo duri pred šolarji, ki v zbiralni akciji
tekmujejo, katera šola bo zbrat največ starega papirja. ..
Tudi klici na pomoč za da. -vale e krvi naletijo največkrat ^
gluha ušesa. Čeprav vemo, da A jj
naša kri lahko rešila življenja-Vse zaman. Brezbrižna hvaliw.
vost navadno zmaga nad razU ^. mom. Taki smo.	J
Prav ta trenutek, ko pišem H* * * * v vrstice, me izredno preseneča vest, ki je vsekakor posnemanji' vredna:	!n
Doktor Stane Pavlič, ime
tem primeru skoraj ni p°. membno, bolj pomembna je cA' j' ločitev ljubljanskega občana, j1 v spomin na očeta, mater in dvan
brata, udeleženca revolucije ^
IS * 14. *t* j L*** C-frv-** V**	t r Ly l C4 tj^
narodnoosvobodilnega boja, de j1
roval Titovemu skladu za
Šti- f
pendiranje 5.000 din.
„To naj bo skromen sp°' | min, “ je ob tem še zapisal dt-Pavlič, „v spomin na očete,c predvojnega revolucionarja, ^, partizansko mater, na brateč ustreljenega leta 1942, na brate, oficirja pri zavezniki^. 1941-1945..."
Titov sklad za štipendiranji
se je dr. Pavliču iskreno zahvale ^ za darilo, vendar se nam ob tete *
zbuja misel, da se lahko tui

drugače, ne le z gomilo dragef cvetja, oddolžimo spomine ^
mrtvih in tako najlepše povzdig' kar nam je]
nemo v življenje, vzela smrt.
TONE URBAS
Mladi s celjskega območja na proslavi v Vinici	i
Bela krajina z značilnimi brezovimi gaji se je kopala v dopoldanskem soncu, ki je obarvalo gozdove po pobočjih Gorjancev. Vinica, rojstna vas pesnika Otona Župančiča, nas je pričakala praznično pripravljena z zastavami in slavoloki. Tako se tudi spodobi, saj so vaščani proslavljali svoj krajevni praznik in bili hkrati gostitelji republiške proslave klubov OZN, ki je bila v soboto, 25. oktobra pri tamkajšni osnovni šoli v počastitev 30-letnice Organizacije združenih narodov.
Mladi člani klubov z mentorji in gosti so se pripeljali iz vse Slovenije, še posebno veliko pa jih je bilo iz Celja, Žalca, Šempetra, Vranskega, Velenja in Šoštanja, da bi se v Vinici pobliže spoznali in poglobili stike, ki jih klub OZN na tam-kajšni šoli navezuje že več let po vsem svetu. O tem smo se prepričali na razstavi dokumentov, ki so jo pripravili na šoli, pa tudi iz pisma, ki jim ga je poslal predsednik Tito.
Slavnost je pričel tajnik krajevne skupnosti tovariš Jake tič,
ki je orisal delo in uspehe j ' niče. Zatem je spregovori^ članica predsedstva SRS Vid^ Tomšič in poudarila še zla511' vlogo Jugoslavije kot neud' ščene države v Evropi in svetli Obudila je spomine na NOB 1 Beli krajini in na nekdanjo vi^j ško republiko, katere geslo r bilo „Kruh in svoboda". Zatem je spregovoril še predsed’ nik republiške konference hU bov OZN Matjaž Kos in poU& ril veliko vlogo mladih v klub^'. OZN. O mednarodnem 1$ žena je govorila Tina Bitenc.
V kulturnem delu progratf so sodelovali: Silvester Miheli in Boris Kralj ter domači recM torji, folklorna skupina in tari' buraški orkester.
Po programu so bili vsi mri1' torji na sprejemu v šoli, kjer Sf izmenjali medsebojne izkušaj in se pogovarjali o nadaljnje^ delu klubov OZN. Vojaki Jlč iz Črnomlja so poskrbeli ^ odlično prehrano več sto rM dih članov klubov OZN, ki F je Vinica sprejela zares prisrčč in tovariško.
V KOJC
Makole
Uresničena dolgoletna želja
Makole so izrazito kmetijsko območje. Krajani so zaposleni zunaj svoje vasi ali pa na kmetijah. Prav zato so morda še bolj kot drugje občutili posledice pomanjkanja organiziranega otroškega varstva. V Makolah torej ni industrijskih obratov in drugih organizacij, ki bi denarno podprle prizadevanja občanov za organizirano varstvo predšolskih otrok. Zato so se krajani lani lotili gradnje vzgoj-novarstvenega zavoda.
Sredi letošnjega oktobra, ko so prvič praznovali svoj krajevni praznik, so prebivalci Makol sla-
i J
vili tudi pomemben deloVij! i uspeh; v svojem kraju so odp^ ] dva oddelka vzgojnovarstvenef' i zavoda, v katerem je našlo pr° : štor okoli 50 najmlajših kraj3' nov.	i
Montažni vzgojno varstva1]1; 1 zavod v Makolah je stal okol|: '
2,000.000 din. Denar v te fl3 mene so prispevali: skupno*! i otroškega varstva pri skupščin j občine Slovenska Bistrica, rep1* ] bliška skupnost otroškega vat! i stva in seveda krajani, ki so; ] pristojnim delom pri gradpf vzgojnovarstvenega zavoda pri 1 hranili okoli 80.000 din.	1
_________________________________' <

Zapostavljeno delo v »naravnih laboratorijih«
r	N
Pričujoči prispevek želi spodbuditi bolj stvarno in ustrezno vrednotenje tistih šol, ki delujejo kot „naravni laborato-J liji" pedagošidh šol (pedagoških akademij, ustreznih fakul-j tet, vzgojiteljskih šol) in učiteljev, ki so v njih zaposleni.
j Je že tako, da včasih v neugnani volji pri spreminjanju j, razmer na pedagoškem po-j iročju, pri dogovarjanju in sklepanju tega ne počnemo dovolj pelostno niti ne dovolj poglobljeno. Zato se nam nekatera pprašanja vlečejo iz ene reforme ‘jv drugo brez ustreznih odgovo-ji 'ov ali rešitev; iz tega pa lahko »astanejo velike težave. Morda Hnekaterih vprašanj ne bi bilo 1 treba reševati ali pa se ne bi pojavljala, če ne bi šlo pri tem it tudi za ljudi; ti v svoji skrom-<i nos ti in v pedagoškem entuziaz-ffn>u (di, kje je še to? ) opravljajo svoje delo po svojih močeh, i tako kot kdo zahteva, tako re-j Iroč po naročilu, ne da bi se pozanimali za vrednost opravlje-r. nega dela, in ne da bi pomislili, bi tako delo lahko zavrnili. 4\ Najprej bomo govorili o i, tiospitacijskih učiteljih in hospi-ajtacijskih vzgojiteljih ter njiho-h % zavodih na eni strani in na ; 'trugi o tistem delu pedagoškega 'e nsposabljanja prihodnjih uči-il tnljev in vzgojiteljev, ki predrl Ovijajo v procesu študija po-fi (lično in družbeno soočanje d študentovega teoretičnega znali nja s praktično verifikacijo le-t ^ga v naravni vzgojnoizobraže-e valni situaciji, torej v „narav-tem laboratoriju14.
Obe vprašanji sta med seboj tesno povezani, eno bolj pomembno od drugega.
Vsak, ki količkaj resno razmišlja o usposabljanju učiteljev in vzgojiteljev, seveda ne more mimo tega, da ne bi v smer svojega presojanja vključeval tako teoretičnega kot praktičnega dela usposabljanja. Ne samo zaradi tradicionalnega načina oblikovanja pedagoških delavcev, temveč tudi zaradi spoznanj o nujni povezanosti teorije s prakso, ko razumemo teorijo kot osmislitev prakse, prakso pa kot bogatitev teorije, ki postane tako vemejši odsev pedagoške stvarnosti.
Do tu so teoretiki, praktiki ter načrtovalci in organizatorji vzgoje in izobraževanja enotnega mnenja Ta enotnost v idej-no-teoretičnih pogledih o pomenu prakse, ki naj jo doživijo prihodnji učitelji kar najustrezneje že med študijem, se kaže v nenehnem povečevanju tistega dela študija, ki je namenjen aktivnemu opazovanju vzgojno-izobraževalnega dela (hospita-cije pri učiteljih in vzgojiteljih) in aktivnega praktičnega pedagoškega dela (nastopi študentov med študijem metodike posa-
Več ukrepov____________________
Univerzitetni svet o srednjeročnem načrtu vzgoje Ju izobraževanja Slovenije 1976-1980
• Univerzitetni svet ljubljanske Univerze je 30. oktobra na svoji , z obsežnim dnevnim redom ^ Posvetil posebno pozornost obravnavi spremenjenega in dopolnjenega predloga osnutka f ^atuta univerze v Ljubljani, ki ■ bil do nedavnega v razpravi. .J '-lani so še dopolnili predlog in soglasno sprejeli. Zelo ''-a vzeto so obravnavali srednje-ročni načrt vzgoje in izobraževanja v obdobju 1976-1980 v i' oR Sloveniji, s posebnim Poudarkom na poglavju o J viŠjem in visokem šolstvu.
Razprava je pokazala, da bo j Potrebnih še precej spremernb j j*1 usklajevanja, dokler ne bo -l besedilo dokončno oblikovano, i- 'onovno so se pokazali vsi Peteči problemi našega visokega . Jolstva, ki zahtevajo takojšnjo,
; bolj pozorno obravnavo in I določne ukrepe, i Kaže, tako so menili člani | ^iverzitetnega sveta, da po-i ^avju o višjim in visokem > bistvu manjka konkretnosti pri j °bravnavi kadrovske proble-i jPatike (še vedno nimamo veri-'ciranega družbenega načrta) Pomanjkljivo in premalo do-°čno je obdelan materialni JPzvoj ali bolje investicije, če bočemo uresničiti načrt do leta Podrobneje bi bilo treba °b de la ti potrebe podiplom-s^ega študija in določne ' Potrebe za zagotovitev finanč-i bih in kadrovskih možnosti za i ta*voj univerze. Razprava je i Poudarila že dolgo znano ža-|IŠ6e: zagotoviti zmogljivosti za tudijske domove.
Gotovo je, da bosta imela ^ločilno besedo pri reševanju eh problemov družbeni dogo-in samoupravni sporazum. Ge strnemo na kratko mne-. la predstavnikov vseh fakultet, jasno, da srednjeročni načrt ™tnalo določno predpisuje Sevanje nekaterih perečih problemov.
- Ugotovitev, da je treba povedi število študentov ob delu, ^^itireč še ne zadošča. Treba je °ločiti ustrezne ukrepe. Polo-rjJ teh študentov se skoraj ni .Ptemenil: del njihovega do-°dka gre še vedno za izobraže-Q?nje! Premalo določno je bravnavano zmanjševanje vpisa 7® naravoslovni in tehnični !b'eri študija, nenehno pa i ^tašča vpis na pravni in eko-
nomski smeri. „Ne smemo čakati na analize, moramo ukrepati!“ so poudarjali raz-pravljalci. Več prostora je treba v poglavju posvetiti usmerjanju vpisa in štipendiranju. Določbe o racionalizaciji na področju visokega šolstva bi morale biti določneje izražene. Treba bi bilo skrajšati študij, s tem bi zmanjšali osip, seveda — ne na škodo kakovosti znanja diplomantov.
Srednjeročni načrt ne izraža vseh obveznosti zakona o visokem šolstvu, saj v posameznih členih ni dovolj poudarjena pomembna materialna vloga za razvoj visokega šolstva.
Člani univerzitetnega sveta so opozorili na pomembne naloge, ki čakajo vse visokošolske organizacije, ki se združujejo v ljubljansko univerzo. Ena izmed teh je prav gotovo priprava razvojnih načrtov. Kot kaže, so kratkoročne načrte pripravile le tiste fakultete, ki so v prostorski in finančni stiski.
Člani sveta so se dogovorili, da bo center za razvoj univerze pripravil poročilo o rezultatih načrtovanega razvoja v zadnjem letu in predvidel razvojno skico doseženega, pa tudi predloge za konkretno usmerjanje dejavnosti visokošolskih delovnih organizacij.
Glede na to, da ima gradnja študentskega doma, ki je bila doslej na mrtvi točki (ne po krivdi univerze) sedaj prednost, so člani univerzitetnega sveta sprejeli sklep, s katerim pooblaščajo ekonomsko fakulteto in fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter druge zainteresirane dejavnike, da prek centra za razvoj univerze in iniciativnega odbora v najkrajšem možnem času pripravijo sklep o mikrolokaciji študentskega doma.
Univerza si bo še nadalje prizadevala in spodbujala visokošolske delovne organizacije k aktivnejšemu delu pri izdelavi programov, iz katerih naj bi bilo razvidno posebno stanje posameznih ustanov.
Razprava je bila uspešna, saj je prispevala dobre sklepe in predloge, ki bodo postali trden temelj pri razvoju višjega in visokega šolstva.
TEA DOMINKO
meznih predmetov) ter o tako imenovani strnjeni praksi študentov (strnjeno 10—14 dni), ki je samostojno pedagoško delo na šolah in drugih zavodih pod vodstvom mentorjev (hospita-cijskih učiteljev in profesorjev).
NENAVADEN PROBLEM
Ko pa nekoliko resneje prisluhnemo uresničevanju te dejavnosti in odnosom med pedagoškimi šolami in zavodi, ki omogočajo hospitacijsko in drugo praktično pedagoško dejavnost, ugotovimo, da ta dejavnost sicer živi: študentje s svojimi profesorji metodike prisostvujejo pouku posameznih predmetov, učitelji ali šole dajejo hospitacije in možnost nastopov, vendar bi odnose med enimi in drugimi težko izrazili s pojmom samoupravno urejeni delovni odnosi. Tega ni razumeti, kot bi šlo za malomarnost, za neodgovoren odnos, za slabe človeške odnose. Gre preprosto za to, da odnosi med pedagoško šdo in vzgojnoizobra-ževalnim zavodom niso urejeni tako, da bi na temelju samoupravno dogovorjenih obveznosti in pravic obvezovali tako eno kot drugo stran za načrtovano in učinkovito ter nemoteno pedagoško dejavnost pri oblikovanju prihodnjih* učiteljev. Ker ta odnos v temelju ni rešen, nastopajo nepotrebne težave na obeh straneh. Tako je praktični del študija nemalokrat odvisen od prizadevanja profesorja metodike in njegovega osebnega poznanstva na eni strani in na drugi od dobre volje in osebne pripravljenosti učiteljev hospitacijskih šol, ki so pripravljene ustreči potrebam po ustreznem usposabljanju prihodnjih učiteljev.
Gre torej za kaj nenavaden problem. Nenavaden zato, ker živimo v času, ko živo čutimo pomanjkanje učiteljev vseh profilov, ko tako radi govorimo o neustrezno pripravljenih absolventih pedagoških šol in o tem, da se le-ti v vzgojnoizobraževal-nem delu ne znajdejo, ker vse premalo študirajo v povezanosti z učnovzgojno prakso. Nenavaden toliko bolj, ker smo doslej uspešno rešili že kar precej vprašanj učiteljeve življenjske ravni, ali pa smo se vsaj dogovorili za reševanje. Nenavaden tudi gjede na pripravljenost, ki je že kar permanentna; urediti med drugimi vprašanji tudi položaj delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki poleg svoje redne dejavnosti delujejo tudi za namene drugih pedagoško dopolnilno izobraževalnih, proučevalnih in raziskovalnih potreb. Problem, ki je treba in tudi možno rešiti, je v ustrezno opredeljenem statusu hospitacijske šole, hospitacij-skega učitelja ali vzgojitelja za namene „ ... osmislitve teoretičnih pedagoških, metodičnih in didaktičnih spoznanj učencev in študentov ter za uvajanje inovacij in eksperimentalno preverjenih učnih metod in programov dela“. (Podčrtal Veljko Troha.) Kajti „hospitacije, nastopi, analize sproti pohabljajo razumevanje metodičnih teoretičnih zahtev ter omogočajo
spremljanje razvoja učencev pri posameznih predmetih in v celoti". (Izhodišča za reformo izobraževanja pedagoških delavcev, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, 21. 2. 1975 - ciklostirano gradivo — stran 12).
Seveda ni treba čakati, da bi opredelih status ,hospitacijske baze" šele potem, ko bodo dokončno izoblikovani pedagoški centri, na katere se prej navedeni citat nanaša, ker je hospi-tacijska baza že tu, deluje, treba ji je dati le pravno določeni status in jo ustrezno ovrednotiti, seveda tudi finančno.
Zakaj je ta dejavnost prepuščena bdj ali manj neustreznemu reševanju? Zakaj ta del
dejavnosti ni rešen podobno, kot so druge, tej podobne dejavnosti, ki jih opredeljuje 36. člen samoupravnega sporazuma za osnovne šele? (Glej Samoupravni sporazum za osnovne šole za leto 1975.)
DVOJNOST PRI VREDNOTENJU
Prav gotovo gtedm110 na ta pojav preveč površno. Avtor tega prispevka je večkrat slišal, da hospitacijski učitelj ni v tako posebnem položaju zaradi svojega dela v primerjavi z drugimi delavci, ki te dejavnosti ne opravljajo, ker mora tako ali drugače opravljati svoje delo: dejstvo, da temu delu prisostvujejo študentje in profesorji-me-todiki, pa njegovega položaja bistveno ne spremeni. Torej mu ni potreben poseben status. Seveda pa takega ugovora ne poznamo, kadar gre za hospitacij-skega učitelja za potrebe dopolnilnega izobraževanja učiteljev, katerega delo je bilo ves čas od nastanka hospitacijskih šol kar primemo nagrajeno. Zakaj taka dvojnost pri vrednotenju? Gre zgolj za nerazumevanje odgovornih organizacij? Je vzrok v tem, da sodi hospitacijska dejavnost za potrebe pedagoških šol po finančni plati v pristojnost republiške izobraževalne skupnosti, ki prek pedagoških šd financira to dejavnost, ta pa dobi premalo denarja, da bi nagrajevala to dejavnost, tako kot so nagrajeni drugi delavci za podobne dejavnosti? Ali pa so še drugi vzroki? Ne nameravamo iskati ddočnih krivcev, če ti sploh lahko obstoje. Resnica je, da šde, ki so pedagoškim šdam hospitacijski temelj, nimajo urejenega statusa, čeprav si tega zaslužijo najmanj toliko, kot njim po dejavnosti podobne šde. Še posebno, ker so vsi učitelji osnovnih šd, ki s svojim delom, sposobnostjo, prizadevnostjo pomagajo ali pedagoškim šdam ali dopolnilnemu izobraževanju ali priučevalnim ali raziskovanim organizacijam in tako zaslužijo enako vrednotenje. In če bi hoteli na kratko opredeliti razloge, ki govore za poseben status, bi bilo verjetno dovdj navesti le nekatere izmed njih.
- Razlog, ki ima povsem strokoven pomen, je prav gotovo v tem, da mora hospitacijski učitelj zaradi dela, ki ga opravlja, ne le spremljati novosti na pedagoškem in strokovnem področju, temveč le-te tudi uvajati v učnovzgojni proces in to tako, da sam proces uvajanja manifestira pred opazovalci (učitelj, študentje in drugi). Ugotovitev, da hospitacijski učitelji ne uvajajo novosti v pouk, da za potrebe njihovega dela to d nujno, je iz trte zvita Ali naj to pomeni, da mj se študentje usposabljajo pri svojem študiju v uporabi klasičnih metod in učnih sredstev, češ da bodo novosti spoznali pri permanentnem izobraževanju? Torej tudi tiste novosti, ki tedaj to ne bodo več, ker bodo morale biti že povsem osvojene prvine učnovzgojnega dela? Res je namreč, da si moramo prizadevati, da prav pedagoške šde s svojo hospitacijsko bazo ne le vključujejo novosti v učnovzgojni proces, temveč da prav s to dejavnostjo odkrivajo nova spoznanja in nova učna sredstva za modernizacijo pouka Če naj pedagoške šde posodobijo svoje delo, morajo izhajati pri tem iz napredne pedagoške prakse, sicer pedagoška teorija in praksa ne bosta šli v korak z vzgojnoizobraževalnimi smotri naše šde.
S tem seveda ne ždimo trditi, da učitelji na dmgih šdah ne spremljajo novosti, da ne sledijo modernizaciji pouka in vzgoje.
Trdimo le, da so hospitacijski učitelji objektivno v takem položaju, da morajo poučevati sodobno z upoštevanjem novih spoznanj tako svoje stroke kot pedagoške teorije.
- Dmgi razlog bi lahko poimenovali kot organizacijsko-di-daktični. Trditi, da je učna ura v prisotnosti opazovalcev običajna ura, pomeni - ali slepiti samega sebe ali pa brez razloga a priori odklanjati kakršnokoli različno vrednotenje učiteljevega dela. Učiteljevo hospitacijsko delo je v prisotnosti dmgih navadno močno izpostavljeno, tako po zgradbi kot trajanju, po oblikah, metodah dela, saj se navadno pričakuje najvišja dovršenost tega dela Tak pouk ima dvojen namen:	doseči
učnovzgojne smotre pri učencih, ki jim je v prvi vrsti pouk namenjen, pri študentih pa vzpostaviti didaktični zvezo med teorijo in prakso.
Zaradi kar množičnih nastopov študentov nastopijo stiske pri uresničevanju učnega načrta. tako da se hospitacije in
nastopi študentov javljajo kot resne motnje rednega učnega in vzgojnega dela v zavodu. Če hoče učitelj kljub temu izpolniti svoje temeljne naloge, tedaj doseže to le s kvalitativno intenzivnejšim delom. To pa mu določa tudi dmgačen položaj, ki ga je treba dmgače vrednotiti.
— Psihološki razlog: verjetno bo povsem odveč navajati psihološke razloge za utemeljitev dmgačnega vrednotenja dela hospitacijskega učitelja, saj vsakdo ve, kako se počuti v razredu tedaj, ko mu prisostvuje kdorkoli in s kakršnimkoli namenom. Gre torej za stisko, napetost, tremo, za tako ali dm-gačno pričakovanje, strah pred osramotitvijo itd.
Prav gotovo so še drugi razlogi, zaradi katerih bi hospitacif ski učitelji zelo radi odložili to delo ali ga predali dmgim, menim pa, da že navedeni razlogi povedo dovolj.
KAJ STORITI?
Prav gotovo bomo storili zelo prav, če uvrstimo tudi hospitacijske učitelje za potrebe pedagoškega šdstva med tiste, za katere velja 36. člen samoupravnega sporazuma za osnovne šde, posebno še prvi odstavek tega člena, ki pravi:
„Hospitacijske šde oziroma učitelji, ki opravljajo na teh šolah posebne naloge, dajejo hospitacije, uvajajo nove oblike dela, imajo pravico na povečan OD do 20 %“.
dela naj bi zajel potrebe po vsebini, številu, obsegu in kakovosti dejavnosti ter o vrstah hospitacijske dejavnosti.
Za svoje potrebe naj bi tudi predvidel šde in druge zavode, ki bi najbdj ustrezale potrebam pedagoške šde.
Pri tem naj bi pedagoškim šolam pomagal zavod SRS za šd-stvo s svojimi enotami
— Osnovne šde bi se morale seznaniti s tem konceptom in programom in se odločiti za to dejavnost pod določenimi po goji, za katere bi se zainteresirane strani dogovorile.
— Pedagoške šde bi predlagale republiški izobraževalni skupnosti ddočen predlog za vrednotenje pedagoške prakse na način, kakor ga ddoča samoupravni sporazum za osnovne šde.
— Republiška izobraževalna skupnost naj bi razmislila o načinu financiranja te dejavnosti. Za to je več možnosti, vendar bi bila najustreznejša ta, da bi financirala republiška izobraževalna skopnost za to dejavnost neposredno šde, ki to dejavnost opravljajo in jo bodo opravljale na temelju samoupravnega sporazuma. Sporazum bi sklenili pedagoške šde, ki bi jih financirala republiška izobraževalna skupnost, hospitacijske šde in oddelki, zavod SRS za šdstvo in izobraževalna skupnost SRS. To bi bila najustreznejša pot za izenačevanje statusa in vrednotenje hospitacijskih učiteljev.
-	Seveda bi morala določila o medsebojnih obveznostih in pravicah vsebovati dokaj konkretne naloge, vsebino dela in tudi nadzorstvo nad uresničevanjem te dejavnosti, kar pa mora veljati tako ali tako tudi za vsako tovrstno dejavnost.
-	Predstavniki samoupravnega sporazuma bi se dogovorili tudi o normativih, ki bi jih morala uresničevati hospitacijska šda (in hospitacijski učitelji), če naj ji bo zaupana dolžnost hospitacijske šde.
Seveda bi prav pri teh ddoči-lih težko pogrešali zavod SRS za šdstvo.
Navedene misli in konkretni predlogi so seveda lahko nepo-pdni in orientacijski, vendar želim z njimi spodbuditi rešitev tega vprašanja predvsem zato, ker je rešljivo, če se ga lotimo bolj resno, kot smo se ga lotevali doslej.
Navsezadnje smo v času, ko se trudimo združiti vse strokovne in delovne moči pri skupnih
Seveda mora uresničevanje tega ddočila temeljiti na naslednjih dejstvih, ki veljajo za vse učitelje, ki opravljajo posebne naloge":
- Pedagoške šde kot%-gani-zatorji hospitacijske dejavnosti morajo oblikovati celovit koncept te dejavnosti in na osnovi tega izdelati načrt dela te dejavnosti za študijsko leto. Ta načrt
dejavnostih. Z združevanjem osnovnih in pedagoških šd, ob skupnem pripravljanju prihodnjih učiteljev uresničujemo tudi z ustavo ddočene težnje našega družbenega razvoja.
VELJKO TROHA
Pri študiju zgodovine pomaga interna televizija
pod reflektot|em
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Sedem tonov otroške sreče
Kadar hrup v železobeton ujetega življenja prevpije gjas srečne tišine, notranjega miru, kadar so človeške misli številke, kp zazvene pridobitniške strune in je čas hitrejši od najhitrejšega ritma, ostane človek sam. In ta samota je kot violina brez strun, črtovje brez not — srce brez glasbe. Petje je sreča, način da prestopiš prag, Id te sicer loči od človeka.
Sreča je tudi ljubezen (in spet postavimo človeka v prvi [dan!), ljubezen do trav, gjine ali slikarskih platen, stavkov ali rim, pa tudi do glasbe. V vsakem primeru ne smeš skopariti s samim seboj, s svojo nadarjenostjo — pa tudi, če gre za otroški svet.
Razburil bi se ob besedi „pa tudi". Zgodi se, da ne pišeš kantat, koncertov ali simfonij, čeprav si izobražen glasbenik z dušo in telesom. Zgodi se torej, da pišeš „samo“ pesmi za predšolske otroke. Je svet otroške glasbe v naši srenji neznana dežela?
„... Svet je dandanes poln razkošno inštmmentalnih popevk, ki brez dvoma tudi otroka zvočno privlačijo. Zaradi
velikega tonskega obsega takšna pesem otroku ne pride v celoti v uho; pa tudi besedilo mu je največkrat tuje. Notranji svet otrok se dandanes ni dosti spremenil. Tudi malčkom, ki živijo v dolgočasnih mestih, zaigra po-gled, kadar se ustavi na zajčku, ponosnem petelinu ali travniški cvetki. Iz dneva v dan spoznavam , kako zelo so naši otroci potrebni človeške topline. Fantiča pritisnem k sebi in je ves prerojen. Kako zelo potrebujejo, da bi jih nekdo ,,po-'crkljal". Svojo ljubezen jim dajem tako, da jim odpiram svet gfasbe, svet, ki ljudi združuje in jih iskreno osreči vsaj za kratek čas.. .!"
Kdor druge osreči, je tudi sam srečen. Kako težko se je odkritosrčno razveseliti, biti pozoren.
Pred nedavnim je dobil za svoje delo zvezno priznanje „STATUETO MLADO PO-KOLENJE", ki ga vsako leto podeljuje ZPM v Beogradu. V časnikih niso objavili niti naf manjše vestice o tem. Pač, nekje je nekdo zapisal, da je dobil Janez Bitenc iz Maribora (Maribor je prijetno mesto, a Janez Bitenc živi v Ljubljani!) „štafet-no palico". Zdi se, da mm je šport vendarle bližji kakor svet otroške glasbe. Sicer pa je oddelek za predšolsko glasbeno vzgojo tudi v glasbenem svetu zelo mačehovsko obravnavan. Niti na vseh glasbenih šolah ga nimajo. Zanj pač ni posebej izobraženih pedagogov. Tisti, ki se dandanes lotevajo tega dela, se ga lotevajo poskusno. To za vse seveda ne velja, prav gotovo tudi ne za JANEZA BITENCA, ki se z glasbeno vzgojo za predšolske otroke ukvarja že četrt stoletja.
„... Potem ko sem začel to delo, so se me lotili dvomi, če bodo imela moja prizadevanja zadovoljiv uspeh. Odločitve nisem nikoli obžaloval. Razen nekaj mrodnih pesmi in tistih, ki jih je napisal nestor slovenske mladinske glasbe Emil Adamič,
Slovenci dolgo časa nismo imeli Tudi petje je trošenje neke vrste pesmic za predšolske otroke, čustvene energije, te energije pa Prav tem pesmicam sem na- ima človek dandanes vse menil vso svojo ljubezen in zna- manj...!"
(Foto: S. Teršek)
nje. Otroška pesmica je morala biti oblikovana tako, da ni presegala obsega sedmih tonov. To je pač tonski obseg, ki ga zmore otrok od štirih do sedmih let. Da pa bi imel na čem graditi, sem se lotil najprej pisanja besedil.
Prepevanje je res sestavni del človeške narave. Naš pregovor pravi: trije Slovenci - pevski zbor. Žal je ta pregovor pred mnogimi leti močneje poudarjal naš veseli značaj kot ga danes.
Janez Bitenc je ravnatelj glasbene šole Franc Šturm v Ljubljani. Brez dvoma je s 1483 otroki to največja glasbena šola v Jugoslaviji. Treba je omeniti tudi to, da ima osem podružnic. Zanimanje za šolo je tolikšno, da so morali letos samo iz ožjega šolskega okoliša odkloniti približno dvesto otrok In to zanimanje iz leta v leto raste.
Med glasbenimi inštmmenti je največ zanimanja za poučevanje klavirja (nekateri ga imenu-
pogled skozi
šolsko okno
Ob začetku šolskega leta________________
Prišel je tisti žalostni prvi september. Sedela je za pisalno mizo večjega izvoznega podjetja. Pred njo so ležali dopisi, na katere bi bilo treba odgovoriti, pogodbe, ki bi jih morala prevesti. In še nekaj nujnih dopisov, ki jih bo morala natipkati. To ji je bilo najtežje. Kako drugače je bilo včasih!
Pogledala je na uro. Še nekaj minut in ura bo osem. Zdajle bi stopila v svoj novi razred in pred njo bi sedeli negotovi novopečeni srednješolci. Pozdravila bi jih in si poskušala čimprej zapomniti njihova imena. Potem bi jim pojasnjevala disciplinski pravilnik in hišni red. Izvolili bi razredno vodstvo. Če bi izbrali „prave ljudi", bi bilo ozračje v razredu takoj v začetku dobro, delavno. Potem bi te svoje dijake srečevala dvakrat, trikrat na teden, jih spodbujala, opominjala. Sem in tja bi koga povabila posebej na pogovor. Vesela bi bila, če bi jo imeli radi in če bi ji to ob kaki priložnosti pokazali.
Tu, v tej pusti pisarni pa ima občutek, da nikomur nič ne pomeni. Odpro se vrata in vstopi šef: „Tovarišica, tole boste morali še enkrat napisati in nujno danes odposlati! Dopis, ki ste ga sestavili, sem malo popravil, dodal sem še nekaj pojasnil, da ne bo nesno razuma. “
Spet prične delo. Enakomerno udarja po pisalnem stroju. Pri malici se znova spomni, da se je danes začelo novo šolsko leto. Kako je upala, da bo tudi letos delala na šoli!
Ko je diplomirala na filozofski fakulteti, se ji je zdelo povsem naravno, da ne bo dobila prosvetne službe v mestu. Zaposlila se je na podeželski gimnaziji. Pričelo se je življenje. Z vsakim letom si je pridobivala novih izkušenj kot profesorica in kot razredničarka. Več generacij je spremljala od prvega razreda do zaključnega izpita.
Potem je leglo nanjo breme skrbi za svoje otroke; za njihovo nadaljnje šolanje. Kako naj jim s svojo plačo omogoči bivanje in šolanje v mestu - sama pa živi na podeželju? Morda pa bi našla zaposlitev v mestu? Napisala je šest prošenj in jih osebno odnesla na posamezne šole. Upala je - zdaj ima vendarle toliko let prakse!
Zal: v mestu zanp ni bilo prosvetne službe. In vendar so bila razpisana prosta mesta! Kaj pomaga tuhtanje, bedenje, iskanje svoje ali tuje krivde? Nič. Prevzela je službo korespondentke v večjem izvoznem podjetju. Dobro zasluži in lahko živi skupaj z družino.
Poklicne sreče in zadovoljstva pa ni Ali je to komu mar? Saj nikomur ne pripoveduje o tem! Še sama poskuša pozabiti na učiteljico v sebi in na razred. Včasih se ji to za kak dan posreči. Potem pa spet bere v časopisu, kako učiteljev manjka - in zazdi se ji, da se ji pisec članka roga. Podobnih člankov pa je vedno več.
MIRA GANTAR
Nepozabna inšpekcija__________________________________________
Bila sem mlada učiteljica, a ne več začetnica. Razred je imel tri oddelke, v njem je bilo šestinštirideset učencev. Za uspešen pouk v !taki kombinirani obliki je moral biti učitelj res iznajdljiv in domiseln. Ko sem se delu privadila, sem spoznala, da ima tak pouk tudi dobre strani in je prav uspešen. Prvošolčki so se mimogrede naučili marsikaj od višjih oddelkov, višji pa so nehote utrjevali snov nižjih oddelkov. Lepe uspehe so dosegali in ni bilo težav pri sprejemnih izpitih za srednje šole.
šolsko leto se je bližalo koncu. Ponavljali in utrjevali smo. Inšpektorja, tistega strahu v poosebljeni podobi, pa še ni bilo. Najbrž je odlašal in čakal ugodnega dne, da bi si obenem privoščil prijeten izlet skozi prostrane gozdove v Hribovsko vas, oddaljeno dobre tri ure od železnice.
Bil je predzadnji šolski dan. Imeli smo generalko za sklepno proslavo. Recitirali in prepevali smo. Prav tedaj, ko je mogočno zadonelo: ,JIej, fantje, zimzelen za klobuk, pa hajd po kralja Matjaža..." je vstopil „on", v turistovski opremi, z resnim obrazom, utrujen.
Vedela sem: nestrpen politični nasprotnik, a sposoben šolnik. (Zaradi prvega je bil marsikateri učitelj premeščen celo v južnejše predele Jugoslavije.) Mlade učitelje pa je rad spravljal v zadrego.
Ponudila sem mu stol in predložila uradne knjige. On pa: „Napravite pregled celotne snovi z vsemi tremi oddelki".
Po tedanji učni metodi je bilo to mogoče dobro izpeljati in pregledno pokazati znanje. Večkrat je posegel vmes in vprašal, ali je odgovoril prvošolec, drugošolec ali tretješolec, ker so vsi dobro odgovarjali.
Z uspehom je bil zelo zadovoljen in moja trema se je porazgubila.
Uradne knjige in šolske zvezke je temeljito pregledal. Tudi po šolskih torbicah je pobrskal in celo v nekaj žepov je segel.
Kazalo je že, da bo vse lepo in prav. Pa se je začel lov na pike in pikice.
Poklical je k sebi nekega učenca in ga vprašal po priimku. Poiskal ga je v imeniku učencev in vvrašal: ..Kako je ime tvojemu očetu? „Janez,“ je razločno odgovoril. Inšpektor je nagrbančil čelo in me osorno poklical k sebi: ..Gospodična, učenec pravi, da je očetu ime Janez, vi pa imate napisano Anton. Podatki morajo biti natančni, “ me je pograjal.
jejo žvrgolišče!). Je tu vmes kaj 'snobizma? Prav gotovo. Starši si lepo opremijo stanovanje in nenadoma ugotovijo, da jim manjka še kos pohištva - pianino. ‘In že mora nekdo od otrok v glasbeno šolo. .
Še pred leti je imela glasbena šola Franc Šturm simfonični orkester, pa tudi godalnega, a bi oba kmalu razpadla. Vsi bi radi tipkali po žvrgolišču, skoraj nihče na godala, pihala, le redki na trobila in res zelo redki na oboo ali saksofon.
Seveda je tudi to poklic, v katerem je veliko ..poklicanih" in zelo malo ..izvoljenih". Dober glasbenik se kali dvanajst, tudi šestnajst let. Po šest in več ur dnevno je priklenjen h glasbenemu inštrumentu. In če dodamo, da je tudi ta poklic družbeno premalo ovrednoten, se ni čuditi, da imajo glasbene šole kadrovske težave.
.....Pred petindvajsetimi
leti sem imel v oddelku za glasbeno vzgojo predšolskih otrok približno dvesto cicibanov, zdaj pa jih imamo trije pedagogi skupaj le triinštirideset. Zakaj? Odgovor je na dlani: zelo veliko mater je zaposlenih, veliko otrok je v vzgojnovarstvenih zavodih. Ni dvoma, da nastaja pri nas problem glasbene vzgoje za predšolske otroke. Razumljivo je, da je kakovost glasbenega pouka v vrtcih in glasbenih šolah povsem različna. Je že tako, da je za glasbo nadarjenih vzgojiteljic sorazmerno malo. Glasba v otroških vrtcih je (iz razumljivih vzrokov!) samo delček v vsesplošnem uveljavljanju otrok. In če za takšno delo nimaš resničnega dam, je pristop k predšolskemu otroku zelo težak Lahko se zgodi, da z nepravilnim delom pustiš otroka glasbeno neprizadetega ali pa dobi celo odpor do glasbe... !
Igra, glasba in sreča; vse to je nekakšen peskovnik, sredi katerega je skupina otrok s široko razprtimi očmi. Dve glasbeni 'uri tedensko so več kot marsikaj, kar nekateri starši imenujejo brezskrbno otroštvo. In kaj je pri takšnem pouku najpomembnejše?
„ ... Otroku zbuditi zanimanje za glasbo in morda pozneje za glasbeno šolo. Pomembno je, da v njem utrdimo najpomembnejši prvini v glasbi: ritem in melodijo. Še posebno pomembna pa je socializacija otrok.
7.
Skupno petje otroke zdmžu) in jih osrečuje. V teh glasbeni urah se prepletajo pravljice, ril be, igre, pesmi in besedila, ki moč preprosto najdejo pot otroško uho. Je pa zelo mal pesmic, ki so otrokom posebn všeč. Doseči to, je moja velik radost.
Pri predšolski glasbeni šb skoraj ni vredno omenjati osipi kar pa nikakor ne velja p1 drugih predmetih v glasbet šoli Otroka sorazmerno hiti navduši trobenta, violina. prav tako hitro pa se materin nega gledanja na inštrument § veliča in ga zapusti. So otroci ^ ki se lotevajo učenja glasbe neg- 2 inštrumenta zato, ker jih k ti mu prisilijo starši, so pa tuf\ 0 takšni, ki se ga učijo zgolj k • osebnega zadovoljstva. Sledrtj £ ponavadi tudi uspevajo. “ j
Kljub temu da glasba za otri ke v naši družbi ni prišla k! * tako ugledno mesto kot, A , cimo, likovnost ali literatura tj ^ naše najmlajše, smo Slovenci A ' področju glasbene pedagogik1 za predšolske otroke v prime1' ! javi z drugimi jugoslovanskih ' narodi precej naprej. Nemajhh zaslugo za to ima tudi Jane1 1, Bitenc. Povedati moramo, daj) bil precej časa zaposlen na ljub Ijanski radijski postaji, kjer jl\ v ustanovil mladinsko glasben^ uredništvo in oživil priljubljen $ oddaji Pet minut za novo peS' mko in Pozdravi za mlade A | satje, ki prihajata v eter že dvoji $ set let. Seveda pa ob tem A ^ smemo pozabiti na revijo C ih ban, ki na svojih glasbenih stri' neh že petindvajset let prinaša pesmice za otroke. Zbirka teh je izšla v posebni izdaji.	I
In kako bo s poukom glaS'. bene pedagogike za naše nh mlajše v prihodnje? Če p ornih mo, da je na srednjih vzgojitelj { skih šolah kar precej zanimanj) za tovrstno vzgojo v glasbena1 { šolah, bi bili lahko malo manj , zaskrbljeni. Ko pa pomislim0 ■ na mačehovski odnos do te \ zvrsti glasbene pedagogike 1 , tistem delu družbe, ki bi ji m0’ -rala najbolj pomagati, posta nemo zaskrbljeni. Mar se neka teti še vedno niso izkopali ^ obupno zmotnega mnenja, daj) za otroke vse dobro? Večj\ avto, večja hiša, večje družben)
,priznanje. Kako zelo drobne ^ nežne so otroške pesmice " tudi najboljše.
s
Pomota? Ne, ne more biti! Vsako hišo sem poznala kot sv°l dom. Posvetilo se mi je. ,,Kako je pa ime tvojemu atu? " seb' potrepljala učenca, ,/lnton!" je glasno vzkliknil. Kimal je z glm>0 in ponavljal: „Oče je Janez, ata pa Anton".
Nadzornik je priznal: „Znašli ste se!"	.
Potem je stopil med učence, jih nekoliko pohvalil in vpra* potiho, zvedavo: „Kdo ni bil v šoli še nikoli tepen? “ Nihče se f!; oglasil. Sem prav razumela? Osuplo sem strmela v učence.
On pa je pozival naprej: „Kdor ni bil še nikoli tepen v šoli, hi vstane!" Vsi so obsedeli.
Inšpektor me je mračno pogledoval. Mrzel pot me je obligal pri srcu me je stisnilo.
„Torej, vsi ste že bili tepeni, “ je počasi poudarjal vsako besed0
,JVe, ne! Ni res! Nihče in nikoli!" bi bila rada zaklicala, a niše0' mogla. Še malo, pa bi zajokala. Tedaj se je hudomušno zareži „Kaj ne, vas gospod župnik. ..? " Glasno so potrdili in zavpV ,JVa omari imajo palico!"
Le počasi sem prišla k sebi.
Obisk je trajal že dve uri, a nič ni kazalo, da se inšpekt0 namerava posloviti.
Postavljal je uganke, nastavljal zanke, učenci pa njemu. Jasno 1 bilo, da uživa, ko preskuša njihovo inteligenco. „Brihtni so hribOi ski otroci," je dejal, „ker so v nenehnem stiku in boju z naravo".
Učenci so postajali utrujeni in pogledi so jim začeli uhajati pr0l oknom. Vedela sem, kaj jih žuli. Po krave bi bilo treba, ki so r-odgnali zjutraj na pašo. Jaz pa sem se trudila, da bi jih še naph obdržala v pozornosti.
Zadeklamirali smo neko pesem o letnih časih. Opisovali so UF in senčne strani posameznih časov, kakor jih doživljajo kmetih, otroci. Vprašala sem jih, kateri letni čas jim najbolj ugaja in zakšl Različno so se odločali. Slabotni Lojzek, revno, premalo oblečč zlasti pozimi, je vstal, dvignil dlani k ustom in puhal vanje, kot ^ ogreva premrle roke in rekel: „Jaz bi rad vedno zimo, ampak da 0 bila poleti".
Inšpektor je opazil, da nekega dečka nisem nikoli poklicih' čeprav je ves čas stegoval roko čez dve klopi. Vprašal me je ^ vzrok. Povedala sem, da je deček nekoliko umsko zaostal: že čas ga opazujem in vem, da hoče povedati nekaj povsem drugega.' tem pa bi vse otroke iztiril.
Inšpektor me je hotel poučiti, da se je treba s takimi učenci f posebej ukvarjati. Ko sem postavila novo vprašanje, je pokazal na0, in rekel: ,,zdaj pa ti govori, ker te gospodična noče nikh poklicati!" Otrok je skočil kot vzmet in zinil: „Gešpud, tale r rekel," pokazal je na sošolca, „koliko časa bo pa tisti cepec še ta’’ gori sedel? “ Olajšan, da je lahko vendarle povedal, kar ga je tak0 dolgo težilo, je ves sijoč spet sedel.
Inšpektor je pobral svoje reči in odšel brez pozdrava iz razred0'
MARII A TAUČAR
k
Delavci v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v vzgojnovarstvenih zavodih
sklenejo
na podlagi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev (Ur. 1. SRS, št. 26-234/73)
Samoupravni sporazum
o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za dehtev sredstev za osebne dohodke delavcev v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v vzgojnovarstvenih zavodih.
SKUPNA KOMISIJA
UDELEŽENK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA ZA VVZ SLOVENIJE
objavlja samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v vzgojnovarstvenih zavodih.
Sporazum je usklajen z mnenji udeležencev in s stališčem Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije.
O tem sporazumu je dala dne 22. 9. 1975 pozitivno mnenje komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov. V enakem besedilu so ga sprejeli vzgojnovarstveni zavodi v Sloveniji.^ Vpisan je v razvid samoupravnih sporazumov pri republiškem sekretariatu za delo.
(100/). Notranja struktura elementov je za posameznega udeleženca sporazuma v obdobju, za katerega je program sprejet, ob-
vezna.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu z določbami prejšnjega člena ter veljavnimi predp: Področja ugotavljanja in razporejanja ddrodka predstavljajo ceh
8.	člen
Celotni dohodek, ustvarjen z delom, se šteje za družbeno upravičen, če vzgojnovarstveni zavod izpolni dogovorjeni program dela.
a)	Vzgojnovarstveni zavod mora izdelati načrt dela, iz katerega morata biti razvidna obseg in kakovost opravljenih nalog, tako da je moč na osnovi načrta dda izračunati višino potrebnih sredstev za opravljeno delo, upoštevajoč kalkulativne elemente iz 7. člena.
b)	Če je vzgojnovarstveni zavod opravil načrt dela tako po količini kot po kakovosti in je bil temu primemo dosežen tudi dohodek ob enakih normativih, imajo delavci zavoda pravico do dogovorjenih (enakih) osebnih dohodkov.
c)	Če zavod ni izpolnil načrta dela ali ni dosegel ustreznega dohodka ob doseženem načrtu dela, se delavcem zniža pravica do dogovorjenih osebnih dohodkov.
Šteje se, da je bil dogovorjeni načrt dela izpolnjen v predvidenem času, obsegu in kakovosti, če pristojna izobraževalna skupnost ali vzgojnovarstveni zavod ne ugotovita drugače.
9.	člen
Udeleženci sporazuma namenijo za materialne stroške poslova-
Delavci v temeljnih in dragih organizacijah združenega dela v vzgojnovarstvenih zavodih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) določajo in urejajo s tem samoupravnim sporazumom v skladu z načeli samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja — osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev Sredstev za osebne dohodke v skladu z načelom delitve po delu, v skladu z rastjo produktivnosti dela ter v skladu z načelom solidarnosti.
2.	člen
Ta samoupravni sporazum je dogovor med udeleženci, Id se s Podpisom tega sporazuma zavezujejo, da se bodo dosledno ravnali Po splošnih in posebnih določilih, sprejetih s tem sporazumom.
3.	člen
Udeleženci sporazuma bodo pri delitvi dohodka upoštevali, da delijo rezultate svojega in družbenega dela.
S sporazumom bodo zagotovili, da bo razmerje razporeditve dohodka na del za razširitev materialne osnove združenega dela in Za rezervne namene in na del za osebno in skupno uporabo ustrezalo družbenoekonomskim načelom in rezultatom dela. Ravnali ^odo tako, da bodo čimbolj dosledno uresničevali načelo delitve Po delu in zagotavljali tako delitev osebnih dohodkov, ki bo ustreza rezultatom dela vsakega posameznika in poslovnim uspehom združenega dela.
4.	člen
Pri ocenjevanju dela in poslovnih uspehov ter pri zagotavljanju Pogojev, ki vplivajo na doseženi dohodek, bodo udeleženci sporazuma upoštevali:
—	resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slo-
venije
—	posebno družbenopolitično odgovornost delavcev pri vzgoj-ttoizobraževalnem delu
—	enakopravnost delavcev v skladu z načelom deUtve po delu
—	odpravljanje razlik v osebnih dohodkih delavcev na delovnih testih, ki niso rezultat dela
—	da se sredstva za osebno in skupno porabo lahko povišujejo v skiadu z določili tega samoupravnega sporazuma in v sorazmerju s Povečanjem doseženega dohodka ter večjimi delovnimi in poslov-himi rezultati.
U. OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA
5.	člen
Udeleženci sporazuma ustvarjajo celotni dohodek s svobodno JPenjavo svojega dela z delom del ovnih ljudi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo. Svobodna menjava dela se vrši neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih.
6.	člen
isi s
_______o_______^_____________________ otni
dohodek posameznega udeleženca sporazuma:
—	sredstva, za katera so se udeleženci sporazuma dogovorili z delovnimi ljudmi, organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi za realizacijo vzgojnovarstvenega programa;
—	sredstva, ki jih udeleženci pridobivajo s prispevki staršev za bistvo in prehrano otrok;
—	sredstva, ki jih udeleženci sporazuma ustvarijo, če poslujejo enako ali podobno kot delovne organizacije na področju proizvod-Pth dejavnosti, kot so npr. kuhinje.
7.	člen
Celotni dohodek zajema finančno ovrednoten načrt dela, pri čemer se upoštevajo naslednji kalkulativni elementi cene vzgoje in varstva;
—	sredstva za materialno poslovanje zavoda v višini, ki zagotavlja izvajanje obsega in kakovosti delovnega programa
—	sredstva za modernizacijo in razširitev materialne osnove v?-goje in varstva — za povečanje skladov
. — amortizacija osnovnih sredstev nad predpisanimi minimal-^thi stopnjami
—	sredstva rezervnega sklada
, — sredstva za zakonske obveznosti in samoupravno in pogod-četto dogovorjene obveznosti
—	sredstva za osebni dohodek delavcev
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev — sklad skupne porabe.
Na podlagi kalkulativnih elementov cene vzgoje in izobraževanja Ovrednoten delovni program v zbirnem obrazcu predstavlja celoto
ni programi in delovni načrti v skladu s pedagoškimi načeli vzgojnovarstvenega procesa, načela smotrnega poslovanja, predpisi, sklenjeni dogovori itd.
S pravilnikom o vodenju knjigovodstva se določi, kateri stroški udeležencev sporazuma se štejejo za materialne stroške poslovanja.
Glede določanja osebnih prejemkov oziroma izdatkov, ki se štejejo za materialne stroške poslovanja, udeleženci sporazuma upoštevajo v tem sporazumu določena merila in kriterije.
10. člen
Doseženi dohodek udeleženca sporazuma je celotni dohodek, zmanjšan za:
—	vkalkulirane materialne stroške poslovanja in
—	amortizacijo po predpisanih stopnjah.
Tako ugotovljeni dohodek za planirani del programa vzgojno-varstvene dejavnosti zavoda za dodatne dejavnosti se šteje za normalni poslovni uspeh.
11. člen
Udeleženci sporazuma razporejajo doseženi dohodek na:
—	pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti
—	osebne dohodke
—	na sklade: rezervni sklad, poslovni sklad, sklad skupne porabe.
12.	člen
Doseženi dohodek razdelijo udeleženci sporazuma vsako leto z zaključnim računom, delitev med letom pa usmerjajo s finančnim načrtom.
Izplačila osebnih dohodkov se med letom obračunavajo kot akontacije, dokončno pa z zaključnim računom.
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo del dohodka, ki ga bodo ustvarili neodvisno od rezultatov dela in svojega poslovanja razporejali v pretežni meri za razširitev materialne osnove združenega dela in za družbeni standard, ne pa za osebne dohodke.
13.	člen
Zaradi racionalnega trošenja sredstev udeleženci sporazuma izdelajo finančni načrt, s katerim zagotavljajo normalno obnavljanje sredstev združenega dela (amortizacija zgradb in opreme), sredstva za materialne izdatke in sredstva za rezerve, sredstva za dvig delovne storilnosti ter sredstva za svojo osebno in skupno porabo.
S takim razporejanjem dohodka delavci zagotavljajo:
—	izvajanje delovnega programa po obsegu
—	dogovorjeno kakovost vzgojnovarstvenega dela
—	razširjanje in bogatitev materialne osnove vzgoje in varstva
—	ekonomske in drage pogoje, ki spodbujajo interese delavcev za dobro gospodarjenje, za racionalno organizacijo in izvajanje vzgojnovarstvenega programa
—	materialne pogoje, ki bodo omogočili uresničevanje socialne varnosti in stabilnosti delavcev.
S finančnim načrtom določena strukturna razmerja iz 7. člena so obvezna To je mogoče spremeniti le ob upoštevanju določil 8. člena sporazuma
14.	člen
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke se v tem sporazumu določajo in usklajujejo tako, da se z njimi zagotovi:
—	dosledno uveljavljanje načela nagrajevanja po delu;
—	da je delitev osebnih dohodkov urejena tako, da spodbuja neposredni interes delavcev za uspešno delo;
—	da se sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delijo v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti.
15.	člen
Da bi se uresničila načela in določila iz 13. člena tega sporazuma, se udeleženci dogovorijo, da bodo enotno določali sredstva:
—	za oblikovanje sredstev za osebne dohodke v skladu z uspešnostjo dela
—	za oblikovanje sredstev za skupne potrebe delavcev
—	za določanje osebnih prejemkov, ki bremenijo sredstva za materialne izdatke.
ni. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
16.	člen
Sredstva za osebne dohodke se razdelijo s finančnim načrtom:
—	na sredstva za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov
—	na sredstva za nagrajevanje nadpovprečnih delovnih uspehov delavcev.
17.	člen
Dogovorjena sredstva za osebne dohodke obdobja pri doseženem načrtu dela se oblikujejo tako, da se 60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS v preteklem letu, valoriziranega za porast življenjskih stroškov, ki ga objavi skupna komisija na osnovi sklepa komisije za presojo, pomnoži s povprečnim relativnim razmerjem sestavljenega dela delavcev udeležencev glede na vrednost dela na delovnih mestih s številom mesec - delavcev obdobja.
Sredstva dogovorjenih osebnih dohodkov se razporejajo na:
—	osnovne obračunske postavke, opredeljene za vrednost dela na delovnih mestih, ki so ddočene
—	dodatek za delo v kombiniranih oddelkih
—	dodatek za delo v oddaljenih vzgojnovarstvenih zavodih
—	dodatek za uvajanje pedagoških novosti
—	dodatek za dvojezičnost
—	dodatki za podaljšani delovni čas
—	dodatki za nočno delo
—	dodatki za delo ob zveznih in republiških praznikih
—	dodatki za nedeljsko delo
—	dodatki za deljen delovni čas
—	osebni dohodki in prejemki po pogodbah o delu (civilnopravna razmerja)
—	dodatek za zavode z italijanskim jezikom.
O upravičenosti do posameznih dodatkov ter njihovi višini, razen dodatkov, ki jih določa sindikalna lista, se sporazumeta zavod in samoupravna interesna skupnost.
17.	a člen
Sredstva iz tega člena se uporabljajo tudi za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev. Sredstva se razdele med delavce glede na njihove delovne uspehe oziroma odstopanja rezultatov dela od normalnega programa dela, ki je zahtevalo dodatni umski in fizični napor, izpolnjevanje rokov in intenzivnost pri delu.
Merila za ugotavljanje upravičenosti do udeležbe na stimulativnem delu osebnih dohodkov po tem členu in razdelitev morebitno neporabljenih sredstev določajo udeleženci s svojim samoupravnim splošnim aktom.
18.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da bodo iz sredstev za osebne dohodke s finančnim načrtom izločili najmanj 2 % sredstev za nagrajevanje nadpovprečnih delovnih uspehov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka razdelijo udeleženci sporazuma samo tistim delavcem, za katere na podlagi meril, ki so določena v njihovem splošnem aktu, ugotovijo, da njihovi delovni uspehi pomembno odstopajo od izpolnjevanja delovnih nalog glede na obseg in kakovost opravljenega dela. Udeleženci se dogovorijo, da bodo izdelali za nagrajevanje nadpovprečnih delovnih uspehov merila, ki jih bodo upoštevali pri izdelavi samoupravnih aktov o delitvi osebnega dohodka
19.	člen
Pri določanju vsakoletnega zneska dogovorjenih sredstev za osebno in skupno porabo udeleženci upoštevajo splošna razmerja o delitvi družbenega proizvoda, ki so predvidena v družbenem planu SR Slovenije in določena v vsakoletni resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena povečajo udeleženci zar radi povečanja življenjskih stroškov po veljavni metodologiji.
20.	člen
Najnižji osebni dohodek
Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbdj enostavno delo in dela pdn delovni čas v normalnih razmerah ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem kdedarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko.
Normalni delovni uspeh delavca pomeni 100 % individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem osnovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma
60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem kdedarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbdj enostavnega dela, ki ga opredeljuje ta samoupravni sporazum za najmanj zahtevno tipično delovno mesto.
Najvišji osebni dohodek
Najvišji osebni dohodek za redni delovni čas in normalni delovni uspeh se ddoči po AODM in dragih ddočilih tega sporazuma. Najvišji osebni dohodek mora biti tudi rezultat poslovanja in realizacije načrta dela Tako ugotovljeni osebni dohodek ne sme presegati faktor 3,5 na poprečni dogovorjeni osebni dohodek udeleženca. ,
Življenjski stroški in osebni dohodki
Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je treba ob razpoložljivem dohodku upoš te v a ti:
—	uresničevanje družbenoekonomske politike tekočega leta
—	vpliv gibanja življenjskih stroškov za realne osebne dohodke
—	že doseženo raven povprečnega osebnega dohodka pri udeležencu samoupravnega sporazuma
—	delovanje samoupravnega sporazuma dejavnosti glede možnosti povečanja osebnih dohodkov.
21.	člen
Vrednotenje delovnega mesta obsega:
1.	ZNANJE
1.1.	poklic in poklicno izobrazbo
1.2.	dodatno funkcionalno znanje
1.3.	delovne izkušnje
2.	ODGOVORNOST
2.1.	odgovornost za opravljeno delo
2.2.	odgovornost za delo drugih
3.	NAPOR
3.1.	umski napor
3.2.	napor pri delu z ljudmi
3.3.	fizični napor
4.	DELOVNI POGOJI
4.1.	nevarnost nezgod in obdenj
4.2.	mikroklima
4.3.	ropot
4.4.	povečana raznovrstnost in zahtevnost dela
4.5.	povečani obseg dela
Osnove in merila za vrednotenje posameznih zahtev in pogojev delovnih mest so opisane v analitični oceni delovnih mest, ki je sestavni del tega člena (Priloga I.).
22.	člen
V izhodiščno razmerje za skupino oziroma za značilno delovno mesto, ki je vzeto za izračun relativnih razmerij, je vključen 100 % doseženi individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma.
Tipičen
poklic
kot primer Indeks
I.	SKUPINA - NAJOŽE USMERJENI POKLICI
Poklici za dela ali delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja oziroma za katera se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času na delovnem mestu. Poklici kot so priučeni delavci z nepopolno osnovno šolo.
Poklici kot so npr.
nepriučeni delavec, pomivalka itd.	Snažilka	1.00
II.	SKUPINA - OZKO USMERJENI POKLICI
Zahtevajo določeno organizirano usposabljanje. Zadošča nedokončana osnovna šda in dodatni tečaji za priučitev. Potrebna je krajša priučitev do 6 mesecev.
Poklici kot so npr.
kuhinjska pomočnica, perica, likarica,
kurir	Likarica	1.27
III.	SKUPINA - SPECIALIZIRANI POKLICI
Poklici ozke usmeritve, za katere se zahteva dokončana osnovna šda in dokončano organizirano usposabljanje po zakonu o poklicnem izobraževanju učnih razmerij in dopdnini tečaji za priučitev.
Poldki kot so npr.
varuhinja otrok, otroška negovalka, pisarniški delavec, kurjač, priučena kuharica, bdničarka itd.	Varuhinja	1.80
IV.	SKUPINA - POKLICI ŠIROKEGA PROFILA
Poklici širše usmerjenosti, za katere se zahteva izobrazba poklicne šde.
Poklki kot so npr.
hišnik, kurjač, glavna kuharica,
strojepiska, kuharica, gospodinja itd.	Kuharica	2.10
V.	SKUPINA - SPECIALISTI
V	VVZ jih ni.
VI.	SKUPINA - DELOVODJE
V	VVZ jih ni.
VII.	SKUPINA - POKLICI TEHNIKA
Poklici tehnika in temu podobni poklici, za katere se zahteva izobr. srednjih šd.
Poklki kot so npr.
knjigovodja, blagajnik, tajnik, ekonom,
učitelj, vzgojitelj, otroška sestra itd.	Vzgojitelj	2.53
VIH. SKUPINA - POKLICI V RANGU INŽENIRJA
Poklici, za katere se zahteva izobrazba višjih šd in prvostopenjskega študija na fakulteti.
Poklki kot so npr.
sekretar zavoda, višja med. sestra,
defektolog, logoped, socialni delavec itd. Medic, sestra 2.80
IX. SKUPINA - POKLICI V RANGU DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA
V	VVZ jih ni.
K SKUPINA - VODSTVENA IN VODILNA DELOVNA MESTA
Delovna mesta, za katera se zahtevajo ustrezne	strokovne	sposobnosti,
pedagoška	izobrazba	in praksa,
organizacijske sposobnosti in široka družbenopolitična angažiranost
Poklki kot so npr.
ravnatelj, pom. ravnatelja in samostojni
vodja enote, računovodja	Ravnatelj 4.20
V interni delitvi udeleženk vrednotenja delovnih mest ne more odstopati za več kot +10% s tem členom navedenih indeksnih razmerij.
23.	člen
Za delavce, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šdo in ki prvič nastopijo delo, vzgojnovarstveni zavod uredi pripravništvo tako, da si pridobijo delovne izkušnje s praktičnim delom v svoji stroki. Pripravniška doba traja 6 mesecev do dveh let.
Usposabljanje pripravnikov ureja samoupravni akt udeležencev sporazuma.
24.	člen
Ko diplomant pedagoške kadrovske šole prvič nastopi delo v delovni organizaciji, se lahko razporedi na delovno mesto vzgojitelja začetnika brez strokovnega izpita. Strokovni izpit mora kandidat opravili najkasneje v 5 letih. Po opravljenem strokovnem izpitu se šteje, kot da je opravil izpit po preteku dveh let in se ga razporedi na delovno mesto vzgojitelja začetnika.
Delavcem, za katere ni predpisan strokovni izpit, se šteje, kot da so opravii strokovni izpit po dveh letih dela.
25.	člen
Pedagoški delavci so lahko razvrščeni na naslednja delovna mesta:
—	vzgojitelj začetnik brez strokovnega izpita praviloma od 0 do 2 let delovne dobe
—	vzgojitelj začetnik s strokovnim izpitom praviloma nad 2 do 5 let delovne dobe
—	vzgojitelj od 5 let delovne dobe dalje.
26.	člen
Delavcu, ki je s pedagoškim delom dosegel z zakonom ali družbenim dogovorom priznan naziv, se osebni dohodek poveča v skladu s pogoji za pridobitev naziva in z delom, ki ga opravlja.
Dokler se z zakonan ali družbenim dogovorom ne uvedejo delovna mesta, za katera so potrebni pedagoški nazivi iz 26. člena tega sporazuma, se udeleženci sporazuma dogovorijo, da se pedagoškim delavcem in varuhinjam iz dogovorjenih osebnih dohodkov lahko povečajo osebni dohodki po AODM do 8 %.
Za uporabo tega člena se udeleženci dogovorijo s samoupravno interesno skupnostjo.
27.	člen
Stopnjo izobrazbe za delovna mesta pedagoških delavcev določa zakon o vzgojnovarstveni dejavnosti, podrobneje pa akt o sistemizaciji delovnih mest v zavodu.
28.	člen
Če ima delavec na delovnem mestu višjo strokovno izobrazbo, kot se zahteva na delovnem mestu, na katerem dela, se razporedi po delovnem mestu in v značilno skupino, po strokovni izobrazbi, ki jo zahteva sistemizirano delovno mesto.
29.	člen
Delavcu, ki ima nižjo strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljenost, kot se zahteva na delovnem mestu, na katerem dela, oziroma dela na delovnem mestu, kjer se zahteva izobrazba alternativno, se odbija ddočen odstotek od razlike med številom točk med zahtevano in njegovo dejansko izobrazbo, vendar se lahko za ta odbitek zmanjša osebni dohodek le v primem, če delavec ne opravlja zahtevanih opravil v predvideni kakovosti, obsegu in času.
Odbitke določa samoupravni akt udeležencev sporazumevanja.
Rešitve v samoupravnih aktih udeležencev sporazumevanja morajo spodbujati k izobraževanju delavcev.
30.	člen
Osebni dohodek delavcev - pripravnikov
Delavcu pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini:
—	pripravniku s srednjo izobrazbo največ 70 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu
—	pripravniku z višjo izobrazbo največ 90 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu
—	pripravniku z visoko izobrazbo največ 105 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samoupravnega sporazuma izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha, ah če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Tako določena akontacija osebnega dohodka se poveča za dodatke za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
31.	člen
Nagrajevanje po delovni dobi
Delavci vseh značilnih skupin imajo pravico do povečanja osebnega dohodka po delovni dobi do višine 12 %.
Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da bodo minulo delo obračunavali glede na delovno dobo in na doseženi osebni dohodek
delavca, kot sledi:
—	delavcem	nad 1 do 5 let delovne dobe	1	%
—	delavcem	nad 5 do 10 let delovne dobe	2	%
—	delavcem nad 10 do 15 let delovne dobe	4 %
—	delavcem nad 15 do 20 let delovne dobe	6%
—	delavcem	nad 20 do 25 let delovne dobe	8	%
—	delavcem	nad 25 do 30 let delovne dobe	10	%
—	delavcem	nad 30 let delovne dobe	12	%
Minulo delo se plačuje v omenjenih odstotkih na doseženo število točk na osnovi analitične ocene delovnih mest, stopnje izkušenosti, oziroma na število točk, s katerimi je ovrednoteno delovno mesto, ki ga delavec zaseda.
Sredstva za te namene bremene maso dogovorjenih sredstev za osebne dohodke.
32. člen
Ovrednotenje stalnosti
Udeleženci samoupravnega sporazuma, ki zaradi prekejmeme	
fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko določijo dodatek za stalnost delavcu, ki dela v isti delovni organi-	
zaciji: — nad 1 do 2 let	1 %
— nad 2 do 3 let	2%
— nad 3 do 4 let	3 %
— nad 4 do 5 let	4%
— nad 5 let	5%
	33. člen
Ker je delo v vseh predšolskih oddelkih normalno najmanj 10 ur dnevno, se oddelki v vzgojnovarstvenih zavodih štejejo dvojno, kot oddelek se šteje tudi kuhinja.
V merilih pristojne interesne skupnosti, ki financira vzgojno-varstveno dejavnost, je ddočeno, kateri normativi se upoštevajo pri strokovnih, vodilnih in vodstvenih delavcih.
34.	člen
Pri nagrajevanju delavcev, ki imajo zaradi večjega obsega zavoda, v katerem delajo, to je zaradi večjega števila oddelkov, kuhinje, dislociranih enot itd. večji obseg dela, je treba upoštevati zlasti večje znanje in sposobnosti, večjo dodatno odgovornost, poli-valentnost, posebne delovne pogoje, ki morajo biti upoštevani, ko se določa vrednost delovnih mest teh delavcev na temelju kriterija obsega dela v analitski oceni delovnega mesta.
Taka delovna mesto so: tajnik, računovodja, gospodinja zavoda, ekonom, organizacijski vodja enote, pomočnik ravnatelja in ravnatelj.
35.	člen
Osebni dohodek, izračunan po analitični oceni delovnih mest, se poveča:
—	vzgojiteljem, ki delajo v oddelkih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri VVZ do 15 %;
—	vzgojiteljem, ki delajo v oddelkih ž italijanskim jezikom dc 15 %;
—	vzgojiteljem v dvojezičnih oddelkih do 20 %;
—	vzgojiteljem, ki delajo v mešanih oddelkih s predšolskimi otroki in v PB šolarjev do 15 %.
Dodatke določijo pristojne interesne skupnosti skladno z regin nalnimi sporazumi.
36.	člen
Hospitacijski zavodi oziroma vzgojitelji, ki opravljajo na teh zavodih posebne naloge, dajejo hospitacije in uvajajo nove oblike dela, imajo pravico do povečanega OD do 20 %.
Vzgojiteljem v VVZ, ki uvajajo pedagoške inovacije, do 25 %na OD, izračunan po AODM.
Eksperimentalni zavodi oziroma vzgojitelji, ki sodelujejo pri eksperimentalnem delu, imajo pravico do povečanega OD do 30 °k
O tem, kateri vzgojnovarstveni zavod v gornji kategoriji oz. kateri vzgojitelji imajo pravico do dodatkov iz tega člena, določi ZS SRS sporazumno z zavodom oziroma vzgojiteljem in pristojno in' te resno skupnostjo.
37.	člen
Težja mesta v vzgojnovarstvenih zavodih se vrednotijo tako, da se vrednost izračuna po kriterijih analitične ocene delovnih mest za dodatek, ki ga določi vzgojnovarstveni zavod sporazumno s pristojno interesno skupnostjo.
Dodatki za težja delovna mesta se izračunajo po kriterijih kategorizacije težjih delovnih mest pristojne interesne skupnosti.
38.	člen
Vzgojiteljem, ki vztrajajo na težjih in oddaljenih delovnih mestih dalj časa, se prizna regionalni dodatek. Regionalni dodatek se dodaja v višini od 30 % do 100 % na doseženi osebni dohodek vzgojitelja na takem delovnem mestu. O višini dodatka odloči pristojn3 interesna skupnost skladno z regionalnim sporazumom in v sporazumu z republiško izobraževalno skupnostjo.
IV. IZPLAČILA, KI BREMENIJO OSEBNE DOHODKE
39.	člen
Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo n3 dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov ter delo v deljenem delovnem času gre delavcu poseben dodatek. Ti dodatld se med seboj ne izključujejo.
40.	člen
Nadurno delo
Za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas (nadurno delo), gte delavcu dodatek v višini 50 % dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovneg3 časa.
Za primer dežurstva ali stalne pripravljenosti določajo prizadete podpisnice podrobnejša določila v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi dchodka in osebnih dohodkov.
41.	Člen
Nočno delo
Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 in največ 50 odstotkov dosežene akontacije osebneg3 dohodka za redni delovni čas.
V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma ddoč3 dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce v nočni izmeni, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega znesk3 dodatkov za nočno ddo.
Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. oz. 6. ure našle d; njega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. Udeleženci samoupravnega sporazuma v samoupravnem sporazumu ali v internem samoupravnem aktu določijo konkretno višino odstotka # tega člena.
42.	člen
Delo na dan nedelje
Za delo na dan nedelje gre delavcu od 35 do 50 % dosežen® akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas.
V	primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma določ3 dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo n3 dan nedelje, porabi v tem členu določen odstotek za izračun skup; nega zneska dodatkov za delo na dan nedelje. Ta dodatek gre tudi študentom in dijakom na praksi.
43.	člen
Delo na dan praznika
Za delo na dan zveznega in republiškega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 % dosežen® akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas.
V	primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma določ3 dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo n3 dan praznika, uporabi v tem členu ddočen odstotek za izračU*1 skupnega zneska dodatkov za delo na dan praznika.
Udeleženci samoupravnih sporazumov lahko v posebno upravičenih primerih ddočijo v svojih internih aktih višji dodatek, kot g3 ddoča prvi odstavek tega člena.
Ta dodatek gre tudi študentom in dijakom na praksi.
.
44.	člen
Deljen delovni čas
Udeleženci tega sporazuma, ki imajo zaradi narave dela delj®11 delovni čas, lahko ddočijo poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem delovnem času. Za deljen delovni čas se šteje, če traj3 prekinitev delovnega časa več kot eno uro.
Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 300 dinarjev mesečno, če traja prekinitev delovnega časa nad eno uro, in največ 600 dinarjev mesečno, če traja prekinitev več kot dve uri. Ta dodatek gre tudi študentom in dijakom na praksi. (Zneska sta preračunan3 na bruto veličino.)
Če je deljen delovni čas upoštevan pri vrednotenju delovneg3 mesta, se dodatek izključuje.
45.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
Znesek osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme bih nižji od 90 odstotkov mesečnega neto osebnega dohodka delavca-Osnova je izplačani osebni dohodek v preteklem koledarskem letu-
V. PREJEMKI IN IZDATKI, KI SE ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
46.	člen
Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
Dnevnica znaša:
—	za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur največ 90 dinarjev,
—	za čas odsotnosti več kot 12 ur največ 140 dinarjev.
Stroški juenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 160
dinarjev. Ce delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 70 dinarjev.
Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice in stroški prenočevanja gredo pod enakimi pogoji tudi študentom in dijakom na praksi.
VI.	IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
55.	člen
Civilnopravno razmerje
Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa so delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela dolžni poimensko obravnavati izplačila iz naslova civilnopravnih razmerij in presojati upravičenost sklenjenih pogodb.
Delovna organizacija mora o višini in namenu izplačila iz naslova civilnopravnih razmerij obvestiti ali temeljno ali drugo organizacijo združenega dela, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel.
47.	člen
Dnevnice za službena potovanja v tujino
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe.
Udeleženci samoupravnega sporazuma, ki so pri opravljanju svoje dejavnosti vezani tudi na maloobmejni premet, ddočijo v sve> jem samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovom za območje višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
48.	člen
Kilometrina
Skladno s strukturo pogonskih stroškov so praviloma opravičljivi zneski nadomestila za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 dinarjev za prevoženi kilometer. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
49.	člen
Terenski dodatek
Terenski dodatek ni oblika nagrajevanja, temveč je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Terenski dodatek znaša 65 dinarjev na dan.
V	primerih, ko nista organizirani prehrana ali prenočišče na terenu, ima delavec pravico do povračila stroškov prenočevanja in dnevnice po določilih 46. člena tega sporazuma.
Podrobnejša določila uredijo udeleženci sporazuma v internih
aktih.
Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta.
Terenski dodatki so pod enakimi pogoji enaki za vse delavce.
Terenski dodatki gredo tudi pripravnikom ter študentom in dijakom na praksi.
50.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 1.200,— dinarjev. Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se nied seboj izključujeta.
Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni primemo družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje in višino nadomestila določijo podpisniki sporazuma v svojih internih aktih.
51.	Člen
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Delavcu ter študentu in dijaku na praksi se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah s tem, da sami krijejo najmanj 30 dinarjev.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 din za kilometer.
Upravičenost do povračila izdatkov za prevoz na delo in z dela kr konkretno višino teh povračil določijo podpisniki tega sporazuma v internih aktih.
52.	člen
Povračilo selitvenih stroškov
Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu temeljne ali druge organizacije združenega dela. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če Spraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri delovni °rganizaciji, kjer so bili zaposleni in je za izpraznitev tega stano-vanja zainteresirana delovna organizacija.
Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po pred-loženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških.
Če je preselitev v interesu delovne organizacije, se lahko delavcu
družinskim Članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, Povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi.
53.	člen
Regres za prehrano med delom
Organizacija sindikata si mora prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela zagotovijo organizirano in rcgresirano prehrano med delom, lahko tudi po pogodbi z ustrez-nini obratom druge organizacije združenega dela. Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 200 dinarjev na delavca mese čno.
V	primerih, ko delavci v temeljnih in dragih organizacijah zdru-ž ene ga dela nimajo organizirane prehrane po prvem odstavku tega Člena, znaša regres za prehrano med delom 100 dinarjev mesečno na delavca.
Regres za prehrano se ne sme izplačati v gotovini. Veljavnost regresa za prehrano v obliki vrednostnih bonov mora biti omejena na tekoči mesec.
Regres za prehrano gre tudi dijakom in študentom na praksi, skratka vsem, ki delajo v organizaciji združenega dela in v drugih 0rganizacijah.
54.	člen
Odškodnine izumiteljem, racionalizatoijem in novatorjem
Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati, da bodo v samoupravnih aktih udeležencev sporazuma opredeljeni pogoji, ki °odo kar najbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za Pravične odškodnine in nagrade izumiteljem, racionalizatorjem in
n°vatoijem.
Poleg tega se morajo osnovne in druge organizacije sindikata bcnehno zavzemati za pospeševanje iznajditeljske in racionalizator-dejavnosti tudi na področju občine, republike in zveze in v ta hanien zagotoviti potrebna sredstva.
56.	člen
Nagrade za delo dijakov in študentov na praktičnem delu
Nagrade za delo dijakov in študentov na praktičnem delu bodo udeleženci tega sporazuma izplačevali:
—	največ do višine enega najnižjega osebnega doli od k a, določenega s tem sporazumom;
—	najmanj 40 % od najnižjega osebnega dohodka, določenega s tem sporazumom.
Udeleženci sporazuma določijo v svojih samoupravnih aktih konkretno višino mesečne nagrade ter osnove in merila za dodatne nagrade, odvisne od učenčevega uspeha pri praktičnem delu.
Za izplačilo nagrad po tem členu prejmejo udeleženci tega sporazuma posebna sredstva, kijih zagotovi pristojna interesna skupnost oziroma jih zagotovijo udeleženci iz lastnih sredstev.
VII.	NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO EM IZOBRAŽEVANJE
57.	člen
Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj, kot znaša 6 % bruto osebnih dohodkov.
58.	člen
Izobraževanje
Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v organizaciji združenega dela ter ustvarjati pogoje za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje svojih delavcev na osnovi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki.
Zato so odgovorne, da udeleženci samoupravnih sporazumov določijo v samoupravnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev.
Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 %.
VIII.	PREJEMKI OZIROMA IZDATKI IZ SKLADA SKURME PORABE
59.	člen
Udeleženci sporazuma oblikujejo sredstva sklada skupne porabe tako, da le-ta ne presegajo 70 % višine poprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom delavcev ali po stanju ob koncu minulega leta v delovni organizaciji, pri čemer bodo zagotovili, da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo.
V	tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
—	regres za letni dopust učencev v gospodarstvu,
—	stanovanjsko gradnjo
—	za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu
—	preventivno zdravstveno varstvo
—	odpravnine
—	otroško varstvo
—	humanitarne organizacije
—	pomoč družini delavca, kije umri zaradi nezgode pri delu.
Udeleženci samoupravnega sporazuma morajo oblikovati sredstva sklada skupne porabe najmanj v taki višini, da lahko krijejo regres za letni dopust (odstotek se nanaša na bruto osebne dohodke).
60.	člen
Regres za letni dopust
Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 900 dinarjev in največ 1100 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se pri-štejejo tudi učenci v gospodarstvu.
Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ali interni akti podpisnic sporazuma določijo konkretno višino regresa iz omenjenega razpona. Pri določanju konkretne višine regresa na delavca morajo podpisnice upoštevati socialni in zdravstveni položaj,delavca po vnaprej določenih metilih in kriterijih.
V	regres za letni dopust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
Delavec, ki ima pravico do dopusta, je upravičen tudi do regresa za letni dopust.
Regres za letni dopust bremeni sredstva prvega odstavka 59. člena, razen regresa za učence v gospodarstvu.
61.	člen
Solidarnostne pomoči
Za solidarnostne pomoči se štejejo:
a)	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgod pri delu v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije;
b)	pomoč ob smrti v ožji družini in če je delavec dalj časa bolan, znaša lahko en poprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu;
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratne letne obdaritve upokojencev;
d)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti;
e)	drage solidarnostne pomoči.
Predlog za te solidarnostne pomoči — razen pod točko a) poda osnovna organizacija sindikata, bremenijo pa sredstva iz prvega odstavka 59. Člena tega sporazuma.
62.	člen
Odpravnina
Odpravnina ob upokojitvi delavca znaša najmanj dva in največ tri poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca naj ožjim članom družine.
t
Udeleženci samoupravnega sporazuma določijo kriterije za uporabo pravice do odpravnine, pri čemer zlasti upoštevajo dolžino delovne dobe in pogoje, pod katerimi je delavec pretežno delal.
63.	člen
Nagrade ob delovnih jubilejih
Če udeleženci v družbenih dogovorih za območja ali v svojem internem aktu določajo nagrade za delovne jubileje, so zgornje vrednosti:
—	za 10 do 20 let delovne dobe v delovni org.	2300	din
—	za 20 do 30 let delovne dobe v delovni org.	3450	din
—	nad 30 let delovne dobe v delovni org	4600	din
Jubilejna nagrada se lahko izplača samo za en jubilej.
Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje določijo udeleženke v svojem splošnem aktu.
Te nagrade bremenijo sredstva iz prvega odstavka 59. Člena tega sporazuma.
IX.	ORGANI UDELEŽENCEV ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
64.	člen
Zbor udeležencev je skupni samoupravni organ, ki ga sestavljajo delegati vseh udeležencev.
Vsak udeleženec delegira v zbor po enega delegata in namestnika, ki ju izvdi pristojni samoupravni organ udeleženca sporazuma oz. zbor delavcev za dobo (največ 4 let) z možnostjo ponovne izvolitve. Udeleženci v okvira iste delovne orgmnizacije sestavljajo delegacijo, iz katere se eden ali več delegatov udeleži zbora udeležencev sporazuma.
Vsak delegat ima en glas. Delegat, ki zastopa delegacijo, ima toliko glasov, kolikor udeležencev predstavlja.
Zbor udeležencev veljavno sklepa, če so prisotni delegati večine udeležencev. Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica vseh udeležencev.
Zbor se skliče, če to zahteva skupna komisija, ena tretjina vseh udeležencev ali republiški odbor pristojnega sindikata.
65.	člen
Zbor udeležencev zlasti:
—	zavzema stališča do osnutka samoupravnega sporazuma oziroma sprememb in dopolnitev
—	zavzema na predlog skupne komisije stališča o posameznih vprašanjih, o katerih se skupna komisija ni sama odločila
—	sprejema splošne akte za izvajanje samoupravnega sporazuma
—	obravnava poročilo skupne komisije o izvajanju sporazuma
—	izreče ukrepe - črtanje iz kroga udeležencev sporazuma
—	po potrebi konkretizira določila sindikalne liste
—	odloča o pritožbah udeležencev zoper odločitve skupne komisije
—	izvoli svojega predsednika in namestnika (varianta: predsedujočega).
Sklepi zbora udeležencev so obvezni za vse udeležence sporazuma in skupno komisijo.
66.	člen
Skupna komisija
Skupna komisija šteje 11 članov, ki se volijo za dve leti in so lahko ponovo izvoljeni. Sestav skupne komisije mora zagotavljati enakomerno zastopanost vseh tipičnih delov panoge.
Skupna komisija je sklepčna, če sta na seji več kot dve tretjini njenih članov. Sklep je sprejet, če zanj glasujeta več kot dve tretjini članov skupne komisije.
67.	člen
Pristojnosti skupne komisije so:
-	skrb za organiziran in usklajen potek sporazumevanja ter pripravljanje zasnov sporazuma ter sprememb in dopolnitve;
—	skrb za izvajanje sporazuma. Pri tem sprejema vse odločitve, ki niso v izrecni pristojnosti zbora udeležencev;
-	presoja utemeljenost pristopa novih udeležencev k sporazumu glede na panoge dejavnosti pristopnikov;
-	vodi postopek za ugotavljanje kršitev ter izreka ukrepe proti kršiteljem sporazuma, razen ukrepa črtanja iz kroga udeležencev;
—	daje avtentična tolmačenja sporazuma;
-	določi merila za kritje skupnih stroškov komisije za presojo in skupne komisije;
—	voli predsednika in namestnika ter določi tajnika komisije;
—	izvoli svojega delegata v komisijo za presojo izmed delegatov zbora udeležencev.
68.	člen
Predsednik skupne komisije vodi delo komisije.
69.	člen
Tajnik skupne komisije pripravlja gradivo za seje zbora udeležencev in skupne komisije, strokovno pomaga predsedniku pri vodenju sej zborov udeležencev in skupne komisije, vodi zapisnike sej, skrbi za uresničitev sklepov in opravlja druge strokovne naloge, potrebne za nemoteno delovanje obeh organov po sporazumu in sklepih organov.
70.	člen
Strokovne in administrativne posle za skupno komisijo opravlja skupna služba pri Skupnosti VVZ Slovenije, ki jo financirajo udeleženci.
71.	člen
Sedež skupne komisije je pri SKUPNOSTI VVZ SLOVENIJE.
72.	člen
Skupna komisija odgovarja za svoje delo zboru udeležencev ter poroča o svojem delu.
Skupna komisija opravlja svojo funkcijo na sejah.
X.	UKREPI PROTI KRŠITELJEM
73.	člen
Kot kršitev sporazuma se šteje vsako ravnanje udeležencev sporazuma, ki je v nasprotju z določbami samoupravnega sporazuma, zlasti pa:
—	neredno ugotavljanje ustvarjenega dohodka po merilih sporazuma
—	neizpolnjevanje meril o razporejanju dohodka
—	neusklajenost samoupravnih splošnih aktov o razporejanju dohodka in delitev sredstev za OD
—	bistveno odstopanje rezultatov analitične ocene delovnih mest udeležencev od rezultatov po metodi analitične ocene delovnih mest po tem samoupravnem sporazumu
—	dajanje napačnih sporočil o izpolnjevanju tega sporazuma
—	nepravočasno dajanje podatkov
—	izplačevanje najnižjega osebnega dohodka izpod družbeno dogovorjenega limita oziroma najvišjega osebnega dohodka iznad dogovorjenih meril
—	neizpolnjevanje določil samoupravnega sporazuma glede uveljavitve sindikalne liste.
74.	člen
Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka ugotavljanja kršitve sporazuma. Postopek ugotavljanja kršitve se začne na pismeno prijavo o kršitvi:
—	delegata zbora udeležencev i — člana skupne komisije
—	organa upravljanja udeležencev sporazuma
—	organa samoupravnega delavskega nadzora
—	sindikalne organizacije udeleženca sporazuma ali republiškega odbora sindikata
—	komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SRS
—	SDK.
Po zakonu je skupna komisija dolžna obravnavati vsak primer, ko je bil pri razporeditvi dohodka udeležencev sporazuma presežen obseg sredstev za osebno in skupno porabo delavcev. Odloči, ali je podana kršitev sporazuma ali ne, pa tudi to, če so podani razlogi za uporabo ukrepov po sporazumu.
75.	člen
Prijavo o kršitvi sporazuma je treba vložiti na sedež skupne komisije najkasneje v treh mesecih po ugotovitvi, najkasneje pa v dveh letih od nastanka kršitve.
Ko pripravi skupna komisija potrebno gradivo, se skliče seja, ki je najkasneje v 30 dneh potem, ko je bila prijava prejeta.
76.	člen
Skupna komisija ugotovi, ali je podana kršitev, kakšna je, njeno težo in odloči o ukrepih. Če meni, da so razlogi za izrek ukrepa o črtanju iz kroga udeležencev, predlaga tak ukrep v odločitev zbora udeležencev.
Ob ugotovljenih kršitvah manjšega pomena in kadar se tudi brez uporabe ukrepa zagotovi pravdna uporaba določb sporazuma, lahko skupna komisija postopek ustavi.
77.	člen
Skupna komisija vabi na sejo, na kateri odloča o kršitvi sporazuma, predstavnika udeleženca sporazuma, kije kršil sporazum.
Predstavnik ima pravico dati dodatna pojasnila. Delegat prizadetega udeleženca nima pravice odločati o postopku ugotavljanja kršitve.
Sklepi se sprejmejo z dvetretjinsko večino vseh članov komisije, ki lahko veljavno odločajo.
78.	člen
Ukrepi za kršitev samoupravnega sporazuma so:
—	opomin, o katerem je treba obvestiti vse udeležence sporazuma;
—	javni opomin, ki se objavi v glasilu ZSS Delavska enotnost;
—	črtanje iz kroga udeležencev sporazuma.
Ukrep se izreče udeležencu, navede pa se tudi odgovorna oseba.
Zoper sklep o črtanju iz kroga udeležencev lahko udeleženec vloži tožbo pri sodišču združenega dela v roku 30 dni od sprejema sklepa. Izvršitev odločitve se odloži do pravnomočnosti sodbe.
Stroški postopka zaradi obravnavanja kršitve in objava bremene udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum.
79.	člen
— Predlog ukrepa za črtanje iz kroga udeležencev sprejme skupna komisija.
Predlog je skupna komisija dolžna posredovati udeležencu sporazuma, ki je kršil sporazum, njegovemu organu upravljanja, organu samoupravnega delavskega nadzora in sindikalni organizaciji.
— Udeleženec sporazuma, ki je kršil sporazum, je dolžan v 30 dneh od sprejema predloga obvestiti skupno komisijo o tem, kaj je bilo narejeno, da bi se stanje popravilo, in o uvedbi proti odgovornim osebam.
—	Skupna komisija posreduje predlog skupaj s poročilom udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum, zboru udeležencev v sklepanje.
Sklep na zboru udeležencev se sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh članov zbora, ki lahko veljavno odločajo (torej brez delegata kršilca). Pritožbi lahko ugodi in zniža oziroma vrne zadevo v ponoven postopek ali pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
Odločitev zbora udeležencev je v tem postopku dokončna. Črtanje iz kroga udeležencev velja za leto, v katerem je ukrep izrečen.
Če je udeleženec sporazuma črtan iz kroga udeležencev sporazuma, se šteje, da po pravnomočno izrečenem ukrepu nima sklenjenega sporazuma (27. člen zakona). Sklep o črtanju se pošlje republiškemu sekretariatu za delo, da ga vpiše v razvid samoupravnih sporazumov.
80.	člen
O sprejetem ukrepu skupna komisija oziroma zbor udeležencev takoj obvesti udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum, njegovega predsednika delavskega sveta oziroma drug ustrezni organ upravljanja, predsednika organa samoupravnega delavskega nadzora in organizacijo sindikata; prav tako se o tem obvesti pristojno enoto SDK, komisijo za presojo in republiški odbor pristojnega sindikata.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81.	člen
Udeleženke bodo vodile statistično evidenco osebnih dohodkov po tipičnih delovnih mestih, ki so določena v samoupravnem splošnem aktu udeleženk, ločeno po TOZD.
Podatki za izkazovanje, primerjanje in preverjanje tega sporazuma morajo biti na voljo iz knjigovodstva vsake udeleženke sporazuma ob periodičnih obračunih, lahko pa tudi v krajših rokih, če skupna komisija to zahteva.
Primerjava in preverjanje izvajanja samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov se opravlja po veljavni metodologiji.
Za primerjavo z merili splošnega družbenega dogovora prikažejo udeleženke sporazuma podatke o izplačanih sredstvih za osebne dohodke po veljavni metodologiji. Če splošni družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnega dohodka predpiše za šolstvo drugo metodologijo, jo udeleženke tega sporazuma uporabijo.
82.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujejo:
—	da bodo določbe svojih samoupravnih splošnih aktov uskladili z določili tega sporazuma v roku treh mesecev od dneva nje-
gove sklenitve, če ni za posamezne določbe določen drugačen rok. Ce samoupravni splošni akti ne bodo usklajeni s spredaj postavljenim rokom in so določbe takega splošnega akta udeleženca sporazuma v nasprotju z določbami sporazuma, se neposredno uporabljajo določbe tega sporazuma;
— da bodo v nadaljnem dograjevanju samoupravnega sporazuma dodatke iz 17. člena vnesli v AODM, o čemer je treba doseči soglasje s samoupravno interesno skupnostjo.
83.	člen
Samoupravni sporazum, njegove spremembe in dopolnitve se javno objavijo tako, da je dosegljiv vsakemu delavcu. V ustreznem številu se pošlje tudi komisiji za presojo samoupravnih sporazumov.
84.	člen
Za udeleženca sporazuma, ki sprejme dogovor za območje, prenehajo veljati določbe tega sporazuma, ki so v nasprotju z določbami družbenega dogovora za območje.
85.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati prečiščeno besedilo dosedanjega veljavnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev v vzgojnovarstvenih zavodih Slovenije.
86.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga po zakonsko določenem postopku sprejmejo v postavljenem roku delavci večine udeležencev sporazuma in podpiše za podpis pooblaščeni delavec; to ugotovita skupna komisija s sklepom in sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja. Sporazum velja samo za tiste udeležence, ki ga sklenejo.
Po enakem postopku se sprejmejo tudi spremembe in dopolnitve sporazuma.
Uskladitveni postoki s sindikalno listo in drugimi novejšimi družbenimi akti se ne štejejo kot spremembe ali dopolnitev samoupravnega sporazuma po tretjem odstavku tega člena.
87.	člen
Sistemizacijo z opisi delovnih mest je posamezni udeleženec tega sporazuma dolžan izvesti do 31. 12. 1975.
88.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo do leta 1976 uredili vrednotenje dodatkov iz 17. člena tega sporazuma. To so dodatek za delo v kombiniranih oddelkih, v oddaljenih vzgojnovarstvenih zavodih, za uvajanje pedagoških inovacij, za dvojezičnost, za zavode z italijanskim jezikom.
89.	člen
Določbe tega samoupravnega sporazuma se uporabljajo od 1. januarja 1975 dalje, razen določil sindikalne liste za leto 1975, ki se lahko uporabljajo od 1. marca 1975 dalje. To pa ne velja za določila za stanovanjski prispevek, prispevek za izobraževanje, regres za letni dopust in obseg sklada skupne porabe, ker veljajo določila za celotno obračunsko razdobje; zato se ta določila uporabljajo od 1. januarja 1975 dalje.
Ljubljana, septembra 1975
SKUPNA KOMISIJA UDELEŽENK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA ZA VVZ SR SLOVENIJE PREDSEDNICA:
MARTINA SEDEJ * 1 2 3 4
PRILOGA I
METODA VREDNOTENJA DELOVNIH MEST
Udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v vzgojnovarstvenih zavodih bodo vrednotili zahteve in pogoje dela na delovnih mestih po izdelanih opisih sistemiziranih delovnih mest z uporabo te metode.
ELEMENTI VREDNOTENJA DELOVNIH MEST SO:
1.	ZNANJE, ki se zahteva za delo na delovnem mestu,
2.	ODGOVORNOST, ki jo nalaga delo na delovnem mestu,
3.	NAPOR, ki ga zahteva delo na delovnem mestu,
4.	DELOVNI POGOJI.
KRITERIJI ZA VREDNOTENJE POSAMEZNIH ELEMENTOV SO:
1.	ZNANJE
1.1.	poklic, izobrazba,
1.2.	dodatno funkcionalno znanje,
1.3.	delovne izkušnje.
2.	ODGOVORNOST:
2.1.	odgovornost za opravljeno delo,
2.2.	odgovornost za delo drugih.
3.	NAPOR:
3.1.	umski napor,
3.2.	napor pri delu z ljudmi,
3.3.	fizični napor.
4.	DELOVNI POGOJI:
4.1.	nevarnost nezgod in obolenj,
4.2.	mikroklima,
4.3.	ropot,
4.4.	povečan obseg dela,
4.5.	povečana zahtevnost in raznovrstnost dela.
POSAMEZNI ELEMENTI OZIROMA KRITERIJI SE OPREDELJUJEJO IN VREDNOTIJO TAKOLE:
1. ZNANJE:
1.1.	poklic
Poklic, ki se zahteva za delovno mesto, se vrednoti po stopnji izobrazbe in vrsti poklica.
Vrste poklicev se opredeljujejo in vrednotijo takole:
1.1.1.	NAJOŽE USMERJENI POKLICI (I. SKUPINA)
toči
Poklici za dela ali delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja ali za katera se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času na delovnem mestu. Priučeni delavci z nepopolno osnovno šolo	30
1.1.2.	OZKO USMERJENI POKLICI (H. SKUPINA)
Zahtevajo določeno organizirano usposabljanje. Zadošča nedokončana osnovna šola in dodatni tečaji za priučitev. Potrebna je krajša priučitev do 6 mesecev	60
11.3. SPECIALIZIRANI POKLICI (III. SKUPINA)
Poklici ozke usmeritve, za katere se zahteva dokončana osnovna šola in dokončano organizirano usposabljanje po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in dopolnilni tečaji za priučitev	1O0
1.1.4.	POKLICI ŠIROKEGA PROFILA (IV. SKUPINA)
Poklici širše usmerjenosti, za katere se zahteva izobrazba poklicne šole	lOO
1.1.5.	SPECIALISTI (V. SKUPINA)
1.1.6.	DELOVODJE (VI. SKUPINA)
1.1.7.	POKLICI TEHNIKA (VII. SKUPINA)
Poklici tehnika in temu podobni poklici, za
katere se zahteva izobrazba srednjih šol	130
1.1.8.	POKLICI V RANGU INŽENIRJA (VIH. SKUPINA)
Poklici, za katere se zahteva izobrazba višjih
šol in prvostopenjskega študija na fakulteti	190
1.1.9.	POKLICI V RANGU DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA (IX. SKUPINA)
Poklici, za katere se zahteva izobrazba visokih
šol in fakultet	250,
1.1.10.	VODSTVENA IN VODILNA DELOVNA MESTA (X. SKUPINA)
Delovna mesta, za katera se zahteva pedagoška izobrazba in praksa, strokovno organizacijske sposobnosti in širša družbenopolitična aktivnost	190—250
1.2.	DODATNO FUNKCIONALNO ZNANJE
Dodatno funkcionalno znanje, ki se zahteva za delovno mesto, ^ vrednoti takole:
točk
1.2.1.	Dodatno funkcionalno znanje, ki ga delavec pridobi na delovnem mestu z dopolnilnim sa-moizobraževanjem in ob izvrševanju nalog. Od tako pridobljenega znanja je odvisna uspešnost delavca na delovnem mestu
1.2.1.1.	Na delovnih mestih do V. skupine od 5-1® 1.2.12. Na delovnih mestih od V. do	J
IX. skupine	od 10-3®
1.2.1.3. Na delovnih mestih X. skupine	od 30-4®
1.3.	DELOVNE IZKUŠNJE
Delovne izkušnje, ki se zahtevajo za delo na delovnem mestu, ^ vrednotijo takole:
1.3.1.	— L skupina
1.3.2.	— II. skupina
1.3.3.	— III. in IV. skupina
1.3.4.	- VII.-X. skupine
od 0-10 toč{ od 0-20 to$ od 0-25 toč od 0-30 toč*
2. ODGOVORNOST
Odgovornost za opravljeno delo se ocenjuje glede na vsebino k pomen dela ter pomen in obseg škode, ki bi nastala kot posledic nerednega, nevestnega ali nenatančnega opravljanja delovnih nalof Večja ali manjša stopnja odgovornosti je odvisna od potj-ebU' samostojnosti pri odločanju o načinu dela ter vestnosti, pazljivos11 in skrbnosti, ki se zahteva za normalno opravljanje delovnih naloj kot tudi od možnosti nastanka škode. Stopnje odgovornosti ^ opredeljujejo in vrednotijo takole:
2.1.1.	stopnja 1:	^
Enostavna dela, ki zahtevajo običajno pazljivost in vestnost in kjer morebitna povzročena škoda ne more biti večjega obsega in pomena.
Možen je stalen nadzor pri delu. V poštev prihajajo delovna mesta skupin L—IV.	30-7'
2.1.2.	stopnja 2:
Zahtevnejša dela, pri katerih je potrebna večja pazljivost, natančnost in samostojnost. Delo se preverja občasno in po potrebi. Možnost in višina škode je večja. V poštev prihajajo de-lovna mesta skupin V,—VIII.	70-9
2.1.3.	stopnja 3:
Zahtevna strokovna dela, ki zahtevajo veliko prizadevnost, pazljivost in vestnost. Delo je le okvirno določeno in se opravlja samostojno.
Preverja se rezultat dela. Posledice nepravilnega dela so lahko velike. V poštev prihajajo delovna mesta X. skupine.	90-lll
2.2.	ODGOVORNOST ZA DELO DRUGIH
Odgovornost za delo drugih pomeni odgovornost za pravilno r^ porejanje in koordinacijo dela ter vodenje in nadzor dela skup*1 delavcev, oddelkov in služb.
Glede na obseg in zahtevnost dela skupine, oddelka ali službe jj odgovornost za delo drugih opredeljuje in vrednoti po naslednj*1 stopnjah:
2.2.1. stopnja 1:
k
d
0
0
o
o
o
o
£
k
■I
\
I,
II
1
;
Odgovornost za delo skupin delavcev, ki opravljajo pretežno enostavna opravila po ustaljenih metodah. V poštev prihajajo vodje skupin delavcev na delovnih mestih skupin I.—IV.	10—20
2.2.2.	stopnja 2:
Odgovornost za delo skupin, oddelkov in služb, ki opravljajo različna, tudi zahtevnejša opravila, ki večkrat zahtevajo tudi nove metode dela po lastnih izkušnjah. V poštev prihajajo delovna mesta vodij skupin, oddelkov in služb, ki obsegajo poleg delovnih mest skupin L—IV. tudi delovna mesta skupine V.	20-30
2.2.3.	stopnja 3:
Odgovornost za delo skupin, oddelkov in služb, ki opravljajo raznovrstna, tudi zahtevna strokovna opravila po različnih metodah. V poštev prihajajo delovna mesta vodij skupin, oddelkov in služb, ki obsegajo tudi delovna mesta skupin VI.-X.	30-50
3. NAPOR
3.1.	Umski napor
Umski napor, ki ga zahteva delo na delovnem mestu, se ugotavlja in
vrednoti glede na zahtevnost opravil in potrebno samostojnost pri
delu po naslednjih stopnjah:
3.1.1.	stopnja 1:
Delovne mesta, na katerih so opravila približno podobna in manj zahtevna, delovni postopki pa enostavni in se večkrat ponavljajo. Nadzor in dajanje pomoči sta možna tudi med delom. V poštev prihajajo delovna mesta skupin I.-IV.
3.1.2.	stopnja 2:
Delovna mesta, na katerih so opravila zahtevnejša in raznovrstna ter jih je mogoče opravljati na različne načine po postopkih, ki se pridobijo z izkušnjami. Zahteva se tudi reševanje lažjih problemov. Nadzor dela in dajanje pomoči sta možna tudi med delom, vendar ne v podrobnostih. V poštev prihajajo delovna mesta skupin IV.—V.
3.1.3.	stopnja 3:
Delovna mesta, na katerih so različna tudi zahtevna opravila in različne metode dela, ki jih delavec sam določa. Delo zahteva tudi samostojnost in iniciativnost pri reševanju problemov. Pomoč pri delu se daje v obliki načelnih navodil, nadzoruje se praviloma le dokončano delo. V poštev prihajajo delovna mesta skupin V.-IX.
3.1.4.	stopnja 4:
Delovna mesta z zelo zahtevnimi raznovrstnimi opravili, pri katerih mora delavec popolnoma obvladati stroko in metodologijo stroke. Metode dela določa delavec sam, tudi izvirne.
Opravila zahtevajo popolno samostojnost, razmišljanje in ustvarjalnost ter iniciativnost pri reševanju problemov ter koordinacijo pri iskanju rešitev. Možnost nadzora je omejena na dokončano delo. V poštev prihajajo delovna mesta skupine X.	80-120
3.2. NAPOR PRI DELU Z LJUDMI
Stopnja napora pri delu z ljudmi je odvisna od vsebinske vrste
stikov ter intenzivnosti dela z ljudmi.
Ločimo:
a) informativne stike — to je dajanje brezosebnih informacij strankam (npr. vratar, telefonist ipd.),
L) svetovalne stike - to je dajanje informacij in nasvetov, zdru-
točk
5-30
30-50
50-80
ANICA DOLANC
List iz zgodovine
Ko ob tridesetletnici naše družbene skupnosti ugotavljamo in J ocenjujemo njeno tridesetletno rast in doseženo zmogljivost, je Prav, da osvetlimo tudi družbeno dejavnost, namenjeno vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ker ima pomembno vlogo pri obliko-yanju socialističnega človeka, pri razvijanju socialističnih odnosov 'n pri našem splošnem družbenem napredku.
I Jubilejna proslava pa je tudi priložnost, da se spomnimo celotne Prehojene poti in prizadevanj za uresničitev vrednot, izbojevanih v naši socialistični revoluciji, da za trenutek pozabimo na vsakdanje težave, da pregledamo dejavnost s širših vidikov in ovrednotimo
doseženo.
Današnje stanje te družbene dejavnosti dobro poznamo, saj veliko razpravljamo.o žgoči problematiki njene nerazvitosti, pa o ; Potrebah in načrtih za pospešeno reševanje problemov, ki težko Prizadenejo družbeno skupnost, posebno otroke in starše.
Zaradi boleče problematike in zahtevnih nalog, ki nam jih narekujejo sedaj zastavljeni načrti, bi bilo jubilejno osvetljevanje razvoja morda manj upravičeno, če ne bi mogli pokazati ob pomanjkljivostih tudi upoštevanja vredne dosežke, ki dokazujejo prispevek te dejavnosti h graditvi socialistične družbene ureditve.
To ugotovitev utemeljujem najprej s temile primerjalnimi podatki začetne in sedanje razvojne stopnje družbene dejavnosti v korist predšolskih otrok:
Podatki o številu predšolskih otrok v družbenih vzgojnovarstve-mh ustanovah povedo, da je bilo neposredno pred narodno-°svobodilno vojno, pa tudi že več desetletij poprej, v otroških Vrtcih ter zabaviščih in zavetiščih le po nekaj sto otrok, največ °koli 2300 v letu 1939. Letos je že 39.159 predšolskih otrok v Vzgojnovarstvenih zavodih, skoraj vsi za šolo dorasli otroci se orga-nizirano pripravljajo na vstop v šolo, po oceni pa je še okoli 25.000 °trok v raznovrstnih občasnih vzgojnih dejavnostih.
Leta 1939 je bilo v Dravski banovini 56 zabavišč ali otroških Vrtcev za 4 do 7-letne otroke in 2 predšolska domova. To so bili v Stavnem oddelki pri osnovnih šolah, le redkokatera ustanova je bila
ženo z globljim spoznavanjem želja stranke (npr. strokovno svetovanje),
c) anamnestično-svetovalne stike - to je poglobljeno delo z ljudmi zaradi odkrivanja človeške osebnosti in vzgojnega vplivanja (npr. socialni delavec).
Stopnje napora pri delu z ljudmi se opredeljujejo in vrednotijo takole:
3.2.1.	stopnja 1:
Informativni stiki približno polovico delovnega časa ali občasni svetovalni stiki
3.2.2.	stopnja 2:
Informativni stiki ves delovni čas ali pogosti svetovalni stiki
3.2.3.	stopnja 3:
Svetovalni stiki približno polovico delovnega časa
3.2.4.	stopnja 4:
Svetovalni stiki ves delovni čas ali pogosti anamnestično-svetovalni stiki
Pri vrednotenju napora dela z ljudmi se ne upošteva napor pri vodenju, ker je že zajet v zahtevah vodenja.
točk
5-10
10-15
15-20
20-30
3.3. FIZIČNI NAPOR
Fizični napor se ugotavlja in vrednoti po naslednjih stopnjah:
3.3.1.	stopnja 1:
—	sedeče delo za strojem ali z orodjem
-	hitrejši delovni ritem
—	občasno prenašanje bremen do 20 kg teže
3.3.2.	stopnja 2: srednji fizični napor:
—	delo v prostem ritmu
—	prenašanje bremen do 50 kg teže
—	uporaba različnih vrst ročnega orodja
4. DELOVNI POGOJI
4.1.	Nevarnost nezgod in obolenj:
* V poštev prihajajo samo manjše nevarnosti, kot:
-	manjša nezgoda, praske, poškodbe prstov in rok
-	lažji prehladi in obolenja
—	pretežno terensko delo
4.2.	Mikroklima:
V	poštev prihaja samo manj neugodna klima, kot:
—	plini in prah, ki še ne zahtevajo zaščitnih sredstev
-	smrad, ki še ne zahteva zaščitnih sredstev
—	umazanija, ki dela še ne ovira
4.3.	Ropot:
V	poštev prihaja samo manjši ropot do 50 fonov
4.4.	Povečan obseg dela:
Povečan obseg dela se vrednoti kot dodaten kriterij na tistih VVZ, ki imajo več kot 16 oddelkov.
Dodatek se prizna:
4.4.1.	Ravnatelju:	točk
—	za vsak oddelek nad 16 do 42 oddelkov po	1,5
—	za vsak oddelek nad 42 po	0,5
4.4.2.	Pomočniku ravnatelja:
—	za vsak oddelek nad 32 oddelkov do 42 oddelkov po 1
4.4.3.	Vodji enote:
za vsak oddelek nad 20 oddelkov po	1
točk 5 15
15-35
točk
5-30
5-10
5-10
4.4.4.	Računovodji:
od 17 do 24 oddelkov	10
od 25 do 35 oddelkov	15
nad 35 oddelkov	20
4.4.5.	Tajniku:
od 17 do 24 oddelkov	5
od 25 do 35 oddelkov	10
nad 35 oddelkov	15
4.4.6. Delavcem, ki imajo povečan obseg dela in večjo odgovornost zaradi organizacije in poslovanja kuhinj, se doda:
točk
4.4.6.1.	- na vsakih začetih 100 obrokov
(če kosila pripravljajo) po	5
4.4.6.2.	na vsakih začetih 100 malic
(če malico pripravljajo) po	2
4.4.6.3.	- na vsakih začetih 100 obrokov
(če obroke samo delijo) po	2
4.5. POVEČANA ZAHTEVNOST IN RAZNOVRSTNOST DELA
Povečana zahtevnost in raznovrstnost dela se vrednoti na delovnih mestih, na katerih strokovno delo in zahtevnost in raznovrstnost odstopata od normale
4.5.1.	Stopnja 1:	tQČk
Raznovrstnost dela tajnika	in vzgojitelja	5
4.5.2.	Stopnja 2:
Zahtevnost in raznovrstnost dela delavcev v tehničnih službah	10
4.5.3.	Stopnja 3:
Zahtevnost in raznovrstnost dela vodstvenih in vodilnih delavcev: ravnatelj, pomočnik ravnatelja, vodja enote, računovodja	20
FHLv-.a 7, iKOTiSMA ::su?-ai!>	/-.d .:. ...i •
(v prip.fru ui ;.iiž.ar.anit'. r«?.ult*-tov s.ir:ulti;a Cela)
Eunkcion. skupine		Značilni poklici in delovni nazivi kot ao:	ZNANJE			Odgovo- rnost		NAPOR		„	|	Delovni poeoji„ i ?	* 1								
			ti		I	> TJ Z v G.'-J o C ■ •'O M	ŠI	¥&		fi 11 35	43 P 12 llo	|i| 13 14 ueijo	h 15) 16 jmr 5 5	■ lit i	m		h K toC 21 15o 19o 27o	1! 22 r. oo 1.3o l.Bo
1 I.	“ II. III.	Sp-		3 __ snažilka	4 3o-		6 lo	7_ 3o	8	9 5	lo						40 4o	0.4 0.4		
	c* ko US.p.	llkarlce Varuhinja	6o loo	-	lo	4o	-	5	-	35	15o							
				1.	,0	7o	-	3o	2o	3o	27o	2«-	- i -	|				
IV. m mij	iiiroko usmer. poklici Tehniki ir.žer.	Kuharica	loo	lo 25		7o	-	3o	-	3o	?65	22-1! 3o lo j -		_	4o	0.4	315	2.1o
		Hižnik-Kurjač Vzgojitelj Vi5.med.sestra	loo 15o	lo 25 2o Jo 2o *3o		7o 9o 9o		3° 6o 6o	Lo Jo 3o	« 2o	28o A®« 42o	30 10 ; -- - 3*5 : -	- i - ... , 3.rc- -	- : -		■ii	*D _ 4o	0.4	32o 38o 42o	3.14 2« 2.Po
1 j^I jdelavci		Računovodja	i9o ;5o; jo			loo	2o	loo	-	~	47o	0.20 -	- ; 2o j2o				0.0	51o jj.4o 5o5 j5.Jo	
		Pomočnik RgvnatelJ	190 |jo ;Jo 25o 4o j Jo			lob	'L!!!.10			■	475 ^6o	4.J1 i- : - i - j lo |2o			3o	o.J		
						llo 40 8o lo -						5.o9j - j - : - j 5oj2o			7o	0:51 Mo j O.2o		
T« tabela se ne more uporabljati lahko ocenjujemo delovna mesta ^
:a delitev OD, ampak le kot prim« . analitične ocene delovnih mest.

ZAHTEVE			Točkovne vrednosti zahtev delovnih mest										Najvižje možno število točk posameznega elementa zahtev	Skupaj zahteve
			SKUPINA											
			I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	IX.	X.		
j	i.i.	Poklic -izob.	3o	6c	loo	loo	_		13o	19o			25o	32o
	1.2	Dod.funkc. znanj e	-		lo	lo	-	■ -	2o	2o	-	4o	40	
	1.5	Delovne izkušnja	lo	lo	lo	25	-	-	3o	3o	-	5o	3o	
!	2.1	Odgovornost za opravljanj dela	'3o	4o	7o	7o	-	-	9o	9o	-	llo	llo	15o
	2.2	Odgovornost za delo drugih										4o	4o	
!	3.1.	Umski napor.	5	5	3o	3o	-	-	6o	6o	-	8o	8o	145
	3.2.	Napor pri delu z ljudmi	-	-	2o	lo	-	-	3o	3o	-	lo	3o	
	3.3.	Fizični napor	35	55	3o	35	-	-	2o	-	-	-	55	
{	4.1.	Nevarnost ne-ZRod in obel.	3o	3o	-	3o	-	-	-	-	-	-	3o	12o
	4.2.	Mikroklima	5	5	-	lo	-	-	-	-	-	-	lo	
	4.3.	Ropot	5	5		-	-	-	-	- I,-		-	lo	
	....	IPov.ot.de la	-	-	-	-	-	-	-	- T, —			5c	
	4.7	Zahtevnost in r-i.r: cnont		-	•	~	■	■				i_ - -i				c o	
upravno samostojna z lastnimi, namensko zgrajenimi ali urejenimi prostori. Že tako skromno število predšolskih oddelkov se je med zadnjo vojno še zmanjšalo. V tridesetih letih pa se je mreža tako razrasla, da je leta 1974 bilo 1659, oddelkov, in sicer 352 za otroke, stare do 3 leta, in 1307 za 3 do 6-letne otroke. Oddelki so združeni v samostojne vzgojnovarstvene zavode. Lani jih je bilo 93 s 190 organizacijskimi enotami. Pri osnovnih šolah pa še nadaljnjih 96 enot. Skupaj vseh enot: 379.
Za dnevno varstvo otrok, pretežno predšolskih, je bilo v 30 letih na novo zgrajenih ali funkcionalno adaptiranih blizu 300 objektov. Materialno podlago varstva povečujejo še igrišča, baze za počitniška letovanja in druge naprave.
Količinska rast tega področja je razvidna tudi iz števila nekdaj in sedaj zaposlenih kvalificiranih pedagoških in zdravstvenih delavcev. Leta 1945 se je prijavilo za delo v otroških vrtcih 31 nekdanjih otroških vrtnaric, delo je sprejelo še nekaj učiteljic. Leta 1974 pa je bilo zaposlenih že v neposrednem varstvenovzgojnem procesu 1263 kvalificiranih pedagoških in 421 kvalificiranih zdravstvenih delavcev ter še 890 nekvalificiranih. Skupaj vseh 2574. Na vzgojiteljski poklic seje v preteklem šolskem letu pripravljalo 1950 učenk.
Našteti podatki kažejo nedvomno velik količinski napredek. Toda ne dovoljujejo nam zadovoljstva niti hvale, ker pokrivamo z današnjimi zmogljivostmi premajhen del sedanjih potreb.
V Sloveniji se rodi letno okoli 29.000 otrok. Od teh jih ima 70 odstotkov že zaposleno mater, kar pomeni, da večina potrebuje družbeno varstvo. V resnici pa je v družbenem varstvu samo 7,5 odstotka otrok, starih do 3 leta, 25 odstotkov 3 do 6-letnih, in 29 odstotkov 6 do 7-letnih. V zadnjih dveh skupinah se sicer odstotek nekoliko poveča zaradi obstoječih občasnih oblik in skrajšane male šole, ki pa imajo predvsem vzgojno, ne pa varstveno funkcijo. V celoti je vključenih v organizirano družbeno varstvo in vzgojo samo 18,1 odstotka vseh otrok, starih do 7 let. Spiski čakajočih na sprejem pa so obsežni, izkazujejo tisoče.
Mnogo bolj kot količinska rast pa nas lahko zadovolji kakovostna obogatitev tega področja.
Na splošno lahko ugotovimo, da je dobila predšolska vzgoja v socialistični družbeni stvarnosti, sledeč družbenim ciljem ter potrebam otroka in družine, večjo vrednost za posameznika in za družbo, kakor jo je imela kdajkoli prej.
KAJ JE POMENILA PREDŠOLSKA VZGOJA V ZGODOVINSKI PRETEKLOSTI IN KAJ POMENI DANES?
Po sedaj znanih zgodovinskih virih so na Slovenskem že od sredine preteklega stoletja dalje imeli državne in zasebne ustanove za nego, oskrbovanje in vzgojo predšolskih otrok. Siromašnim so bila namenjena zavetišča, ki so jih ustanavljali predvsem iz karitativnih nagibov. Imamo precej izčrpne podatke o prvem zavetišču v Ljubljani v letu 1834. (Podatki so objavljeni v jubilejnem Zborniku ob 75. obletnici zavetišča.) Otroški vrtci, ki so jih odpirali od leta 1863 dalje, so imeli status vzgojne ustanove. Prvi so bili namenjeni otrokom premožnejših meščanskih slojev, kasneje pa tudi otrokom delavcev. Otroški vrtci so se iz Ljubljane razširjali v druge večje kraje. Leta 1873 so odprli prvega v Mariboru, 1875 v Celju, dve leti pozneje v Ormožu in dalje. (Več o razvoju vrtcev je v publikaciji „Osnovna šola na Slovenskem", ki jo je izdal slovenski šolski muzej ob 100-letnici splošne šolske obveznosti.)
Leta 1872, t. j. tri leta potem, ko je začela veljati splošna šolska obveznost, je za šolstvo pristojni državni organ izdal dodatne določbe o „napravah za otroke, ki še niso dolžni hoditi v šolo". Predšolska vzgoja v otroških vrtcih je bila ovrednotena kot koristno dopolnilo družinske vzgoje, kot pomemben del vseljudske vzgoje. Poudarjali so, da je od vzgoje v vrtcih zelo odvisna dobra rešitev nalog obvezne šole. Vzgoja je bila zasnovana po idejah nemškega pedagoga Froebla, ki je ustanovitelj vrtcev. Imeli so naloge dajati koristne spodbude za razvoj v igrah in drugih dejavnostih. Otroci naj bi gojili telesno vadbo, si razvijali čutila in ročne spretnosti, izobraževali naj bi se z opazovanjem svojega okolja, opravljali lahka vrtna dela, peli, recitirali itd. Živeli naj bi veselo ter si osvojili lastnosti in čednosti, ki so temelj zdrave ljudske vzgoje. Naloge so seveda ustrezale vzgojnoizobraževalnim smotrom kapitahstične razredne družbe in idealističnemu pogledu na svet. Tako zasnovana predšolska vzgoja je bila za takratne razmere velika pridobitev. Na našem ozemlju pa so se vrtci močno razvrednotili, ker sojih njihovi ustanovitelji podrejali svojim interesom in ciljem. Ločili so vrtce za otroke boljših, višjih slojev od drugih za revne in delavske otroke, ter tako še poglabljali obstoječe razredne razlike. V cerkvenih vrtcih so uresničevali smotre verske vzgoje: pobožnost, ponižnost, vdanost itd. Na nemških vplivnih območjih in na slovenskem ozemlju, ki ga je po prvi svetovni vojni zasedla Italija, so z vzgojo v vrtcih potujčevali slovenske otroke. (Nadaljevanje prihodnjič)
RADIO IN ŠOLA
Pot izobraževanja
O konceptu te oddaje tu ne bomo ponovno govorili, ker je bil objavljen v naši programski knjigi (dobijo jo vse šole), posredovali pa bi vam radi odlomek iz oddaje, ki je govorila o mestu izobraževalnih programov radia v prizadevanjih za preobrazbo vzgojnoizobraževal-nega procesa v osnovni šdi.
Hkrati s širjenjem in razvojem celotnega programa se je v preteklih desetletjih večalo tudi število vzgojnoizobraževalnih oddaj. Del tega programa, tisti, ki se je razvil ob tako imenovanih radijskih šolskih urah in poznejši radijski šdi v uredništvu mladinskih oddaj, je po zasnovi vključen v sistem vzgoj-n o i z obraževalnih ustanov (osnovnih in srednjih šd) in vsebinsko spremlja njegova prizadevanja kot pomoč in dopolnilo. Drugi del, bdj andragoško usmerjen, se je razvijal v smeri radijske ljudske univerze, tretji, s pedagoškega vidika manj sistematski dd, pa je razporejen v govornem programu. Po obsegu in številu oddaj torej vzgojno-izobraževalni program radia približno ustreza normam, ki veljajo za sorodne radijske hiše v bdj ali manj podobnih socio-kultumih okdjih. Še zdaleč pa ne ustreza razvitemu konceptu permanentnega in usmerjenega izobraževanja, ki ga bo moral uresničevati tudi radio. To ddžnost mu nalagajo sprejeti družben onormativni akti.
Vprašanje: Kako se ta program prilagaja ali vključuje v institucionalni sistem vzgoje in izobraževanja?
Odgovor: Ta naloga presega lastne možnosti radia. Delež in vlogo radijskega e dukati vnega programa v sistemu institucij permanentnega in usmerjenega izobraževanja je treba ddočiti v širšem okviru.
Vprašanje: Prej ste omenili, da vzgojnoizobraževalni program radia po svojem obsegu in številu oddaj približno ustreza normam, ki veljajo za sorodne radijske hiše v podobnih socio-kultumih okoljih. Kaj to pomeni?
Odgovor: Stopnjo razvitosti nekega nacionalnega edukativ-nega radijskega ali televizijskega programa je mogoče ocenjevati le glede na resnične družbene potrebe po takem programu, kdikor so seveda spoznane in kolikor jih ddočno izrazijo družbeni nosilci celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa in njegovih institucij. Znano je, da so med najbdje razvitimi edukativnimi radijskimi in televizijskimi programi programi nekaterih dežel v razvoju, ki so spoznale, da zaostanka v izobrazbi prebivalstva ne morejo dovdj naglo premostiti z razvijanjem klasičnega sistema osnovnega, srednjega in visokega šolstva. Dobra primera sta Brazilija, ki je tak ambiciozen program razvila v poldrugem desetletju po zadnji vojni, ali Indija, M prav zdaj razvija podobno ambiciozen program s stacionarnim komunikacijskim satelitom in z mrežo bdj ali manj improviziranih sprejemnih postaj, razpršenih po vsem velikanskem podkontinentu.
Vprašanje: Kako pa je v Sloveniji?
Odgovor: Slovenija v tem pogledu ne spada niti v prvo niti v dmgo kategorijo, temveč je nekje v sredini. Njena značilnost je razmeroma dobro razvit klasični šdski sistem s sdidno tradicijo. Ta sistem je z ustreznimi reformami osnovnega šdstva ter s Siljenjem mreže poklicnih in srednjih ter višjih in visokih
šol kdikor tdiko uspešno zado-vdjeval naraščajoče izobrazbene potrebe razvijajoče se družbe v povojnem obdobju.
Mreža delavskih univerz, čeprav ne dovdj razvejana, je ne-kdiko pokrivala potrebe po do-pdnilnem izobraževanju zaposlenih in skrbela za prekvalifikacije. Vse to je — tako kot v drugih deželah s podobno šdsko tradicijo — ustvaijalo in še ustvaija vtis, da sistematično zastavljeni, šdskemu sistemu paralelni izobraževalni programi tako imenovanih elektronskih posrednikov niso potrebni. Kolikor taki izobraževalni programi kje obstajajo, jih večidel še vedno le dopuščajo kot dodatni
(Foto: F. Modic)
vir informacij, kot pomožno učno sredstvo, ki se fakultativno uporablja v rednem učnem procesu, tako kot flanelogram, diapozitiv, diafilm in podobno. Le redko - skoraj nikdi — radia in televizije ne obravnavajo kot možna, razmeroma avtonomna družbena posrednika za doseganje posebnih vzgojnoizobraževalnih smotrov, komplementarnih tistim, ki jih želi uresničiti klasični sistem vzgojnoizobraževalnih ustanov. Pri ocenjevanju obstoječega stanja v SR Sloveniji (kot izhodišča za načrtovanje razvoja edukativnih programov) pa bi bilo kljub temu zgrešeno, če bi izhajali iz premise o izobraževalnem programu kot ..pomožnem učnem sredstvu41 v običajnem pomenu besede. Ta predpostavka je namreč tako praktično kot teoretično že dolgo presežena
Vprašanje: Kaj pomeni trditev, da je ta predpostavka praktično presežena?
Odgovor: Čeprav segajo prvi poskusi izobraževalnega programa ljubljanskega radia v medvojno obdobje, jih lahko zanemarimo kot posebnost tistega časa. V resnici se je ta program začel oblikovati v prvih povojnih letih, ko je takratna prosvetna oblast (ministrstvo za kulturo in prosveto) povsem pravilno zaslutila veliko možnost, da s pomočjo radia neposredno poseže v sleherni razred in tako izobraževalni proces prisili hitreje hoditi v korak s procesi revducioniranja slovenske in jugoslovanske družbe. Sledilo je razmeroma kratko obdobje tako imenovanih vzornih učnih ur. Iz pravilnih predpostavk slabo zastavljeno delo je kmalu naletelo na odpor, tako v šolah kot na radiu. Na radiu zato, ker odprt komunikacijski sistem ni prenesel ozke šdske „vzor-nosfi“, ki poleg tega ni prav nič spoštovala posebnosti medija, v š d ah pa zaradi razlogov, ki jih bomo — vsaj nekatere — omenili pozneje.
V naslednjem obdobju je radijski izobraževalni program postajal vedno bdj radijski, to je radiofonski po oblikovni plati, zato pa je izgubljal svoj prostor v učilnicah, kjer se je treba čvrsto držati predpisane učne snovi, umika in tako naprej, in kjer je svobodneje oblikovana snov v radijski šdi (v tistih časih, po radijski modi pogosto preobremenjena z glasbenimi vložki in zvočnimi učinki, lahko učinkovala samo kot manj resna sprostitev. V tem času je radijski izobraževalni program izoblikoval tudi večino svojih odlik: ostal je vedno sporeden s programom in vsebino šdskega
sistema in je zasledoval iste družbeno sprejete vzgojnoiz-obraževalne smotre. Izoblikoval je svojemu mediju primerno „učno enoto“, oddajo radijske šde, ki je po pravilu morala vsebovati majhno število novih informacij v časovni enoti, vrednostno jasno opredeljenih in emocionalno nabitih. S takim tipom oddaj je začel znova osvajati prostor v šoli. Sprejeti so ga zlasti napredni učitelji in dobri pedagogi, ki sta jih motili pozitivistična indiferentnost in faktografska preobremenjenost učnih načrtov. S tem je radijski izobraževalni program v nekem smislu anticipiral poznejša prizadevanja šde po reformi učnega procesa
In še kratka informacija: oddaja je tedenska, problematika, ki jo obravnava pa se menjuje: vsakih 14 dni obravnava teoretska in praktična vprašanja zamisli, ki jo pri nas imenujemo ..celodnevna šda“. Nekaj naslednjih oddaj pa bo ubranih na temo ..Vzgojna funkcija osnovne šde“. Oddaje bodo posredovale najznačilnejše probleme s posvetovanja, ki ga pripravlja Zveza pedagoških društev Slovenije. Oddaja, ki bo na sporedu 13. novembra, bo govorila o učiteljevi vlogi ob uvajanju

ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
30 let povojnega razvoja oboroženih sil SFRJ
Nenehna rast naše armade
Razstava ob 30-letnici zmage nad fašizmom
Po narodnoosvobodilnem boju, po poti, tlakovani s krvjo naših najboljših sinov, smo prišli do zmage. Pridobitev: SVOBODA.
Končno združeni in enotni, prekaljeni v trpljenju, smo skupaj z armado, neuki in robati začeli graditi - znova na pogoriščih, nevajeni oblasti - novo oblast po izvirni sociali-1 stični poti.
Razumljivo je, da smo delali tudi napake ob naglem učenju in mladih izkušnjah socializma, vendar te ne morejo zmanjšati uspehov naše tridesetletne rasti.
Tridesetletna rast našega razvoja je hkrati 30. obletnica povojnega razvoja oboroženih sil SFRJ. Ob tem jubileju so v domu JLA v Ljubljani odprli 24. oktobra razstavo, ki sta jo pripravila sekretariat za ljudsko obrambo in dom JLA. Razstavo bi lahko poimenovali dober dokumentarni film z naslovom: Armada včeraj, danes, jutri. Obogatena s citati maršala Tita, pregledno urejena razstava razgrne pred nami ves povojni razvoj naše armade.
Zvrstijo se posnetki prvih povojnih let z naših vojaških šol, razvoj od NOB naprej in posnetki stalne, sistematične rasti vzgojnoizobraževalnega sistema v vojaških šolah. Spremljamo izobraževanje in priprave prihodnjih oficiijev vojaških akademij : letalske, mornariške, kopenske in ekonomske. Občudujemo raznovrstnost kopenske vojske, protioklepno in protiletalsko obrambo, mehanizira-
nost pehote in razvoj artilerije. Seznanijo nas z raznovrstno uporabo helikopterjev, letal in plovnih objektov, ogledamo si fotografije tankov, letal, raketne enote in druga borbena vozila.
Strokovnost inženirskega dela in pouk vojakov zahtevata vsestransko teoretično in praktično izobraževanje vojakov. Med služenjem vojaškega roka se usposobi veliko vojakov voznikov in prometne milice, zelo veliko mladih ljudi se prav v armadi odloči za poklic.
Prikazano je delo vojaškega inštituta, kjer obdelujejo podatke računalniki. Inštitut je prispeval velik delež pri geodetskih temeljih naše države. Sledi vojaško tehnični inštitut - raziskovalna ustanova, ki spremlja razvoj sredstev vojaške tehnike za potrebe SFRJ, ladjedelniški inštitut, ki proučuje ladjedelništvo in hidrografski inštitut.
Spoznavamo delo remontnih zavodov in tehnične službe.
Na razstavi je prikazano posodabljanje prehrane in obleke v armadi in razvoj ter skladiščenje opreme za taboijenje. S posnetkov lahko razberemo delo strokovnjakov višje medicinske akademije in spretnost radiotelegrafistov. Seznanimo se z nadzorom in zaščito terena ter z odpravo posledic pri uporabi atomsko biološko kemičnih sredstev. Razstava nam prikaže številčni pregled kulturnih prireditev v armadi: od umetniških, koncertnih, zabavnih, vse do ustnih časopisov ipd. Številčni pregled pripadnikov JLA, ki so vključeni v delegatski sistem in se udeležujejo kongresov ZKJ, nam izpriča živo sodelovanje na relaciji narod-armada. Ne smemo pozabiti še živahnega sodelovanja mladih pri telesni kulturi v JLA itn.
Dobrodošla osvežitev razstave so posnetki pozdravov Titu za dan mladosti. Specializirana vojaška ustanova Zastava film nam prek posnetkov prikaže svoje delo pri uvajanju filma kot nujnega sredstva za posodabljanje pouka v vojaških šolah. Kot dokaz žive vezi med armado in ljudstvom so posnetki, ki prikazujejo sodelovanje njenih pripadnikov pri obnovi, gradnji poti, pomoči pri pogozdovanju, pri naravnih nesrečah in epidemijah.
Razstavo sklenejo posnetki medsebojnih obiskov vojaških delegacij JLA in drugih armad, ki nenehno širijo sodelovanje in spoznavanje dosežkov v razvoju vojaške misli in ne nazadnje,
pripomorejo k miroljubnemu sožitju. Simbol moči, trdnosti in enotnosti je bila letošnja vojaška parada 9. maja ob 30-letnici zmage nad fašizmom.
Če na kratko povzamemo:
Razstava je zgovoren prikaz pestrosti vojaških poklicev oziroma vojaških šol. Njihova izobraževalna dejavnost je sestavni del vzgojnoizobraževalnega sistema v naši državi. Vojaške šole so vzgojnoizobraževalni in znanstveni zavodi JLA, ki izobražujejo starešinski kader s srednjo, višjo in visoko vojaško strokovno izobrazbo za potrebe oboroženih sil SFRJ. Sistem vojaških šol sestavljajo torej vojaške gimnazije, srednje vojaške šole in vojaške akademije.
Razstava je hkrati prikaz rasti in moči naše armade, njenih živih vezi z narodom, njenega aktivnega sodelovanja pri razvijanju naše samoupravne poti pod vodstvom ZKJ.
In ne nazadnje: dokaz, poroštvo, da bomo z ramo ob rami z našo armado zdržali vse pritiske na Jugoslavijo, ki za nas že dolgo niso več novost.
Vedno smo in bomo branili, kar je naše, in vse tisto, kar je pozitivno — vse tisto, kar smo in kar bomo vgrajevali v stavbo napredka vsega človeštva. Skupaj z armado bomo krepili naše ustavne in samoupravne pridobitve ter graditi oblast delovnega človeka na vseh področjih naše dejavnosti. Prizadevali si bomo za razvoj politike neuvrščenosti — politike miru in sožitja med narodi.
TEA DOMINKO
(Foto: S. Kerševan)
STRAN 13
Jubilej zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani
Zavidanja vredna tradicija
Letos slavi ljubljanski zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih pomemben jubilej: petinsedemdesetletnico svojega delovanja. Učenci, pedagoški, strokovni in drugi delavci zavoda so se na proslavljanje obletnice temeljito pri-
pravljali, zato je bilo slavje brezhibno organizirano, sko bogato in imenitna pobuda za razmišljanja.
vsebin-
Na obisku pri slepi pianistki
Vedrina
premagala temo
Usposabljanje slušno prizadetih — $uhih in naglušnih — ima v Sloveniji zavidanja vredno tradicijo. V Zborniku, ki ga je izdal zavod ob jubileju, sta o njej pisala Ivan Kovač in Albin Podjavoršek — prvi bolj organizacijsko, drugi vsebinsko^
Na slovenskih tleh, v Gorici, je bil prvi zavod za gluhoneme dečke ustanovljen že leta 1840. V njem so se šdali predvsem fantje z goriškega območja, in to po kretalni metodi. Gluhe deklice je sprejemal zavod v Šmihelu, večina slovenskih $uhih otrok pa je morala — če je bila sploh šolana — v avstrijske zavode za $uhe, kjer se je, seveda, učila v nemškem jeziku.
Ustanovitev ljubljanske G3u-honemnice leta 1900 je bila zato poleg strokovne zmage tudi zmaga slovenstva: Učni jezik te ustanove je bil od vsega začetka slovenski, metoda pa oralna. V nekaj letih je postalo delo v tem zavodu tako kakovostno, da se je razvil v demon-stracijski center te metode ne le za Jugoslavijo; obiski so prihajali tudi iz Evrope. Znani so postali leta 1937 prvič odprti .,pripravlialni“ oddelki, ki so sprejemali v usposabljanje predšolske gjuhe otroke.
Pravi razvoj doživi predšolska vzgoja slušno prizadetih otrok pri nas in v svetu šele z inteziv-nim uvajanjem akustične me-. tode. Ta predstavlja izkoriščanje slušnih ostankov, tudi mini-nialnih, s pomočjo elektroaku-, stilnih aparatur. V Zborniku se ninogi prispevki ukvarjajo s problematiko zgodnjega odkrivanja in obravnavanja dušno prizadetih otrok (Slava Ipavic, Jože Hedrih, Marija Breznik ter Erika Peršin in Ljudmila Likar). O najsodobnejših elektroakustič-nih aparatih pa piše inž. Janez Oblak, ki opisuje aparate ter Predstavlja obet, da bo doven-ska obravnava dušno in govorno prizadetih podprta z naj-nčinkovitejšimi, zdaj že tudi brezžičnimi dstemi slušnih sku-I pinskih aparatur. V
V kompleksno obravnavo Sodi tudi poklicno usposabljanje. Z razvojem Učnih delavnic, ki so temeljna organiza-cija združenega dela zavoda, je Zagotavljanje učnih mest absolventom osnovne šole za dušno Prizadete mnogo bolj prepro-
sto. Učne delavnice so bile ustanovljene že leta 1948, dve leti po ustanovitvi posebne poklicne šole za dušno prizadete. Sprva so ddde v zelo težkih, predvsem prostorskih razmerah. Od leta 1963 imajo svoje modeme, sodobno opremljene in v normalen proizvodni proces vključene prostore. Razvoj Učnih delavnic je v Zborniku predstavil Stane Kavčič.
Nada Ter^ec in Cveta Mavrič opisujeta bralcem Zbornika razvoj zavoda za $uhe v Portorožu. Ustanovljen je bil leta 1945, odprt pa leto kasneje. Danes predstavlja središče sur-dopedagoških in logopedskih prizadevanj za Primorska Delo logopeda na terenu zanimivo opisuje Albina Ostrouska, rezultate eksperimentalnih logopedskih pregledov pa prikaže Martina Pavšič.
Tudi za razvoj dovenske logopedije je zaslužien prav ljubljanski zavod. Leta 1942 je bila v njem organizirana prva logo-pedska dužba, ki se je prav razširila šele po osvoboditvi. Prvi logopedi so bili hkrati tudi prvi pisci logopedskih del, pa tudi prvi predavatelji na kadrovski šoli za logopede. Danes je logopedija razvita predvsem okrog vseh treh zavodov, prodira pa v predšolske vzgojnovarstvene ustanove, v posebne osnovne šole, v zdravstvene dužbe, namenjene otrokom, pa tudi že v redne osnovne šole.
VIR POBUD
In ne nazadnje; Zavod je pomenil resničen vir specialno pedagoških pobud tudi za druge pedagoške delavce. Pedagogi zavoda so s predavanji, predvsem po učiteljiščih in zdravstvenih šolah, razširjali misel, da je treba upoštevati razvojne motnje pri tistih mladih ljudeh, ki kljub motnji lahko obiskujejo redno šolanje. Ko so v Ljubljani zapored nastajale na pedagoški akademiji skupine za specialne pedagoge raznih kategorij, je zavod mentorsko vlogo še izpopolnil. Prav tako zavzeto jo opravlja tudi danes.
Strokovno delo zavoda prav gotovo predstavlja tudi razmišljanje o takih in drugačnih metodičnih sredstvih, potrebnih za pouk dušno prizadetih. Avtor
mnogih učbenikov za gluhe Emil Ulaga piše v Zborniku prav o tem področju. Zelo razveseljuje eksperimentalna študija Cvetke Urankarjeve o govoru predšolskega slušno prizadetega otroka, rezultate raziskovalnega dela na področju psihologije slušno prizadetih pa objavlja tudi psihologinja Marta Jurak-Oreini.
Ali naj slušno prizadeti, ki ni doma v kraju šolanja, v tem času živi v internatu ali v rejništvu? Če Sedamo na problem z vidika polnega vključevanja v življenje, se pridružimo zagovornikom rejništva, ki ga nam lepo opišeta, vsak za svoje področje Marija Slak in Roza Sedmak. Toda za nekatere kategorije otrok je rejnike težko dobiti ali obdržati — tem bo dobro organiziran dom potreben. Kako v njem organizirati delo, svetujeta Meta Do-brilain Roža Oblak.
Individualno delo je nepogrešljiva dopolnitev skupinske obravnave slušno prizadetih. Organizirano je v vseh treh centrih in se še širi. Kako poteka v portoroškem centru, sta opisali Nives Zovko in Vlasta Iskra.
Poskus, pogledati v tujo literaturo, ki razpravlja o usposabljanju slušno prizadetih, je napravila Marija Lipužič, domačo pa je razvrstil Albin Podjavoršek. Navedel je mnoga dela pedagoških delavcev zavoda, pa kljub temu seznam še ni popoln.
Usposobljenega slušno prizadetega vključimo v življenje. Kako naj živi potem? Kam se vključi, da bo zadovoljil svoje društvene potrebe, s kom naj se druži? Že leta 1931 so na ta vprašanja in še nekatera eko-nomsko-socialna skušali od-
govoriti ustanovitelji Društva gluhonemih. Danes so slušno prizadeti vključeni v Zvezo slušno prizadetih, katere razvoj, naloge in delo je skrbno opisala Francka Gortnar-Mlakar. Društveno življenje surdopedagogov — surdopedagoško sekcijo z zelo razvejano strokovno, izdajateljsko dejavnostjo pa je predstavil Bogo Jakopič.
Vprašanje, ki nanj ne znamo še v celoti odgovoriti — kako usposabljati slušno prizadetega z dodatnimi prizadetostmi, predvsem mentalno, je v Zborniku načela Sonja Hrabar.
Uvodne besede sta prispevala Marko Kocijan in Jelka Godec. Zbornik sta lepo opremila Metka Picelj in Viktor Kožar.
ZA KONEC
Nekaj skupnih vprašanj je značilno skoraj za vse prispevke Zbornika:
Vse tri ustanove se borijo s prostorskimi vprašanji, nimajo specialnih prostorov za usposabljanje predšdsldh otrok, nimajo prepotrebnih telovadnic in vse duši hrup, ki delo z aparaturami zelo ovira in moti.
Ali lahko veliko počastitev jubileja, ko so slavnost obiskali mnogi ugledni družbenopolitični ter strokovni delavci z ožje in širše domovine, jemljemo kot obet, da se bo mnogim rešenim vprašanjem usposabljanja slušno in govorno prizadetih pridružila tudi gradnja novih poslopij, adaptacija? Po naklonjenosti, iskrenemu zanimanju uglednih gostov se zdi, kot da to ni več le upanje.
MARIJA LIPUŽIČ
Hodil sem po ozkih tržiških ulicah in spraševal po njej. Prvi vprašani ni bil domačin, neka ženska pa me je takoj pripeljala pred njeno hišo. ,,Saj to je bila moja učiteljica klavirja," je rekla, „in še danes mi je to glasbilo najljubše razvedrilo". Šele ko je ženska odšla, sem zvedel, da sem se pogovarjal z učiteljico, ki poučuje v istem kraju kot Milica.
Življenjska pot Milice Pret-nar-Debeljakove ni bila lahka. Letos je praznovala šestdeset let življenja, prežetega s preskuš-njami in bridkostmi. Vselej pa je temno stran premagal njen vedri optimizem. Iskala je sončnih trenutkov v sebi in okolju, v katerem je živela, da bi našla pravo pot in smisel življenja.
V tretjem letu je bila, ko jo je zagrnila tema. Pozabila je na sonce, ker je mislila, da vsi ljudje žive tako. Bolečino je premagovala njena vedra narava tudi takrat, ko je še kot otrok odšla na šolanje v zemunski zavod. Ob učenju v osnovni šoli in obislcovanju obrtne šole, izdelovanju krtač in strojnem pletilstvu je našla še toliko časa, da se je učila igrati na klavir. Notranje nagnjenje h glasbi jo je čedalje bolj pritegovalo. Po končani osnovni in obrtni šoli v Zemunu je dosegla svoj cilj: usposobila se je za učiteljico glasbe.
Že leta 1939 je poučevala petje na tržiški meščanski šoli. Zavedala se je, kaj pomeni človeku glasba, saj je sama doživljala ob njej trenutke sreče in notranje svetlobe. Z vsem srcem se ji je posvetila, in ji ostala zvesta do današnjih dni. Mlade ljudi uvaja v svet melodije in harmonije.
Med nemško okupacijo ni prenehala z glasbenim delom. Privatno je poučevala klavir in mladino ilegalno učila peti slovenske in partizanske pesmi. Komisar Kokrškega odreda Ljubo ji je podaril pesmarico ,JVaša pesem". Osvobodilnemu gibanju pa je tudi materialno pomagala. Že v začetku leta 1943 je sodelovala v organizaciji AFŽ, z mladino je trosila letake in partizanska gesla, opravljala je obveščevalne naloge. Ker je bila slepa, se Nemcem ni zdela preveč sumljiva. Pustili so ji tudi radio, ki ji je koristil pri obveščanju partizanov o zavezniških frontah in o nemških porazih. Omogočila je zvezo prenekateremu fantu, ki je odšel v partizane. Med vojno je dve leti skrivala Viko, hčerko Francke Zajc-Koprivec, nosilke ..Spomenice 1941".
Po vojni je pripravila mitinga
v Tržiču in v Dupljah, kjer je nastopilo 120 pevcev. Pesmi je izbrala iz pesmarice, ki jo je dobila med vojno.
Leta 1946 je v Tržiču ustanovila glasbeni tečaj za pouk klavirja, harmonike, godal in pihal. To je bil zametek poznejše glasbene šole, v kateri je poučevala vse do upokojitve leta 1964. Njeno delo pa ni prenehalo. Na domu je še naprej poučevala klavir in harmoniko. Pred nekaj leti je sprejela vabilo osnovne šole „Heroja Grajzerja" v Tržiču, naj bi spet poučevala klavir in harmoniko v njihovem glasbenem oddelku. Tako jo sedaj srečamo v šoli, ki ji je zaupala 23 učencev.
Učenci so na svojo učiteljico zelo navezani. Te vezi se ne pretrgajo niti takrat, ko gredo na pedagoško gimnazijo ali v vzgojiteljsko šolo. Še naprej jih poučuje glede na program teh šol, izpite pa opravljajo na glasbenem oddelku v Tržiču.
Ni mi mogla postreči s podatki, koliko učencev je pri njej dobilo glasbeno izobrazbo. Veliko truda je bilo potrebno, da je lahko poučevala glasbeno teorijo, praktične glasbene vaje in zahtevnejša glasbena dela. Učni načrti so se po vojni večkrat spreminjali, hkrati s tem pa tudi glasbene vaje in glasbena literatura. Slepa glasbenica je nenehno popravljala in prirejala nove učbenike in jih iz črnega tiska spreminjala v Braillovo pisavo.
Navajeni smo, da videči učitelji poučujejo slepe otroke. V tem primeru pa gre za nasprotno. Prepričan sem bil, da povzroča to slepemu učitelju velike težave. Ko pa sem se pogovarjal z Milico, sem bil presenečen, da opravlja to s tolikšno lahkoto in tako zelo dobro. To so mi potrdili tudi njeni videči kolegi in jo hvalili.
Še marsikaj bi lahko napisali o njenem glasbenem delu, važno pa je eno: poučuje z vso vnemo in v ničemer ne zaostaja za svojimi kolegi. Ob koncu vsakega leta prikazujejo na šoli dosežke posameznih razredov, uspehe glasbenih pedagogov in učencev. Kadar igrajo njeni učenci Čajkovskega ,.Sanjarjenje", Schubertovo „Šerenado" ali pa Mozarta in druga zahtevna dela, ožari obraz slepe učiteljice Milice Debeljakove prijeten nasmeh.
Ob tridesetletnici osvoboditve in šestdesetletnici njenega ustvarjalnega življenja ji želimo še veliko uspehov ter srečnih in zadovoljnih let!
TONE KEBE
Nova posebna osnovna šola v Velenju
Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika velenjske občine so slovesno odpili posebno osnovno šolo, ki je bila zgrajena z denarjem, zbranim z občinskim samoprispevkom delovnih organizacij. Sola ima lepo urejene matične in posebne učilnice, kjer so vsi stroji in učila za posebno usposabljanje otrok. Telovadnica, modema šolska kuhinja, pionirska soba s knjižnico in drugi prostori dopolnjujejo kompozicijo sodobne posebne šole. (Besedilo in foto: Jože Miklavc)
Kako je rasel zavod za zaščito , in usposabljanje slepih v Škofji Loki
I (Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Dve leti sta delovali dve ustanovi druga ob drugi, vsaka s svojo i Upravo. Dom slepih je deloval kot azilna ustanova z delovno te-tapijo oskrbovancev, invalidske delavnice pa so se ukvarjale z re-habilizacijo mlajših slepih oseb, hkrati pa so bile tudi zaščime de-lavnice tistim, ki so morali delati pod posebnimi pogoji.
Zveza slepih Slovenije in občinska skupščina v Škofji Loki sta 1. januarja 1964 ustanovili enotni center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije v Škofji Loki.
CENTER ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO | SLEPIH SLOVENIJE
I Center je z ustanovitvijo prevzel naloge poklicnega usposabljanja | iu zaposlovanja rehabilitantov zunaj zavoda ali v njem pod poseb-
I	himi pogoji.	.,
Nekaj let je Center organiziral tudi delo na domu posameznih
II	invalidov. To so bili ljudje s težjimi okvarami, pa tudi taki, ki v jf ^mačern kraju niso dobili zaposlitve. Sedaj so to prakso opustili,
ker so nekateri dobili zaposlitev, drugi pa so se upokojili.
Simbioza treh generacij, mladih, ki prihajajo iz zavoda za slepo h slabovidno mladino v Ljubljani, prekvalificiranih delavcev, tistih, ki se ukvarjajo z delovno terapijo ali pa tudi ne, tako po starosti | kakor po vrsti dejavnosti in zaposlitve ni ovira, da ustanova ne bi kovala kot homogena celota. Delovni proces, stanovanjski problemi, zdravstvena • zaščita, kultura, prosvetna dejavnost in rekreacija jih povezujejo kot stanovalce ene hiše.
V centru se zelo trudijo pridobiti kvalificirano pedagoško osebje
za delo v šoli in internatu. Za pedagoge je v programu, da si mora vsak pridobiti defektološko izobrazbo.
VeHko truda slepih, ki so organizirani v svoji zvezi, pa tudi obeh ustanov za slepe v Sloveniji je bilo potrebno, da se je že nekoliko spremenila porabniška miselnost sedanje družbe in njen odnos do invalidnih oseb. Nekaj časa po osvoboditvi ni bilo takih težav z zaposlitvijo, pozneje pa so se posamezne samoupravne delovne organizacije otepale sprejemati na delovna mesta slepe invalide. Bali so se, da se bosta storilnost in zaslužek zmanjšala. Prav slepi pa so v praksi pokazali, da so pri delu celo boljši od polnočutnih, marsikje so jih celo prekašali.
Vselej pa pridobljeni pokhc ni izraz želja slepega invalida. Lestvica primernih poklicev za slepe je zelo ozka. Slepi v pokhcu velikokrat ne najdejo zadovoljstva, zato morajo premagovati dvojne težave. Ene izvirajo iz njegove notranjosti, druge pa so zunanje, v spopadu s polnočutnimi delavci, da bi invalid dosegel enak delovni uspeh.
Center v Škofji Loki je od svoje ustanovitve in od ustanovitve invalidskih delavnic leta 1962 do prvih mesecev letos izšolal in prešolal 225 slepih in slabovidnih invalidov.
Ker že več let usposablja tudi slabovidne, se je pred dvema letoma preimenoval v Center za rehabihtacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije v Škofji Loki.
Od leta 1963 do leta 1975 seje usposobilo: 44 administratorjev, 86 telefonistov, 68 kovinarjev, 4 mizarji, 7 pletarjev, 7 ščetarjev, 4 metlarji, 1 učenec kovinarske šole, 2 sta končala gimnazijo, 1 kuhinjska pomočnica.
Zadnja leta prednačijo gojenci z ostanki vida in slabovidni, kar se posebno opazi pri obiskovanju administrativne šole in šole za
telefoniste. Vse več mest za telefoniste je namreč takih, ki zahtevajo še druga pomožna administrativna dela.
Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki je enotna delovna organizacija, kajti z delitvijo na posamezne temeljne organizacije združenega dela bi porušili ravnovesje med posameznimi dejavnostmi, hkrati pa bi lahko nastale večje razlike pri nagrajevanju posameznih proizvodnih dejavnosti.
Oddelki, ki obstajajo v zavodu, so neustrezni in nefunkcionalni. Majhni delovni in stanovanjski prostori onemogočajo uvedbo sodobnejših habilitacijskih in rehabilitacijskih postopkov in metod. Prav izobraževanje in vzgoja mladih ljudi, ki se usposabljajo, trpi, ker ni najbolj potrebnih možnosti za vzgojnoizobraževalni proces.
Da bi se razmere izboljšale, je bil leta 1970 izdelan razvojni program ; februarja leta 1973 so ga potrdili. Ob koncu istega leta je bil izdelan glavni projekt.
Projekt predvideva izgradnjo prostorov za poklicno šolo, z ustreznimi učilnicami in kabineti ter telovadnico, prostore za dnevno bivanje in za zunajšolsko dejavnost, za krožke in sodobno urejen internat s sanitarnimi in drugo. V drugem objektu bi bile delavnice za poklicno usposabljanje, za delo pod posebnimi pogoji in za delovno terapijo ostarelih oskrbovancev. V tretjem objektu — gradu naj bi uredili ustrezne bivalne prostore, hkrati pa poskrbeli še za okolje.
Celotna investicija bi po sedanji predračunski oceni znašala 25,000.000 din.
Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki upravičeno pričakuje, da bodo na novo nastale republiške interesne skupnosti prevzele denarne obveznosti za izgradnjo omenjenih objektov, ki naj bi se začela že v začetku leta 1976.
Tako smo pregledali 40 uspešnih in neuspešnih let zavoda za slepe in slabovidne v Škofji Loki. S človeško toplino in z razumevanjem bo svetloba laže premagovala temo in utirala v njihova srca več sončnih žarkov.
TONEKEBE
SATIRA H MOR
Nande Razboršek
Bob ob steno
Nenadoma sredi konflikta
Zelo žal mi je, da vam moram o naši vasi pripovedovati nove hude reči. Do obisti ms je zastrupil sodoben konflikt in zdaj ne vemo, kje je rešitev. Konflikt sicer ni kaka posebm inovacija, a nekemu zopmežu se je posrečilo zanj izdelati zelo uspešno sekvenco in jo lansirati med ms. Zagrebli smo se v papirje, stikamo po referatih in sanjskih bukvah ter iščemo izhod. Doslej ga še nismo našli, čeprav ms je dvomljiva vnema že čisto izčrpala.
Ne vidimo osladnih jesenskih barv, ki gorijo po bregovih, ne slišimo poslovilnih pesmi ptic, ki otožne odhajajo na jug, in kar je še posebno očitno slabo znamenje za vse nas, je porazno dejstvo, da ms je vesela svetovm novica, da sta histerična Liza in Burton spet legla v skupno zakonsko posteljo, pustila čisto indolente. Včasih se kaj takega ne bi zgodilo. To pa gotovo priča, da smo postali resne žrtve akutne emociomlne travme.
Konflikt, ki nam žre že tako borne moči, rase in rase. Visi že od streh kot ledene sveče, vali se iz dimnikov, kotali se od hiše do hiše kot pitam svinja in udarja ob cerkvene zvonove. Vznemirja našo in sosednje krajevne skupnosti in prezentira svojo pomembnost. Kot sem omenil, ga je sprožil nek sposobni hudobnež, ki ne želi, da bi v vasi živeli vsaj relativno mimo, zdaj pa se mm mjbrž cinično smehlja izza kakega ogla. Naj ga hudič pocitra!
Glavna akterja v konfliktu smo seveda šolniki m eni strani in administracija v TOZD za širjenje administracije in učenih besed na drugem bregu. Relativni sposobnež je namreč s svojo inovacijsko sekvenco povzročil, da smo se začeli prepirati, kdo je pomembnejši in kdo ima bolj odgovorno delo: mi ali oni. In zdaj frči dlaka.
Radikalni konflikt pa ni ostal le m tej dvojni relaciji, ampak je kompleksno in optimalno razdelil občane v zdmženem delu mše in sosednjih krajevnih skupnosti m dva msprotujoča si tabora in tako zadobil celostni obseg in smrad, ki ju bo nadvse mpomo primerno sanirati.
Administrativni tabor je neizprosen. Člani tega tabora trdijo, da je njihovo delo blazno odgovorno, pomembno in življenjsko ter
smrtno nevarno. Ob teh in podobnih izjavah se v njihovih očeh zrcalita vsa žalost in gorje tega sveta. Bavbav v podobi SDK jih lahko pride vsak trenutek kontrolirat in takrat gorje, če ne Štirna vse do pare natančno. Sledijo kazni in sankcije, ki lahko omajejo še tako trdne temelje. Pravijo tudi, da je obupno odgovorno iz dneva v dan, iz ure v uro pisati številke, jih premetavati z ene papirnate plahte m drugo, seštevati, odštevati, iskati napake, bilancirati, kontirati in še vse drugo. Trdijo, da ni lahko iz dneva v dan prepisovati nove in nove referate, pravilnike, zapisnike, sklepe in druge obligacije, v katerih mrgolijo nejasne tujke, kot so prolongi-rati, prež en tirati, sanirati, moritorij, participacija, optimalno, koordinacija, recipročno in druge pomembnosti, nenaturnosti in asociacije. Človek bi crknil od odgovornosti, trdijo. Pri ms bi se vse zamajalo, če ne bi bilo njih, ki so pravzaprav edini pravi angažirani nosilci reda v družbi. Za razne akterje in za infrastrukture morajo kar mprej pisariti številne tabelarne prikaze, prikazane z indeksi, statistike, integracijske procese, stabilizacijske ukrepe in še mnogo drugega. Če ni vse mrejeno v pravem času, jih omenjeni akterji jahajo kot čarovnice metle. Izganjanje hudiča je prava malenkost v primeri z njihovim delom in odgovornostjo! Včasih morajo delati od zore do mraka, da zberejo ustrezne podatke za familijarne albume statističnih zavodov in za druge družbene reprodukcije. Dodajo še, da ga mi šolniki počasi in previdno žgečkamo in dobivamo lepe in prelepe colenge. Naše obraze sicer oblačimo v nedeljsko gorečnost za vzgop, a to je le videz.
Vse te in še mnoge druge predrznosti izjavljajo, mi pa jim jih prisrčno brusimo nazaj, se razume.
V precejšnji meri se mi spotikamo ob njihovo tragično izobrazbeno preteklost, saj nekateri subjekti med njimi ne premorejo kaj več kot večerne šole in tečaje ter interno priznane srednje in visoke šole. Ta grozoviti očitek jih vedno optimalno blokira, zato mi še z večjim veseljem nadaljujemo: družba si močno prizadeva, da bi šli odlični ali vsaj prav dobri učenci v prosvetne vrste, nikoli pa še nismo slišali, naj bi šli taki učenci v administrativne in ekonomske šole. Torej je nemogoče, da bi družba nalagala tem kadrom pomembnejše delo in večjo odgovornost. Pa ne le to! Trdimo tudi, polni energije in prisrčnega zanosa, da papirju ne moreš storiti nikakega zla, nobene posebne škode, če se zmotiš, v razredu pa je vse kaj drugega, saj imamo pred sabo živ material s trepetajočo in ranljivo dušo. Šolniki nimamoradirke, da bi lahko zbrisali napako, ki jo zakrivimo. Otroci nosijo naše napake globoko v svojem srcu vse do pozne starosti.
Nasprotni tabor trdi, da naša jadikovanja niso nič drugega kot rustikalne starožitnosti, ki so si jih izmislili preobčutljivi psihologi in sociologi, in srebajo kavo, mi pa preidemo v nov, idejno močan argument, češ da so v partizanih imeli šole, administracije pa skoraj nobene, a smo vseeno zmagali. Ta idejno močan argument jih za nekaj časa pozeleni, nato pa nas zavrnejo, da je-bil naš pretekli boj v marsičem improvizacija, ker v gozdovih niso naredili analitične ocene borbenih mest, kar bi bila objektivna in subjektivna nujnost, in podobno.
Kot vidite, smo zabredli globoko v problematično problematiko, in si tako nakopali permanentne težave. Težave Petršilčkove mame so nič v primeri z našimi. Naj hudič pocitra tistega, ki je vrgel to jabolko spora med nas. Hudič je edini, na katerega lahko računamo v teh težkih časih. Je sicer malo mistična prikazen, a nič ne de, saj mistika in prosveta že dolgo hodita skupaj kot ženin in nevesta.
Karikature: Jurg Spahr
Beseda o avtorju Jiirg Spahru
Malo je ljudi, ki so rojeni za tako drzne karikaturiste kot jVSP - (JV)RG (SP) AHR. Rodil se je 1. februarja v Cata-niji na Siciliji. Moški zbor švicarske kolonije mu je ob zibelki zapel nekaj prijaznih domačih, med njimi gotovo tudi tisto
„Kjer se dvigajo planine". Starši sp bili rojeni v Švici — in Jiisp je Švicar - čeprav ga zdaj pozna že ves svet.
Seveda je odraščal v dobrem domačem švicarskem podnebju, kjer je končal gimnazijo. In potem se je vpisal na pravo -toda doktorski klobuk je obesil na klin, še preden ga je dobil. Tisočkrat ponovljena je resnica, da postane pravnik-karikatura. Popolnoma novo - tega ni še nihče videl ali slišal — pa je bilo to, da postane pravnik-karika-turist!
Še nekaj enkratnega moramo povedati o Jilspu: pet let, preden je nastopil kot karikaturist, je že bil sodelavec lista ,JVebelspalter“. In potem lahko mirno trdimo, da so se uredništva „tepla‘‘ zanj: Razumljivo, da pri tem sam ni bil prav nič kriv. Le imenitne karikature je risal, in list, v katerem so bile njegove šale, je bil vedno razprodan, Tako se nikomur ne
r
bo zdelo čudno, da ga je hitro opazil tudi veliki svet. Povsod ste lahko slišali o njem uničujoče sodbe karikaturistov - kat je zanesljivo znamenje, da j? splaval na gladino nekdo, ki je boljši od njih ali pa jim je vsaj enakovreden. Od tod do sodelovanja na mednarodnih razstavah karikatur je samo še korak. že so prišla priznanja - hitro drugo za drugim; pet svetovnih doslej.
Letos poleti je sodeloval ni mednarodni razstavi karikaturi Skopju. Tam sta se spoznala * Stanetom Jagodičem, našim akademskim slikarjem, ki 5 'satirami in kolaži bogati tud1 naš list. In kar je še več: tegf pred švicarskim kolegom nt zamolčal. Tako je svetovno znani karikaturist Jiisp poslal na naše uredništvo 12 karikatut z oznako:	„POSEBEJ Z A
PROSVETNEGA DELAVCA" Danes jih objavljamo le nekaj druge bodo sledile kasneje m obogatile mše humoristični strani. Dovolil mm je tudi, dC povzamemo karikature iz nje gove knjige „SPORTISSIMO‘‘-
r
\____________________J
Analiza o Analizi zaključnih računov srednjih šol za leto 1974
Kdo ima prav?
Misli
Najprej pojasnilo: to analizo je izdelal raziskovalni center ekonomske fakultete v Ljubljani, podatke zanjo pa je na posebnih obrazcih od šol zahtevala izobraževalna skupnost SRS.
Ko sem dobila brošuro v roke, sem se je razveselila, saj je primerjava z drugimi šolami prav zanimiva. Marsikdaj postanemo namreč slabe volje ob privatni primerjavi osebnih dohodkov, saj razlika v plačilu za isto ddo ni kakih 100 din, ampak
precej več. Zato je primerjanje uradnih podatkov kar koristno. Nič ni čudnega, če sem se bdj ustavila ob tistih tabelah, ki kažejo stroške in osebne dohodke posameznih gimnazij. Že tabela, ki kaže stroške posameznih gimnazij, ima ponekod dvomljive podatke. Tabela na strani 13, ki kaže poprečni mesečni osebni dohodek pedagoških delavcev na gimnazijah, ima pa take „čudovite“ podatke, da sem pri priči pozabila
na prirojeno lenobo za pisanje. Naša postojnska gimnazija izkazuje za pedagoškega delavca z visoko izobrazbo poprečni mesečni dohodek 3419 din, za delavca z višjo izobrazbo pa kar 6487,7 din. Ko sem videla, da je naše računovodstvo navedlo pravilne podatke, me je zanimalo, od kod so dobili te številke v analizi. Problem je bil kmalu rešen. Naj kar prepišem ustrezni del naše izpolnjene tabele 4 zahtevane statistike:
Tabela 4	Štev. ped. del na dan 1/12-74 Po organ, poročilu	Število vseh oprav, ped ur za osnovno dejavnost		Skupni letni neto os. doh. za opravljene ure za osa dej.	
A. REDNO ZAPOSLENI		za redno delo	za honorarno d.	za redno d. v din	za hon. d v din
PED. DELAVCI	18	12.941	2.509	775.320	95.227
— visoka izobrazba	17	11.410	2.159	697.468	82.933
~~ višja izobrazba	1	1.531	350	77.852	12.294
Kratek račun pokaže, da so Številke, ki jih navajajo v analizi, dobili tako, da so izplačane osebne dohodke delili s številom pedagoških delavcev na dan 1. 12. 1974. Ker je bilo prejšnje Šolsko leto zaposlenih več ljudi z višjo izobrazbo, sem takoj razumela njihov navedeni in res zavidljivi osebni dohodek. Iz podatkov te tabele pa hitro dobimo pravilno poprečje: pri 20-umi tedenski učni obveznosti je letno število pedagoških Pr na posameznega delavca 760 Ur. Za opravljenih 11.410 pedagoških ur sem izračunala poprečno število pedagoških delavcev: 15. Če s tem številom računamo poprečni mesečni dohodek, dobimo za redno delo
3872 din, za honorarno delo pa 461. Za opravljenih 1531 ur z višjo izobrazbo prideta v poprečju 2 predmetna učitelja in zato je v resnici poprečni mesečni dohodek za redno delo 3244 din in za honorarno delo 512,3 dinarja.
Rada bi dobila odgovor na nekaj vprašanj: v rezultatih objavljene tabele je očitna napaka. Zakaj niso trsti, ki so delali analizo, preverili podatkov na posameznih gimnazijah? Zelo hitro bi ugotovili napako. Če za preverjanje ni bilo časa, tabele ne bi smeli tiskati. Ali pa so bili prepričani, da vlada na šolah taka anarhija? Mislim, da je največji prispevek k stabiliza-
ciji vestno opravljeno delo. Prav zato bi morale biti take analize bolj skrbno premišljene. Statistike je treba pošiljati na razne kraje, precej je med seboj podobnih, toda vendar toliko različnih, da je zbiranje podatkov precej zamudno. Prav tu bi lahko prihranili precej časa.
Se sodbo drugih bi rada zvedela: Kdo ima prav, ali naš kolega predmetni učitelj, ki trdi, da bo zahteval razliko od poprečja, navedenega v analizi, ali drugi, ki zahtevamo, da mora povrniti denar do poprečne plače profesorja?
MARTINA KOMAN
ZA VEST NEZNANJA
Čim več vemo, tem več se moramo učiti. Z znanjem narašča tudi neznanje^ ali bolje: zavest o neznanju.
Friedrich Schlegel
•
KONCENTRAT
Kot mora dober lovec, ki strelja na premikajoči se cilj, meriti daleč naprej, tako mora tudi dober pedagog v svojem vzgojnem delu meriti daleč naprej, veliko zahtevati od človeka in ga zelo spoštovati.
A. S. Makarenko
VEDNOST OTROK
Otroci vedo veliko več, kot se uče. Prav otroči starše spoznajo, starši pa njih ne.
Richarda Bacchelli
KRITIKA
Če imamo kritiko za dobrodelnost, začnimo z njo najprej v svoji hiši.
B. C. Forbes
ROJSTVO
Rojstvo enega otroka prinese radost v hišo: lahko bi se rodila dvojčka.
Frank Richardson
NAŠ PRAVNIK
«Aiik
ETUJE
■ ■
Podravnateljevo
delo
VPRAŠANJE: Na šoli z več kot 15 oddelki imajo tudi delovno mesto podravnatelja. Sedaj je nastal spor o tem, ali je Podravnateljeva dolžnost tudi sestavljanje umika. Podravnatelj Pom reč trdi, da to ni njegova dolžnost. - (M. B.)

ODGOVOR: Odgovor na to vPrašanje morate poiskati v sa-Uioupravnih aktih vaše delovne Organizacije, in sicer v aktu o sistemizaciji delovnih mest ter °pisu dela na posameznih delovnih mestih, ki mora biti obvezno priloga sistemizacije delovnih mest. Vsaka organizacija združenega dela — tako tudi S°la — mora namreč $ede na Potrebe opravljanja poslov na šoli določiti, kaj se bo opravljalo na določenih delovnih me-suh, da bodo uresničene vse na-oge, ki jih mora opravljati šola rako v pedagoško-vzgojnem, kakor tudi administrativnem po-Sledu. Zato je stvar vaše deiov-ne skupnosti, da določi v aktu 0, opisu dela na delovnih me-stih, kaj morajo delati ravnatelj, Podravnatelj, tajnik in drugi. Vsekakor mora biti eden od teh ^dolžen za izdelavo urnika, saj “raz tegp šcJa ne more poslo-Vati.
dr-LS
i jjgdurni pouk
I :	VPRAŠANJE:	Kot peda-
| koški delavci delamo vsak torek ‘n četrtek po 2 naduri poleg redne štiriume obremenitve. Te J Podure pa včasih brez naše kriv-
de odpadejo, bodisi zaradi šolskega izleta, ravnateljevega dne, športnih dni in podobnega. Prav tako odpadejo nadure pri službenih potovanjih zaradi udeležbe na raznih seminarjih itd Šola nam ne prizna honorarja za izpadle nadure, ki bi jih mi sicer opravili, če ne bi bilo objektivnih zadržkov. Ali je tak postopek šole pravilen? - (J.)
ODGOVOR: V našem sistemu se plača le opravljeno delo, ne pa neopravljeno. Nadure so tudi sicer nujno zlo, zato bi morali biti celo veseli, če ste takšnega dela razbremenjeni. Šola ravna v vašem primeru popolnoma pravilno in bi bila celo kazensko odgovorna, če bi plačala za nekaj, tar ni bflo opravljeno. Drugače bi bilo, če bi vam odpadlo vaše redno delo: zakon namreč izrecno določa pravico do nadomestila v določenih primerih (dopust, bolezen in podobno). Takih primerov pa pri vas tri.
dr. LS
študentkine pravice________________
VPRAŠANJE: Študentka se je zaposlila za en mesec v vzgoj-novarstvenem zavodu. Dnevno je delala po sedem ur. Ali ima pravico do nadomestila za državni praznik (v juliju sta bila dva državna praznika)? Vodstvo ustanove ji praznikov ni priznalo, odtegnilo pa ji je solidarnostni prispevek. - (M. M.)
ODGOVOR: Študentka je v tem primeru stopila v redno medsebojno razmerje v združenem delu (delovno razmerje). Iz
tega razmerja - čeravno je kratkotrajno — ji pripadajo vse pravice, kr jih imajo drugi člani te delovne skupnosti, pa tudi dolžnosti. To dokazuje dejstvo, da ji je bil odtegnjen solidarnostni prispevek tako kot drugim članom delovne skupnosti.
dr. Lev Svetek
Strokovni izpit
VPRAŠANJE: Spomladi nameravam delati strokovni izpit. Zanima me, ali ga lahko opravljam iz matematike, čeprav sem diplomo delala iz fizike (končala sem pedagoško akademijo).
Zanima me tudi, katero literaturo je treba preštudirati, sicer se mi lahko zgodi, da dobim na izpitu drugačna vprašanja, kot pa sem jih naštudirala (U.M.)
ODGOVOR: Pojasniti moramo predvsem to, da je naša posvetovalnica pravna in ne pedagoška ali študijska. Glede vprašanj, ki ste jih navedli v svojem pismu, se obrnite na izpitno komisijo, pred katero boste delali izpit, da vam pojasni, katero literaturo motate preštudirati, pa tudi to, ali lahko opravljate strokovni izpit iz matematrke, čeprav ste diplomo delali iz fizike.
Lepo pozdravljeni! dr. LS
Prosvetni
delavci in fotografija
Razstava umetniških fotogra-	deli, katere so to. Poleg takih in
fij prosvetnih delavcev v „Avdi-	podobnih bi bili za nas drago-
toriju“ v Portorožu nas je spod-	ceni še dve fotografiji, ki pa
budila, da vas pozivamo: Pošlji-	nista imeli podpisa Njuna vse-
te na uredništvo svojega lista	bina: Otrok odhaja s kovčkom
tiste fotografije, o katerih me-	ter Otrok riše sredi ceste (avtor
nite, da bi obogatile njegove	M. Fičur).
strani. Ne gre za množico fotografij in to pot tudi ne za doku- Priporočamo se tudi prdsvet-mentame fotografije, ki jih red- nim delavcem z drugih obmo-no objavljamo.	čij, ki niso sodelovali na raz-
stavi, pa imajo morda umet-Gre za takšne, kot so bile niške fotografije, npr. tele na razstavi: Zaupni pomenki, Pot k svetlobi, Brez nasmeha, Na štiri oči, Tatjana Tehnična urednica Avtorji fotografij bodo že ve- PROSVETNEGA DELAVCA
In memoriam
Učiteljici Dori Divjakovi
V prometni nesreči je ugasnilo življenje tovarišice Dore Divjakove.
Vest o nenadni smrti dragega človeka prizadene čustva. Ali more solza ublažiti bolečino? In vendar teče. Blažje so tiste po licih, grenkejše tiste notranje, ki še stopnjujejo topo bolečino.
Ob vsem tem pa čutimo potrebo in dolžnost, da se od Dore poslovimo, da jo ob slovesu dojamemo v njenem pravem bistvu, pa čeprav z okornimi besedami in nedorečenimi mislimi.
In kaj bi rada povedala ob nenadni, povsem nepričakovani smrti trne Dore? Predvsem to, kar na svetu veliko velja: Da je bila dober človek, odlična pedagoginja in velika prijatdjica mladine. Učence in nas, sodelavce, je zapustila prej, preden je opravila vse naloge, ki si jih je - zahtevna do sebe - naložila pred tridesetimi leti, ko je nastopila prvo učiteljsko mesto v Prekmurju. Po službeni potrebi jo je takratno ministrstvo za prosveto premestilo v Ribnico. V šolskem letu 1947/48 je pričela poučevati na osnovni šoli v Ribnici in delala tukaj vse do svoje tragične smrti.
Bila je povsem predana svojemu poklicnemu delu in velikokrat sva se pogovarjali o tem, kako človek v poklicu najde uteho in moč za premostitev težav v privatnem življenju. Pedagoški eros je preveval njeno bistvo. Vedela je, v čem je moč dobrega učitelja -vzgojitdja. Vedela je, da za to delo ne zadošča le izobrazba. Velikokrat je pomembnejše, da znaš ravnati s človekom, ki se vzgaja in izobražuje, da imaš zanj razumevanje in da čutiš do njega spoštovanje. Kot dobra učiteljica je razodevala pedagoški optimizem. V svojih stališčih je kazala vero v človekove ustvarjalne sile, vdičino človeškega dela, v razvoj osebnosti in družbe. Osebni neuspeh v neki zadevi, neuspeh razreda ali posameznega učenca ji je povzročal skrbi, ni pa ji vzel poguma. Iskala je vzroke, razčlenjevala učinkovitost uporabljenih vzgojnih sredstev, organizacijskih oblik in metod svojega ravnanja. V vsakem učencu, v njegovih individualnih vrednotah je iskala tisto, kar ga utegne spodbuditi k nadaljnjim korakom, ga ohrabriti in pripraviti k novim dejanjem. Na tej podlagi je iskala v vzgoji in izobraževanju možnosti, da bi se otrok-uče-nec lahko čim popolneje izrazil in doživel radost ob doseženih uspehih. Ti uspehi pa mu bodo dajali moč za premagovanje novih zahtev. S svojim ravnanjem je sledila idejam pedagoga Makarenka in dokazovala, da je pedagoški optimizem pravilna pot učitelja, ki mu odkriva velike možnosti za akcije, v katerih postane učenec soudeležen v svojem razvoju, da se uveljavi tisto, kar je v njem najlepše.
Tako je v svojem delu razodevala visoko stopnjo humanosti, vsa usmerjena k mlademu človeku, njegovi blaginji, sreči in prihodnosti.
Smrt, ki je gluha za dobro, lepo in pošteno, jo je pokosila, še preden je stopila v petdeseto leto. Vse njeno znanje, vsa pedagoška sposobnost, ki se je nabrala v njej med poklicno ustvarjalnostjo, vse, kar bi lahko dajalo še veliko dobrega in lepega, je izgubljeno. Zato se trpko vprašujemo: Zakaj je nekaterim usojeno, da odidejo sredi načrtov in dela, zakaj tako kmalu in zakaj tako kruto?
MILENA BOROVAC, ravnateljica osnovne šde dr. France Prešeren, Ribnica
Prof. Andrej Kocijan
Morda je prof. Andrej Kocijan sebi v zabavo kdaj izračunal, koliko dijakov je v svojih službenih letih naučil nespremenljivih, trdnih matematičnih resnic. Najsi je to kdaj storil ali nikoli, vrsta dijakov, ki jih je poučeval, je dolga in se vije po vsej domovini. Danes smo eni tu in drugi drugod, toda vsak, ki je zvedel, da prof. Kocijana ni več, se je zavedel, da je od nas odšel zelo dober, zelo človeški človek.
Kje so bile njegove življenjske postaje? Najprej je bilo rojstvo, zaznamovano s siromaštvom, nato šolanje, zaznamovano s siromaštvom, nato študij, zaznamovan s siromaštvom, nato brezposelnost, zaznamovana s siromaštvom, nato tanka rezina profesorskega kruha - gimnazija v Kočevju in Kranju - nato IZGNANSTVO. Srbija. Valjevo. Vojna Dmžina Skrb. Upanje. Čakanje. Nato SVOBODA in ponovno službeno mesto na kranjski gimnaziji. Leta zanosa, velike delovne vneme, predanosti poklicu in človečnosti do slehernega dijaka.
Prof. Kocijan še zdaleč ni bil le matematik in fizik. Bil je pesnik enačb in korenov, bil je veder matematik; učitelj, ki ga je vsak dijak spoštoval, a se ga niti eden, verjetno zares niti eden ni bal. Ne moreš se bati človeka, ki se zna v razredu smejati in prof. Kocijan je to znal, že zdavnaj preden je najsodobnejša pedagogika začela trkati na šolska vrata.
Pokojni prof. Andrej je videl neizmerno dalj od svojih poklicnih številk. Imel je rad lepoto in bil je popolnoma preprost. Cenil je umetnost, predvsem pa človeka.
Potem pride dan, ko mora še tako delaven človek reči: dovolj je. Prof Kocijan je leta po upokojitvi preživljal živahno in tak je ostal celo, ko ga je doletela bolezen.
Toda potem pride dan, ko človek ne zmore ničesar več. Prof. Kocijan je s svojo žilavostjo in vedrino vseeno še verjel v življenje.
Nazadnje, čisto nazadnje je bil zakon vsega živega močnejši. Srce se je ustavilo. Enačbe so bile zračunane, problemi rešeni, vzpored-nke so se potegnile v neskončnost.
V točki seje strnil le naš spomin. To je topel spomin na učitelja, ki je znal biti vedno dober, vedno človeški.
BERTA GOLOB
STRAN 16
PROSVETEN! DELAVEC		7. novembra 1975 — Št. 18
		
		N
Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšla knjiga:

Josip Vidmar
Publikacija je izšla v počastitev osemdesetletnice Josipa Vidmarja, književnika, kritika, esejista, prevajalca, politika in predsednika SAZU. V publikaciji je o življenju in delu Josipa Vidmarja objavljeno pomembno pričevalsko in kritično gradivo, ki ga je prispevalo šestnajst uglednih političnih, kulturnih in znanstvenih delavcev. Knjigo je uredil prof. dr. Anton Ocvirk.
Reprezentativno izdajo, ki je vezana v celo platno, grafično vzorno opremljena in ki ima 283 ctrani velikega formata (cena: 130 din), dobite v vseh knjigarnah. Pismena naročila sprejema tudi založba.
Državna založba Slovenije
Mestni trg 26, Ljubljana
Izobraževalna skupnost SRS
vabi k sodelovanju
učitelje za dopolnilni pouk slovenskih otrokt delavcev na začasnem delu v tujini (ZR Nemčija, Avstrija, Švica, Belgija, Nizozemska).
Kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje:
1.	Izobrazba: učiteljišče z diplomo ali pedagoška akademija z diplomo (razredni pouk, slovenski jezik, zgodovina, geografija) ali FF z diplomo (slovenski jezik, zgodovina, geografija).
Opravljal strokovni izpit in najmanj pet let dd ovnih izku-šenj.
Vsaj pasivno znanje tujega jezika.
2.	Sposobnost in veselje za ddo na kulturnem področju.
3.	Kandidati morajo biti moralno neoporečni, idejno marksi- • stično usmerjeni in družbenopolitično aktivni.
Prijave naj pošljejo na Izobraževalno skupnost Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 9/1, kjer dobijo tudi vse druge informacije.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI KOKRŠKEGA ODREDA KRIŽE
razpisuje delovno mesto — pedagoga
Pogoj: ustrezna izobrazba.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
prosvetni delavec
---------—-------------------------- \
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in drage i ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list ^Prosvetni delavec” prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
\___________________________________________________________/
Razpis
GIMNAZIJA DUŠANA KVEDRA PTUJ
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja zemljepisa in zgodovine ali zgodovine in zemljepisa, P Razpis velja za določen čas od 1. februarja 1975 do 30. junija 1975 s polnim delovnim časom.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ODBOR ZA KADROVSKA VPRAŠANJA OSNOVNE ŠOLE LJUBO ŠERCER IG
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja angleškega jezika
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja slovenskega jezika
—	učitelja oddelka podaljšanega bivanja
—	učitelja razrednega pouka (z MOM)
Nastop dela 1. 12. 1975. do 30. 6. 1976. Lahko tudi absolvent ah študent. Stanovanj ni. Ugodne prometne zveze. Pouk le dopoldne. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OSNOVNA ŠOLA JANEZ MRAK VRHNIKA razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja glasbenega pouka. Delo je s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoji: predmetni učitelj ali profesor glasbe.
Kandidati naj naslovijo prošnje z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti na osnovno šolo Janez Mri Vrhnika, Tržaška cesta 2. Nastop dela takoj!”
Kranj
Nagrade
najzaslužnejšim
Na nedavni redni seji izvršne; ga odbora izobraževalne skupnosti v Kranju so med drugim tudi sklenili, da spričo znanih varčevalnih ukrepov letos ne bodo praznovali vsakoletneiga dneva prosvetnih' delavcev. Praznik prosvetnih delavcev pa nima samo zabavnega dela: pomen tega dne je predvsem v seznanjanju učiteljev z najnovej-
šimi dosežki na področju vzgoje in izobraževanja in izmenjavi izkušenj.
Ob dnevu prosvetnih delavcev podelijo vsako leto tudi nagrade najbolj prizadevnim prosvetnim delavcem. Na seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti v Kranju so sklenili: kljub temu da letos dneva prosvetnih delavcev ne bo, bodo najboljšim šdnikom s tega območja le podelili pet nagrad.
Prosvetni delavci z območja kranjske izobraževalne skupnosti bodo praznovali dan prosvetnih delavcev šele prihodnjo spomlad.
Pogovor o prometni vzgoji in prometni varnosti otrok_________________________________
— Posebno pogla\je pedagoških delavcev:
Kako so učitelji usposobljeni za ta predmet?
Ali so voznice in vozniki boljši predavatelji?
Kako pedagoška akademija pripravlja učitelje na dolžnosti, ki jih čakajo v poklicu?
Kako se doseženo teoretično znanje pedagoških delavce^ uresničuje v praksi?
Kdo pomaga učiteljem, ki so šolanje končali, preden je bila uvedena prometna vzgoja?
Ali so predavanja iz tega področja za prihodnje in sedanje vzgojiteljice?
MARJAN METILJAK: Kakor hitro je bila vpeljana organizirana prometna vzgoja, jo je pedagoška akademija vključila v svoj program. Danes imamo samo z ljubljanske pedagoške akademije iz prometne vzgoje izprašanih več kot 1.500 učiteljev. So šole, na katerih je že zdaj več strokovno usposobljenih ljudi: lahko bi poučevali - toda posamezne stroke jih navadno tako zelo j zaposlijo, da se nimajo časa posvečati še prometni vzgoji Včasih nehote postavljamo strokovno usposobljene ljudi v ozadje - češ; saj je na šoli že nekdo drug odgovoren zi prometno vzgojo!
Upam si trditi, da ne znamo izrabiti vseh strokovnih naložb. Resnica je namreč, da se mnogi slušatelji zavzeto lotijo prometne vzgoje - ne samo kot šolskega predmeta, pač pa kot enega izmed načinov, da bi čim več otrok ohranili živih in nepohabljenih. Nastajajo celo diplomske naloge s to tematiko', iz njih veje ljubezen do otrok.
Skoda, da so predavanja prometne vzgoje le na oddelkih z& razredni pouk in tehnično vzgojo. Dobro bi bilo tudi drug* seznaniti s temeljnimi zahtevami prometne vzgoje. Promet - to področje našega življenp je. po številu nesreč in smrti na prverri mestu. Zato skrb ni pretirana.
Voznice in vozniki so boljši predavatelji prometne vzgoje. N<f promet gledajo z obeh vidikov - kot pešci in kot vozniki-Morali bi si prizadevati, da bi vsak slušatelj pedagoške akademiji' opravil tudi vozniški izpit. Med učitelji je danes od 60 do 70 1° voznikov motornih vozil. To je dobro za naše področje. GotovO bo pedagoška akademija tudi v prihodnje — kot že doslej " našla v učnih načrtih možnosti za to, da se bo odzival*1 zahtevam sodobnega motoriziranega časa.
Težave nastajajo zato, ker se prometne razmere - in tudi pravila - hitro spreminjajo. Naša prometna zakonodaja je dinamična. Dober način obnavljanja znanja prometne vzgoje je dopolnilno izobraževanje po regijah: organizacijske enote zavoda SRS za šolstvo ali pa sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirajo predavanja v občinah ali regijah.
Ti seminarji so obvezni — zato je udeležba prosvetnih delavce^ ponekod tudi 100-odstotna. Razprave pokažejo, kaj je ui kakem področju najbolj pereče. Take seminarje smo prirejah tudi za vzgojiteljice: samo v ljubljanski regiji se ga je laft[ udeležilo nad 100 vzgojiteljic. Letos so v načrtu kranjsk1 organizacijski enoti.
Piše:
NEŽA MA URER