LOVENSKA KINOTEKA OPER/MARIBOR
Testiranje v skupnosti ali na terenu: www.testiran.si
SPREMLJEVALNE PRIREDITVE
SOBOTA, 15. 11.
23.00 Klub K4: ogrevalni žur
SOBOTA, 29. 11.
22.30 Kinoteka: otvoritveni koktajl parti, ki ga poklanja Veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele v Republiki Sloveniji
SOBOTA, 6. 12.
23.00 Škuc-Kulturni center Q (Tiffany) in Škuc-LL (Monokel): zaključni žur
ČETRTEK, 18. 12.
20.00 Galerija Škuc: tradicionalni večer zbirke Lambda! Branje udeleženk 2. lgbt prozne delavnice.
Svoj prispevek lahko n Stari trg 21, Ljubljana, račun: SI56 0208 3001 7013 681, sklic: 00-703, namen: prispevek FGLF
POMAGAJ EESkUCJ VALU
DRUGI ROŽNATI
Lanska uvedba je bila zelo usP
nati amaj aBûtto
LET LGBT-GIBANJA YEARS OF LGBT MOVEMENT
z velikim veseljem navado obdržali. Enega rožnatega zmaja bo podelila publika, drugega pa selektorska ekipa. Posebnega rožnatega zmaja bo prejel najboljši slovenski kratki film.
Celovečerne filme, tako igrane kot dokumentarne, ki bodo na sporedu od 29. novembra do vključno 6. decembra, boste ocenjevali le gledalci in gledalke uradnega programa v Ljubljani. Ob nakupu vstopnice boste prejeli listič z nalepkami, na katerih bodo natisnjene ocene od 1 do 5. Ustrezno oceno boste nalepili na vstopnico, ki jo boste ob izhodu iz kinodvorane pustili v glasovalnih škatlah. Nagrado bo prejel film z najvišjo povprečno oceno.
Nagradi bosta podeljeni po predvajanju zadnjega filma v Slovenski kinoteki, na zaključni prireditvi, 6. decembra.
Organizator festivala
in založnik filmskega kataloga
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org
v sodelovanju z 21 zvezd
EBŠKUC
Soorganizatorji
Slovenska kinoteka, Gimnazija Ptuj, CID, Celjski mladinski center, MKSMC, DPZN, Kino Udarnik
Selekcija in organizacija Aleš Zobec, Brane Mozetič, Jasmina Šepetavc, Luka Pieri, Rosana Sancin, Suzana Tratnik
Posebna zahvala
Aleš Pečnik, Jan Vasilijevič, Jasna Klančišar, Jasmina Kožar, Ana Grm, Jernej Škof, Matjaž Končina, Miran Šolinc, Tadeja Pirih, Nataša Sukič, Zala Hriberšek in mnogi drugi.
Medijska podpora
Narobe (www.narobe.si), Radio Študent
Podatki in vsebine filmov Suzana Tratnik
Oblikovanje plakata in filmskega kataloga Hand Bag
Tisk
Littera picta
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. Ob 30-letnici smo ga preimenovali v FESTIVAL LGBT FILMA
Informacije
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
www.ljudmila.org/siqrd/fglf https://www.facebook.com/slo.fglf
3
LJUBLJANA, Kinoteka
SOBOTA, 29. 11
OTVORITEV: Impro skupina V peto gre rado
BOŽJA NAPAKA (God's Mistake)
DOBRO SMO (We are fine)
eksperimentalni, VB/Avstralija, 2014, dvd, 6', ang.
MRAK (Du Tonc - Darkness)
glasbeni video, VB, 2013, dvd, 7', ang.
PES (The Dog)
dokumentarni, ZDA, 2013, bluray, 100', slov. pod.
MODRO IN NE TOLIKO ROŽNATO
(Azul y no tan rosa / Blue and not so Pink)
drama, Venezuela/Španija, 2012, bluray, 110', ang. in slov. pod.
GERONTOFILIJA (Gerontophilia)
komedija/drama, Kanada/Nemčija, 2013, bluray, 82', ang. in slov. pod.
VIOLETTE
biografska drama, Francija, 2013, bluray, 139 ang. in slov. pod.
KROG (Der Kreis / The Circle)
igrani dokumentarni, Švica, 2014, bluray, 102',
ŽIVLJENJE NA VISOKI NOGI
(Living High)
', Slovenija, 2014, dvd, 10', ang.pod.
Predstavili se bodo ustvarjalci filma!
KAJPIRINJA NA IPANEMI
(Caipirinhas en Ipanema / Caipirinhas in Ipanema)
romantična komedija, Španija, 2013, dvd, 7', ang. pod.
DANES BI SE VRNIL SAM (Hoje Eu Quero Voltar Sozinho / The Way He Looks)
drama, Brazilija, 2014, bluray, 95', ang. in slov. pod.
TIPIPUNCE (MecsMeufs / GuysGirls)
fantastična komedija, Francija, 2013, dvd, ang. pod.
ODPRI SE MI (Kerron sinulle kaiken / Open Up to Me)
drama, Finska, 2013, bluray, 95', ang. in slov. pod.
FANTJE (Jongens / Boys)
mladinski, Nizozemska, 2014, bluray, 78', ang. in slov. pod.
SANDRINE
drama, Švica, 2014, dvd, 10', ang. pod.
PRIMERNO VEDENJE (Appropriate Behavior)
drama, ZDA, 2014, bluray, 90', slov. pod.
DIEGO MENENDES RIP IT AFTER HIM
eksperimentalni, Slovenija, 2014, dvd, 5', ang. pod.
Film bo pospremil režiser Peter Bizjak!
UJET (Uitgesproken / Caged)
drama, Nizozemska, 2013, dvd, 13', ang. pod.
KAJ ZDAJ? SPOMNI ME (E Agora? - Lembra-me / What now? -Remind me)
dokumentarni, Portugalska, 2013, bluray, 164',
MED NAMA (Between us)
drama, ZDA/Tajvan, 2014, dvd, 11', ang.
HUDE SRAMNE LASULJE (The Foxy Merkins)
komedija, ZDA, 2014, bluray, 90', slov. pod.
ČETRTEK, 4. 12.
ČAKAJOČ AXLA (U očekivanju Axela / Waiting for Axel)
dokumentarni, Slovenija, 2014, dvd, 18', ang. pod.
Film bosta uvedli ustvarjalki filma!
KDO SE BOJI VAGINE WOLF?
(Who's Afraid of Vagina Wolf?) komedija, ZDA, 2013, bluray, 83', slov. pod.
JULIA
dokumentarni, Nemčija/Litva, 2013, bluray, 89', ang. in slov.}
POLETJE (Zomer / Summer)
mladinski, Nizozemska, 2014, bluray, 89', ang. in slov. pod.
NOGOMETNI KLUB THOKOZANI
(Thokozani Football Club: Team Spirit)
dokumentarni, Francija/Južna Afrika, 2014, dvd, 22', ang. pod.
ROJENI ZA LETENJE (Born to Fly: Elizabeth Streb vs. Gravity)
dokumentarni, ZDA, 2014, bluray, 82', ang.
METUBE: AUGUST SINGS CARMEN »HABANERA«
glasbeni video, Avstrija, 2013, dvd, 4', ang.
21.00
20.00
18.30
21.00
MATTERHORN
drama, Nizozemska, 2013, bluray, 88', ang. in slov. pod.
KATE BORNSTEIN, QUEEROVSKO IN PRIJETNO NEVARNA (Kate Bornstein Is A Queer and Pleasant Danger)
dokumentarni, ZDA, 2014, bluray, 72', ang.
RECENTLY IN THE WOODS
animirani, Nemčija, 2013, dvd, 1'
CARPE JUGULAR
igrani, Nemčija, 2014, dvd, 5'
EASTERN BOYS
drama/triler, Francija, 2013, DCP, 125', ang. in slov. pod.
ZADNJI ANITIN CACACA (Ang huling cha-cha ni Anita / Anita's Last Cha-Cha)
drama, Filipini, 2013, bluray, 112', ang. in slov. pod.
Škuc-Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana
NEDELJA, 7. 12
PETEK, 5. 12.
FUK DRUGAČE XXY (Fucking Different XXY)
omnibus, Nemčija, 2014, dvd, 83', ang. pod.
ZADNJI ANITIN CACACA (Ang huling cha-cha ni Anita / Anita's Last Cha-Cha)
Filipini, 2013, bluray, 112', ang. in slov. pod.
MONDO HOMO - ŠTUDIJA FRANCOSKE GEJEVSKE PORNOGRAFIJE V 70-IH (Mondo Homo: A Study of French Gay Porn in the 70's)
dokumentarni, Francija, 2014, dvd, 98', ang. pod.
BOŽJA NAPAKA (God's Mistake) Slovenija, 2014, dvd, 20', ang. pod.
KDO SE BOJIVAGINE WOLF?
(Who's Afraid of Vagina Wolf?) ZDA, 2013, bluray, 83', slov. pod.
POLETJE (Zomer / Summer)
Nizozemska, 2014, bluray,89', ang. in slov. pod.
MATTERHORN
Nizozemska, 2013, bluray, 88', ang. in slov.pod.
MARIBOR, Kino Udarnik
Po projekciji srečanje z ustvarjalkama filma in podelitev nagrad Rožnati zmaj za najboljši fil po oceni občinstva in po oceni žirije!
FANTJE (Jongens / Boys)
Nizozemska, 2014, bluray, 78', ang. in slov.pod.
BOŽJA NAPAKA (God's Mistake) Slovenija, 2014, dvd, 20', ang. pod.
Cafe Kolaž, Gornji trg 15, Ljubljana SREDA, 26. 11.
DEVICA SIKARIJEV (La virgen de los sicarios / Our Lady of the Assassins)
drama, Spanija/Francija/Kolumbija, 2001, dvd, 98', ang. pod.
MORJE (El mar / Sea)
drama, Španija/Francija, 2000, dvd, 113', ang. pod.
CELJE, Celjski mladinski center, Mariborska cesta 2
SOBOTA, 6. 12.
MODRO IN NE TOLIKO ROŽNATO
(Azul y no tan rosa / Blue and not so Pink)
Venezuela/Španija, 2012, bluray,110', ang.pod.
KOPER, MKSMC ČETRTEK, 4. 12.
FUK DRUGAČE XXY (Fucking Different XXY)
Nemčija, 2014, dvd, 83', ang. pod.
DANES BI SE VRNIL SAM (Hoje Eu Quero Voltar Sozinho / The Way He Looks)
Brazilija, 2014, bluray, 95', ang. in slov. pod.
ČETRTEK, 4. 12
PRIMERNO VEDENJE (Appropriate behavior)
ZDA, 2014, bluray, 90', slov. pod.
PETEK, 5. 12.
JULIA
Nemčija/Litva, 2013, bluray, 89', ang. in slov. pod.
20.00
18.30
20.30
m ,

iII
i

Ljubljana, Kinoteka
SOBOTA, 29. 11. 20.00
OTVORITEV: Impro skupina V peto gre rado
BOŽJA NAPAKA (God's Mistake)
dokumentarni, Slovenija, 2014, dvd, 20', ang. pod.
Režija: Eva Matarranz, Anna Savchenko Fotografija: Eva Matarranz Montaža: Eva Matarranz, Anna Savchenko, Catarina Leal
Zvok: Anna Savchenko, Catarina Leal Produkcija: Luksuz produkcija
Salome, po rodu s Hrvaške, je pred leti prišla v Slovenijo še kot Nenad in pri svojih štiridesetih tudi z operativno spremembo postala ženska. V filmu neposredno in pogumno spregovori o svojih izkušnjah, karieri, ljubezni in boju za svoj prostor pod soncem.
Eyeshadow palette in rainbow colors. A blond woman starts speaking about her childhood in Yugoslavia, as she was still, in everyone's eyes, a little boy.
Nagrada Rožnati zmaj za kratki film — podelitev in predstavitev ekipe!
MODRO IN NE TOLIKO ROŽNATO (Azul y no tan rosa / Blue and not so Pink)
drama, Venezuela/Španija, 2012, bluray, 110', ang. in slov. pod.
Scenarij in režija: Miguel Ferrari Glavne vloge: Guillermo García, Ignacio Montes, Hilda Abrahamz, Carolina López, Sócrates Serrano, Alexander Da Silva Fotografija: Alexandra Henao Montaža: Miguel Ángel García Zvok: Gustavo González Glasba: Sergio de La Puente Produkcija: Plenilunio Film & Arts/Factor Rh Producciones
Ravno ko mora modni fotograf Diego začasno prevzeti skrb za svojega odtujenega najstniškega sina Armanda, ki sicer živi pri mami v Španiji, njegov partner Fabrizio po brutalnem homofobičnem napadu pristane v komi. Oče Diego in sin Armando se znajdeta vsak v svojem narobe svetu, v katerem pa se bosta morala prilagoditi novim okoliščinam in najti stik drug z drugim. Pretresljiva drama, prežeta s humorjem in z upanjem, je prejela nagrado za najboljši južnoameriški film in postala velika uspešnica svetovnih festivalov.
Diego decides to live with Fabrizio in order to make their relationship formal. But unexpectedly, he has to take charge of his son Armando, a teenager who lives in Spain and that Diego has not seen since many years ago. The boy arrives with a bunch of reproaches, so for Diego is not going to be easy reestablish their bonds. Under these circumstances, Fabrizio is brutally beaten by a group of fanatic homophobes and he goes into coma.
NEDELJA, 30. 11. 17.00
GERONTOFILIJA
(Gerontophilia)
komedija/drama, Kanada/Nemčija, 2013, bluray, 82', ang. in slov. pod.
Scenarij: Bruce LaBruce, Daniel Allen Cox
Režija: Bruce LaBruce
Glavne vloge: Pier-Gabriel LaJoie,
Walter Borden, Katie Boland,
Marie-Hélène Thibault
Fotografija: Nicolas Canniccioni
Montaža: Glenn Berman
Zvok: Tod Van Dyk, Bruno Pucella,
Isabelle Lussier
Glasba: Ramachandra Borcar
Produkcija: 1976 Productions,
New Real Films
V tej predrzno romantični komediji se mladi pomočnik Lake med poletnim delom v domu za ostarele zbliža s starejšim oskrbovancem. Mora si priznati, da ga stari ljudje privlačijo veliko bolj kot njegovo mlado dekle. Ko bolnišnično osebje izve za nepričakovano romanco med osemnajstletnim mladeničem in priletnim gospodom Peabodyjem, ju poskuša na vsak način ločiti. Izzivalen, vendar očarljiv film izkušenega filmskega mačka Bruca LaBruca o mladosti, staranju in uporniški ljubezni, ki ne pozna nikakršnih meja, še najmanj starostnih.
BOŽJA NAPAKA
GERONTOFILI JA
i
18-year-old Lake has a sweet activist girlfriend, but one day discovers he has an unusual attraction for the elderly. Fate conspires to land him a summer job at a nursing home where he develops a tender relationship with Mr. Peabody. Discovering that the patients are being over-medicated to make them easier to manage, Lake decides to wean him off his medication and help him escape, resulting in a humorous and heartfelt road trip that strengthens their bond.
PROMOCIJA BRANJA
18.30
VIOLETTE
biografska drama, Francija, 2013, bluray, 139', ang. in slov. pod.
Scenarij: Martin Provost, René de Ceccatty,
Marc Abdelnour
Režija: Martin Provost
Glavne vloge: Emmanuelle Devos,
Sandrine Kiberlain, Catherine Hiegel,
Olivier Gourmet
Fotografija: Yves Cape
Montaža: Ludo Troch
Zvok: Pierre Mertens
Produkcija: TS Productions, Climax Films, Olivier Rausin
Biografska drama o življenju samosvoje romanopiske Violette Leduc (1907-1972), ki je pretresla povojno literarno sceno v Franciji s svojo odlično prozo, a tudi z lezbičnim romanom Thérèse in Isabelle (Škuc--Lambda, 2009) in za tiste čase spornim pisanjem o splavu - to so bile nevarne družbene in literarne teme, ki so jo skoraj uničile. Avtorica, ki je nenehno hodila po robu tako z izbiro literarnih tem kakor s svojim življenjskim slogom, je našla svojo največjo zaupnico, a tudi neuresničeno ljubezen v znani sodob-nici, feministki in pisateljici Simone de Beauvoir.
Born out of wedlock early in the last century, impoverished and unloved Violette Leduc meets Simone de Beauvoir in post war Saint-Germain des Prés. An intense lifelong relationship develops between the two women authors, based on Violette's quest for freedom through writing and on Simone's conviction that she holds in her hands the destiny of an extraordinary writer.
PROMOCIJA
BRANJA
7
o
m
21.00
KROG (Der Kreis / The Circle)
igrani dokumentarni, Švica, 2014, bluray, 102', ang. in slov. pod.
Scenarij: Stefan Haupt, Christian Felix,
Ivan Madeo, Urs Frey
Režija: Stefan Haupt
Glavne vloge: Marianne Sägebrecht,
Anatole Taubman, Matthias Hungerbühler,
Sven Schelker, Antoine Monot Jr.
Fotografija: Tobias Dengler
Montaža: Christoph Menzi
Zvok: Ingrid Städeli
Glasba: Federico Bettini
Produkcija: Contrast Film,
Schweizer Fernsehen SRF/SRG SSR
Igrani dokumentarni film nas popelje v Zürich sredi 50-ih let. Mlad učitelj Ernst Ostertag se pridruži gejevski organizaciji Der Kreis, ki je veljala za pionirko na področju ge-jevske emancipacije v Evropi. Ernst se močno zaljubi v transvestitsko zvezdo Röbija Rappa, a njuno razmerje nenehno ogroža vse bolj nestrpno okolje. Presunljiv film o dosmrtni ljubezni in neustrašnem boju za gejevske pravice v časih represivne politike je tudi švicarski kandidat za tujejezičnega oskarja.
Zürich in the mid 50's: The young shy teacher Ernst Ostertag becomes a member of the gay organization Der Kreis. There he gets to know the
fl
W
transvestite star Robi Rapp - and immediately falls head over heels in love with him. While the repression against homosexuals became increasingly more intense in Zurich, two young and very different men fight for their love and - together with their friends - for the rights of gays.
Nagrada teddy za najboljši igrani dokumentarni film, Berlinale 2014!
Po projekciji pogovor z režiserjem Stefanom Hauptom!
PONEDELJEK, 1. 12. 17.00
FANTJE (Jongens / Boys)
mladinski, Nizozemska, 2014, bluray, 78', ang. in slov. pod.
Scenarij: Chris Westendorp,
Jaap Peter Enderle
Režija: Mischa Kamp
Glavne vloge: Gijs Blom, Ko Zandvliet,
Jonas Smulders, Ton Kas, Stijn Taverne
Fotografija: Melle van Essen
Montaža: Katarina Turler
Zvok: Marco Vermaas
Glasba: Rutger Reinders
Produkcija: Pupkin Film
Med poletnimi počitnicami petnajstletni Sieger trenira z novo atletsko ekipo za državno prvenstvo v štafeti. Ko spozna zanimivega in nepredvidljivega Marca, sku-
paj odkrivata navezanost, močnejšo od prijateljstva. Sieger se spopada z novimi čustvi, ki mu jih Marc očitno vrača, toda tek proti cilju je vedno poln ovir. Subtilen film o razkrivanju spolne identitete in prvi ljubezni.
Sieger, 15-years, is training hard for the national relay championships where he meets the intriguing and unpredictable Marc. The friendship that develops seems nothing out of the ordinary, but Sieger secretly harbours stronger feelings for Marc. He engages in a lonely struggle with himself when it emerges that Marc is also in love with him.
18.30
SANDRINE
drama, Švica, 2014, dvd, 10', ang. pod.
Scenarij, režija, produkcija: Nicolas Greinacher
Glavne vloge: Leoni Amandin, Anna Lerch
Fotografija: Raphael Zürcher
Montaža: Rolf Lang
Zvok: Chris Polus, Renzo d'Alberto
Glasba: Ilario Circosta
Produkcija: Schwarzwald Pictures,
Focal Point Films
Prijateljica pripoveduje Sandrine o svojih sanjah, nakar jo hoče še poljubiti. Sandrine užaljeno odide, vendar ne more pobegniti pred seboj in pred soočenjem z lastnim čustvovanjem, pa tudi s spolno identiteto.
When Sandrine's friend tells her about a strange dream she recently had and then kisses her, Sandrine reacts offended and walks away. But theres is no way out: she has to deal with her own feelings and personal indetity.
8
PRIMERNO VEDENJE
(Appropriate Behavior)
drama, ZDA, 2014, bluray, 90', slov. pod.
Scenarij in režija: Desiree Akhavan Glavne vloge: Desiree Akhavan, Rebecca Henderson, Arian Moayed, Halley Feiffer, Anh Duong, Scott Adsit Fotografija: Chris Teague Montaža: Sara Shaw Zvok: Matthew Polis Glasba: Josephine Wiggs Produkcija: Parkville Pictures
Širin, mlada ženska v dvajsetih, se znajde v vrtincu čustvenih pretresov. Svoje bivše dekle Maxine poskuša preboleti s serijo panseksual-nih avantur, hkrati pa njena popolna iranska družina še vedno ne ve, da je biseksualka. Po razpadu zveze se preseli v propadajoče brooklynsko stanovanje s čudaškima cimroma, si najde novo službo, v kateri otroke poučuje o filmski umetnosti, in stopi na pot osebnega upora in samo-
sprejemanja. Sodobna, inteligentna komedija režiserke in tudi glavne igralke Desiree Akhavan.
For Shirin, being part of a perfect Persian family isn't easy. Acceptance eludes her from all sides: her family doesn't know she's bisexual, and her ex-girlfriend, Maxine, can't un-
derstand why she doesn't tell them. Following a family announcement of her brother's betrothal to a parentally approved Iranian prize catch, Shirin embarks on a private rebellion involving a series of pansexual escapades, while trying to decipher what went wrong with Maxine.
9
ti
BRO SMO
21.00
DOBRO SMO (We are fine)
eksperimentalni, VB/Avstralija, 2014, dvd, 6', ang.
Scenarij, režija in produkcija: Simon Savory
Glavne vloge: Liam Hall, Samuel Levi, Kaitlin Harasta, Blake Kirby and Louie Collins Fotografija: Simon Koloadin Montaža: Alexander Goff Glasba: Matt Van Schie
Posneto nekega vročega dne na plaži Coogee v Avstraliji.
We are fine was shot on location in one hot day at Coogee beach, south of Sydney, Australia.
MRAK (Du Tone - Darkness)
glasbeni video, VB, 2013, dvd, 7', ang.
Scenarij in režija: Simon Savory Glavne vloge: Ronx, Symara Templeman, Matilda McNair, Arna Walts, Tomisin Adepeju, Steve Toussaint Fotografija: Eben Bolter Montaža: Kassandra Powell Zvok: Grant Studart
Glasba: Darkness - Du Tone (Mighty Mouse & Matt Van Schie)
Produkcija: Harriet Fleuriot, Simon Savory
Družinski spor postopoma razkriva vzrok tesnobe - hči, ki se je odločila, da se bo oblačila in obnašala kot fant, se upre in odide v nočno življenje v East London. Na svoji poti po živahnem podzemlju noči pa ne išče le ljubezni in razumevanja, temveč tudi samo sebe.
A family dispute gradually reveals the source of a family's anxieties - a daughter who chooses to dress, and
THE CHASE MANHATTAN BANK N. A.
PES
express, as a boy. Going out into the night, she sets off on a journey to find love, and eventually herself, in the colourful underground nightspots of East London.
PES (The Dog)
dokumentarni, ZDA, 2013, bluray, 100', slov. pod.
Režija in produkcija: Allison Berg, Frank Keraudren
Nastopajo: John Wojtowicz, Liz Eden, George Heath, Teresa Wojtowicz, Carmen Bifulco, Randy Wicker, Jeremiah Newton Fotografija: Amanda Micheli, Nim-Rod Bachar, Wolfgang Held, Pete Ginsburg, Axel Baumann Montaža: Frank Keraudren Zvok: Andrew Freiband, Brad Bergbom Glasba: Mark Dancigers, Troy Herion Produkcija: Unleashed Films
Avgusta 1972 je John Wojtowicz, znan po vzdevku »Dog«, poskusil oropati brooklynsko banko, da bi z ukradenim denarjem plačal lju-bimčevo spremembo spola. V banki
10
je kar štirinajst ur zadrževal talce, dogajanje pa je vse bolj spominjalo na resničnostni šov pred zbrano publiko in kamerami. Razgaljanje Dogovega razgibanega osebnega življenja in aktivizma je spremljala vsa Amerika. Leta 1975 je bil o tem dogodku posnet film Pasje popoldne z Alom Pacinom v glavni vlogi, v tokratnem dokumentarcu pa spoznamo kultno osebnost pravega »Psa«.
In August 1972, John Wojtowicz attempted to rob a Brooklyn bank to finance his lover's sex-reassignment surgery. The act resulted in a four-teen-hour hostage situation that was broadcast on TV. Three years later Al Pacino portrayed his crime in Dog Day Afternoon. The film had a profound influence on Wojtowicz When he emerged from a 6 prison term, he was known as "The Dog".
veals that usual sometimes is not so usual and that in the simplest things like a piece of wardrobe, are hidden the boundaries of society.
Predstavili se bodo ustvarjalci filma!
KAJPIRINJA NA IPANEMI
(Caipirinhas en Ipanema / Caipirinhas in Ipanema)
romantična komedija, Španija, 2013, dvd, 7', ang. pod.
Scenarij, režija in produkcija: Antonio Hernández Centeno Glavne vloge: Félix Gómez, Miguel Diosdado, Fernando Gómez, Darío López Fotografija: Iván Martín Rueda Montaža: Sonia Sánchez Carrasco Zvok: David Almeida-Ribeiro Glasba: Joaquín Peña
Antonio se med obiskom v evropskem mestu spre s partnerjem. Sredi trga se mu približa otrok in takoj za njim njegov oče. To naključno srečanje ga bo zaznamovalo za vekomaj, mu povrnilo zaupanje v Iju-bezen in ga odneslo v romantično sanjarjenje o kajpirinji na brazilski plaži Ipanema ...
Antonio argues with his partner while they are visiting a European city. In the middle of a square, while his boy asks for a coffee, a little kid approaches him and right behind him, the father... An encounter that will mark him forever, return his trust in love and make him dream of Caip-irinhas in Ipanema.
TOREK, 2. 12. 18.30
ŽIVLJENJE NA VISOKI NOGI (Living High)
dokumentarni, Slovenija, 2014, dvd, 10', ang. pod.
Scenarij, režija, fotografija in montaža: Jasna Merklin, Kaja Vrhovec Andrič Produkcija: Luksuz produkcija
Dokumentarec o visokih petah razkriva, da običajno včasih niti ni tako običajno in da se v najpreprostejših stvareh, kot je kos garderobe, skrivajo družbene meje. Documentary about high heels re-
fc_Á
11
M •H
M
*
ÏC 111 OC
o
DANES BI SE VRNIL SAM
(Hoje Eu Quero Voltar Sozinho / The Way He Looks)
drama, Brazilija, 2014, bluray, 95', ang. in slov. pod.
Scenarij in režija: Daniel Ribeiro Glavne vloge: Ghilherme Lobo, Fabio Audi, Tess Amorim, Lucia Romano, Eucir de Souza, Selma Egrei, Isabela Guasco Fotografija: Pierre de Kerchove Montaža: Christian Chinen Zvok: Daniel Turini, Fernando Henna Produkcija: Lacuna Filmes
Slepi najstnik Leonardo se upira pretirano zaščitniškim staršem, saj bi rad živel bolj neodvisno. Na veliko razočaranje svoje najboljše prijateljice Giovane se prijavi na mednarodno izmenjavo, saj si želi novih izkušenj in znanstev. Ko pa razred dobi novega sošolca Gabriela, v Leonardu dozorijo nova čustva in vsi načrti za izobraževanje v tujini zdrsnejo na stranski tir, saj ga novo prijateljstvo tako prevzame, da doživlja svet povsem drugače.
Leonardo is a blind teenager dealing with an overprotective mother while trying to live a more independent life. To the disappointment of his best friend, Giovana, he plans to go on an exchange program abroad. When Gabriel, a new student in town, arrives at their classroom, new feelings blossom in Leonardo making him question his plans.
Nagrada teddy za najboljši igrani film, Berlinale 2014!
21.00
TIPIPUNCE (MecsMeufs / GuysGirls)
fantastična komedija, Francija, 2013, dvd, 13 ', ang. pod.
Scenarij in režija: Liam Engle Glavne vloge: Robert Hospyan, Laure Maloisel
Fotografija: Xavier Dolléans
Montaža: Jérémy Pitard
Zvok: Thomas Guytard, Alix Breinl,
Matthieu Tibi
Glasba: Vivien Villani
Produkcija: Affreux, Sales et Méchants
Bob dobro ve, kako je na tem svetu - moški morajo zapeljevati punce, ker same tega že ne bodo počele. Mar res? Kaj pa, če bi bilo obratno?!
Bob knows it: when it comes to seduction, men are the weaker sex. Really? But what if things were switched around...?
ODPRI SE MI (Kerron sinulle kaiken / Open Up to Me)
drama, Finska, 2013, bluray, 95', ang. in slov. pod.
Scenarij in režija: Simo Halinen Glavne vloge: Leea Klemola, PeterFranzen, Riia Kataja, Emmi Nivala Fotografija: Hena Blomberg Montaža: Jussi Rautaniemi Zvok: Sebastian Bisso, Janne Laine Glasba: Jarmo Saari Produkcija: Edith Film
Maarit je lepa, inteligentna in privlačna ženska, ki je bila nekoč moški. Zaradi spremembe spola se ne sme več videvati s svojo hčerko. Zaposlena je kot čistilka v psihiatrični ordinaciji, kjer v neobičajnih okoliščinah spozna nogometnega trenerja Samija. Takoj sta si naklonjena, a
žal je Sami poročen in včasih še sam poln zakoreninjenih predsodkov do transseksualnosti. Maarit pa ne želi več sklepati kompromisov, ampak hoditi po svoji lastni poti, s Samijem ali brez njega.
At first glance Maarit looks like any other woman in her early forties. There is, however, something special beneath the surface. Working as a cleaner, Maarit is tending to the office of a therapist when she meets Sami. Sami is a handsome man in his late 30s whose marriage is in crisis. Sensing Sami's desperation, something clicks in Maarit and she pretends she's a therapist, eager to hear what Sami has to say. The first session goes very well but then ...
SREDA, 3. 12. 17.00
DIEGO MENENDES RIP IT AFTER HIM
eksperimentalni, Slovenija, 2014, dvd, 5', ang. pod.
Scenarij: Peter Bizjak, Luka Marčetič,
Matjaž Juren - Zaza, Peter Karba
Režija, fotografija, montaža in
produkcija: Peter Bizjak
Glavne vloge: Luka Marčetič, Matjaž Juren
- Zaza, Peter Karba
Glasba: Andraž Jež, Diego Menendes
Mlad moški išče identiteto v ogro-žajočem vzdušju protestov in potrošništva. Posvetilo »mrtvemu« slovenskemu režiserju Diegu Me-nendesu.
A young man in a search of identity in a threatening atmosphere of protests and consumerism. A tribute to a "dead" Slovene director Diego Menendes.
Film bo pospremil režiser Peter Bizjak!
DIEGO MENENDES RIP IT AFTER HIM
T
w
13
m
<£ Q 111
OC Ut
UJET (Uitgesproken / Caged)
drama, Nizozemska, 2013, dvd, 13', ang. pod.
Scenarij, režija in produkcija: Lazlo in Dylan Tonk
Glavne vloge: Joël Mellenberg, Josha Stradowski Fotografija: Martijn Cousijn Montaža: Joël Hielckert Zvok: Ronnie van der Veer Produkcija: Dyzlo Film
David je razdvojen, ko ugotovi, da je njegov najboljši prijatelj Niels gej. V njuni prijateljski druščini ne odobravajo homoseksualnosti, zato Nielsa izločijo. Se bo David postavil na njihovo stran ali na Nielsovo?
David is torn apart when he finds out his best friend Niels is gay. Homosexuality isn't tolerated in their group of friends and they shut Niels out. Will David side with the group or choose for his friendship with Niels instead?
KAJ ZDAJ? SPOMNI ME
(E Agora? - Lembra-me / What now? - Remind me)
dokumentarni, Portugalska, 2013, bluray, 164', ang. pod.
Scenarij in režija: Joaquim Pinto Nastopajo: Joaquim, Nuno, Jo, Deolinda, Claudia, Nelson, Rita Fotografija, montaža in zvok: Joaquim Pinto, Nuno Leonel Produkcija: Joanna Ferreira, Isabel Machado, Christine Reeh, C.R.I.M. Productions
Joaquim Pinto (1957), priznani portugalski režiser, ki že 20 let živi s HIV-om in se spopada s hepatiti-som C, na zelo oseben način govori o življenju, ljubezni, trpljenju in zdravju. Odkrita refleksija o času in spominu, epidemiji in globalizaciji,
o preživetju onkraj vseh predvidevanj ter o neskladni in absolutni ljubezni. Izjemen film je tudi posvetilo minulim in preživelim prijateljem, prejel pa je kar petnajst mednarodnih nagrad, tako kritike kot občinstva, med drugim glavno nagrado na prestižnem filmskem festivalu v Locarnu.
Joaquim Pinto has been living with HIV and VHC for almost twenty years. An open and eclectic reflection on time and memory, on epidemics and globalization, on survival beyond all expectations, on dissent and absolute love. In a to-and-fro between the present and past memories, the film is also a tribute to friends departed and those who remain.
Brezplačna projekcija na dan kulture!
PROMOCIJA BRANJA
Ig»'!:
•isHS'
IP
F- H
K
21.00
MED NAMA (Between us)
drama, ZDA/Tajvan, 2014, dvd, 11', ang.
Scenarij, režija in produkcija: Ping-Wen Wang
Glavne vloge: ShaktiShannon, Sierra Fisk, Richard Handley, Isabelle Corona, Nickita Svetlov Fotografija: Kelsey Taylor Montaža: Ping-Wen Wang, Irma Puzauskaite
Zvok in glasba: James Dunn
Učiteljica umetnosti Ariel mora slednjič izbrati med strastnim razmerjem s poročeno žensko in samskim življenjem s strtim srcem, a brez prikrivanja in lažnih obljub.
In the midst of a passionate affair with a married woman, arts teacher Ariel must choose between sating her sexual desires or living an open life free of broken promises.
MED NAMA
HUDE SRAMNE LASULJE
(The Foxy Merkins)
komedija, ZDA, 2014, bluray, 90', slov. pod.
Scenarij: Madeleine Olnek, Lisa Haas and
Jackie Monahan
Režija: Madeleine Olnek
Glavne vloge: Lisa Haas, Jackie Monahan,
Alex Karpovsky, Sally Sockwell, Susan
Ziegler, Babs Davy, Gian Maria Annovi
Fotografija: Anna Stypko
Montaža: Curtis Grout Zvok: Bumi Hidaka Glasba: Dan Bartfield Produkcija: Laura Terruso
Režiserka odličnega prvenca Soodvisna lezbična vesoljka išče sebi podobno se vrača z duhovito in drzno komedijo o prigodah dveh prostitutk, neiznajdljive lezbijke Margaret in veliko bolj prevejane Jo, ki
jo poskuša izučiti tega posla. Tako živita zahtevno ulično življenje prodajalk ljubezni in prenočujeta na tleh javnega stranišča, sicer pa poskušata preživeti s prodajo spolnih uslug klientkam, med katerimi se znajdejo tako varčne gospodinje kakor konservativne gospe z najmanj dvojnimi merili. Na črnem trgu kupujeta tudi drage sramne lasulje, ki so bile v modi v 17. stoletju.
Two lesbian hookers wind their way through a world of bargain-hunting housewives and double-dealing conservative women in this buddy comedy, an homage to and riff on iconic male hustler films. Margaret is a down-on-her-luck hooker in training, who meets up with Jo, an expert on servicing women. Navigating the bizarre fetishes and sexual needs of their 'dates' brings into focus the hilarious and pathetic disparity between the two hookers, fellow travelers who will share the road together but only for a while.
15
ČETRTEK, 4. 12. 18.30
ČAKAJOČ AXLA
(U očekivanju Axela / Waiting for Axel)
dokumentarni, Slovenija, 2014, dvd, 18', ang. pod.
Scenarij in režija: Andrea Celija, Simona Jerala Fotografija: Simona Jerala Montaža: Andrea Celija Zvok: Andrea Celija, EnejMavsar Produkcija: Luksuz produkcija, Inštitut Ekvilib (Global Sofa)
Mlad, transspolni (FTM) Axel s Hrvaške se bori z ignorantskim in neprofesionalnim zdravstvenim sistemom, ki nenehno odlaga začetek hormonske terapije.
A young, FTM transgender Axel from Croatia, struggles with an ignorant and unprofessional medical system, which keeps postponing the start of his medical treatment.
Film bosta uvedli ustvarjalki filma!
KDO SE BOJI VAGINE WOLF? (Who's Afraid of Vagina Wolf?)
komedija, ZDA, 2013, bluray, 83', slov. pod.
Scenarij: Michael Urban, Anna Margarita Albelo Režija: Anna Margarita Albelo Glavne vloge: Anna Margarita Albelo, Guinevere Turner, Carrie Preston, Janina Gavankar, Agnes Olech Fotografija: Alison Kelly Montaža: Aleshka Ferrero, Marian Jimenez, Agnes Mouchel
Zvok: Jakob Beetem, Laure Arto Glasba: Marc Tassel, Kailin Yong Produkcija: Burning Bra Productions, Local Films, SteakHaus Productions
Ekscentrična indie komedija o režiserki Anni, ki je dopolnila 40 let, a je še vedno v tako rekoč mladostniški eksistencialni in eksistenčni krizi: v svojih srednjih letih živi v prijateljičini garaži, že deset let ni imela punce in s svojo mamo govori
po telefonu po sedemnajstkrat na dan. Pesti jo še ustvarjalna blokada, dokler ne sreča popolne ženske, igralke Katie Amour, ki postane njena muza in inspiracija za rimejk dela Kdo se boji Virginije Woolf?. Anna pa slednjič postane sama osrednji lik lastne neizprosne (filmske) komedije.
The day after her fortieth birthday, Anna comes to the conclusion that it's time for the madness to stop. She lives in her friend's back yard tool shed; her career as a filmmaker isn't paying her bills and worst of all it's been ten years since she's had a girlfriend. A hardscrabble life that seemed charming and adventurous in her twenties seems desperate and dire in middle age. She was once an adventurous jet setter & queen of night. Most move on from such a lifestyle before they hit 40. But not Anna. That's why something has to change.
21.00 JULIA
dokumentarni, Nemčija/Litva, 2013, bluray, 89', ang. in slov. pod.
Scenarij in režija: J. Jackie Baier Nastopajo: Julia Krivickas, W. Lerch, R. Orzichovskis, Renate Lušis Fotografija: Dieter Vervuurt (2010-2012), Th. Schneider (2005-2009) Montaža: Steffen Reck, J. Jackie Baier Zvok: Lasse Viehofer, Till Wimmer Glasba: Steffen Reck, J. Jackie Baier Produkcija: Gamma Bak Filmproduktion, J. Jackie Baier Filmproduktion, Just A Moment
Mlad gejevski študent umetnosti je pred leti zapustil rodno Litvo in se zaradi homofobije preselil v Berlin, kjer se že leta preživlja kot transprostitutka po imenu Julia. Režiserka je desetletje intenzivno spremljala Julijino tragično kariero prostitucije, alkoholizma, narkomanije in uničenih sanj, ki so jo oropale vsakršne pripadnosti. Brezkompromisni dokumentarni film, ki pretrese filmske gledalce in gledalke.
What exactly would drive a boy from art school to leave his home in Klaipeda/Lithuania, to end up as a girl selling her body in the streets of Berlin, in sweaty back rooms, and on the sticky seats of a porn movie theater? For more than ten years photographer and filmmaker J. Jackie Baier follows transsexual Julia K. from Klaipeda/Lithuania through her
tough life as a hooker, outlaw and nonconformist who never signed any social contract.
Po projekciji pogovor z režiserko J. Jackie Baier!
PETEK, 5. 12. 17.00
POLETJE (Zomer / Summer)
mladinski, Nizozemska, 2014, bluray, 89', ang. in slov. pod.
Scenarij: Marjolein Bierens
Režija: Colette Bothof
Glavne vloge: Sigrid ten Napel,
Jade Olieberg, Lisa Smit, Ella-June Henrard,
Martijn Lakemeijer, Rik Verheye,
Steef Cuijpers
Fotografija: Goert Giltay
Montaža: Michiel Reich wein
Zvok: Mark Glynne
Glasba: Jacco Gardner, Fons Merkies
Produkcija: De Productie
POLETJE
Šestnajstletna Anne preživlja običajno dolgočasno poletje na podeželju, ki ga še dodatno kazi neugledna elektrarna, sicer vir preživetja za okoliško prebivalstvo, ki že vrsto let trpi zdravstvene posledice onesnaževanja. Anne se kratkočasi s svojimi brati in z ostalo vaško mularijo, dokler ne sreča Lene, novega dekleta z motorjem in svobodnega duha, ki je prišlo na podeželje s svojo bolno mamo, sicer kiparko. Dekleti se močno navežeta, toda - ali si bo Anne upala biti drugačna v majhnem svetu, kjer vse ostaja isto?
The summer is sweltering and hot in a village where everyday life is dominated by the humming power plant. Anne (16) feels like an outsider, until she meets Lena, a new girl in town who rides a motorbike, wears leather, and is different from everybody else. The two girls rapidly fall for one another and young love unfolds in all its tender awkwardness. Do you dare to be different in a place where everything stays the same?
17
d •H
m
18.30
NOGOMETNI KLUB THOKOZANI (Thokozani Football Club: Team Spirit)
dokumentarni, Francija/Južna Afrika, 2014, dvd, 22', ang. pod.
Režija in fotografija: Thembela Dick Montaža: Bruce
Produkcija: Association Les Degommeuses
Skupinski portret lezbične nogometne ekipe Thokozani iz južnoafriškega mesta Durban, poimenovane po Thokozani Qwabe, mladi lezbični temnopolti nogometašici, ki je bila leta 2007 žrtev zločina iz sovraštva. Igralke pripovedujejo svoje zgodbe pred kamero Thembele Dick, ravno tako lezbične nogometašice. Nogometni klub Thokozani se z dokumentarnim filmom pridružuje boju proti lezbofobiji in nevednosti, prav tako pa ovekoveči veselje in ponos, da se lahko predstavi javno.
Thokozani Football Club: Team Spirit is a collective portrait of a football team from the township of Umlazi (Durban). The club, composed of black lesbians, was named after Thokozani Qwabe, a young lesbian footballer victim of a hate crime in 2007. It is in front of the camera of Thembela Dick, who is also a lesbian and a football player, that the players tell us their story. The Thokozani Footbal Club share with us its fight against lesbophobia but also to the joy of being visible in the public space.
ROJENI ZA LETENJE
(Born to Fly: Elizabeth Streb vs. Gravity)
dokumentarni, ZDA, 2014, bluray, 82', ang.
Režija: Catherine Gund Fotografija: Kirsten Johnson, Albert Maysles, Ian McAlpin Montaža: Alexander Meillier Glasba: Adam Crystal Produkcija: Aubin Pictures, Inc.
Osupljiv dokumentarni film o plesalki in koreografinji, razkriti lezbijki Elizabeth Streb, ter njeni plesni skupini, ki z vsako predstavo prestopa ločnice med umetnostjo in akcijo, med trdnimi tlemi in brezmejnim nebom. Gravitacija je za tiste, ki so rojeni, da poletijo, le manjša ovira, ki jo je potrebno vedno znova prestopiti, občinstvo pa ob poskusih Strebove in njenih plesalcev ter plesalk nikoli ne ostane ravnodušno. »Vse, kar je preveč varno, ne more biti akcija,« je vodilo Elizabeth Streb in njene skupine. Nastopili so tudi na otvoritvi poletnih olimpijskih iger 2012 v Londonu.
Elizabeth Streb and the Streb Extreme Action Company form a motley troupe of flyers and crashers. Propelled by Streb's edict that »anything too safe is not action,« these daredevils challenge the as-
ROJENI ZA LETENJE
sumptions of art, aging, injury, gender, and human possibility. Born To Fly traces the evolution of Elizabeth Streb's movement philosophy as she pushes herself and her performers from the ground to the sky. Revealing the passions behind the dancers' bruises and broken noses, it offers a breathtaking tale about the necessity of art, inspiring audiences hungry for a more tactile and fierce existence.
21.00
METUBE: AUGUST SINGS CARMEN »HABANERA«
glasbeni video, Avstrija, 2013, dvd, 4', ang.
Scenarij in režija: Daniel Moshel Glavne vloge: August Schram, Wlfie Wunsch, Albert Mair Fotografija: Martin Bauer Montaža: Christian Veith Zvok: Bernhard Drax Glasba: August Schram, Georges Bizet (original), Philip Preuss (remix) Produkcija: Moshel Film & August Schram Production 2013, Sixpackfilm
18
MATTERHORN
drama, Nizozemska, 2013, bluray, 88', ang. in slov. pod.
Scenarij in režija: Diederik Ebbinge Glavne vloge: Ton Kas, René van't Hof, Porgy Franssen, Ariane Schluter, Helmert Woudenberg, Elise Schaap, Alex Klaasen Fotografija: Dennis Wielaert Montaža: Michiel Reich wein Zvok: Giel van Geloven Produkcija: Column Film, VPRO & Grobbendonk Films
MeTube, posvečen številnim ambicioznim uporabnikom/uporabnicam youtuba in videoblogerjem/bloger-kam, kakor tudi manj nadarjenim, a nič manj zagretim za samopromoci-jo, je pritegnil mednarodno pozornost. Na izviren način sta se tega lotila tudi režiser Daniel Moshel in tenorist August Schram.
MeTube, a homage to thousands of ambitious YouTube users and video bloggers^ gifted and less gifted self-promoters onthe Internet, has attracted international attention.Be-hind the Cross-over of musical styles in the movie ere director Daniel Moshel as we! as opera and oratorio tenor August Schram.
Fred ima 54 let in živi utečeno samsko življenje. Vozi se s krajevnim avtobusom, redno hodi v cerkev in vsak večer je meso z grahom in s krompirjem natanko ob 18. uri. Nekega dne v njegovo življenje vkoraka zelo poseben tujec Theo in mu s svojim nenavadnim vedenjem popolnoma pretrese vsakdan. Skupaj začneta nastopati na otroških zabavah in Freda začne mikati veliki, zunanji svet. Ali se mu bo posrečilo zaživeti svoje sanje? Tragikomedija o prijateljstvu in ljubezni.
Fred is 54 years old and lives alone. He rides around in the local bus, virtuously attending church and eating his green beans, meat and potatoes at 6 o'clock on the dot every day. One day, Theo wanders into the life of Fred and turns his well organized life upside down. With the special talent of the stranger Theo, Fred starts to set out into the big, wide world. Will he fulfil his dream?
PROMOCIJA
19
SOBOTA, 6. 12. 17.00
KATE BORNSTEIN, QUEEROVSKOIN PRIJETNO NEVARNA
(Kate Bornstein Is A Queer and Pleasant Danger)
dokumentarni, ZDA, 2014, bluray, 72', ang.
Režija in produkcija: Sam Feder Nastopajo: Justin Bond, Barbara Carrellas, Kate Bornstein, Sandy Stone Fotografija: Esy Casey, Iva Radivojevic Montaža: Sarah Friedland, Sa, Feder Zvok: Cassie Wagler, David Briggs Glasba: Michael Hearst
Poliamorna in S/M translezba, aktivistka, dramatičarka in igralka Kate Bornstein je svetovno znana figura, zaslužna za večjo vidnost trans-spolnosti, tudi zaradi svoje izjemne knjige Spolna izobčenka: o moških, ženskah in nas ostalih (Škuc-Lamb-da, 1999), s katero je radikalno premestila tako meje spola in seksualnosti kakor našega razumevanja.
Kate Bornstein Is A Queer and Pleasant Danger captures the many facets of a queer hero and pioneering gender outlaw. Whether she is charming an enraptured audience on her latest book tour, tweeting to her 20 thousand followers from her home office, or cuddling with her puggle; this documentary portrait highlights Kate's style, wicked wit, and astonishing candor.
RECENTLY IN THE WOODS
4
18.30
RECENTLY IN THE WOODS
animirani, Nemčija, 2013, dvd, 1'
Scenarij, režija, fotografija, animacija, montaža in zvok: Daniel van Westen Produkcija: School of Art and Design Kassel
Recently in the Woods je kratka risanka o sprejemanju drugačnosti in strpnosti. Dva konja se posmehuje-ta enorogu, ker je videti drugačen.
Recently in the Woods is a short tale about acceptance and tolerance. Two horses laugh at a unicorn's horn because of its different appearance.
PROMOCIJA BRANJA
CARPE JUGULAR
igrani, Nemčija, 2014, dvd, 5'
Scenarij, režija in produkcija: Kai Stanicke
Glavne vloge: Juanki Lo Sasso, Charlotte Schmidt, León Schroder, Tamuna Alimonaki, Marielena Krewer, Guillermo Heyser Fotografija: Thomas Schneider Montaža: Susanne Ocklitz Glasba: The Hidden Cameras
Plesišče je bojno polje.
The dance floor is a battlefield.
EASTERN BOYS
drama/triler, Francija, 2013, DCP, 125', ang. in slov. pod.
Scenarij, režija in montaža: Robin Campillo
Glavne vloge: Olivier Rabourdin, Kirill Emelyanov, Danil Vorobyev, Edea Darcque, Camila Chanirova, Beka Markozashvili, Mohamed Doukouzov, Bislan Yakhiaev Fotografija: Jeanne Lapoirie Zvok: Olivier Mauvezin, Valerie Deloof Glasba: Arnaud Rebotini Produkcija: Les Films de Pierre
Fantje iz Vzhodne Evrope - iz Rusije, Ukrajine, Moldavije ... se potikajo po zahodnih prestolnicah, žepa-rijo, preprodajajo, včasih se tudi prostituirajo. So divji in nevarni. In privlačni. Daniel, diskretni gospod petdesetih let, vrže oko na simpa-tičega mladeniča Mareka ter zbere pogum in ga povabi k sebi domov. Marek naj bi prišel naslednjega dne, a ne pride sam. Tako si Daniel naprti na glavo celotno njegovo klapo, ki ga potegne v napeti triler medo-sebnih odnosov in dram, slednjič pa tudi resnih groženj.
20
They come from all over Eastern Europe: Russia, Ukraine, Moldavia... The eldest ones appear no older than 25; as for the youngest, there is no way of telling their age. They spend all their time hanging around the Gare du Nord train station in Paris. They might be prostitutes. Daniel, a discreet man in his early fifties, has his eye on one of them - Marek. Gathering his courage, he speaks to him. The young man agrees to come and visit Daniel the following day at his place.
Dobitnik nagrade Horizon na Beneškem filmskem festivalu 2013!
Fotografija: Alma Dela Pena Montaža: Lawrence Ang Zvok: Mike Idioma
Produkcija: Cinefilipino/TV5, Quiapost Productions, Pixeleyes Multimedia, Ekweytormc
Očarljiva in komična drama o 12-let-ni Aniti, otroško zaljubljeni v novo vaško lepotico Pilar, ki pa ima svoje razloge iz travmatične preteklosti za prihod v rojstni kraj. Neizprosen svet odraslih se prepleta z nedolžno igro ter s sanjarjenji Anite in njenih prijateljev ter prijateljic. Leta pozneje se vojakinja Anita znajde v
svoji rojstni vasi, tokrat je sama odrasla ženska, ki se spominja svojega otroštva in dekliške zagledanosti v Pilar.
Twelve-year-old Anita falls in love with the new woman in town, a beautiful Pilar. Amidst whispers speculating the intentions of this mysterious and beautiful new arrival, a girlhood crush blossoms during the Fiesta to Santa Clara in Obando, Bulacan, Philippines.
Po projekciji srečanje z ustvarjalkama filma in podelitev nagrad Rožnati zmaj za najboljši film po oceni občinstva in po oceni žirije!
21.00
ZADNJI ANITIN ČAČAČA
(Ang huling cha-cha ni Anita / Anita's Last ChaCha)
drama, Filipini, 2013, bluray, 112', ang. in slov. pod.
Scenarij in režija: Sigrid Andrea P. Bernardo Glavne vloge: Angel Aquino, Teri Malvar, Jay Bordon, Marcus Madrigal, Len-Len Frial
A
Cafe Kolaž, Gornji trg 15, Ljubljana
SREDA, 26. 11. 20.00
DEVICA SIKARIJEV (La
virgen de los sicarios / Our Lady of the Assassins)
drama, Spanija/Francija/Kolumbija, 2001, dvd, 98', ang. pod.
Scenarij: Fernando Vallejo
Režija: Barbet Schroeder
Glavne vloge: Germán Jaramillo,
Anderson Ballesteros, Juan David Restrepo
Fotografija: Rodrigo Lalinde
Montaža: Elsa Vásquez
Zvok: Jean Goudier
Glasba: Jorge Arriagada
Produkcija: StudioCanal, Paramount
Vantage, Les Films du Losange
Gejevski pisatelj Fernando se po 30-ih letih vrne v rojstno kolumbijsko mesto Medellín, ki je zdaj povsem spremenjeno in skorumpirano. Sreča Alexisa, mladega in lepega člana najstniške tolpe, ki ga povleče v vrtinec ljubezni in nevarnosti. Kolumbijski pisatelj Fernando Vallejo je napisal scenarij po lastnem romanu Devica sikarijev, ki je izšel pri Škuc-Lambdi.
With a screenplay adapted by Fernando Vallejo from his novel "La Virgen de los Sicarios", the film gazes into the soul of a gay writer who returns to Medellín, his hometown, after 30 years. He meets Alexis, a handsome young boy, and the two begin a relationship which, apart from the sex, consists mainly in Fernando telling Alexis how pastoral the city used to be, while Alexis explains to Fernando the ins and outs of everyday robbery, violence, and shootings.
/* V
ČETRTEK, 27. 11. 20.00
MORJE (El mar / Sea)
drama, Španija/Francija, 2000, dvd, 113', ang. pod.
Scenarij in režija: Agustí Villaronga Glavne vloge: Antoni Aloy, Blai Bonet, Biel Mesquida, Agustí Villaronga Fotografija: Jaume Peracaula Montaža: Raúl Román Zvok: Salva Mayolas, Jaume Puig, Edgar Vidal
Glasba: Javier Navarrete Produkcija: Gémini Films, Massa d'Or Produccions
Tat Ramallo, verski fanatik Manuel in nuna se srečajo v bolnišnici za zdravljenje tuberkoloze. Že vse življenje jih spremlja skupna, grozljiva skrivnost iz časov španske državljanske vojne, ko so bili sami še otroci, a vpleteni v smrt dveh fantov - eden je umrl, drugi je storil samomor. Za vse tri je soočenje z
realnostjo pretežko, le morje je tisti kraj, kjer je vse tiho in mirno.
As children during the Spanish Civil War, Andreu Ramallo, Manuel Tur and their friend Francisca already live in a world of political assassinations and a resultant atmosphere of hatred and suspicion between adults and children. On one decisive day, their lives are irrevocably affected when they witness the vengeful slaying of one child by another, provoked by adult political intrigue. Years later, the three meet again as young adults, again in dire circumstances.
w

22
Skuc-Kulturni center
Metelkova-mesto, Ljubljana
NEDELJA, 7. 12. 20.00
FUK DRUGAČE XXY
(Fucking Different XXY)
omnibus, Nemčija, 2014, dvd, 83', ang. pod.
Režija: Buck Angel (ZDA/Mehika), J.Jackie Baier (Nemčija), Felix Endara in Sasha Wortzel (ZDA), KAy Garnellen (Francija), Gwen Haworth (Kanada), Jasco Viefhues (Nemčija) in Mor Vital (Izrael) Produkcija: Kristian Peterson
Producent Kristian Peterson je povabil sedem transfilmarjev in filmark - med njimi tudi gostjo letošnjega festivala, nemško režiserko J. Jackie Baier - naj posnamejo kratki film o tematiki, ki je tuja še njihovim lastnim konceptom o družbenem spolu. Brezkompromisno in seksi! Filmi, ki igrivo, vendar odločno rušijo stereotipe, ustvarjajo zmedo in slavijo raznolikost.
In order to create even more gender confusion as in his latest compilation "Fucking different XXY", Kristian Petersen asked for only trans* filmmakers to contribute a short film about something that is alien from their own gender concepts. The films break stereotypes, create confusion and celebrate diversity.
Film bo predstavil producent Kristian Peterson!
Q (Tiffany),

22.00
MONDO HOMO - ŠTUDIJA FRANCOSKE GEJEVSKE PORNOGRAFIJE V 70-IH
(Mondo Homo: A Study of French Gay Porn in the 70's)
dokumentarni, Francija, 2014, dvd, 98', ang.pod.
Scenarij in fotografija: Hervé Joseph Lebrun, Jérôme Marichy Režija in montaža: Hervé Joseph Lebrun Nastopajo: François About, Philippe Vallois, Piotr Stanislas, Carmelo Petix, Claude Loir
Arhivski posnetki: Hervé Joseph Lebrun, Jérôme Marichy, François About Produkcija: Hervé Joseph Lebrun
MONDO HOMO -jgPDlJ. FRANCOSKE GÏJEVS PORNOGRAFIJE V
Med leti 1975-1983 se je v francoski kinematografiji pojavila nova filmska zvrst: »domača« gejevska pornografija, ki so jo prikazovali v majhnem številu specializiranih pariških kinodvoran, pa tudi na podeželju. Odkrito o seksu!
Between 1975 and 1983 a new kind of film could be seen in French cinema : home-grown gay pornography. The films were shot in 16mm and most of them were passed and given certificates by the CNC (National Cinema Centre). They were screened in a small number of Parisian cinemas dedicated to gay pornographic films : Le Dragon, La Marotte and Le Hollywood Boulevard as well as several in the provinces.
	
ZADELO	
ME JE	
KOT	
STRELA	
Z	
JASNEGA	
NATAŠA SUKIČ	
24
Dobesedno. Ampak o tem nekoliko pozneje. Ljubezen do filma se je začela že prej in kot študentki, ki je v zgodnjih ^osemdesetih prišla iz Maribora v Ljublja-se mi je odprl svet. Magnus festivalov na žalost nisem obiskala, sem pa zato videla Vabo (Cruising) Williama Fried-kina, temačni gejevski usnjaški triler z odličnim Alom Pacinom v glavni vlogi, in Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der Petra von Kant), briljantno študijo in kritiko zdolgočasenega malomeščanskega življenja Rainerja Wernerja Fassbinderja, še preden sem se zavedla svoje lezbične identitete. Pa tudi mojstrovini in kultni klasiki Taksi na stranišče oziroma Taksi k sekretu (Taxi zum Klo) Franka Ripploha in Kožo (The Skin) Liliane Cavani, sem, če me spomin ne vara, videla še pred zame prelomnim letom 1987. Fassbinder in Cavani, gejevski režiser in lezbična režiserka, sta bila v alter osemdesetih sploh fenomena, bili sta ju polni Kinoteka in Galerija ŠKUC. Tja smo najraje hodili ljubitelji filma.
Festivali Magnus so spustili duha iz steklenice, tabujev, vsaj filmskih, ni bilo več.
Za festival Magnus sem seveda slišala, bila je prava afera z odpovedjo tretjega, bila je cela panika okrog aidsa, ki naj bi se širil s kapitalističnega in dekadentnega Zahoda in bi s »kongresom homoseksualcev«, kot so ga poimenovali mediji in politika, lahko prestopil tudi naše, takrat še socialistične meje.
A strela, ki me je zadela, je udarila leta 1987. Takrat mi je dokončno postalo jasno, da sem lezbijka. Tisto poletje, preden sem srečala Suzano (Tratnik, op. a.), je bil na TV Ljubljana film, ki je treščil vame in dokončno zbezal mojo lezbično identiteto izpod moje naelektrene kože. Entre Nous (Coup de foudre) francoske režiserke Diane Kurys, pretresljiva biografska drama o lezbičnem življenju režiserkine matere. Slovenski prevod - Kot strela z jasnega. In zame je res bila. Sledil je feminizem, in potem ko sem srečala Suzano, še lezbični aktivizem.
Samo predstavljajte si, da živite v družbi, v kateri ste komajda kdaj slišali za besede homoseksualnost, peder, lezbijka, natančneje, kjer ste za obstoj lezbištva slišali v gimnaziji pri obravnavi literature starogrške pesnice Sapfo in pozneje v
kontekstu pojava aidsa, potem pa pridete v Ljubljano študirat in trčite ob vso to družbeno vročico; v Galeriji Škuc in v Kinoteki gledate Fassbinderjeve filme, na teveju poslušate prvo debato o feminizmu in lezbištvu (pred predvajanjem lezbične-ga filma Kot strela z jasnega), na Škucu se iz oči v oči srečate z Aldom Ivančicem, oblečenem v totalno pedrskem leder stilu, prek Škuc-Foruma se seznanite s prvimi disidentskimi videi, od ženske, v katero se nesmrtno zaljubite, pa slišite vse o pedrskih žurkah v starem Amerikancu in o Magnus festivalih, ki jih zaradi slikovitega opisa doživljate, kot bi bili sami tam, čeprav vas ni bilo, ker takrat o svoji homoseksualnosti niste imeli še niti najmanjšega pojma, nakar se z Lilitkami zadebatirate o lezbištvu, čeprav še vedno nimate pojma, ali ste lezbijka ali pa se vam to samo zdi.
Takšen je bil moj prihod v Ljubljano in zaradi takih stvari sem, ljubiteljica filma, literature in muzike, sčasoma začela sanjati, da bi tudi lezbijke imele svoj umetniški festival. Val nas je preprosto nosil s seboj.
Delno sva s Suzano Tratnik te sanje uresničili leta 1988, ko sva preštopali pol Evrope in iz Londona prinesli nahrbtnik, poln filmov, posnetih na videokasetah (nekaj iz lezbično-feminističnega arhiva, nekaj kar z BBC-ja), in potem v Galeriji Škuc organizirali Teden lezbičnega filma (ki mu je sledil še Teden gejevskega filma). Oba zgodovina beleži kot 4. Festival lezbičnega in gejevskega filma. Še zdaj mi gre na smeh, če se spomnim članka Alenke Štebe v reviji Teleks s pomenljivim naslovom »Jaz sem za konkretno«, ki je izšel ob tem festivalu. Lezbijke smo bile zanjo velikansko razočaranje, saj je v Galeriji Škuc ni pričakal fellinijevski lezbični razvrat, nič zares dekadentnega, le nekaj mladih punc, sumljivo resnih, očitno študentk. Koliko je bilo smeha, ko so se sredi filma pojavile angleške reklame, česar v socializmu nismo še nikdar videli. Ker s Suzano filmov nisva imeli kje preveriti (imeti videorekorder je bilo za naju, revni študentki, znanstvena fantastika), sva šokirani in osramočeni buljili v tiste reklame in si nisva upali pogledati ne levo ne desno, vsaj jaz ne. Na koncu se je ta nerodnost izkazala za vsaj tako smešno, kot je bila smešna zares duhovita Komedija v šestih nenaravnih dejanjih (A Comedy in Six Unnatural Acts) režiserke Jan Oxenberg.
Leta pozneje sem se s Suzano udeležila off programa na Beneškem filmskem festivalu, 10. mednarodnega festivala kratkega filma, Circuito Off (2009). Organizatorji so v poseben program CrissCrossing povabili še tri sorodne festivale, in sicer iz Amsterdama, Bilbaa in Hamburga. Vsak se je predstavil z dvema kratkima filmoma. Ljubljanski s filmoma Romana Kuharja: Kondomi za papeža in kolektiva Vstaja lezbosov: Prvovrstni. Drugi. Naš festival se je tam predstavil kot najstarejši evropski festival lezbičnega in gejevskega filma.
Šele takrat sem dojela - naš festival je na stari celini dejansko najstarejši in prvič sem bila ponosna nanj na poseben način, ki ga je težko ubesediti. Pa ne, da ne bi bila že prej. Toda, saj veste, ko si nekako tu, blizu, enih stvari ne vidiš zares, zdijo se ti samoumevne. Nekako tako kot tisto z drevesi in gozdom. Takrat pa sem se zares zavedla, kako dragocen je in kaj pomeni za našo skupnost.
Včasih dobim tisti zoprni napad klav-strofobije in si rečem, kaj sploh še delam v tem podalpskem zakotju, zakaj ne odidem nekam, kjer ni vse tako sektaš-ko, zatohlo, homofobično, ksenofobno in provincialno. Potem pa me za silo potolaži dejstvo, da imamo v Ljubljani skladno s smernicami svetovne umetnosti, ki v svoje razmišljanje ves čas vztrajno vključuje tudi socialne teme in eksistencialne težave manjšinskih kultur, v zadnjega četrt stoletja vrsto dogodkov in festivalov, ki se ukvarjajo z reprezentacijami spola in seksualnosti in ki svet kdaj pa kdaj ponesejo k nam.
Zadnja takšna inspiracija je bilo srečanje z Barbaro Hammer, osrednjo tujo gostjo predlanskega Festivala lezbičnega in gejevskega filma, ikono lezbične in kvirovske neodvisne kinematografije, avantgardno umetnico, ki jo razstavljata tako njujorška MoMA kot londonska Tate Gallery, in s katero sem se imela privilegij pogovarjati po projekciji njenih zgodnjih kratkih eksperimentalnih filmov. Očarala me je s svojo neuklonljivo-stjo, z vitalnostjo, energijo in inteligenco.
Kar je najpomembneje - s sabo je prinesla tisti kanček sveta, ki ga v trenutkih tesnobe in melanholije tukaj kdaj tako zelo pogrešam. ■
25
EVA MATARRANZ
(A Coruna, Španija, 1982) je študirala filmske tehnike. Od leta 2010 živi v Sloveniji, kjer dela pri DZMP-Luksuz produkciji in na projektih medijskega izobraževanja.
ANNA SAVCHENKO
je 28-letna beloruska filmarka, ki jo zanimajo predvsem dokumentarni in eksperimentalni film ter sociologija.
Intervju z eno od ustvarjalk filma.
SUZANA TRATNIK
Kaj vaju je - Evo Matarranz in Anno Savchenko - spodbudilo, da ustvarjata prav v Sloveniji in to pri Luksuz produkciji?
Obe sva delali pri Luksuz produkciji in živeli v Krškem. Leta 2013 sva na mednarodni delavnici dokumentarnega filma v Ljubljani, ki jo vsako leto organizira Luksuz produkcija, hoteli narediti portret transspolne osebe. Potem se nama je pridružila še Catarina Leal, udeleženka delavnice s Portugalske, ki jo je ravno tako zanimala ta tema. Dokumentarni filmi so zelo dobra priložnost za raziskovanje in za potešitev avtorske radovednosti o nekom ali nečem, kar je nate naredilo vtis. Me kot tujke nismo poznale transspolnih ljudi v Sloveniji, opazile pa smo, da je to še vedno precej skrito in
je »tabu« v slovenski družbi. Tako se nam je zdela dobra tema za raziskovanje, ne samo zaradi našega osebnega zanimanja, temveč tudi za naše slovenske prijatelje in prijateljice.
Kako sta izvedeli za Salome in zakaj se vama je zdela njena zgodba zanimiva za kratki dokumentarni film?
Eva je pravzaprav vedela, da je Salome slavna TV-diva, vendar smo odlašale s tem, da bi jo kontaktirale, ker smo mislile, da nikakor ne bo za stvar. Bile smo tri uboge tujke, ki smo prosile za to, da bi v dveh tednih posnele in zmontirale nekakšen dokumentarec za delavnico. Odločile smo se, da gremo na Legebitro in prosimo za nasvet. Tam nam je pomagal Mitja Blažič s kontakti tistih, ki bi se bili pripravljeni srečati in se pogovarjati
z nami o projektu. Preden smo zapustile pisarno, je Mitja rekel: »Morda lahko vprašam Salome, vendar zdaj živi v Mariboru ...« Bile smo kot okamenele, ko se je pogovarjal z njo po telefonu, nakar smo jo še same poklicale. Rekla je, da je seveda za, in naslednjega dne smo šle v Maribor in se srečale pri njej doma, šle z njo in njeno psičko Kali na sprehod v gozd in naredile intervju o njenem življenju. Vse, kar nam je povedala, je naredilo velik vtis na nas, in izražala se je z veliko gracilnosti, in ne kot žrtev. Bila je tudi zares odkrita, pripravljena za sodelovanje in zelo filmična - prav to pa smo potrebovale.
Moram povedati, da je ekipo festivala vaš dokumentarec navdušila^pprav Salome že !
BOZJ A
26
javno osebo, pa tudi zasebno, ste jo ve predstavile drugače. V čem je bila vaša prednost?
Naša glavna prednost je bila ta, da nismo bile obremenjene, ne v dobrem ne v slabem smislu, nismo si ustvarile vnaprejšnjega mnenja o Salome, nismo je poznale kot javne osebe, predtem je nismo videle ne na televiziji ne v drugih medijih. Vedele smo le, da je blond šov--zvezda. Vse, kar nam je povedala o svojem življenju, je bilo za nas novo, tako da smo se odločile, da je to naše izhodišče za snemanje filma.
Snemale ste tudi na Rabu, Salome-jinem rojstnem otoku. Čigava je bila zamisel, da se odpravite tudi tja in kaj je to doprineslo k filmu?
ajprej smo predstavi
verzijo kot projekcijo na delavnici. Zdelo se nam je, da je Salome predober lik, da ne bi naredile kaj daljšega. Ko smo šle v Maribor, da bi ji pokazale izid delavnice, smo jo hotele vprašati, če je pripravljena posneti še nekaj prizorov - enega na Rabu. Salome je pogledala kratko verzijo, ki ji je bila všeč, in nam povedala, da je tudi sama razmišljala isto - in da bi morale na Rab. Krasno. Rab je pomemben del Salomejinega življenja. Tam se je začel njen »boj«, hkrati pa je to njen dom, kraj spominov, tako lepih kakor slabih, kraj, ki je velik del njene identitete, in na katerega je še vedno zelo navezana. Salome je delila svoje refleksije o svojem rojstnem mestu v preteklosti in danes, kar je bil pomemben »retrospektivni« element za filmsko zgodbo.
Kako je bilo delati s Salome? Vas je v čem presenetila, navdušila?
Z njo je bilo zelo lahko delati. Ze od samega začetka je bila prijazna in pripravljena sodelovati, tudi pri naših eksperimentih, ne da bi dvomila o njih. Poleg tega je tako iskrena, da smo jo lahko vprašale karkoli o njeni zasebnosti, ona pa je odgovarjala brez težav. Kaj je bistveno za dober dokumentarni film?
To pa je dobro vprašanje. Vsak dokumentarec je precej enkraten projekt, res je odvisno od vsakega posebej in tukaj zagotovo ni ne formule ne recepta za dober izdelek. Močan lik, dobra zgodba, dobri nameni ter zaupanje med filmsko ekipo in ljudmi, ki se jih snema. To je mininum, s katerim se začne snemati dokumentarec.
Pripravljata kakšne nove projekte zdaj ali v bližnji prihodnosti?
Anna je zdaj v Bruslju, na mednarodnem magistrskem študiju dokumentarnega filma in bo kmalu začela delati na svojem zaključnem projektu. Jaz, Eva, pa še vedno delam z Luksuz produkcijo in na projektih medijskega izobraževanja. V tem letu sem naredila nekaj kratkih dokumentarcev, nekaj načrtujem za naslednje leto. In seveda imava obe z Anno v mislih, da bi ponovno skupaj delali v Sloveniji in drugod! ■
27
UEL
Režiser Miguel Ferrari si ob snemanju svojega prvenca Modro in ne toliko rožnato gotovo niti predstavljal ni tolikšnega uspeha, ki ga je film doživel med publiko. Uspešnemufotografu Diegu se vse obrne na glavo, ko njegovega partnerja Fabrizia brutalno pretepejo homofobi, hkrati pa v njegov svet stopi lasten najstniški sin, strejt, nevajen svojega gejevskega očeta.
HIT
VENEZUELE IN CELOTNE JUŽ AME
Kako je prišlo do tega, da ste napisali to zgodbo?
Pred leti, ko so v Španiji uzakonili istospolne poroke, so me zelo presenetile številne konservativne debate in pripombe, ki so se tedaj sprožile. Začel sem raziskovati stanje v Južni Ameriki in šokirali so me primeri diskriminacije in celo zločinov iz homofobije. Tako sem si zaželel napisati zgodbo o svobodi vsakogar, da je lahko drugačen, da misli drugače. Kot igralec sem se lotil ustvarjanja junakov na
podoben način kot pri igri. Za vsakega sem ustvaril zgodbo in kontekst, da bi bil čimbolj prepričljiv.
Ste hoteli podati posebno sporočilo o lgbt-skupnosti v Venezueli?
Ni mi do tega, da bi podajal sporočila, ali da bi celo pridigal. Najširšo publiko sem želel doseči s čustvi in hkrati začeti pogovor o stvareh, o katerih se zaradi tabujev in predsodkov sploh ne govori. Zagotovo sem tvegal, saj sem publiki predstavil junake, ki so jim sprva zago-
Lgbt-tematika pa ni edina tema filma, priključili ste ji še druge.
Film se dotika različnosti v širšem smislu. Posamezniki so diskriminirani enostavno zato, ker so drugačni, ali ker so izven »norme«. Diskriminacijo sem želel prikazati z različnih vidikov, ne samo zaradi spolne usmerjenosti, pač pa tudi zaradi telesnega videza, barve kože, spola.
Film je simpatičen tudi zaradi humorja, ki ste ga vpeljali, še posebno skozi lik Delirie.
Ze ob pisanju mi je bilo jasno, da moram k tragičnemu delu dodati tudi komičnega. Taka je recimo Delirio. Prihodnost plesalke se ji je podrla, ker je želela spremeniti spol. Toda bori se naprej, bori se za tisto, v kar verjame, vselej jo prežema optimizem.
Ali ste želeli z njenim likom porušiti stereotipe o transspolnih osebah?
Skušal sem se izogniti stereotipom in jo prikazati v vsakdanjem življenju. Življenja transspolnih res niso enostavna, pogosto se zatečejo v prostitucijo, jaz pa sem želel junakinjo prikazati predvsem kot žensko, ki najde svoje mesto v tej »družini« in celo razvije materinska čustva.
Središče filma pa je vendarle drugje?
Seveda, v ospredju je odnos očeta in sina, kar je hkrati tudi razmerje med gejem in strejtom, dva svetova, ki morata spoznavati drug drugega. Morda je čudno, da sem gejevsko razmerje nekako hendikepiral, da ima tragično usodo, vendar sem s tem hotel poudariti potrebo po ukrepanju v zvezi s homofobijo in nasiljem.
Morda pa je vaš film tudi pripomogel k temu, da se v Venezueli več govori o seksualni različnosti in tudi o pravicah istospolnih parov. Predlog zakona o porokah je menda že v obravnavi v parlamentu, s čimer bi se Venezuela pridružila državam Južne Amerike, ki so to področje že uredile.
Morda pa res ... ■
tovo tuji in neznani, toda očitna mij ^^ ^^ uspelo, da jih sprejme in podSživlUJ I1U O J | njimi.	-
TOLIKO ROŽNATO
28
Intervju s Stefanom Hauptom, režiserjem filma Krog.
FAN
KRüff
Kdaj ste prvič slišali za švicarsko gejevsko skupino »Der Kreis« - Krog, ki se je zbiral v zgodnjih štiridesetih letih prejšnjega stoletja okoli istoimenske revije?
Prvič sem slišal o tem, ko sta me poiskala producenta Ivan Madeo in Urs Frey iz hiše Contrast Film in se z mano pogovarjala o tem projektu. Pred tem še nikoli nisem slišal za Krog, čeprav sem odraščal v Zürichu.
Film se opisuje na razne načine - kot igrani dokumentarni, dokumentarni ali celo igrani. Kako bi vi sami opisali žanr filma?
Sprva smo imeli v mislih zgodovinski celovečerni film, osnovan na zgodbi o Röbiju in Ernstu, vendar nismo imeli dovolj finančnih sredstev za realizacijo projekta. Potem smo se domislili, da bi kombinirali igrane prizore z dokumentarnimi, v katerih nam resnična, zdaj
Robi in Ernst pripovedujeta del zgodbe, ki jo dopolnjujejo igrani prizori. Zelo spoštujem ta žanr, opisan kot dokufikcija ali dokudrama. Ves čas pa je bil naš namen narediti dober »film«, ki bi deloval tako celovito in zaokroženo, da kot gledalec ali gledalka pozabiš, ali spremljaš igrani ali dokumentarni prizor. Krasno je, da smo za film Krog dobili nagradi obeh žirij, tako za celovečerni igrani film kot za dokumentarni. Koliko časa |e trajalo snemanje In kaj Je bilo pri tem najzahtevnejše?
Imeli smo osemnajst snemalnih dni za igrane filmske prizore in kakšnih petnajst za dokumentarne. Najzahtevnejše pa je bilo verjetno zbiranje financ za vse to ...
Kako ste našli ljudi, ki so imeli informacije in spomine iz tistega obdobja?
Röbi Rapp in Ernst Ostertag, protagonista našega filma, sta bila najpomembnejša in v veliko pomoč, saj poznata mnoge člane Kroga. Pomagala pa sta nam tudi pri iskanju drugih ljudi iz tistega obdobja, tako da smo dobili še več informacij. Ernst je postavil zelo zanimivo spletno stran: www.schwulengeschichte. ch, na kateri lahko najdete tudi veliko podrobnosti o skupini Krog. Kje je bil film predvajan doslej in kakšni so bili odzivi? Vam je kaj posebej ostalo v dobrem spominu?
Svetovna premiera je bila na Berlinalu 2014, fantastično pa je bilo to, da je bil naš film prvi, ki je dobil oba teddyja: za najboljši film z gejevsko/lezbično temo in nagrado občinstva. Vse od takrat je film prepotoval več kot sedemdeset festivalov, za predvajanje pa ga je odkupilo petnajst držav. Naš film je bil izbran tudi za uradnega švicarskega kandidata za 87. podelitev oskarjev.
Zakaj je po vašem gejevska/lezbična zgodovina tako pomembna za nas in za prihodnje rodove?
Za vse ljudi je pomembno, da poznajo gejevsko/lezbično zgodovino - ne samo za lezbijke in geje. Vsi bi morali spoznati in pripoznati enkrat za vselej, da smo vsi ljudje s potrebo, da ljubimo in da smo ljubljeni, in vsi bi se morali iz zgodovine naučiti, da so spremembe mogoče! Kaj pa vaš naslednji projekt?
Pripravljam celovečerni film, osnovan na fantastičnem romanu švicarskega avtorja po imenu Finsteres Glück. Upam, da ga bom lahko posnel naslednje leto. ■
29
JACKIE
Intervju z J. Jackie Baier, režiserko Julie in kratkega filma »Convincing Authencity«, ki ga bomo videli v omnibusu Fuk drugače XXY (Nemčija, 2014).
Študirali ste tudi literaturo in lingvis-tiko. Ali |e snemanje filmov za vas najboljši način / oblika, s katerim se lahko izrazite kot umetnica?
Prehodila sem dolgo in vijugavo pot, da sem lahko našla načine, kako se izraziti kot osebnost in kot umetnica. In zdi se mi, da se ta pot še nekaj časa ne bo končala.
Izviram iz konservativne družine. Moj oče je bil luteranski pastor v bolj rural-nem okolju na severu Nemčije in seveda sta si tako mati kot oče želela, da bi njun najmlajši sin postal duhovnik, tako kot oče. Zelo težko ju je bilo pregovoriti v kaj drugega in za to sem porabila skoraj vsa svoja najstniška leta. Na koncu je bil zame študij literature in lingvistike edina možnost, da sem lahko šla svojo pot in bila še vedno sprejeta »doma«.
Takrat se mi ni niti sanjalo, kaj naj bi pomenilo izražanje same sebe. Od svojih staršev sem se naučila, da v življenju ne gre za samoizražanje, marveč za dolžnost.
Zato je to, da sem filmarka, zame slednjič bil (in je še vedno) najboljši način, da se izrazim tudi kot človek. Prebrala sem vaš CV in med točke svoje kariere ste uvrstili tudi spremembo spola. Zakaj je po vašem
pomembno, da se izrazimo ali razkrijemo kot lgbt?
Naj najprej povem, da je bila sprememba spola zame edina možnost, da ostanem živa. Ne bi me bilo več tukaj, če tega ne bi naredila. To je zagotovo.
Tako da tukaj ne gre ne za kariero ne za moj umetniški razvoj. - Čeprav danes resnično verjamem, da mi je sprememba spola pomagala tudi osebno, da sem lahko odkrila in razvila svoje umetniške sposobnosti.
Ne morem pa govoriti za druge ljudi. Ne promoviram določenega življenjskega sloga. Vsak mora sam zase vedeti ali ugotoviti, kako hoče živeti svoje življenje. In zakaj še dandanes mnogi trans-seksualni ljudje ostajajo skriti?
V večini držav je njihovo razkrivanje še vedno nevarno - ne samo v Rusiji ali na Bližnjem Vzhodu. Denimo, v grškem mestu Solun je v letih 2012-2013 policija zapirala transseksualne ljudi samo zato, ker so prečkali cesto ali vozili avto. Več mesecev so potekale aretacije čiščenja in prisilnih testiranj na virus HIV in še dandanes transosebe v Grčiji ogroža poli-
cija, ki jih lahko zapre zaradi obtožbe, da predstavljajo tveganje za javno zdravje. Kako so bili prikazani transseksualcl/ transseksualke v filmih nekoč in danes? Kakšne so glavne razlike? Kako sploh katerikoli diskriminirani človek postane gospodar/gospodarica svoje lastne zgodbe?
Mogoče bo nekega dne kakšen akademski raziskovalec/raziskovalka to odkril. - Medtem pa bi nam lahko, tako kot v številnih drugih primerih, dal kakšen namig Andy Warhol. V delu POPism, The Warhol 60s (Harvest, 1980) je zapisal: »V šestdesetih so začeli povprečni ljudje pri sebi odkrivati težave s spolno identiteto in nekaterim seje zdelo, da veliko njihovih lastnih vprašanj izražajo prav dregice. Zato je bilo običajno, da so si ti ljudje želeli biti v bližini dregic — kot da bi se skorajda počutili bolje, ker so si lahko rekli: 'Morda ne vem čisto dobro, kaj sem, vem pa vsaj to, da nisem dregica. « (ibid., str. 224)
Po večini filmov in fotoreportaž, ki so obravnavalBransseksualliost, I >lik<
30
JULi
ik
jih sama videla, sem spoznala, da obstaja potreba po tem, da bi »pokukali za zaveso« in se soočili s »čudnim in skrivnostnim svetom drugega«. Zdi se, da sta v tem primeru idiosinkrazija in idealizacija v ravnovesju. Toda na splošno gledano, kar se tiče diskurza o transseksualnosti približno v zadnjih štiridesetih letih, lahko rečem, da sami transseksualci in transseksualke nimajo »svojega glasu«. Kdaj in kako ste spoznali Julio in zakaj ste hoteli posneti film o njej?
Prvič sem jo srečala v baru »Royal« v berlinskem Wilmersdorfu.
Nekaj časa sva posedali skupaj kot »hostesi» za šankom in spodbujali stranke, da so kupovale peneče se vino, seks ali karkoli že je prinašalo denar.
Obe sva zelo kmalu ostali brez dela. Jaz zato, ker šefica enostavno ni verjela, da sem dovolj dobra kurba (in v resnici je imela prav). Julia pa zato, ker ji je prišlo v navado, da je verbalno nadlegovala stranke. To se kratko malo ni moglo dobro končati.
Tistega leta 2003 sem v omenjenem baru začela fotografirati Julio.
Neke noči leto pozneje, ko sva se srečali na striptizu transov, sva si obljubili, da se ne bova nikoli več izgubili izpred oči, in aprila 2005 smo začeli videografi-rati Julijino življenje.
Julio ste snemali kar deset let. Zakaj tako razmeroma dolgo obdobje in kdaj ste se odločili, da boste končno nehali snemati in končali dokumentarni film?
Pravzaprav je bil moj načrt, da naredim nekaj intervjujev z njo in najdem televizijsko hišo, ki bi podpisala pogodbo za 30-minutni dokumentarni film. A nikogar ni zanimalo. Zato sem še naprej dokumentirala. Ni bilo ravno načrtovano, ampak se je nekako zgodilo. Potem pa so leta 2011, ko sem nehala delati kot televizijska režiserka in ko sem imela drug dokumentarec na Berlinalu, financerji pokazali več »odprtosti« za moje projekte. S finančno podporo Medienboard Berlin-Brandenburg, Nemške zvezne vlade in Kulturne fundacije Republike Litve je bilo slednjič mogoče zaključiti snemanje in postprodukcijo. Kaj je o filmu menila sama Julia in kako živi danes?
Julii je film všeč. - Rekla bi, da je to ravno toliko njeno delo, kot je moje. Nikoli se ni obotavljala, nikoli ni bila
rezervirana. Edini trenutek, ko je hotela, da nehamo snemati, je prav tako dokumentiran v samem filmu. Kakšni so odzivi občinstva na »Julio«, še posebej, ker je to zelo neposreden in resnicoljuben film brez olepšav?
Kaj naj rečem? Doslej ni še nihče zapustil nobene projekcije filma. Seveda pa imate prav - film je neposreden, je resnicoljuben in je boleč. Zame je bil to edini način, da sem lahko spregovorila o tej temi.
Česa se boste lotili v naslednjem projektu? Ali razmišljate tudi o tem, da bi posneli celovečerni film?
Trenutno delam na mnogih projektih, zvečine fotografskih. Leta 2003 sem posnela na tone negativov, ki prikazujejo prostitutke v »Royalu« - prav v tem baru, kjer sem spoznala tudi Julio. Zdaj poskušam najti vse, ki so takrat tam »posedale«, ter ugotoviti, kje so danes in kako jim gre.
Delam pa tudi na filmskem projektu. Ne morem kaj dosti povedati, bo pa to celovečerni dokumentarec.
Vedno pa razmišljam o tem, da bi morda posnela igrani celovečerec. Po drugi strani pa - ali bi sploh verjeli taki zgodbi, kot je Julijina, če bi bil to igrani film?
4. oktober, 2014 ■
31
Pogovor z režiserko Zadnjega Anitinega čačačaja SigridAndreo P. Bernardo
P.
Zadnji Anitin čačača Je vaš prvi celovečerni film. Kako ste dobili idejo za to prisrčno zgodbo?
Moj prvi kratki film z naslovom Ba-bae (Ženska, 2005), ki govori o različnih obrazih žensk, ima tudi lezbično zgodbo in zgodbo o odraščanju v treh generacijah. Vedno sem si želela narediti celovečerni film o ženskah, vendar v tistem času nisem imela sredstev in sem zato najprej naredila kratki film. Ko sem videla, koliko žensk se je moj skromni film dotaknil, sem se odločila, da na podobno temo naredim celovečerni film. Scenarij za AngHuling Cha-Cha ni Anita (Zadnji Anitin čačača) sem napisala leta 2006. Inspiracijo sem dobila iz izkušenj žensk, ki jih poznam in ki so mi blizu. Minilo je osem let in v tem času nikoli nisem obupala nad iskanjem sredstev. Leta 2010 je bil scenarij za film sprejet v Produire Au Sud v Franciji (delavnica piljenja scenarija in predstavitev potencialnim producentom), kar mi je dalo zrno upanja in voljo za nadaljnje iskanje. Na srečo je bil na koncu film izbran med finaliste na filmskem festivalu Cinefilipino. Film naslavlja veliko kompleksnih tem - nelegalni splav, queerovsko željo, moč govoric v tesno povezani vaški skupnosti, religijo in migracije - vendar to stori skozi nedolžnost otroške
ZAD ANI
CACACA
prve ljubezni. Kje ste dobili idejo za to narativno perspektivo - otroško in lezbično - in zakaj je bilo pomembno, da zgodbo poveste skozi Anitine oči?
Zadnji Anitin čačača ima zelo resno zgodbo, vendar je v filmu obravnavana lahkotno. S filmom se da zelo poistovetiti. Ko smo zelo mladi, vidimo stvari na drugačen način. Vidimo, kako je življenje preprosto, in smo zelo iskreni v svojem čustvovanju. Ko odrastemo, se zdi vse zakomplicirano in izgubimo svojo nedolžnost. Kdo se ne spominja rad svoje prve zagledanosti ali svoje prve ljubezni? Zadnji Anitin čačača nas popelje na pot spominov, ki jo uteleša Anita sama. Želela sem povedati zgodbo o ženskih željah. Želji ženske, da bi bila neodvisna, da bi svobodno ljubila, imela otroke ali pa ne. Lik Anite je navdihnila moja želja, da izrazim queerovsko občutje v njegovem najčistejšem in najbolj temeljnem elementu: ljubezni. To zgodbo sem želela povedati skozi oči mlade Anite, zato da se lahko gledalci poistovetijo in se spom-
nijo kreativne moči in čarobnosti svojih prvih otroških ljubezni.
Ustvarjanje Zadnjega Anitinega čačačaja je del mojega kontinuiranega raziskovanja seksualnosti, spolov, religije in morale v kompleksni globalizirani filipinski kulturi.
Upam, da bo Anita v ljudeh vzbudila idejo o medsebojnem spoštovanju drugih in njihovih življenj. In upam, da nas bo naučila verjeti v ljubezen, sanje in čudeže.
Druga osvežujoča stvar je lahkotnost, s katero je sprejeta Anitina fascinacija nad Pilar, še posebej s strani njenih prijateljev Carmen in Goyinga. Sprašujem se, koliko je flkcija podobna realnosti oziroma drugače, bi bili odrasli tudi tako sprejemajoči?
Še vedno verjamem, da ko smo mlajši, v ničemer ni nobene zlobe. Takrat smo v svojih čustvih iskreni. Odrasli vnesemo v stvari zlonamernost.
Kako je potekal proces ustvarjanja filma? Vaše zbiranje denarja za projekt na spletni strani Indiegogo ni dosegel cilja. Ste imeli še kakšne ovire na poti?
Režiranje je bilo vedno moja strast. Vendar pa je produciranje filma zame velik izziv. Kot producentka in režiserka se
32
moram disciplinirati v skladu z omejitvami proračuna svojega filma. Velikokrat se zgodi, da moram celoten prizor ponovno premisliti - samo zato, ker nimam denarja zanj. Takrat se počutim malo razočarano, vendar pa to vzamem kot izziv sebi in svojim sposobnostim kot režiserki, da prizor še vedno izpade dobro, kljub finančnim omejitvam. Kako ste izbrali čudovite igralce za film?
Nekatere so mi priporočili, drugi so prijatelji. Pri Teri Malvar (Anita) je na avdicijo prišla njena mama in zraven pripeljala hčerko. Igralka, ki igra Anito, je neprofesionalna igralka, na avdiciji se je znašla po naključju zaradi mame. Takrat je bila stara šele 12 let. Vprašala sem jo, če bi bila pripravljena zaigrati vlogo mladega fanta, ker takrat še nisem mogla zares razkriti zgodbe. Rekla je, da lahko. Potem sem jo vprašala, če bi si lahko ostrigla lase. Takrat je imela lase dolge do pasu. Rekla je, da lahko. Jaz sem rekla, da bi želela fantovsko frizuro. Spet je rekla ja. Mati jo je že začudeno gledala. Potem sem vprašala: »Bi bila pripravljena poljubiti dekle?« Ona mi je odgovorila: »Ja, kam pa?« Takrat smo vsi zaploskali in dobila je vlogo. Vedela sem, da je veli-
ko tveganje, glede na to, da je bil Zadnji Anitin čačača moj prvi celovečerec, ona pa neizkušena igralka. Vendar sem verjela vanjo. Cel mesec smo skoraj vsak dan imeli delavnice. Zelo sem jo priganjala. Skozi snemanje jo je cela ekipa vodila, kako naj govori in se giba. Ko je dobila nagrado za najboljšo igralko na Filipinih in premagala druge, znane igralke, smo vsi jokali, saj si jo je zares zaslužila in se je vse delo izplačalo.
Angel Aquino (Pilar) je znana filipinska igralka. Sprva je nisem iskala, ker sem vedela, da si je ne morem privoščiti, vedno pa sem jo imela v mislih. Na srečo je moja sodelavka delala z njo na nekem drugem projektu in ji je omenila zgodbo mojega scenarija. Prebrala ga je in bil ji je všeč. Pri svojem honorarju nam je dala velikanski popust, ker si je želela odigrati vlogo.
Len-Len Frial (Carmen): Sama sem bila njena prva asistentka režije pri projektu, ko je bila stara samo štiri leta. Občudujem njen talent, zato sem jo dobila za film.
Solomon Mark de Guzman (Goying) se prav tako pojavlja v nekaterih TV-seri-jah in filmih na Filipinih.
Nekatere igralke, ki so igrale matere, so moje prijateljice, druge smo dobili preko avdicij.
Kako so film sprejeli na Filipinih in drugod po svetu?
Film je najprej dobil oznako X in je bil prepovedan za predvajanje. Vsi smo bili šokirani, pritožiti pa smo se morali že naslednji dan. Pritožbi je bilo ugodeno in film je dobil starostno mejo 16 let. Se vedno ne morem verjeti, da so ga skoraj prepovedali.
Zadnji Anitin čačača se spopada z resnimi temami, ampak na videz zelo lahkotno. S filmom se da povezati. Presenečena sem nad tako velikim številom pozitivnih reakcij občinstva, ne samo na Filipinih, temveč tudi drugje po svetu. Najboljši del je, ko me ljudje iz občinstva objamejo in se zahvalijo za film, ki se jih je dotaknil. Nekateri gledalci pridejo do mene v solzah, da mi povejo, kako jim je film spremenil pogled na stvari in jih navdihnil. Film govori o ženskah, opol-nomočenosti ter o sladkosti in iskrenosti prve ljubezni. Vesela sem, da se lahko v filmu najdejo ne le ženske, temveč tudi ljudje z različnimi seksualnostmi. Največja nagrada, ki jo lahko prejmem, je ta, da se dotaknem vsaj enega človeka skozi film.
Kakšni so vaši nadaljnji načrti? Delate na kakšnem novem projektu?
Trenutno snemam svoj drugi celovečerni film z naslovom Lorna. Zgodba govori o 60-letni ženski, njenih preteklih propadlih razmerjih in njeni volji, da še vedno išče pravo razmerje. Je film o staranju in o samoti. ■
33
SIMPTOMI NORME
V ODRA			ALEŠ ZOBEC ŠČANJU	
iN	Fl	L	Ml	U
Dobro. Živimo v 21. stoletju. Gejev in lezbijk v tem delu sveta (a ta del sveta ni ves svet!) ne obglavljajo ali kamenjajo. Represivni aparati prav tako že nekaj desetletij niso poklicani, da bi vstopali v intimne svetove posameznikov in posameznic, ki so geji in lezbijke. Verjetno bi tisti in tiste, ki vidijo 21. stoletje kot stoletje lgbt-preboja v enakost in enakopravnost, lahko našteli še homoporoke, homoposvojitve in tri pike. Ni tako slabo,
torej (za tiste, ki menijo, da so homoporoke in homoposvojitve nekaj pozitivnega in znak napredka). Dobro.
Pa vendar - če pustim ob strani izostanek brutalne, tj. očitne družbeno-fizične represije - se ne morem otresti občutka, da analiza ideoloških družbenih aparatov, ki delujejo z ideologijo, torej diskur-zivno, pokaže, da svet, v katerem živimo
tukaj in zdaj, ni zares pravljičen. Za geje in lezbijke. Pa za priseljence in priseljen-ke. Pa za slepe. Pa za tiste, ki jih dodobra določa ruralno okolje. In tri pike.
Skratka, svet za nekatere ni pravljica - še posebej ne za odraščajočo mladino, ki išče v svetu, ki jo obkroža, svoje mesto z odgovori na eksistencialna, torej iden-titetna vprašanja. Odraščanje je namreč tesno povezano prav z eksistencialnimi, identitetnimi temami. V katero smer se bodo odvili odgovori na ta vprašanja, pa je odvisno tudi od - rezistence na diskri-minatorne družbene norme.
Položaj neheteroseksualnega najstnika oziroma neheteroseksualne najstnice v heteronormativnem svetu, kjer je raznolikost človeške seksualnosti zvedena na edino legitimno heteroseksualnost z vsemi svojimi pritiklinami, je vsekakor težaven. Kot je težaven položaj priseljencev in priseljenk. Pa slepih med videčimi. In drugih, ki ne ustrezajo družbeno postavljenim kriterijem zdravega telesa - in tri pike. Vse skupine, vsako s svojimi speci-fikami, torej postavlja v težaven položaj odklon od družbene norme, ki se vsakič znova kaže kot smiselna, celo kot naravna. Zanje je lastna eksistenca pogojena z močjo njihove rezistence.
A od kod črpati moč za rezistenco, imunost, odpor, čvrstost, ki je potrebna ob spopadu z nemogočo (in diskriminirajočo) družbeno normo? Odgovorov je vsekakor več. Morda v ozkem družinskem okolju. A to je pogosto dušeče in nerazumevajoče. Morda v šoli. A šola na dimenzijo različnosti oziroma vzgajanje, temelječe na normi različnosti včasih tudi pozablja (pa ne bi smela!). Morda med prijatelji. Če bodo razumeli. Morda ... Kaj pa v mladinskih lgbt-filmih? Vsekakor.
Filmska umetnost - pa tudi literarna umetnost, likovna in še kakšna - ima namreč poleg vseh drugih momentov tudi eskapističen moment. Filmi in literatura odpirajo vrata pobega v domišljene in izmišljene svetove, ki pa s svojo nara-tivno in estetsko močjo vstopajo v realne
34
svetove gledalk in gledalcev. Hočem reči: idejo za odgovor na vprašanje, kdo pravzaprav smo, lahko gledalci in gledalke dobimo - v filmu. Kaj pa če ... nisem edini, nisem edina v disonanci s svetom, ki me obdaja - še več, kaj če nas sploh ni tako malo?
Neverjeten užitek v umetnosti nastopi prav v trenutku, ko gledalka ali gledalec ugotovi, da njegova oziroma njena vprašanja niso samo njegova oziroma njena. Da tudi odgovori, ki jih morda sluti, a jih zaradi nelagodja ne more sprejeti, niso bili domišljeni prvič v človeški zgodovini: sem gej, sem lezbijka, sem tisto, kar naj ne bi bil oziroma bila.
V fiktivnem svetu se torej ne kujejo le odgovori na vprašanje, kdo sem, temveč tudi, kdo bi lahko bil, mi je v pogovoru dejal Roman Kuhar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Eskapističnemu momentu, momentu pobega iz realnega sveta, se tako lahko pridruži še transfor-mativni moment. Umetnost je torej lahko znanilka sprememb v intimni (pa tudi družbeni) realnosti.
Te moči umetnosti se očitno zavedajo tudi režiserji in režiserke filmske umetnosti. Mladinski lgbt-film je žanr, ki v celotni lgbt-filmski produkciji ni
zanemarljiv, določa pa ga fokus na proces odraščanja. Kolikor se torej sledovi družbenih norm kažejo na družbenih izobčencih in izobčenkah v obliki (iden-titetne) krize, je simptom heteronorme tudi produkcija mladinskih lgbt-filmov in potreba po njih. Kar je razumljivo: (filmska) umetnost ni povsem samonikla, temveč nastaja v vsakokratnem družbenem prostoru, od katerega se po

definiciji odmika (če pogojno odštejemo dokumentarni žanr). Paradoksalno pa prav preko odmika v svet izmišljij posega nazaj v družbeni prostor in ga potencialno spreminja.
Izbor filmov za letošnji, že 30. festival lgbt-filma, tako streže potrebi odraščajočih posameznikov in posameznic po umišljenih svetovih. Vsak film gotovo na svoj način, nekateri na bolj poučevalen, drugi na malo manj. Poleg tega letošnji filmi ne pokrivajo le identitetnih vprašanj odraščajoče lgbt-mladine, temveč tudi tiste, ki stojijo na preseku drugih iden-titetnih pozicij. Geji in lezbijke so lahko tudi slepi. Geji in lezbijke so lahko tudi priseljenci in priseljenke. In tri pike.
30. festival lgbt-filma prinaša (vsaj) tri kratke filme, ki odpirajo tematiko odraščanja. Sandrine postavi v središče naslovno junakinjo v trenutku, ko se mora odločiti, ali bo sledila brutalni hetero-alL pa bo sledila - sebi. Temačno
NORME V
ODRAŠČANJU ji zbistri misli - fikcija torej
upogne realnost. Film Mrak se osredišči okoli dekleta, ki le težko ustreza prevladujočim spolnim normam. Zabava, na katero gre, ponovno svojevrstna fikcija,
IN FILMU
35
ne upogne le njene realnosti, temveč tudi zavest njenega očeta. Nizozemski kratki film Ujet ter večkrat nagrajeni celovečerni nizozemski film Fantje preigravata iste viže: popisujeta klasično pot sprejemanja seksualne identitete. Od prvih pogledov in namigov, mučnih izmikanj ... do poljuba. Pa regresije (ki se lahko sprevrže tudi v agresijo do skušnjavca - v tovrstnih filmih se namreč pogosto pojavi identi-tetno izoblikovan gej, ki nastopa v vlogi skušnjavca in hkrati vsaj v očeh publike tudi ideala) - ta je pač posledica pritiska
vrstniške skupine in neznosnosti lastne identitetne pozicije. Do končne pomiritve: s sabo, s skušnjavcem - idealom, z družino . če mladinskemu lgbt-filmu pripnemo še žanrsko oznako »feel good«. Za moj okus je nekoliko manj dramatičen (morda pa bolj senzualen?) lezbični mladinski film Poletje, ki pritegne s svojo hladno poetičnostjo. Nekega poletja namreč v zatohlo nizozemsko-šentflor-jansko vasico pride pohujšanje (ponovno, skušnjavka, ideal identitetne izoblikovanosti - lezbijka, ki služi kot model): Lena, ki razburka Annin vsakdan. Tudi Anna bo morala preseči okvire okolja,
alizirane ruralnosti tudi duhovit pa je ravno tako večkrat nagrajeni filipinski film Zadnji Anitin čačača (po projekciji bo pogovor z ustvarjalkama filma). Film odlikuje izjemna igra deklice Teri Malvar, Anite, in njene prijateljice Carmen (Len-Len Frial) in prijatelja Goyinga (Solomon Mark De Guzman). Prav tako bode v oči tenkočutnost prikaza prebujajoče se lezbične seksualnosti protagonist-ke, ki prevzame vlogo trubadurke. Gre torej za pripoved, ki seksualno željo pripiše otroku (vprašanje: kako bi dojemali film, ki bi seksualno željo do moškega pripisal majhnemu dečku?) - Anita pa
ki so postavili okvire njeni želji (in razumevanju okoljevarstvenih problemawkP * * * * ^^ III česar se film ravno tako dotakne). Ča ^^ WkM E lahko Anna, zakaj ne bi tudi gledalkU V^ I I gledalec?
Nekoliko nenavaden in zaradi seksu-
ODRAŠČANJU IN FILMU 36
se kot odrasla ženska te želje in njenih realizacij ob koncu filma spominja z naklonjenim nasmeškom.
Za moj okus pa sta poslastica letošnjega programa lgbt-festivala - ravno tako večkrat nagrajena, kakopak - francoski film Eastern Boys (ki bi ga težko označil kot mladinskega) ter brazilski Danes bi se vrnil sam (gotovo mladinski). Filma namreč naslavljata odraščanje oseb, ki se nahajajo v presečišču več osebnih okoliščin. Pri francoskem filmu je to poleg spolne usmerjenosti še status revnega priseljenca (čemur se priključujejo še očitne jezikovne ovire), v brazilskem filmu pa spremljamo osamosvajanje slepega Leonarda. Crenshaw, kot jo povzema Kuhar, je izkušnjo intersekcijske diskriminacije ilustrirala s prometom in prometno nesrečo v križišču: »Včasih prometno nesrečo povzroči avtomobil, ki prihaja z leve, včasih tisti, ki prihaja z desne - včasih pa več avtomobilov z več smeri.« Letošnji festival tako (ponovno) postavlja na platno robne zgodbe z roba: zgodbe priseljenih, revnih, slepih ..., ki so hkrati tudi istospolno usmerjeni oziroma usmerjene. Kako paradoksalno, prav njih skupnost, ki se bori za vidnost, ne vidi ali jih izloča. Slepota junaka postavlja zrcalo slepoti tem, ki se imenujejo vključujoča skupnost.
Poseben status pa ima gotovo še letošnji - kakopak ravno tako večkrat nagrajeni - otvoritveni venezuelsko-španski film Modro in ne toliko rožnato, ki se resda ne fokusira na odraščanje lgbt-posamez-nika oziroma posameznice, temveč med drugim na (heteroseksualnega) najstnika Armanda, za katerega prevzame (začasno) skrb njegov biološki oče Diego, gej. V latino drami se nekako prepleta Ar-mandovo občutenje izključenosti iz očetovega življenja, simptom tega občutenja pa je morda Armandovo zapiranje očeta v prozorni klozet: Armando vidi slike, a ničesar ne reče . do pomirljivega konca.
Film pogosto zadovoljuje človekovo potrebo po umišljenih svetovih. A potreba po umišljenih svetovih, ki ponujajo alternative pričakovanim odgovorom na identitetna vprašanja, ni le potreba odraščajočih. »Še posebej pri stigmati-zirani identiteti,« je povedal Kuhar, »so 'injekcije' podob, ki posameznika ali posameznico krepijo, izredno pomembne.« lgbt-film tako ne naslavlja le odraščajoče populacije, temveč ponuja fikcijo, ob kateri si lahko oddahnemo vsi. ■
JOAQUIM PINTO
V času krize in recesije HIV in hepatitis nista več osrednji temi. Moj film, v nasprotju z zadnjimi dokumentarci, ki se tematike lotevajo od zunaj, ponuja vrnitev k razmisleku, ki ga ima nekdo od znotraj, s čimer se navezujem na številne avtorje iz osemdesetih in devetdesetih let, ki so izhajali iz svojega pozitivnega statusa.
Po svoje sem privilegiran. Nisem odvisen od šefov, ni mi treba skrivati svoje okuženosti in imam dostop do zdravil. Ziv sem zaradi bojev, v katerih sicer nisem sodeloval, in ki so se bili z različnimi interesi, vladami, raziskovalci in s farmacevtsko industrijo.
Med snemanjem sem se ovedel nekega zelo motečega fenomena, namreč številnih gibanj, ki zanikajo, da bi HIV povzročal aids, nekatera celo trdijo, da virus HIV sploh ne obstaja. S pomočjo interneta, koncertov in celo dokumentarcev zelo nasilno širijo te svoje ideje. Brezsramno manipulirajo s podatki in sprevračajo ugotovitve znanstvenikov, raziskovalcev in analitikov.
Pogovarjal sem se s številnimi bolniki, zdravniki in raziskovalci, izmenjeval informacije z njimi, a se nazadnje odločil, da vsega tega materiala ne bom vključil v film. Deloma iz spoštovanja do njih, pa tudi zato, ker se zavedam, kako težko bi strnil njihove misli, ne da bi jih hkrati popačil.
Joaquim Pinto je znani in cenjeni portugalski režiser, ki seje s svojim filmskim avtoportretom, na skupinski sliki z aidsomin Mk hepatitisom, približalsenzibilnosti kultnega Mi^k ^M dokumentarca o aidsu Silverlake Life: The View from Here iz leta 1993. I
KI JE
ZDAJ?

Avtofikcijski roman, ki se spusti v globino okuženosti. Veristični opisi erotičnih zvez, do skrajnosti prignanega »potovanja na konec seksa«, predvsem pa nezaščitenih spolnih odnosov so povzročili pravo medijsko vojno in zavračanje avtorja.
SPOMNI ME
PROMOCIJA BRANJA
37
CfcAlTY
Scenarij za film Violette je soustvarjal francoski pisatelj in prevajalec René de Caccatty: rojen 1952 v Tuniziji, avtor preko
fij (Pasolini, Violette Leduc,
, prevajalec iz italijanščine ter japonščine (Pasolini, Mišima). Piše tudi za gledališče, film in za otroke. Leta 2003je bil gost Vilenice, letos pa je v zvirki Lambda izšel njegov roman Nevidni gost. Prijazno je odgovoril na nekaj vprašanj.
38
Kako to, da ste se odločili napisati knjigo o Violette Leduc (1907-1972) in kakšno mesto pravzaprav zavzema v francoski literaturi ?
Meni osebno je odkritje njenega dela nekje okoli leta 1973 temeljito spremenilo življenje. Njene knjige so me pravzaprav odvrnile od filozofije, ki sem se ji hotel poklicno posvetiti - študiral sem namreč za profesorja filozofije. V mojih očeh je postala vzor odkritosti, stilistične drznosti, vizionarske globine in svobode, ki jo lahko nudi literatura. Iz svoje zelo posebne usode je naredila univerzalen primer. Povsem se je predala služenju resnici in literaturi, kar je sila redko. Na novo jo odkrivamo šele v zadnjih letih in še to zahvaljujoč ameriškim študijam spolov.
Potem ko je doživela bežen uspeh med 1964 in 1973, se jo je pozabilo. Ko sem delal za založbo Gallimard, sem prepričal direktorja, da smo jo znova izdali in to v zbirki modernih klasikov, ob bok tistim, ki so cenili njen talent: Simone de Beauvoir, Sartre, Cocteau, Marcel Jouhan-deau, Nathalie Sarraute in Jean Genet. Tokrat pa jo znova obujamo s filmom. Kako |e sploh prišlo do tega, da ste svojo knjigo o Leduc približali filmu ?
Srečal sem režiserja Martina Provosta, ki je pripravljal svoj film Seraphine, o naivni slikarki Seraphine de Senlis. Ker pa sem poznal zelo lep spis Violette Leduc o tej slikarki, sem mu to omenil - tega teksta ni poznal, pa tudi avtorice ne. Potem je prebral mojo knjigo o njej in zatem še njene knjige, ki so ga navdušile. Poprosil me je, da bi z njim in z njegovim libanonskim prijateljem Marcom Abdelnourom napisal scenarij za film o Violette Leduc. Seveda sem bil takoj za to. To je vaš prvi filmski scenarij, ste ga napisali sami ?
Pisali smo ga v troje. Jaz sem napisal prvo verzijo, nato jo je po svoje preoblikoval Martin, zlasti jo je uravnotežil s svojimi željami. Še posebej je hotel dati več prostora Simone de Beauvoir. Ves čas se je posvetoval z mano, pa tudi z Marcom. Toda po naše bi film trajal štiri ure. Morali smo ga uskladiti tudi z zahtevami producenta in s finančnimi možnostmi. Ali ste prisostvovali tudi snemanjem, montaži m ?
Ne. Pri tehnični izvedbi me ni bilo zraven. Morda sem prišel enkrat na neko kratko snemanje, to je bilo pa tudi vse. Sem pa kasneje film velikokrat predstavljal, saj je ideja pravzaprav izhajala iz mojega dela. Mislim, da je Martin naredil čudovit film. Ima zelo pretanjen pogled na nenavadne ljudi, ki nosijo nekakšno presežno energijo. Lahko gre za povsem navadne ljudi ali za genije. V njih išče skrivnost, ki jih je naredila posebne, tako v njihovi silovitosti, strasteh, ustvarjalnosti, kot v njihovih težavah v ljubezni in v komuniciranju z drugimi. Režiserjeva senzibilnost je v filmu očitna, v njegovem prikazovanju odnosov, juna-kinjine osamljenosti, navezanosti na Simone de Beauvoir, razmerja z Jacquesom Guerinom, homoseksualcem, ki je financiral njene knjige. Odnosi z Jeanom Genetom so bili v resnici dosti bolj napeti, kot so v filmu. Toda sam nisem filmar in končni izdelek mi je zelo blizu. Režiserjeva občutljivost mi je bila znana že prej, sicer sploh ne bi pristopil k projektu. ■
PROMOCIJA BRANJA
Roman Thérèse in Isabelle je pripoved o strastni zvezi dveh najstnic v dekliškem injtrnatuMki sšOfe- ■	■
dotoča na medčloveške odnose, predvsem pamMpodro-ben opis občutij telesne ljubezni. V ftjnecimzUhtKni obliki je izšel šele leta 2000.
LEDUC
( ODLOMEK IZ ROMANA )
Kaj bova počeli nocoj? Isabelle ve. Jutri se bom v tej učilnici, pred tem katedrom spominjala tega, kar bova nocoj počeli. Zapišem mali b. Ze zdajle se bom spomnila vsega tistega, kar sva počeli sinoči. Vsega, kar sva počeli, še preden sošolka vzame v roke krpo, še preden zbriše mali b. Podrobnosti se ne spomnim. Ničesar nisva počeli. Ni res, krivična sem. Poljubila me je, prišla je. Da, prišla je. Kakšen svet ... Prišla je nadme. Vržem se k Isabellinim nogam. Komaj se spominjam, kaj sva počeli, in razmišljam samo o tem. Kaj bova počeli nocoj? Neka druga sošolka zbriše trikotnik, mali a, mali b, mali c.
Ob štirih je pritisnila vročina. Neukrotljiva dekleta so se pognala po hodnikih z mlečnimi štručkami v ustih.
Po prstih bom vstopila v študijsko sobo, z roko jo bom udarila po rami, presenetila jo bom, jo zabila s svojim vprašanjem: kaj bova počeli nocoj?!
Prišla sem do vrat, a nisem vstopila. Dekleta so se učila, brala. Skozi steklena vrata sem slišala brenčanje njihovih naporov. Čakala sem na primeren trenutek, da vstopim, se pretvarjam, kako sem brezskrbna. V nadzorovani študijski sobi Isabelle nisem opazila. Hotela sem vstopiti kot napadalec. Vstopila sem kot obdolženec.
»Tišje,« je reklo neko dekle, ne da bi dvignilo glavo.
Vse je bilo še bolj strogo kot v cerkvi. Isabelle se je učila pri prvi mizi zraven podija. Sedla sem na svoje mesto, odprla knjigo, da bi ji bila podobna, prežala sem nanjo, štela ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem. Ne morem je ogovoriti, ne morem je zmotiti. Neka sošolka je brez obotavljanja pristopila k Isabellini mizi, ji pokazala nek čistopis. Pogovarjali sta se, razpravljali. Isabelle je živela dalje, kot je živela, preden me je potegnila v svojo celico. Isabelle me je vedno znova razočarala, Isabelle me je prevzemala, Isabelle me je stradala.
Ne morem brati. V vsakem meandru geografije zazeva vprašanje. S čim naj preženem čas? S profilom se zasuka proti meni, razstavi se, ne ve, da jo vpijam, nato se obrne proti meni, nikoli ne bo vedela, kaj mi je dala. Govori, daleč je, uči se, razpravlja: v njeni glavi poskakuje žrebec. V ničemer ji nisem podobna. K njej bom šla, postavila se bom med sošolko in njo. Zazeha - kako je človeška -, iz zvitih las si potegne lasnico, si jo spet pripne z enako kretnjo kot takrat v stranišču. Ve, kaj bo počela prihodnjo noč, a se s tem ne obremenjuje.
39
Naš stari znanec, kontroverzni kanadski filmski režiser neodvisnega filma, je po sedmih provokativnih filmih, od katerih smo jih pet vrteli tudi na našem festivalu, posnel zanj manj tipičen film, ki se spogleduje z mainstreamom, a vendar ohranja provokativnost s samo tematiko. To je film Gerontofilija.
GERONTOFILIJA
K
VABR
■UCE
V N
OVI PREOBLEKI
Kako ste prišli na Idejo o romanci med mladim fantom in ostarelim moškim?
V svojem življenju sem naletel na številne mlade ljudi, ki so gojili neko posebno nagnjenje do dosti starejših, in to me je vselej intrigiralo. Najpogosteje so mi mladi fantje pripovedovali zgodbe, da so imeli svoje prve spolne izkušnje z moškim pri šestdesetih ali celo starejšim, in v njih sem vselej prepoznaval tako pedagoško plat razmerja kot tudi globoko čustveno. Včasih se komu to zgodi le enkrat, kdaj pa se ta fetiš ohrani. Film Beli
nastavljač (Hustler White), ki sem ga posnel pred leti, govori o prostitutih in njihovih razmerjih s precej starejšimi klienti. Tako imenovani strejt prostituti razvijejo včasih zelo močne seksualne lin čustvene vezi s svojimi starejšimi strankami, ki jim v zameno za seks dajejo denar ali drugo podporo. V Gerontofilji sem hotel prikazati podobnega junaka, ki pa ne dela tega zaradi denarja. Preoblikoval sem ga v nekakšnega svetnika. Zakaj ste ob tej dokaj izvirni temi uporabili običajne prijeme romantične komedije?
Ne glede na to, kako pornografski ali skrajni so moji filmi, je v njih vedno neka romantika. Naj gre za razmerje med frizerjem in skinom, ali med prostitutom in stranko, so njihove vezi čustvene in romantične, tudi kadar je prisoten zelo skrajen fetiš. Vedno sem se torej malce ironično poigraval z obrazci romantične
komedije. V Gerontofiliji sem hotel te
obrazce prignati še dlje in to s subtilnej-
šo ironijo. Rad vzamem neka določena
pravila in jih poženem v ekstrem ali na
nepričakovan teritorij.
Ali so leta pomembna, kadar je človek
zaljubljen?
Razmerje med dvema odraslima z občutno veliko razliko v letih krši zelo močan kulturni tabu, zato morata biti oba zelo močno in predano navezana drug na drugega, če hočeta premagati vse neodobravanje okolice. Lahko sta sicer prisotna moč in denar, a hkrati sta v razmerju tudi ljubezen in čustvena navezanost.
Ali vam ta film pomeni neki novi korak?
Gerontofilja je v marsičem zame res nov korak. Prvič sem imel znatno večji budžet, prvič so me podprle mainstre-amovske institucije, prvič sem vstopil v splošno distribucijo. In to je moj prvi film, v katerem ni nobenega seksualno eksplicitnega prizora. Svojo običajno mešanico umetnosti in pornografije sem tokrat zamenjal z bolj sprejemljivimi in splošnimi prijemi. Zdi se mi, da so bili ti primernejši za tako kočljivo temo. ■
PROMOCIJA BRANJA
40

		.r.i^i L f^jj;
	S	
-.7.;' "J	LEZBI	
v* : • ^V.-i	ÛNA	

m
CETRT
30 let, čez 30 prostorov.
galerija škuc cafe kolaž
klub škuc-ll-monokel
pritličje
kud trnovo
ptl - plesni teater
ljubljana
SKUCLL
fflŠKUC
3. FESTIVAL LEZBICNA CETRT
8.-13. december 2014
www.lezbicnacetrt.si
ponedeljek, 8.12.
Nastop Monospolnega gledališča s predstavo Rdeči cmeri otvoritev galerija škuc
torek, 9.12.
Prostori, sledi in sence otvoritev skupinske razstave & stand up Ksenije Vozelj kud
sreda, 10.12.
Novejša roza
predstavitev poezije in proze nekaterih mlajših lezbičnih avtoric
videoambient: VJ Periklea
četrtek, 11.12.
"Strinjam se, da je pomembno priti iz kredence, a ni treba povedat vsem." Slovenski teater za lezbijke. predavanje Maje Šorli kud trnovo
Finale delavnic impro skupine V peto gre rado
gledališka predstava cafe kolaž
petek, 12.12.
30 let LGBT-gibanja, več kot 30 prostorov
okrogla miza cafe kolaž Juneshelen & Nina&Nina
pritličje sobota, 13.12.
I am that lesbian your mother warned you about (režija Eva Kokalj in Petra Hrovatin) filmska premiera ptl, prule
Zaključna zabava VJ instalacija/Periklea monokel
PROMOCIJA
LGBT
BRANJA
PROMOCIJA BRANJA
Letos bo festival nekaterim filmom priključil akcijo Promocija lgbt branja. Obiskovalci bodo na filmski projekciji prejeli tudi knjigo. Tako ob filmu Violette, o francoski pisateljici Violette Leduc, njen roman Thérèse in Isabelle, ob filmu Morje istoimenski katalonski roman, ob Devici sikarijev istoimenski kolumbijski roman, ob portugalskem fifilmu In zdaj? Spomni me, roman Močnejše od mene, in verjetno bo še kak film spremljalo presenečenje v obliki knjige. Seveda pa se bodo druge knjige tudi prodajale ves čas festivala.
41
FESTIVAL SO
PODPRLI
kno
t m
Veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele v Republiki Sloveniji
C
SLOVENSKI
FILMSKI
CENTER
JAVNA
AGENCIJA
SLOVENIAN
FILM
CENTRE
Schweizerische Eidgenossenschaft Confédération suisse Confederazione Svizzera Confederaziun svizra
Schweizerische Botschaft in Slowenien Embassy of Switzerland in Slovenia
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
GOETHE INSTITUT
10
2004 2014
Goethe-Institut LJUBLJANA

Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske
EMSX-XUT
LJUBLJANA
EMBAJADA DE ESPAÑA EN ESLOVENIA
O
MSD
Bodite dobro
Mestna občina Ljubljana
MESTNA OBČINA KOPER COMUNE CITTÄ DI CAPODISTRIA

C
cityHoteL
LJUBLJANA
mm
M O kl O >1 E J
fflSKUC
Magnus
\&D40 SlüDENr FM893
©
|F U N D A C I §J A S O n D A
slovenska kinoteka 18. decembra 2014
propad hise
Vi
^ 1
f i ~ Jf m y£	%i
pil y
^ i
(La chute de la maison Usher, Jean Epstein, 1928)
glasbena spremljava v živo
lado jakSa boStjan narat

/ F i
M i ^M
/
I # 1
\\\ \ V v
slovenska kinoteka
miklošičeva 28, 1000 Ljubljana t. 01.43.42.520, f. 01.43.42.516 program@kinoteka.si; www.kinoteka.si
lUMb
M ml
GLBT KNJIŽNA ZBIRKA LAMBDA

dobitnica nagrade Prešernovega sklada: Suzana Tratnik
dobitniki Jenkove nagrade: Brane Mozetič, Ciril Bergles, Kristina Hočevar
med neodvisnimi slovenskimi založniki je v tujini Lambda najuspešnejša: domača dela so doživela kar 30prevodov!
ERZSÉBET GALGÖCZI	OSCAR WILDE IN DRUGI
Znotraj zakona
predstavitve novosti, razprodaja in zdravica za osvežitev pa: nastop udeleženk z letošnje Igbt prozne delavnice!