XI. letnik. V Gorici, dno !). aprila 190‘L 15. Številka. Izliaja vsaki četrtek oh 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znafia za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1‘5C Za Nemčijo'je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7. m % fcljiv liet ZeL slovensko ljudstvo n&!ft A 5 uuLLLiiiilililiU i f ' • J.-M.tat y' Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če sc tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. ' ” Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan llajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna14 (odgov. J. Marušič) v Gorici. In vstal je Kristus! felikanoč, naj večji in najveselojši prnznik katoliške cerkve, je zopet tu. Vsa narava se jo odela v novo pomladno odejo, iz dolgega zimskega spanja se jo vzbudila v novo življenje. Pestro zelenje in pisano cvetje, šum čebelic in metuljev naznanja pribod kraljice pomladi. Slovesno in veselo zvonenje raz cerkvenih stolpov pa naznanja vernim krščanskim srcem, da je napočil praznik prorojenja v novo življenje, praznik vstajenja Gospodovega. Strasti pijani so se veselili Kristusovi sovražniki veliki petek. Mislili so, da so sedaj popolnoma zmagali Naj hu jši nasprotnik njihove hinavščino in lažnjivosti je bil mrtev. Težak kamen je pokrival grob, v katerem je ležalo njegovo truplo. Vojaška straža je bedela ob grobu. S silo in zvijačo so ga spravili v smrt in ž nje-' govo smrtjo, so sodili, da je gotova njihova zmaga. A zgodilo se je drugače. V grobu pokopani Izveličar je klical smrti in vsem svojim sovražnikom: „Ne veseli se nad menoj, moja sovražnica, da sem padel, vstal bom" (Mih. 7). In res na Velikonoč v jutro se je stresla zemlja, Izveličar je vstal iz groba. Vstajenje Gospodovo potrjuje našo vero. Samo Bog more priklicati mrliča iz groba. Kristusovo vstajenje je najboljši dokaz za resničnost naše sv. vere. Č e Kristus ni vstal, je prazno naše oznanovanje, prazna tudi naša vera, pravi sv. Pavel in pristavlja: Zdaj pa je Kristus vstal in s tem potrdil, daje pravi Bog in da je zato tudi prava naša vera. Vstali Kristus nas uči, kako moramo duhovno vslali iz greha. K a k c r je Kristus vstal od mrtvih po Očetovem veličastvu, tako tudi mi hodimo v novem življenju. Zato tudi sv. cerkev v velikonočnem času poživlja vse vernike, da opravijo velikonočno dolžnost: se očistijo svojih grehov v zakramentu sv. pokore ter prejmejo sv. Kešnje Telo. Ogromna večina slovenskega naroda, zvesta svoji LISTEK. Velikonočno jutro. „Ta je ilan, ki ga je Uuspotl napravil". Minulo je polnoči. Tisoče in tisoče zvezd miglja na nebu, med njimi polna luna. Tiha in mirna je noč, na nebu ni nijedne meglice. V Jeruzalemu vse počiva, dasi je mesto polno tujcev, le tu in lam opaziš rimskega vojaka na straži. Zunaj mesta lovijo se tje in sem psi ter obirajo kosti in ostanke judovskih praznikov. Narava jo vsa v cvetju. Prijazen spomladanski veter pihlja izza oljske gore ter rahlo odnaša cvetje figovo in oljkino. V posebnem luninem svitu svetli so nocoj pa Kalvarija, kakor da bi hotela luna pokazati, da Kalvarija je nocoj imenitna,, čez vse sveta gora. In kako ne?!... Tu počiva Izveličar svetčl Oboroženi od nog do glave sedč zraven Izveličarjevega groba štirje vojaki. Sulice imajo zložene v piramidi, oni pa igrajo s kockami. Zraven sebe imajo veliko bučo vina, katero jim je poslal veliki duhoven Ana. „Čudna navada", spregovori in reče eden vojakov, „da judje stražijo celo veri in cerkvi, je opravila velikonočno dolžnost. Tisoče in tisoče slovenskih vernikov je obhajalo duhovno svojo vstajenje iz groba pregrehe. In vstal jo Kristus! Da vstal je v marsikaterem kristijanu. O da, da! Koliko milijonov src bije v tem trenotju svetili praznikov za Kristusa, ki malo prej zanj niso bila ! Milijoni so vstali po sv velikonočni spovedi k novemu, mlademu krščanskemu življenju. Veselje je zavludalo v srcih in vesteh posameznikov. Po pravici vsklikava kri-stijan: Velikanoč je najsvetejši praznik v letu! Da, da Kristus je vstal in vstal je zlasti pri nas Slovencih, ki smo skoz in skoz veren narod. Maloštevilni so oni, ki so bili povabljeni k duhovnemu vstajenju, pa se niso odzvali, in torej tudi ne praznujejo veselega vstajenja. In naš slovenski narod, ki se z največjo pravico imenujekrščansko-katoliški, ta verni slovenski rod, naj bi se klonil nekaterim zapeljivcem, ki prepojeni tujim liberalnim duhom, ga hočejo izneveriti cerkvi in veri. Nikdar in nikoli ne! V krutih sponah ječijo narodi; otresti so se hoteli krščanstva, a so zašli v sramotno robstvo — Kristusu sovražnih sil. Loža v raznih barvah in oblikah, pod raznimi zastavami in imeni pest i narode. Tudi v naš narod se je vtihotapil tak nasproten nam duh od sosedov, sovražnih num narodov in našel svoje učence, kateri sami zastrupljeni na tujem — zastrupljajo po časopisih in drugače ljubljeni' nam narod. Toda ljudstvo so je zdramilo, in danes leži liberalizem zdrobljen, a zraven onečaščen, osramočen z narodnim izdajstvom. Vstal si narod slovenski, otresel se spon, ki so te držale, pod nogami leži stari sovražnik. Narod slovenski: „Tvoj je vstajenja dan44. Kakor Kristusovo načelo ne vzgine nikdar, tako tudi ne propade narod, kateri ostane njemu zvest. Kristus je vstal, in nas potrdil v veri, Kristus duhovno vstaja v naših srcih in nas preraja. Vstanimo tudi mi v javnem življenju, bodimo vedno in povsodi katoličani, ob skali resnice, na kateri sloni naše prepričanje, razbijejo naj se vse spletko Krislovih naspronikov. Vstali Kristus pa naj kraljuje med nami! Aleluja! : lir, Tl »ul (Daljo.) svoje mrtve! Služil sem v Galiji, na Španskem in v Alriki, ali mrličev nisem še nikjer in nikoli stražil44. „No“, pravi njegov sosed, „tudi jaz sem bil v raznih bitkah in tudi v gorečih mestih, bojeval sem se z divjimi Tevtoni in občutil nisem najmanjšega strahu, ali kar sem včeraj in predvčerajšnjem tukaj doživel, to mi je seglo do kosti! Tukaj v deželi judov ni prijetno služiti — raje bi šel daleč tja na vzhod". „Kajus ima prav44, seže v besedo tretji vojak, „ali je vse to le čarovnija ali pa je bil Nazarejec velik prerok, močnejši kot naš Jupiter (rimski višji bog) z vsem njegovim Olympom (raj onih bogov). Ko je na gori nam nasproti prišel, padli sino na zemljo. Bilo mi jo, kakor da bi me silovita roka treščila na tla. In — kakšen prizor! Kakšen strah ! Ko je solnce otemnelo, ko se je zemlja tresla in majala! To ni naravno! To je kaj druzega". „Naše augure, naše augure! (poganske preroke) naj bi se na križ pribilo, ne pa tacega moža, ki je le dobrote delil in je še na križu molil za svoje sovražnike 1 Jaz ne dan en lešnik za našega Jupiterja, katerega še senatorji in konzuli zasmehujejo, pa, kar sem tukaj videl, me je čudovito pretreslo. Ko so kralju Na vprašanje dr. Tume, ali ve obtoženec, kako je on prišel v deželni zbor in kako do deželnega odborništva, odgovarja dr. Rojic: Navadno sem hodil s svojo družino vsako leto na Kranjsko, Štajersko, Koroško ali v Gradež na poletni hlad; leta 1895 pa sem se na prošnjo drugih odločil za Bovec, da sem tam agitoval za izvolitev dr. Tume v deželni zbor. Jaz tega gospoda osebno niti poznal nisem; vsled priporočila grofa Coroninija in dr. Gregorčiča in gledč na to, da mi Slovenci nimamo študiranih ljudi tako na izbor, kakor Vi Italijani; glede dalje na to, da je dr. Tuma sin revnih roditeljev, ter pozna reve davkoplačevalcev, pa da je bil ljudski učitelj ter pozna tudi težave tega stanu, da je postal potem še le doktor prava in c. kr. sodni pristav, mislil sem, da bode mož na svojem mestu, da bode imel srce za revnega davkoplačevalca in za ljudskega učitelja, in to je bil vzrok, da sem se zanj na vso kriplje poteza! in žalibog največ pripomogel v to, da je bil izvoljen, ker v gostilni „Pri pošti44 v Bovcu zbrani volilci so bili vsi proti dr. Tumi, razven nekega duhovnika, in da nisem jaz zanj z vso vnemo govoril, bi ne bil izvoljen v deželni zbor. V deželni odbor pa je bil imenovan za to, ker je on sam (k a z a j e na dr. Tumo) stavil pogoj, da sprejme deželno poslanstvo samo tedaj, ako se mu zagotovi tudi deželno odbor-ništvo; — kazal je torej, da hoče biti takoj odškodovan z letnimi 1200 gld. Ko je tožitelj po gosp. predsedniku prašal zatoženca, ali ve še kdo drugi o njegovi prošnji za zopetni sprejem v državno službo, odgovoril mu je dr. Rojic, da mu zadostuje to, da mu je o n sam — dr. Tuma — to pravil, sicer pa, da je slišal od dr. Gregorčiča, da se je višesodni svčtnik Trnovec v Trstu zelo nepovoljno izrazil o dr. Tumovi prošnji. Dr. Tuma je med drugim prašal tudi obtoženca, ali ve, iz katere vrste užitnine bi narasla tista velika škoda. Dr. Rojic: Iz vseh. Na vprašanje, iz česa sklepa obtoženec, da je bila škoda tako velika, pravi dr. Rojic, da je o tem marsikaj slišal iz ust obrtnikov in podjetnikov samih, da je on za svojo osebo o tej škodi prepričan; navaja pa tudi iz govora deželnega glavarja v deželnozborski seji dne 17. sept. 1901 naslednje besede: „Moram konstatovati dejstvo, namreč to, da sem jaz kriv, da je prišel ta predmet v deželnem zboru v razpravo. Res je sicer, da bi bilo dr. Tumi ljubše, ako bi se ne govorilo o tej zadevi v seji deželnega zbora, moja dolžnost pa je bila skrbeti za to, da se vse razjasni, ker je moje načelo, da hodim vedno po ravnem potu. Zlasti tako zadevo, kakoršna je ta, ko gre za više 100.000 kron, moral sem naznaniti deželnemu zboru44. Ko je dr. Tuma stavil še več vprašanj v zadevi užitnine, katerih očitna namera je bila, zmesti zatoženca in spraviti ga v zagato, ter odvrniti porotnike in poslušalce od važnejših stvari oziroma od pravih predmetov zatožbe, rekel mu je dr. Rojic: „Jaz sem se že opravičil; če se hočete tudi vi, sedite sem na zatožno klop; tu je vaše pravo mesto, ne moje41. (Živahen smeh med porotn iki in občinstvom.) Branitelj dr. R. Luzzatto predlaga naj se prečitajo naslednji spisi: 1. „Soča“ št. 113. z dne 1. oktobra 1901 v dokaz, da je bil dr. Rojic v nji napaden in da je inkriminirani članek le odgovor na te napade. judovskemu z žebljem desno roko prevrtali in na križ nabili in mu sulico v stran zabodli, oh tedaj .. . tedaj . . . Vojaku se ustavi beseda. Dalje ne more. Tisti hip grozoviten blisk razsvetli nebo in zemljo .. . Ves vrt je v ognju! Omamljeni in kakor oslepljeni popadajo vojaki na zemljo. Strašen grom bobni in stresa zemljo, velik kamen, ki je pokrival grob Izveličarjev, se odvali! .. . Danica svetila. In mirna je noč, Ker skalo odkrila Je angeljska moč. Bobnenje preneha in se pomiri, grozna bliščoba bliska se spremeni v nek prijeten svit, neka nebeška miloba se razširi po naravi in zdi se, kakor da bi vsaka bilka, vsak grm, vsak cvet, cela narava tje do svitlih, nebrojnih zvezd zadonela v veselo Alelujo. Premagana je smrt, odprt je grob, rešen je svet! Aleluja se prepeva v nebesih in na zemlji. Po ulicah jeruzalemskih je še tema, ko hitijo mimo Pilatove palače nekatere žene, vse zavite. Stažar ravno preobrača veliko peščeno uro, ko vgleda žene. Čudi se nemalo, videli žene na ulici ob tej uri. Bilo je dve po polnoči. „Kdo nam pa odvali težki kamen od groba I ? ...“ pravi ena žena. Pot zasuknejo proti Kalvariji. Ko tje pridejo, je ravno solnce vzhajalo. Silno se pa prestrašijo, ko najdejo vojake na zemlji in kamen od groba odvaljen. Zveličarjevega trupla ni!! ... Vidijo edino le tanjčice, v katere je bilo zavito. Dva mladeniča, nebeške lepote, ženam povesta, da je Jezus vstal od mrtvih in da naj gredo povedat učencem in Simonu Petru. Vse prestrašene in prevzete vrnejo se urno v Jeruzalem in povejo vse učencem. Učenci jim pa leg i ne verujejo, le edini Peter hiti k grobu. Tam najde pa tudi že Janeza. Čeravno še zgodaj, razširi se naglo po vsem Jeruzalemu govorica: „Nazare-nec je vstal od smrti, videle so ga nekatere žene in tudi učenci. Bliskoma se je to razširilo od hiše do hiše, od ust do ust. Čudijo se in strmijo farizeji, prestrašijo se judje, ajdje pa majajo z glavami. Spomnili so se vsi besed križanega, ki je rekel, da čez tri dni bo vstal. Veliki duhoven Kajfež pa, ker ne more drugače, trobi v enemer, da to je le zvijača učencev, da je njih učenik vstal od mrtvih I Groze, nevolje in radovednosti gre 2. „Goriea“ št. 80. in 81. iz leta 1901, v katerih je objavljen inkriminirani članek „Kje tiči laž?" 8. Pismi dr. Tume p.a dr. Gregorčiča z dne 10. januvarja in 17. septembra 1897 v dokaz, da je dr. Tuma zahvaljeval dr. Gregorčiča na podpori za kandidaturo v državni zbor, ki je tako želel imeti tri dobro plačena mesta. 4. Pismo iz Postojne z dne 28. novembra 1899, na dr. Rojica in radi odpusta Henrika Tume iz začasne učiteljske službe. 5. Ovadba voditelja ljudske šole v Postojni na okrajni šolski svet v Postojni v dokaz, da je bil bivši provizorični pod-učitelj Henrik Tuma v Postojni od dežel, šolskega sveta iz službe odpuščen na podlagi redne disciplinarne preiskave. 6. „Soča“ št. 99. z dne 24. avgusta 1900, v kateri je objavljen dopis iz Vrtojbe v dokaz, da je dr. Tuma na ta-mošnjem shodu govoril proti temu, da bi dežela prevzela pobiranje užitnino v lastno režijo. 7. „Gorica“ št. 2. z dne 14. julija 1899, v kateri je objavljena nezaupnica, katero je dalo osmero slovenskih deželnih poslancev dr. Tumi ter od njega zahto-valo, naj odloži deželno odborništvo. 8. Slenografični zapisniki sej deželnega zbora v dokaz, da je to, kar pred-baciva dr. Rojic dr. Tumi njemu v javni seji deželnega »v'ra očital že prej oni mož, katerega vsi občudujemo radi njegovih zmožnosti, to je vitez dr. Pajer, in v daljni dokaz, da je dr. Toma z namenom, da bi zavlekel sklep deželnega zbora o pobiranju užitnine v deželno režijo, trdil, da so v poročilu profesorja Berbuča gledč te zadeve odstavki, ki njega žalijo, dočim je častni odsek, ki se je izvolil na zahtevo dr. Tume, da preišče, ali je trditev dr. Tume resnična, razsodil, da dr. Tumova trditev ne odgovarja resnici. Dr. Tuma pa je s tem zavlekel sklep o pobiranju užitnine za šest mesecev. 9. Zdravniško spričevalo v dokaz, da je dr. Tuma, ko je dobil spričevalo, po katerem je nesposoben za daljno javno službovanje, zopet hotel stopiti v javno službo. Potem moram, da bi se mi ne moglo predbacivali, da ne poznam dotičnih zakonov, na svojo žalost staviti še drug predlog, kateremu je moj zastopanec nasproten, je pa postavno opravičen. Jaz Be ne bojim izida obravnave, ker dr. Rojic Be je, kakor sle slišali, izvrstno zagovarjal in dokazal ono nesebičnost, ki je poosob-Ijena v zdravniku, kateri je po svojem humanitarnem poklicu navajen na zatajevanje sebe in skrb za druge. Resnica je, da on v svojem osemnajstletnem delovanju kot deželni poslanec ni nikdar hlepel po kakem plačanem mestu, dočim so se drugi, komaj slopivši v deželni zbor, že poganjali za mesto deželnega odbornika. Moj predlog je opravičen po določilih § 40. tiskovnega zakona, po katerem zastara vsako kazensko postopanje radi tiskovnega pregreška po šestih mesecih, ako se v tem času obtožba ni ponovila. Ker moram smatrati, da je dr. Tumi kot odvetniku znana ta zakonska določba, in vendar v šestih mesecih ni storil nobenega koraka, da bi zadeva ne zastarela, moram sklepati, da je obnovitev opustil le radi tega, da se tožba konča z oproščenjem obtoženca vsled zastare- sain k grobu. Tu najde vojake na zemlji kakor so bili pali, vse v nekaki uezavesti in trepetajoče. K«jfež je stresa in budi, ter upije: „Kaj to se pravi biti na straži!? Hitro naznanim oblastniku Pilatu 1“ Zdaj še le spregledajo vojaki, kaj se je zgodilo in se čudijo, ko opazijo okolo sebe vse polno ljudi. „Smo stražili, gospod", spregovori Kajus, „smo igrali, pili in se pogovarjali — rimski vojak ne spi na straži 1 ...“ „In vendar Bte spali 1“ vpije Kajfež; „vsi so tu priča!" „Ne, gospod, strašni blisk nas je omamil in treščil na zemljo, bili smo vsi v plamenu in smo pali v nezavest, tako je bilo I Kaj tacega, kaj tako strašnega, nismo še učakali. Kaj se je zgodilo, ne vera, le neznana moč nas je treščila na tla". Kajfež maja z glavo, ker tudi drugi so tako govorili. Tedaj pokliče vse štiri na stran in jim da veliko mošnjo denara, rekoč: „Tu imate denar, pa molčite o tem, kar se je zgodilo, ker, če zve Pilat, gorje Vam! Recite učenci križanega so prišli in so ukradli njegovo telo, poprej pa so nam dali neko pijačo, ki nas je omotila, da smo vii poipali... Tedaj losti. Predlagam torej, slavni sodni dvor naj po § 269. št. 8. kaz. postop. oprosti obtoženca radi zastarelosti in naj obsodi tožitelja v poravnavo stroškov, katero svoječasno izkažem. Sodni dvor je šel na posvetovanje in ko se je vrnil v dvorano, proglusil je predsednik, da je kazensko postopanje v tej pravdi v zmislu § 40. tiskovnega zakona zastarelo in da je dr. Rojic vsled tega oproščen obtožbe, tožitelj pa obsojen v plačilo pravnih stroškov, ki se imajo ugotoviti. Dr.Tuma je napovedal pritožbo ničnosti. (Dalje pride.) Politični pregled. Državni zbor. — Vlada je predložila nov načrt zakona v obrambo proti svinjski kugi. To kugo so iz Amerike zanesli na Angleško in odtod v ostale evropske dežele. Vlada je že izdala razne naredbe, ki so pa vse dajalo povod opravičenim pritožbam. Novi načrt spopolnuje prejšnje odredbe, in določa, da se pobite živali ne bodo vedno uničevale, marveč prepuščale v porabo. — Poslanska zbornica se je bavila z odgovorom domobranskega ministra, na interpelacijo dr. Tollingerja gledč neke tajne okrožnice vojnega ministra v zadevi dvoboja. Mi-nisterski predsednik je odgovarjal na razne interpelacije. Poslanci so sedaj nu velikonočnih počitnicah. Nemščina parlamentarni jezik. — Vsenemec dr. Schalk je stavil v odseku za premembo zborniškega poslovnika t. " uda°i nem- ščina za edini razpravni jezik v parlamentu. Toda ta predlog je propadel. Proti predlogu so poleg zastopnikov ne-nemških strank glasovali tudi krščanski socijalci, člani kat. centra so se pa nmaknili pred glasovanjem. Deželni zbori. — Uradna „Wie-ner Zeitung" je te dni objavila cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori niže-avstrijski, štajerski in koroški na dan 16. t. m. Vlada je nar..^r?vala sklicati k zasedanju tudi kranjski deželni zbor in se je zaradi toga pogajala s strankami, a kakor so vidi prišlo ni do sporazumljenja. Zdaj se pa govori, da misli vlada kranjski deželni zbor razpustiti ter razpisati nove volitve. Vlada je baje o tej svoji nameri že obvestila politične oblasti. Kranjski deželni zbor se ne skliče, ker liberalci niso zadovoljni, da se razpravlja le o nujnih gospodarskih zadevah in o nobeni drugi stvari. Radi bi seveda še enkrat izkoristili slovensko-nemško zvezo, pa ne gre. Dr. Lueger zopet izvoljen. -- V soboto je bil dr. Lueger zopet izvoljen za dunajskega župana. Dobil je od 146 glasov 125 glasov. Oddanih je bilo namreč 21 praznih lističev. Dr. Lueger so je zahvalil na izkazanemu zaupanju. Rekel je med drugim, da ga njegovi nasprotniki še vedno imenujejo agitatorja. Dr. Lueger je rekel: Dš, jaz sem agitator in tudi ostanem vedno agilator za milo mi Avstrijo, Dijaške demonstracije. — V Budimpešti razsajajo vseučilišniki že nad mesec dni. Pričeli so v proslavo obletnico Košutove smrti ter nadaljujejo. — V Italiji so se dvignili dijaki srednjih šol, ker je naučni minister izdal odredbo, molčati! da ne bo zadnja zmota hujša od prve"* Vojaki so zadovoljni, ter vsakteri vdobi pest denara in odide kazni če molči. Ves dan govori se v Jeruzalemu le o čudnem dogodku. Eni verujejo, drugi ne. Novica pride tudi v Pilatovo hišo, in ko sliši o tej Tubija, njegova žena, pogleda ga resno in mu reče: „Pilat! kaj si ti storil!! On je bil v resnici Sin Božji I" Ravno tisti večer bili so zbrani v nizkem poslopju Marija Devica in enaj-steri učenci. Vtopljeni so v tih pogovor. Marija kaže že na spremenjenem milem nebeškem obrazu veselje, mir, zadovoljnost. Na belem, rajskem obličju spoznajo se vtisi britkih dni, katere je imela........ Nekdo izmed učencev stopi v sobico in prinese na lesenem krožniku skledo mleka, nekaj kruha, medu in soli; pa nihče se tega ne dotakne. Kar — stopi Kristus sredi med nje, pozdravi svojo mater in reče: rM i r z Vami!" O blago velikonočno jutro! o blagi dan vstajenja našega Gospoda I „Taje dan, ki gaje Gospod napravil, veselimo se in radujmo se!" Aleluja. veled katere bo odslej nekoliko strožja pela pri izvušnjah na srednji't šolah, italijanskim študentom pa to ni prav. — Na Španjskem dijaki provzročajo veliko nemire. V Salamanki je bilo več dijakov ubitih. V Madridu dan za dnem razsajajo dijuki ter napadajo policijo. — Tudi na Portugalskem je ljudstvo ogorčeno, kor je vlade morala najeti veliko posojilo, da Hngležkega kralja dostojno sprejme. Tam vre med vojaštvom in dijaštvom. Obiski vladarjev. — Dne 27. t. m. obišče angležki kralj Eduard Vil. italijanskega kralja v Rimu. Kasneje pa mu povrne ta pohod italijanski kralj Viktor Emanuel na Angležkem in obišče pri ti priliki tudi predsednika francoske republike Loubeta v Parizu. Italijanski listi pripisujejo obisku angležkega kralja velik političen pomen. Istotako pravijo, da tudi obisk italijanskega kralja v Parizu ne bode brez političnega pomena. Macedonski dogodki. — Proti novim reformam so se dvignili Arnavti. Ti namreč mislijo, da so drugi narodi zato, da delajo, Arnavt pa zato, da kavo sreblje in na račun druzih dobro živi. Sporočili so sultanu, da ne bo med njimi toliko časa miru, dokler se ne prekličejo nove reforme in dokler se ne odpravijo orožniki kristijani. Blizu Mitroviče so bili hudi spopadi. Ko je ruski konzul Ščerbina se podal obdan od svoje straže, da bi si ogledal kraj in mesto, kjer je prišlo do spopada med turškimi vojaki in Albanci, pristopil je k njemu turški vojak ter dvakrat ustrelil nanj. Ruski konzul je smrtno nevarno ranjen. Pri Vučitrnu in Mitroviči so Albanci ropali krščansko prebivalstvo. Prišlo je do boja med Albanci in turškimi vojaki. V boju pri Mitroviči je padlo 50 Albancev, 60 je ranjenih. Turki so dve uri streljali s topov. — Občino Karbinc so po noči napadli turški vojaki, pobili v njej vse prebivalstvo do zadnjega človeka. Selo, ki je štelo 40 hiš, je izginilo z zemeljskega površja. Čim bolj se bliža pomlad, tem bolj stopajo tudi vslaške čete na piano in tem pogostejši so boji. Vendar so ti boji večinoma neugodni za vstaše. Vojak, ki je vstrelil ruskega konzula, je obsojen na 15 let prisilnega dela. Arnavtski bojni klic je: Doli s pašami, živel sultan. V Zorici je bilo zbranih 8000 Arnavtov. Vsi so trdili, da drži sultan z Arnavti, in da ne mara reform, a paše so se prodali tujcem in goljufajo sultana. Zagrozili so, da požgejo takoj vse oblegane vasi, ako se ne izpuste iz policijske službe vsi kristjani. Novice. Odvetnifiki izpit na tržaškem višjem deželnem sodišču je napravil te dni naš rojak g. dr. Fran Pavletič, čestitamo ! Gosp. dr. Fr. Pavletič odpre svojo odvetniško pisarno koj po Velikonoči v Gorici, v ulici Sv. Klare št. 8,1. nadstropje. Umrl je v soboto v Gorici preč. gosp. France Košar, vojaški duhovnik v pokoju. Rojen je bil dne 5. oktobra 1821. v Preski na Kranjskem. V duhovnika posvečen pa je bil dne 21. septembra 1846. V vojski je bil 1. 1859. v Italiji in leta 1866. na Ogerskem. Pogreb je bil v pondeljek popoludne ob 5. uri. Naj v miru počiva! Imenovanje in premeščenje. — Sodni tajnik pri okrožnem sodišču v Gorici, g. baron Ivan F a 1 c k e pl. Li-lienstein, je imenovan za sodnega svčtniku pri okrožnem sodišču v Rovinju. Na njegovo mesto pa pride sodni tajnik g. dr. Teodor S t e g h, ki je bil prideljen pravosodnemu ministerstvu. Osebne vesti. — Sodni pristav v Tolminu g. dr. Karol S n i d e r je prideljen pravosodnemu ministerstvu. Av-skultant g. Just Dietz pa pride k okrajni sodniji v Tolmin. Za „Slov. sirotišče v Gorici“ oziroma za „kat. društvo deloljubov" so darovali: P. n. Ivan Uršič, posestnik na lderskem 1 K, Franc Bevk, trgovec 60 vin., Neža Mežek 60 vin. Za „Alojzijeviščc“: Preč. g. Vinc. Tomagnin 10 K, neimenovana gospa 5 K, L. Gorte 1 K, tvrdka G. Pich 14 slamnikov. Bog stotero povrni! Uprava ..Primorskega Lista“ je prejela za velikonočne pirhe 10 kron za • ..Alojzijevišče" in 10 kron za „Šolski Dom", katere je daroval veleč. g. Josip ! Primšar, župnik v Podmelcu. Hvala! Preskušnje ua tukajšnjem žen-J skem izobraževališču. — Na c. kr. izobražovališču za učiteljice v Gorici se prično preskušnje in sicer: o pod lastno cono. Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. IkOIICCIlO HO 1131?. II a II Hlavnoiiiii občinstvu, (In h» con« ludi vHonin novo mu bla»u luko ni/,ko,