PARTNER OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan - UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VILEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano M| v v*t £ g v« Nekateri glasno kričijo: “Naj živi lustracija!” Neumnost! Saj ni živo bitje, da bi ji želeli dolgo življenje. Je pa trdoživa in se pojavlja v različnih časovnih intervalih in tudi v različnih oblikah. Ker se lustracija lepo rima s kastracijo, so vrli Korošci že podali javno izjavo, da se obema odpovedujejo. Namesto politiki, se bojo raje posvečali ekonomiki. Tižna konkurenčnost sicer tudi ni nedolžna stvar, je pa vsaj dobra osnova za preživetje. To vedo tudi poslanci, ki se kljub visokim plačam težko odrečejo svojim podjetjem. Saj podpirajo pravno državo, vendar lastne interese še bolj. Niso še dovolj lustrirani, da bi dajali drugim državljanom v zgled. Lustracija bi bila enostavna, če bi jo uvedli po ukinitvi enoumja. Kako pa naj zdaj, po večkratnih prestopih iz ene v dmgo barvo, zadene pravega? Preveč kandidatov je in preveč kartotek po različnih predalih. Po vsakih volitvah bi se kartoteke selile iz predala v predal. Če lustracija ne bi zadoščala, bi nastopila še njena polsestra - kastracija. Vse dotlej, dokler ne bi nastopila vladavina nedolžnih otročičev! Pa je spet vprašanje, kako dolgo bodo nedolžni, če bodo deležni vzgojnoizobraževalnih posegov koalicijske šole. Menda je zelo pomembno, da so trenutno vladujoči prisotni pri nastajanju šolske presnove. Kje so že časi, ko so se slišali predlogi za strokovnotehnično vlado. To je že pozabljeno. Danes je pomembno, da si NAŠ, sicer boš zapadel lustraciji in morda celo kastraciji. Če se ta mračnjaška gonja ne bo prekinila, si lahko obetamo še nastop obdobja evtanazije. Lustrirancev in kastrirancev se bo nabralo toliko, da jih maloštevilni nedolžni novorojeni ne bojo zmogli preživeti. Sicer pa iz zgodovine vemo, daje že veliko narodov poniknilo. Menda so poznali kameno, lesovo in kovinosmodno lustracijo že davno pred politično. Pa menda tudi ta še ni poslednja. Na pohodu je narava, ki se prilagaja in rojeva nove in nove vimse. Biološke in računalniške. Bodimo potrpežljivi, morda bomo dočakali streznitev !□ Optmist • Edini večni ljubezni sta narcisoidnost in pohlep. • Oslu ni treba veliko, da pride na boben. • Ne potrebuje jogurta, kdor ima pomlad. • Na pragu 21. stoletja se bo marsikdo spotaknil. • Dobro stoječi tudi dobro ležijo. NIKO Vsebina $ Deset občin, eno smetišče 4 $ Tdkse ukinjene, cene enake 5 $ Krpan iz Črne bruha sneg 7 $ Dravograd dobil novo postajo 8 $ 45 let Kluba koroških študentov 10 $ Navade in razvade med mladimi Koroške 13 $ Ekskluzivno: Rajski otoki Sejšeli 14 $ Ljubiteljska kultura -desetnica 22 $ Korotanova siva jesen 24 $ Oh, ta Tamagoči 25 Na naslovnici: Še lepota Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-m. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifirie št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju V BLIŽNJI PRIHODNOSTI BO TUDI KOROŠKA MORALA RAZMISUATI O SKUPNI DEPONIJI ODPADKOV ENA REGUA, DESET OBàN, BW SMETIŠČE? Ekonomska nuja bo tista, ki bo v prihodnjem tisočletju vseh deset (ali še kakšno več) koroških občin prisilila, da se bodo vsaj na področju odlaganja odpadkov povezale. Država namreč pripravlja sveženj podzakonskih aktov, ki bodo odlaganje odpadkov tako zaostrile, da se bo uresničila že nekaj let stara zamisel, da bi dobili regijsko odlagališče odpadkov oziroma regijski center za odpadke. Le ena, dve ali tri občine bodo premajhne, saj je država postavila mejo od 80 do 100 tisoč prebivalcev in Koroška s svojimi 75 tisoči duš to še komajda dosega. Današnje komunalne deponije bodo seveda kakšno desetletje še delovale, vse do takrat, ko bo tudi v praksi dogovorjena in uresničena slovenska strategija ravnanja z odpadki. Poprej bodo koroške občine morale marsikaj postoriti, kajti na Koroškem legalno odlagajo odpadke le v Mislinjski dolini, to je v mestni občini Slovenj Gradec in občini Mislinja, kjer ima komunalna deponija tudi vse potrebne dokumente. O problematiki odlaganja odpadkov so se pred dnevi v Dravogradu pogovarjali tudi koroški župani in direktorji komunalnih podjetij, na Koroško pa je prišel Marko Slokar, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor. Rado Krpač, župan občine Dravograd, pravi, da imajo v občini velike težave z odlaganjem odpadkov, saj je na odlagališču, ki nima vseh potrebnih dokumentov, prostora le še za kakšna štiri leta. Ob sanaciji in hkratnem povečanju odlagališča, za kar pa bi bil potreben investicijski zalogaj v višini dveh milijonov mark, pa bi na odlagališče v Crnečah lahko vozili odpadke še osem let. V dravograjski občini imajo probleme tudi z zahtevami bližnjih krajanov po odškodnini. Sicer pa v dravograjski občini še niso uveljavili ločenega zbiranja odpadkov, saj to po mnenju župana zaenkrat še nima pravega smisla, kajti izkušnje drugih občin kažejo, da ločeno (in dražje) zbrane odpadke nato zvrnejo na skupno deponijo. Rado Krpač je tudi nezadovoljen, ker občine od države dobivajo sporočila, da občinski odloki o uvajanju taks za obremenitev voda, okolja in podobno niso v skladu z zakonodajo, na drugi strani pa država sredstev, ki jih sicer občine zberejo prav na osnovi teh odlokov, ne zagotavlja. Ta denar je nujen za nove investicije, saj država že vrsto let drži roko nad oblikovanjem cen komunalnih storitev. Zupan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec je glede ločenega zbiranja odpadkov drugačnega mnenja kot njegov dravograjski kolega. Dobro leto dni v Mislinjski dolini zbirajo odpadke ločeno in lani so 5193 kubičnih metrov odpadkov že namenili za reciklažo. Te odpadke sedaj še sortirajo na samem odlagališču. Problemi so namreč z reciklažo, predvsem stekla, ki ga v Sloveniji ne recikliramo, in starega papirja, ki ga je v izobilju. Največ izkušenj - takšnih in drugačnih - z ločenim zbiranjem odpadkov imajo v Mežiški dolini. Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Log (nekoč Komunalno podjetje Prevalje) Ernest Blatnik, v tej dolini že tri leta ločeno zbirajo odpadke in lani ter predlani so zbrali več kot 1700 kubičnih metrov papirja in skorajda 600 kubičnih metrov stekla. Slavko Komše, direktor koroškega poslovnega centra mariborske Surovine, ki ima sedež v Radljah ob Dravi, pa pravi, da bo potrebno prenehati s prakso, ko mora Surovina za odpadek plačevati in tu Komše bije trd boj z župani in direktorji komunalnih podjetij. Po njegovem je nujno obratno: kdor se hoče znebiti odpadka, naj plača in ob tem je Komše dejal, da so v četrt stoletja, kolikor je Surovina prisotna v koroški regiji, s štirih komunalnih deponij zbrali okoli 400 tisoč kubičnih metrov plastike, stekla, papirja, bele tehnike in drugih odpadkov. Sicer pa je župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec povedal, da so od lanskega leta dalje v odvoz odpadkov vključena vsa gospodinjstva v Mislinjski dolini. To nenazadnje kaže tudi podatek, da so leta I 995 odložili na komunalni deponiji 33 tisoč, v lanskem letu pa že 41 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Za to razliko se je nemara zmanjšalo odlaganje na črnih odlagališčih. V Mislinjski dolini se že pripravljajo na urejanje tretje faze tega odlagališča, Komljanec pa je prav tako dodal, da se tudi pri nekaterih tamkajšnjih krajanih že pojavljajo zahteve po odškodnini ali nekakšni renti. Na Muti, kjer je odlagališče za zgornjo Dravsko dolino, leto odložijo od 10 - do 12 tisoč kubičnih metrov odpadkov, od tega je kar polovica industrijskih. V letošnjem letu je bilo na Muti pri odlaganju odpadkov še največ težav, Mirko Vošner, predsednik občinskega sveta Mute, pa je v Dravogradu povedal, da je njihova občina do leta 2001 zahtevala legalizacijo, sanacijo in tudi zaprtje tega odlagališča. Tudi obstoječa deponija na Holmcu v Mežiški dolini, kjer tri občine na leto odložijo okoli 30 tisoč kubičnih metrov odpadkov, je polna, za novi del odlagališča pa že imajo lokacijsko dokumentacijo in soglasja za pripravljalna dela. (mp) Komentar DRŽAVNI SEKRETAR MARKO SLOKAR O STRATEGIJI RAVNANJA Z ODPADKI TRIKRAT RAZJE ODLAGANAJE ODPADKOV Državni sekretar v ministrstvu za države. okolje in prostor Marko Slokar, zadolžen prav za problematiko odpadkov, je koroškim županom, predstavnikom občin in javnih komunalnih podjetij povedal, da bo v začetku prihodnjega leta Slovenija dobila vrsto aktov, ki bodo urejali problematiko odpadkov v Sloveniji. Vse pa v duhu usmeritev, ki jih tudi pred Slovenijo postavlja Evropska unija. Slokar napoveduje, da Slovenija prehaja od stanja, ko še govorimo o odlaganju odpadkov, v smer ravnanja z odpadki. Slokar je v Dravogradu povedal, da glede odlaganja odpadkov in regijskega povezovanja nima pomena čakati na drugo raven lokalne samouprave in si misliti, kako bodo pokrajine ali regije uredile to pomembno problematiko. Združevanje bo nuja, pravi Slokar, povezovanje pa bo na prostovoljni osnovi. O regijskih projektih že govorijo v Mariboru, na Gorenjskem, osrednji Sloveniji in drugod. Marko Slokar je Korošcem jasno povedal, da v prihodnjih letih zaradi vrste nove zakonodaje in evropskih zahtev glede odlaganja odpadkov lahko računamo na dva do trikrat dražje odlaganje odpadkov. Tudi država namerava na tem področju predpisati svoje takse, denar od teh taks pa usmeriti v gradnjo objektov za sortiranje in kvalitetno reciklažo (termično oziroma sežiganje in snovno). Glede pritožb Korošcev, da komunalne storitve omejuje država, Pa je Slokar dejal, da to ne počne njihovo ministrstvo, temveč Gasparijevo in dodal, da si njihovo ministrstvo prizadeva, da v prihodnje cene teh storitev ne bi bile več pod nadzorom Odškodnine so tiste, ki prav tako žulijo koroške občine. Odškodnine že plačujejo v Mežiški dolini, o njih se pogovarjajo v Dravski, zahteve pa so tudi drugod. Slokar pravi, da Zakon o varstvo okolja sicer govori o odškodninah, vendar ne v takem smislu, kot jih uporabljajo na Koroškem. Odlagališče odpadkov je kot industrijski obrat, za katerega vemo, da lahko obratuje le, če zadovoljuje vsem predpisanim pogojem. Če odlagališča zadovoljuje vse zakonsko predpisane pogoje, potem okolje ne obremenjuje in ni razlogov za kakšno odškodnino. Uresničevanje slovenske strategije ravnanja z odpadki seje zaradi težav s sprejemanjem letošnjega državnega proračuna podaljšala še za leto dni. Marko Slokar, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor, je v Dravogradu povedal, da bodo v kratkem dobilo študijo ( vrednost same študije je 40 milijonov SIT), ki bo odgovorila na vprašanje, kje in koliko sežigalnic odpadkov bo imela Slovenija. Po evropskih izkušnjah naj bi bila ekonomičnost sežigalnice nekje pri pol milijona prebivalcev. Omenjena študija bo tudi dala odgovor, ali bo sežigalnica v Kidričevem, v Ljubljani ali kje drugod. Gre za za velikansko investicijo nekaj sto milijonov mark. Danes v Sloveniji na komunalne deponije odložimo 88 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, ob idealni predpostavki delovanja sežigalnice pa bi na deponijah še vedno končalo 43 odstotkov komunalnih odpadkov. Komunalne deponije bodo tako potrebne tudi v prihodnje, vendar z inertnimi odpadki, na katerih ne bo pretiranih količin organskega ogljika. Tudi to Evropa zahteva od Slovenije. □ Takse ukinjene - cene enake Piše: Tomaž Karat Z uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev je država dobesedno prisilila občine, da prekličejo svoje odloke o komunalnih taksah, ki so v večini primerov luč sveta zagledali zaradi zadrževanja cen komunalnih storitev. Uredba pa občinam, ki so odloke o taksah že sprejele, daje tudi možnost, da za višino taks cene komunalnih storitev povišajo, kar bodo, kot vse kaže, storile. Kaj se bo zgodilo z občinami, ki teh taks niso uvedle, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor bodo uporabniki komunalnih storitev na območju Zgomjedravske doline še naprej plačevali enake zneske, delež namenskih sredstev v obliki takse pa žal s položnic ne bodo mogli razbrati. Ta problem bo še posebej prisoten na območju občin Radlje, Muta, Vuzenica in Podvelka - Ribnica, ki so sprejele odlok o taksi za legalizacijo, sanacijo in zapiranje odlagališča na Muti, kljub temu, da so višine obremenitev znane. Zanimivo je, da ministrstvo za okolje in prostor, ki je botrovalo podpisu sporazuma in s tem tudi taksi za legalizacijo, sanacijo in zapiranje odlagališča na Muti, z omenjeno uredbo, katere predlagatelj je bilo, zdaj to takso prepoveduje. Ne glede na to bodo občine morale vse takse preklicati najkasneje do konca leta, nove cene, ki bodo vključevale tudi omenjene takse, pa bodo morale v potrditev na za to pristojna ministrstva. Takse, ki jih bo potrebno s strani občin preklicati s posebnimi odloki, bodo pri nekaterih občinah le obveljale, pa ne zaradi privilegiranega statusa teh “nekaterih" občin, ampak iz preprostega dejstva, da lahko odlok razveljavi Ustavno sodišče. Do razveljavitve bo odlok še vedno v veljavi in bo takso še vedno treba plačevati. Ne glede na to, kaj se bo z odloki o taksah zgodilo, pa je dejstvo, da je “država” prvič po nekaj letih izgubaštva na področju komunale, ki se je najbolj pokazalo ravno na takoimenovanem podeželju, občinam “odobrila” povišanje cen komunalnih storitev. Način, s katerim je do tega prišlo, pa je za občine v tej situaciji, ko se ukvarjajo z izgubo v bolj ali manj slabo opremeljenih podjetjih, bolj ali manj nepomemben. Žal pa z veljavnimi cenami, ki jih bo vsaj na segmentu ravnanja z odpadki potrebno pomnožiti s faktorjem 2 ali 3, še vedno ne bodo rešili problema, dokler ne bo ministrstvo za finance sprostilo cen komunalnih storitev in jih dvignilo na raven, ki bo omogočala preživetje javnim komunalnim podjetjem, občinam pa olajšala strošek pokrivanja izgub na račun amortizacije iz Že tako preskromnih občinskih proračunov. S povišanjem cen, če bo do njih prišlo, bo država obremenila uporabnike teh storitev, med katerimi so po številu najmočnejši seveda občani, ki pa imajo, vsaj na območju Koroške, ob skromnih plačah in standardu žal podobne težave kot prej omenjena komunalna podjetja. Naš pogovor Za kraj še zmeraj... V zbrani družbi po kulturni prireditvi, katere gost je bil tudi igralec Pavle Ravnohrib, ki si ni mogel kaj, da povezovalki programa ne bi kar naravnost rekel: “Gospa, vi pa niste Korošica,” sem šele izvedel, kje je mladost preživela gospa Jožica Heber. Preska pri Medvodah je ta kraj, ki je Jožici pustil neizbrisno sled v njeni govorici, za uho tako simpatični drugačnosti. Gospa Jožica Heber je med drugim tudi podpredsednica novoizvoljenega sveta Krajevne skupnosti Dravograd. “30 let je tega, kar sem na Koroškem”, je pričela pripovedovati Jožica.”Spominjam se, da je bila tista zima izredno huda. Možje bil tu že dober mesec prej, ker je že pričel s službo. (Dr. Franc Heber je poznan širši koroški javnosti tudi po svojem nesebičnem delu z ljudmi, ki so jim zasvojenosti zagrenile življenje). Nekaj časa sem bila zaposlena v zdravstvenem domu na Ravnah. Leta 1972 pa sem pričela delati v laboratoriju zdravstvenega doma v Dravogradu. Če prištejem še 4 leta prve zaposlitve na Inštitutu za tuberkolozo in pljučne bolezni na Golniku, kjer sem bila tudi rojena, živela pa v Preski pri Medvodah, je seštevek delovnih let kar lep. Letos poleti jih je bilo 33”, se nasmeje. Njena “krvna slika” pa nikakor ni vezana samo na laboratorijsko delo. “Seveda so bili časi izpred več kot dvajset let nekaj drugega. Ne mislim na tisto strogo politično delo- vanje, ampak na organiziranost velike večine ljudi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, v sindikatu, v društva in zraven sem bila tudi jaz. No, v zdravstvenem domu sem bila tudi predsednica sveta, delavske kontrole, sindikata, pa tudi v republiško skupščino sem bila delegirana s področja zdravstva in sociale itd. Danes se s politiko ne ukvarjam več, ker me sploh ne privlači. Dana-šnji način politi-čnega delovanja mi nekako ni pri srcu. Sem dokaj nevtralna in se mi zdi, da lahko lepše živim brez tega. Delujem pa pri Zvezi kulturnih organizacij, Zvezi prijateljev mladine, pri gasil-skem društvu sem predsednica, pa v Krajevni skupnosti kot podpredsednica... Skratka, društveno življenje v kraju, takšni vsakodnevni opravki, stiki z ljudmi (veseli ali žalostni), me veliko bolj privlačijo. Mislim, da mora človek v kraju, kjer živi in dela, kjer si ustvari družino, najti tudi njemu odgovarjajočo obliko društvenega življenja, se v kraj vživeti in s krajem “dihati”. Morda je to le eden od načinov za razvoj kraja, ostalo pride potem nekako spontano... Skoraj bi pozabila omeniti planinsko društvo in svojo veliko vnemo (ljubezen) do planin. Res da včasih vreme, služba, dežurstva ne pustijo, ampak če nekaj časa ne grem malo više - takole proti 2000 m - mi nekaj manjka, postane mi dolgčas, tako da moram iti. Poglejte, v zdravstvu pravimo, da je pacient kralj, tako kot v gostinstvu to velja za gosta. Da bi bil človek ob vsaki uri prijazen, je težko. Ta napetost se mora enkrat sprostiti. Fitnes ni zame, kakšen bioenergetik mi tudi ne bo polnil akumulatorja. Za to poskrbim sama s tekom, sprehodom, izletom, pohodom.” Takšno jo pozna tudi večina Dravograjčanov in potem tudi ni čudno, da je na zadnjih volitvah v svet krajevne skupnosti dobila daleč največ glasov. Ljudje v Dravogradu imajo politike in poli-tikanstva že zadosti. “133 glasov je absolutna številka, vedeti pa je treba, da sem bila izvoljena v enoti, ki ima tudi procentual-no največ volilcev. Mislim, daje s to stvarjo takole: že zaradi službe poznam oziroma me pozna veliko ljudi, ki pa jih cenim in poskušam v vsakem človeku najti dobre, lepe stvari. Po teh volitvah me je razveselilo to, da so se iz drugih terenskih odborov ljudje obračali name s prošnjami, naj posredujem njihove želje za referendumski program. Pri prejšnjem samoprispevku sem bila v volilni komisiji in nadaljnji dogodki so mi ukradli nekaj mesecev življenja, ker je prišlo do anonimne prijave, da so bili rezultati ponarejeni. Stvar je bila v rokah takratne UJV in sodišča. To je bilo pa hudo. Takrat sem si rekla, da se ne želim več ukvarjati s takšnimi stvarmi. Ko pa se vse dobro izteče in čas naredi svoje, sem si pa spet 1 rekla: za kraj pa še zmeraj! Saj človek drugače ne more...”0 Marjan V- Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 BOGATA PONUDBA GRADBENA MATERIALOV VBJKA DBRA, VSE NA ENEM MOTUI V nail trgovini dopoln|ultmo ponudbo oiMvnlb gradbenih materialov z najugodnejšimi cenami: KNAUF SISTEM ZA IZDELAVO MANSARDNIH M PREDELNA STBI <*■, PARKER, LAMNAR TER OBLOGE VSEH VRST «- MATERIALI ZA VODOVOD N CENTRALNO OGREVANJE ■r KANALIZACIJSKE CEVI «r KOTNO H PLOŠČATO ŽELEZO CDCmSSUttcB Luaja insisti tìupajsivi/tlinQ s SUa-KuUicu. ipcDingariiiiicD,, uupcBistijijjcijScaijia aun ^simcDWDQOina liicnsiuiaiu TKBQcSdCDtna tiKDOSŽ fBej SiUiU, fy® Naš pogovor Začetki segajo daleč nazaj... KRPAN (vendar ne Mariin) Iz delavnice samostojnega podjetnika SAŠA KRAJNCA iz Črne na Koroškem že nekaj let prihajajo snežni topovi znamke KRPAN, ki počasi, a vztrajno osvajajo svoj “prostor na soncu” na smučiščih doma in v tujini. KRPANI so v celoti proizvod inovacijske žilice in lastnega dela družine Krajnc: očeta Silvestra, sinov Saša in Robija. Doslej so izdelali in prodali nad 60 topov. Trenutno je pri Krajnčevih zaposlenih pet delavcev - vsi so Črnjani - njihov cilj pa je proizvodnja 100 topov v sezoni s še tremi ali štirimi dodamo zaposlenimi. Silvester Krajnc je že od nekdaj navdušen smučar. Ko je bil trener najmlajših smučarjev v SK Črna, si je zamislil vlečnico in jo v delavnici svoje hiše tudi izdelal. Postavil jo je na Raduhi, naložil v kombi nadebudne mlade smučatje in so se odpeljali trenirat... Njegov drugi “izum” so bile motorne sani, s katerimi si se sankal ne le po hribu navzdol, ampak tudi po ravnini. Si lahko mislimo, da je imel obilo občudovalcev. Kot smučarski delavec v Čmi je vsako zimo občutil vso težavnost teptanja smučišč po vsakem sneženju, pa je - izdelal teptalni stroj. Poleti je nastal še čoln iz poliestra za na motje... Kdo ve, kaj bi še nastalo, če ne bi nekoč “fantje” - sinova sta odraščala - gledali televizije, kjer so predvajali posnetek s sankaške tekme na Jesenicah. Očitno je prirediteljem primanjkovalo snega, pa je domačin Franci Stroj postavil na sankališče cev z ventilatoijem, dovajali so vodo in je nekako delovalo, da so si naredili umetni sneg. Pa je, gledajoč ta “izum”, oče Vester veselo oznanil: “Če tole deluje, bomo jm še mi naredili snežni top?' Rečeno - stoijeno! Za cev so porabili star bojler, dodali ventilator, izdelali šobe (odprtine, skozi katere prši voda, ki zamreuje v sneg), za električni del so prosili nekoga drugega in prototip snežnega topa je bil pripravljen za poskus. Tega so izvedli v Koprivni, voda je bila mrzla, iz Meže, in cev topa so usmerili na bližnjo slivo. Vklopijo in v nekaj minutah je bilo drevo obloženo s težkim žledom, spodaj pa je stala voda. Polomija, saj je uporaben le suh sneg. Začeli so iskati izboljšave. Leta 1989 je bil 3. marca zadnji mraz. Dopolnjen in izboljšan snežni top so postavili na cesti pri gasilskem domu in ga usmerili čez cesto. Top je sipal droben suh sneg in takrat je konstruktorje in številne gledalce zajelo navdušenje. To je bil prvi resnični uspeh. Cez poletje so vsi trije - sinova sta v šolah pridobivala teoretično tehnično izobrazbo -pospešeno dodelovali prototip snežnega topa. V naslednji sezoni se je uspeh potrdil na Golteh. Ko pa so ga preskusili v Kotljah, je delal slabo, nič ni delovalo. Zdelo se je, kot da so spet na začetku. Da bi odnehali, ni nikomur prišlo na misel. Takrat so ugotovili, da v spremenjenih pogojih top deluje povsem dragače. To je bilo treba dodelati, saj nespremenljivega vremena pozimi pač ni. Takrat je Robi z malenkostno izboljšavo našel rešitev. Po tem so prve topove že prodali v Kranjsko goro, v Velenje, na Stari Vrh nad Školjo Loko, na Roglo... Sašo pravi o teh časih: “Velikokrat smo bili kot pred zidom, nikamor ni bilo videti poti. Vendar smo rinili naprej, pa so se našla vrata, da smo stopili skoznje in nadaljevali. Topove delamo že deveto sezono, skoraj vsak ima kakšno izboljšavo, vendar še nismo zadovoljni. V to delo je vložene ogromno energije. Veliko je bilo tudi poti, ki niso vodile nikamor, tako da smo zavrgli marsikaj, v kar smo vložili veliko časa, energije in seveda denarja." In Robi doda: “Kolikokrat smo mislili, da smo na pol poti in smo drug drugega spodbujali. Zdaj šele vidimo, kako dolga je bila pot do tega, kar imamo danes." Materiali za izdelavo topov so domači, le manjši, električni del topa, je nemški. Prav tako je slovenske izdelave tudi večina orodja, ki ga uporabljajo. In končno - s čim se lahko pohvali KRPAN? Sašo: “Je najboljši!!!" Se zasmejemo. “Na slovenskih smučiščih in na tujih po Evropi so naša konkurenca snežni topovi švedske firme LENKO in avstrijske firme SUFAG. Poleg teh je na tržišču še množica drugih in poleg njih se vsako leto pojavi še kakšna nova znamka, nekatere le za eno sezono. Na smučiščih je torej gneča tudi med snežnimi topovi. Naša skoraj edina slabost je, da še nismo znani in zato prodor na tako zaprt prodajni prostor zahteva svoj čas. Vendar so prednosti našega topa nesporno visoko konkurenčne, tako da so možnosti za prodajo vsako sezono večje. Naj naštejem glavne: KRPAN je konstruiran povsem nanovo, kar pomeni prednost v materialih in v mnogih rešitvah problemov, ki se ob različnih zunanjih pogojih neprestano pojavljajo. Zmogljivost našega topa je sicer enaka kot pri konkurenčnem, vendar je poraba energije manjša skoraj za tretjino. Tudi v ekobškem smislu je boljši; deluje bolj tiho, kar je pomembno, saj so mnogi hoteli grajeni tik ob smučiščih in hrup, posebej ponoči, deluje moteče ne le na goste, temveč tudi na divjad v okoliških gozdnih prostranstvih. KRPAN deluje s 55 decibeli, konkurenčni s 65 do 70. Razlika je velika. Topovi najnovejše proizvodnje imajo pomembno izboljšavo. Spremenili smo podvozje. Prejšnji so imeli sanke in top so morali vleči po smučišču, ko so ga prestavili. To je bilo težaško opravib. Zdaj je top na trinožnem stojalu, zato ga zelo enostavno s plugom prenesejo drugam. Postal je mobilnejši. To je za vse popolna novost. In nenazadnje je naš top kar za 40 do 50 % cenejši od konkurenčnega. Vse to skupaj pa so razlogi, zaradi katerih mimo KRPANA kupci snežnih topov ne morejo kar tako. Zdaj že opažamo, da so jih tisti, ki so najprej, morda iz nezaupanja, kupili po enega ali dva lopova, naslednje naročajo pri nas in ne pri tujih firmah. Očitno je, da KRPAN os\’aja smučišča.” In kje vse snežijo z njimi? V Švici sta dva, v Avstriji dva, v Nemčiji dva, v Franciji trije, ostali pa so po vseh večjih smučiščih po Sloveniji. Zdaj, ko je naročil vedno več, si želijo, da bi čim prej dokončali večjo delavnico, ki jo gradijo na prostoru nekdanje vojašnice. Izdelava topov poteka zdaj serijsko, ko bo dograjena delavnica, pa bo to pravo proizvodno delo. Topovi zato ne bodo kvalitetnejši, le delo bo steklo hitreje. Vendar čas pomeni zanje veliko denatja. Sašo še pove: “Ves razpobžljivi dohodek zato vbgamo v investicije in v rekbmo. Če nimaš oglasa v dveh tujih smučarskih revijah, te ni! Tako gre vsak mesec za dva ogbsa okrog 500 DEM. Zdaj razmišljamo o večjem, kvalitemern prospektu, ki se bo meril s prospekti iz tujine. Zanj bomo odšteli kar lepo vsoto. Trenutno teče postopek za pridobitev TUV standarda kakovosti, kar nam bo omogočilo prodajo na smučiščih Evropske skupnosti, menimo predvsem Nemčijo in Avstrijo. Načrtov nam ne manjka." Pri tako dolgoletnem delovanju seje gotovo primerilo kaj zanimivega, kar bo ostalo v spominu kot anekdota. Povprašamo še o tem. Robi se nasmehne, sicer bolj trpko, in pove: “Za svoje topove zagotavljamo kupcem 24 umi servis, to pomeni noč in dan, “svetek in petek”. In nekoč pride zvečer sporočilo z Gorenjske, da je top popolnoma odpovedal. Z bratom sedeva v avto in na pot. Top je bil skoraj nov in vso pot sva razmišljab, kaj bi lahko bilo narobe. Pri pregledu sva se najprej lotih kontrole ghvnih delov. Vse je bilo vredu. Pogledam šobe -0,9 mm velike odprtine za brizganje vode - pa so bile popolnoma zamašene; nekdo je namreč odstranil filter za čiščenje vode in drobni delci v vodi so šobe povsem zamašili. In sva začela v mrazu, z golimi rokami (brez rokavic) čistiti vsako posebej, 260jih je bilo Zanimiveje, da so za top izbrali slovensko ime KRPAN, ko pa v naših časih tako hlepimo po tujih, ki “lepše zvenijo, so bolj svetovljanska in sploh in oh...” Pa pravi Robi: “Za Slovence je KRPAN po Levstikovem Martinu Krpanu pojem iznajdljivosti, ponosa, moči, poštenosti in kar je še temu podobnega. Za tujce je beseda brez pomena, ki jo trdo in zeb težko izgovarjajo, vendar si jo prav zato zapomnijo, ker je zanje tako nenavadna. Lepo smo zadeli.” Povejmo še to, da je to tipično družinsko podjetje. Ideja, začetki in glavne rešitve so očetove, Sašo in Robi sta se počasi pridruževala. Tudi zdaj, ko je oče v pokoju, nastale probleme rešujejo skupaj, pred vsako odločitvijo se posvetujejo in skupaj odločajo dejansko o vsem. V pogovoru s Krajnci imaš občutek, da jim vsak problem sproži neko notranjo moč, s katero zavrtajo vanj in z neveijetno vztrajnostjo iščejo rešitev, ki mora biti najboljša in popolna. Toda problemov ni nikoli konec, zato neprestano odkrivajo stvari, ki so boljše, sodobnejše. To je v njih, zato zgodba o snežnih topovih ni končana. Marta Repanšek Krpan na delu PrauMraičani veseli težko nričakovaiena nostaališča V Dravogradu so minuli petek slovesno predali svojemu namenu novo avtobusno postajališče, ki je bilo že v začetku zasnovano v okviru gradnje trgovsko-poslovnega centra na Meži. Po uvodnem pozdravu godbe na pihala Ojstrica je župan Rado Krpač prerezal trak in otvoril dobra tri leta načrtovano investicijo. Prvotni plan postajališča so morali v občini v okviru rekonstrukcije regionalne ceste M10-8 in glavnega vodovoda Dravograd-Čmeče spremeniti. Podobno kot za rekonstrukcijo ceste in vodovoda tudi za avtobusno postajališč ni bila urejena potrebna dokumentacija, tako da so morali posebej urejati vprašanje greznice, odvodnjavanja itd. Zaradi pomanjkljivih projektov in finančnih težav, s katerimi se je srečeval izvajalec 48 milijonov vredne investicije, so porabili dobra tri leta za realizacijo projekta. Občinski možje so Gradisu -gradbeništvo Ravne že v letu 1994 nakazali avans v višini 32 milijonov tolaijev, toda kasneje je vrednost investicije zaradi spremembe prvotnega objekta in prilagajanj narasla. Za dokončanje projekta bo potrebno urediti še ograjo, nadstrešnico, talne označbe... V okviru avtobusnega postajališča bo tudi nova oblikovna podoba označevanja prostora. Gre za segment celostne podobe občine, ki obsega usmetjevalne, informacijske in označvalne table občine, mesta, naravnih in kulturnih znamenitosti, turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Avtor idejnih zasnov in celostne podobe je arhitekt Edi Koraca. “S postajališčem zaključujemo kompleks na Meži, ki obsega trgovsko-poslovni center, rekonstrukcijo vodovoda, ureditev magistralne ceste M10-8, ureditev pešpoti do naselja Meža. Kompleks omogoča celovitejšo ponudbo in s tem zadovoljevanje potreb občanov na enem mestu. Zavedamo se, da postajališče še ni Trak je prerezal župan Rado Krpač popolnoma končano, saj manjka še nekaj detajlov in predvsem streha za tiste, ki na postajališču čakajo, kar pa je naša naloga za prihodnje lete. Pomembno pa je, daje postajališče kljub začetnih zapletom z izvajalcem končno zaživelo. Njihov odnos do projekta je danes še posebej očiten, saj se otvoritve ni udeležil nihče z njihove strani. Prepričan pa sem, da bo novo postajališče služilo vsem občanom in potnikom ter da jim bo v zadovoljstvo,” je povedal župan Krpač. Dodamo naj še, da bodo vsi vozniki avtomobilov, ki so do zdaj parkirali na avtobusnem parkirišču, morali upoštevati nov avtobusni režim in parkirati drugje. Glede na obstoječe postajališče uporabnikov prav gotovo ne bo težko navaditi na novo, ki zagotavlja tudi lepše in ustreznejše prostore.Q Jasmina Detela VESELJE V VESELI ULICI Izgubil se je lovski psiček, istrski gonič z rjavimi lisami in sliši na ime SIKO. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj pokliče na tel. številko (0602) 55-775. Prodam lepo novo hišo v Mislinji. Tel.: 063 853 189 Med glavno cesto iz Kotelj proti Kiseli vodi (Rimskemu vrelcu) in potokom Hotulja, je ulica, ki je ime dobila po svojib prebivalcih. To so ljudje, ki so po naravi radi dobre volje, veseli, družabni, ki med seboj živijo v dobrih sosedskih odnosih in prijateljstvu. Taki so tudi v odnosih do drugih ljudi. Radi se zbirajo in se skupaj veselijo, enkrat pri tem, drugič pri onem. Največkrat se zbero in pridejo skupaj kar zunaj na ulici in se veselijo. Takrat obilno prihajajo razne dobrote iz vseh hiš in kuhinj, od vseh gospodinj ob ulici, sladka, dobra kapljica pa od vseh gospodarjev. Vsakoletni pogreb pusta na pepelnično sredo, je že tak dogodek, ki nikakor ne more iti mimo Vesele ulice, kjer priredijo po navadi kar pravo sedmino za pustom. Poleti, ko so dolgi dnevi in kratke, tople noči, se zberejo vsi prebivalci Vesele ulice in povabljeni gostje, da v prijetnem vzdušju obnovijo svoje prijateljstvo in dobre sosedske odnose. Novembra je Vesela ulica po zaslugi svojih diplomantov, devet deklet in enega fanta, praznovala še posebno srečen, vesel in zelo redek dogodek. Proslavili so svoje diplome, svojo dozorelost. To pa je dogodek, ki ga je vredno zapisati in obvarovati pozabe. Človek starejše generacije komaj dojame, kakšen velikanski napredek je bil storjen v letih po drugi svetovni vojni. Kakšno možnost šolanja za naše otroke je pomenila gimnazija na Ravnah na Koroškem. Brez nje bi bilo lako, kol je bilo pred vojno, v predvojni kraljevini Jugoslaviji, ko so bile gimnazije le po večjih mestih. V dvajsetih letih predvojne Jugoslavije sva obiskovala gimnazijo v Mariboru le dva Hotuljca: Rajni Mihjelov Tonč (Anton Hudopisk) in jaz. Šole so bile predaleč, vlak je bil predrag, avtobusnega prometa in avtomobilov takrat še ni bilo. Stanovanje, hrana, obleka, šolske knjige in potrebščine, vse je bilo strašno drago, nedosegljivo za navadnega človeka. Samo vpis v vsak razred gimnazije je stal 5.000 takratnih dinarjev. To pa sta bila v tedanjih razmerah dva para volov. Praznovanje v Veseli ulici je bilo veselo in prijetno. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo na ulici vse, kar je živega. Diplomanti so organizirali vse, od hrane do pijače in postrežbe, hladno in toplo, kratko malo vse, za vsakega po želji. Vzdušje je bilo prijetno, domače, šale, smeh, pelje, nepogrešl|iva harmonika v rokah Jamerjevega Petra. Skratka, bilo je lepo, enkratno. Veselje je trajalo vse do zagodnjih jutranjih ur. Kdo so uspešni, srečni diplomanti Vesele ulice v Kotljah. Poglejte si jih na sliki tako, kot stojijo in čepijo. Stojijo od leve proti desni: Urška Junger, ekonomist Vesna Junger, prof. razrednega pouka Simona Lasnik, dipl. ing. strojništva Barbara Lasnik, ekonomist Melita Terglav, dipl.ing. metalurgije Maja Blatnik, dipl. pravnik Tadeja Šuler, prol. matematike in fizike Čepijo od leve proti desni: Natalija Terglav, dipl. ekonomist Dušan Rebernik, dipl. ing. strojništva Klavdija Šumah, pravnik Rok Gorenšek ŽIVELA STA MED NAMI Avtorja ■ narodna zvestoba, morala, ekologija Bili smo na predstavitvi dveh knjig izpod peresa slovenskega naslovnega škofa Vekoslava Grmiča in knjige Janka Kostnapfela. Gre torej za tri dela, ki izpričujejo humanistično bit obeh piscev, še več, so dokaz, da sta skupaj s slovenskimi ljudmi preživela viharje več kot zadnje polovice tega stoletja in - ne nazadnje gre tudi za pisca, ki sta prestopila mračnost maščevalnosti, ne lastita si pravice razsodnikov aliaobsolutnih resnic. Škof Grmič je predstavil svoji knjigi Moja misel in Iskanje resnice. Vseskozi poudarja krščanski humanizem, ki ne živi v sovraštvu, temveč v sožitju z ljudmi. Med drugim opozarja na strpnost do preteklosti, jo do pretanjenosti kot kirurg secira, analizira, vendar ni prostora za jezo niti za bujenje negativnih človeških strasti, kajti zgodovina nas je kruto poučila, kakšne oblake kolektivne psihoze obračunov nam prinašajo razprtije. Če si kdo prične lastiti pravico in resnico kot nekaj, kar je samo njegovo in drugemu ne dopušča več njegove misli, je razprtija tu. Če kdo prične razglašati svojo resnico kot edino, je ta enako nevarna, pa naj prihaja od kjerkoli. Pisec se ne izogiba prav nobeni temi, najsi gre za moralo politikov, strpen odnos do narave ali do drugače mislečih ljudi. Nedvomno gre za knjigi, ki ju je lepo prebrati, sevata duhovno bogastvo, umeščata nas v prostor in čas, kjer smo, saj kažeta, da je ta veliki mož živel z nami tudi v najbolj težkih časih, da ima dober zgodovinski spomin in čut za evangelij, takšen kot je blizu in v dušah dobrih, preprostih ljudi. Dr. Janko Kostnapfel je predstavil knjigo Jutro Poldan Večer. Knjiga je usmejena v iskanje resnice in se v tem po svoje ujema z mislijo dr. Grmiča, s katerim sta v Vuzenici skupaj predstavila svoja dela. Nedvomno smo bogatejši za knjige, ki jih boste radi prebrali, po branju pa boste plemenitejši za mnoga spoznanja in morda veliko manj občutljivi za mnoga dogajanja sedanjega političnega časa v Sloveniji.Q k.vaiti Šentjonž: Ne iščemo privilegijev Letošnja regijske proslava ob Svetovnem dnevu invalidov je bila v Šentjanžu pri Dravogradu. Kot vedno je bilo tudi tokrat vse skrbno pripravljeno in na visoki kulturni ravni. Naj omenimo le pevke, skupino saksofonistov Ota Vrhovnika, dravograjske Diatonike in nekaj posameznikov, vse to je že več kot dovolj zgovorna slika prijetne prireditve. 1‘robleme invalidov pravilno predstaviti širši javnosti Foto: J. Detela Sicer pa so invalidi prisotnim, tu je bila večina koroških županov, še enkrat Povedali, da ne iščejo nobenih privilegijev, takšno mnenje je nemalokdaj v javnosti zmotno prisotno, temveč le tako urejeno življenje in zakonodajo, ki bo invalidom omogočilo skoraj normalen pristop do dela in drugih življcnskih potreb. Tudi našo pokrajino še čaka vrsta nalog za odpravo arhitektonskih in dingih ovir, nekaj tega je že opravljeno, napor, da poiščemo več za invalide primernih delovnih 'nest, kakor tudi, da storimo več, da ne bo nastajalo še več delovnih in drugače invalidnih oseb. □ k.valtl Božično - novoletni večer Big banda Ota Vrhovnika z gosti Big band Ota Vrhovnika bo letos že četrtič pripravil božično - novoletni koncert v slovenjgraški športni dvorani. Letos bo to le koncert, ne tudi ples, kot prejšnja leta. Letošnji koncert pa bo prav na božič, 25. decembra ob 18. uri. Večer bodo popestrili gostje, solisti: Irena Vrčkovnik, Simona Kopmajer, ki je navdušila že lani, Dragica Čarman iz Ljubljane, Edvin Fliser, Komorni mešani pevski zbor Carinthia Cantal, otroški pevski zbor - osnovnošolski zbori slovenjgraških šol, iz ZDA pa v Slovenj Gradec prihaja priznan temnopolti pevec Henry James. Vstopnina za komcert ne bo pretirana, le 700 tolaijev bo treba odšteti, tako da si bo obisk koncerta lahko privoščilo kar največ ijudi.O V vrsti letošnjih gasilskih vaj je bila tudi ta, namenjena reševanju iz gorečih poslopij, ki so jo prevaljski in ravenski gasilci izvedli prejšnji petek na osnovni šoli Prevalje. Učenci, učitelji in drugi radovedneži so imeli kaj videti, tudi tak “tobogan” za reševanje ljudi skizi okno. Vaja je uspela. NOVO LETO 98 AMSTERDAM • PARIZ • RIM • BUDIMPEŠTA • KESZTHELY - tBUMm MMm Odhod: Cena ar. 29.12. 299 DEM 0004 Minimalno število potnikov: 40 SILVESTROVANJE v AMSTERDAMU Odhod: Cena ar. 31.12. 189 DEM 0011 Minimalno število potnikov: 40 1. DAN: Odhod turističnega avtobusa ob 12. uri iz MARIBORA, ob 13. uri iz ŽALCA in 14.30 uri iz LJUBLJANE. Sledi vožnja preko BELJAKA. SALZBURGA in MUNCHENA proti STUTTGARTU. 2. DAN: Nadaljevanje vožnje s krajšimi postanki v LUXEMBURG-u, BRUSELL-u (prestolnici Belgije) in DEN HAAG-u (uradno glavno mesto Nizozemske s palačo miru in rezidenco kraljice Beatrix - krožna vožnja). V poznih popoldanskih urah prihod v kraj namestitve. Namestitev v privatnih sobah (severno Od AMSTERDAM-a) 3. DAN: Po zajtrku priporočamo fakultativni izlet v VOLENOAM (informativni ogled mesta z ogledom sirarne in coklarne), MARKEN (staro ribiško mesto), ZAANSE SCHANS (mlini na veter), HARLEM (informativni ogled) in AMSTERDAM (vožnja z ladjo po kanalih Amsterdama z obiskom BRUSILNICE DIAMANTOV). Zvečer prihod v kraj namestitve. Prosto do odhoda v AMSTERDAM Ob polnoči se odprejo lokali AMSTERDAMA. Prične se ulično praznovanje. Prosto za zabavo. Ob predvidoma 2. uri povratek v kraj namestitve. Nočitev. 4. DAN: Po zajtrku odhod v AMSTERDAM. Krajši informativni ogled centra. Prosto za individualne oglede. Ob 18. uri odhod iz AMSTERDAMA 5. DAN: Nadaljevanje poti preko PORURJA, KÒLNA, MUNCHENA in BELJAKA proti domu. Prihod v večernih urah. CENA VKLJUČUJE: - prevoz z avtobusom turistične kategorije (hd, video, WC, klima) prevoznik: KOMPAS HERTZ - 2 x nočitev z zajtrkom v privatnih sobah izven Amsterdama - oglede po programu brez vstopnin - organizacijo, izvedbo in vodenje izleta DOPLAČILA: - za željeno enoposteljno sobo 2 x 20 DEM - za željen fakultativni izlet z vključenimi vstopninami (Volendam, Marken, Zaanse Schans, Harlem in Amsterdam - ogled z ladjo) 60 DEM - za željen ogled muzeja in hiše Anne Frank 20 DEM SILVESTROVANJE ob BLATNEM JEZERU - KESZTHELY SARA® 2®® èm ‘-\Q/--------vS/—' 1. DAN: Odhod avtobusa ob 7. uri iz LJUBLJANE, ob 8.15 uri iz ŽALCA, ob 9.20 uri iz MARIBORA in ob 10.45 uri iz MURSKE SOBOTE Nadaljevanje poti preko mejnega prehoda DOLGA VAS do KESZTHELYA, mesta na jugu BLATNEGA JEZERA. Namestitev v hotelu VIA ***. Prosto. Ob 20. uri odhod avtobusa v 8 km oddaljeno ČARDO. Silvestrska večerja. Praznovanje novega leta ob živi glasbi. Ob predvidoma 3. uri vrnitev v hotel. 2. DAN: Po zajtrku vožnja do bližnjega HEVIZA (edinstveno termo-mineralno jezero v Evropi). Prosto za oglede in kopanje. Vrnitev v hotel. Prosto. Večerja v hotelu ob avtohtoni glasbi. Nočitev. 3. DAN: Po zajtrku priporočamo fakultativni izlet v BADACSONI (lepo urejen letoviški kraj) z obiskom vinske kleti, v kateri bo pokušina vin s prigrizkom. Ob 14. uri odhod iz HEVIZA. Prihod domov v večernih urah. CENA VKLJUČUJE: - prevoz z avtobusom turistične kategorije (video, WC, klima) - 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu Via *** (1/2 sobe s TWC-jem) -1 x večerja ob avtohtoni glasbi v hotelu (1.1.1998) - oglede po programu - organizacijo, izvedbo in vodenje izleta DOPLAČILA: - za silvestrsko večerjo 35 DEM (obvezno doplačilo) - za željeno enoposteljno sobo 2x15 DEM - za željen fakultativni izlet v Badacsoni (pokušina vin s prigrizkom) 35 DEM 189 dEM Odhod: Cena ar. 30.12. 269 DEM 0011B Minimalno število potnikov: 40 SILVESTROVANJE v BUDIMPEŠTI 1. DAN: M. SOBOTA - BUDIMPEŠTA Odhod avtobusa tur. kat. ob 6. uri iz M. SOBOTE. Nadaljevanje vožnje proti mejnemu prehodu HODOŠ in dalje do BUDIMPEŠTE. Prihod v popoldanskih urah. Namestitev v hotelu. Prosto. Večerja. Nočitev. 2. DAN: BUDIMPEŠTA Po zajtrku ogled starega mestnega jedra v BUDIMU (cerkev kralja Matjaža, ribiška bastilija, kraljevi dvorec s prelepim pogledom na mesto) in PEŠTI (opera, Trg junakov, grad Hunyadijev, turško kopališče). Prosto. Ob 20. uri pričetek silvestrovanja s silvestersko večerjo. 3. DAN: BUDIMPEŠTA - M. SOBOTA Po poznem zajtrku odhod proti domu s krajšim postankom v HEVIZU (edinstveno termo-mineralno jezero). Krajši ogled. Prihod domov v večernih urah. SILVESTTOMftSJ! w Odhod: Cena ar. ^■\Q/ 'Qi— 29.12. 349 DEM 0013 Minimalno število potnikov: 40 ^-v2/ tOs—' 1. DAN: Odhod avtobusa ob 8. uri iz MARIBORA, ob 9. uri iz ŽALCA in 10.30 uri iz LJUBLJANE. Sledi vožnja preko mejnega prehoda FERNETIČI po severni ITALIJI skozi predor MONT BLANC 2. DAN: Nadaljevanje vožnje mimo DIJONA do LOARE Ogled znamenitih dvorcev francoskega plemstva (CHAMBORD, CHENONCEAU). Predvidoma ob 15. uri prihod v PARIZ. Namestitev v hotelu, nato ogled znamenitosti "svetovne prestolnice": Place de la Concorde, katedrala Notre Dame, Are de Triumphe, Hotel de Ville, latinska četrt, bulvar Saint Michele, Eiffelov stolp, Montmartr. Nočitev. 3. DAN: Po zajtrku prosto za individualne oglede ali možnost celodnevnega ogleda DISNEYLANDA v dolini reke Marne. Ob 18. uri povratek v hotel. Zvečer odhod na Elizejske poljane, kjer je tradicionalno silvestrovanje na prostem. 4. DAN: Po zajtrku je predviden fakultativni izlet v VERSAILLES in vožnja z ladjo po reki SEINI. Ob 18.00 uri odhod proti STRASBOURGU in STUTTGARTU 5. DAN: Nadaljevanje poti po južni Nemčiji mimo MUNCHENA. SALZBURGA, BELJAKA skozi predor proti domu. Prihod domov v poznih popoldanskih urah. CENA VKLJUČUJE: - prevoz z avtobusom turistične kategorije (hd, video, WC, klima) prevoznik KOMPAS HERTZ - 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu ** (1/2 sobe s TWC-jem) v Parizu - oglede po programu brez vstopnin - organizacijo, izvedbo in vodenje izleta DOPLAČILA: - za željeno enoposteljno sobo 2 x 95 FRF - za željen fakultativni izlet v Versailles z vključeno vstopnino za ogled soban in parkov ter vožnjo z ladjo po reki Seini 65 DEM - za željen oglede: vzpon na Eiffelov stolp cca 60 FRF, za ogled gradov ob Loari cca 40 FRF, za ogled Louvra 40 FRF, za ogled Disneyland-a 225 FRF (odrasli), 150 FRF (otroci) SILVESTROVANJE v RIMU SARA® 749 dEM Odhod: Cena ar. 29.12. 299 DEM 0010 Minimalno število potnikov: 40 |9E550C5v rQz---rQ/— ^-\Q/--->Q/—* 1. DAN: MARIBOR - LJUBLJANA - BENETKE Odhod avtobusa ob 18. uri iz MARIBORA, ob 19. uri iz ŽALCA, ob 20.30 uri iz LJUBLJANE. Vožnja do mejnega prehoda FERNETIČI. Po opravljenih obmejnih formalnostih, nadaljevanje vožnje mimo TRSTA v smeri BENETK 2. DAN: BENETKE - FIRENCE - RIM Nadaljevanje nočne vožnje mimo BOLOGNE in FIRENC z vmesnimi postanki do RIMA. Po prihodu v zgodnjih dopoldanskih urah ogled zgodovinsko turističnih znamenitosti "večnega mesta": Kapitol, Kolosej, Sv. Peter v verigah, Laterno. Namestitev v hotelu. Po krajšem počitku ogled Španskih stopnic, vodnjaka Trevi, trga Navona in Panteona. Večerja. Nočitev. 3. DAN: RIM Po zajtrku ogled cerkve Sv. Petra, Vatikanskega muzeja in katakomb. Popoldan prosto za individualne oglede. Zvečer odhod na trg "Piazza Navona", kjer je tradicionalno silvestrovanje na prostem. 4. DAN: RIM - BOLOGNA Po poznem zajtrku priporočamo fakultativni izlet v TIVOLI z ogledom vile d'ESTE, kjer na tisoče vodometov ustvarja pravljično vzdušje. Prosto do odhoda ob predvidoma 20. uri. Vožnja proti FIRENCAM in dalje po apeninski avtocesti proti BENETKAM 5. DAN: BENETKE - LJUBLJANA - MARIBOR Prihod domov preko FERNETIČEV v dopoldanskih urah. CENA VKLJUČUJE: - prevoz z avtobusom turistične kategorije (hd, video, WC, klima) prevoznik KOMPAS HERTZ - 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu *** (1/2 sobe s TWC-jem) v Rimu - oglede po programu brez vstopnin - organizacijo, izvedbo in vodenje izleta DOPLAČILA: - za željeno enoposteljno sobo 2 x 28.000 ITL - za željen ogled katakomb 9.000 ITL - za željen ogled Vatikanskega muzeja 17.000 ITL - za željen fakultativni izlet v Tivoli z vključeno vstopnino 30 DEM SMO® 299 dEM CENA VKLJUČUJE: - prevoz z avtobusom turistične kategorije (video, hd. klima, WC) - 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu *** (1/2 sobe s TWC-jem) -1 xvečerjo (30.12.1997) - oglede po programu - organizacijo, izvedbo in vodenje izleta DOPLAČILA: - za silvestersko večerjo 40 DEM (obvezno doplačilo) - za željeno enoposteljno sobo 2 x 20 DEM §AM® dERfl [3 dni] iRELAXr RELAX DRAVOGRAD, TPC Meža, 0602 84 400, 84 403 ŽALEC, Ul. Heroja Staneta 1, 063 715 616 LJUBLJANA, Komenskega 6, 061 133 9408 MARIBOR, Poštna 3, 062 227 630, 227 431 M. SOBOTA, Arhitekta Novaka 4, 069 31 429 MOERS, Lehmbruckstr. 14, 02841 31110 OB 45. OBLETNICI KLUBA KOROŠKIH ŠTUDENTOV Še pomniš, Korošec, Svoj dolg? Žal, le še redki. Več pa je tistih, ki so morda “pozabili”, da so njihove korenine na Koroškem, ali še huje, se tega sramujejo priznati. Vendar jih nekaj še vedno ostaja - takih, ki s ponosom priznavajo, da so Korošci. In le-ti so si vzeli čas in zbobnali skupaj vse enako ali vsaj podobno misleče. Morda so se Ljubljančani spraševali, zakaj se v soboto, 29. novembra zvečer zgrinja množica Korošcev v Festivalno dvorano. A mogoče še vedno praznujejo dan republike? Praznujejo že, samo ne dneva republike, ampak obletnico, visok jubilej -45 let odkar so Koroški študenti v Ljubljani ustanovili svoj klub - torej KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV. In ravno to tradicijo nam še danes zavidajo mnogi veliko mlajši pokrajinski študentski klubi. “Kako vam uspeva, da stvar “furate” že tako dolgo in je zadeva še vedno kvalitetna?” nas sprašujejo prijatelji. Trudimo se in če v stvari res vlagaš, pozitivni rezultat ne izostane. Ena izmed osnovnih poslanic KKŠ-ja je zagotoviti aktivno druženje Korošcev v obeh univerzitetnih središčih ter na Koroškem. In rezultat poskusa aktivnega druženja Korošcev je bila uspešno izpeljana “ta prava koroška gavda” ali tim. KOROŠKI VEČER ob 45. obletnici ustanovitve Kluba. Tomaž Rane - povezovalec programa prireditve je v uvodu kratko in jedrnato povzel 45 letno zgodovino kluba ter nas povabil k okusni koroški večerji. Zatem sta vse goste pozdravila predsednik KKŠ Tomaž Rožen in predsednik Kluba Korošcev v Ljubljani, g. Stane Virtič. Tomaž nam je predstavil drzno vizijo kluba ter nas opomnil na naše poslanstvo na Koroškem med mladimi in med drugim omenil zelo staro željo mladih ali (lahko rečem) že kar bodoči projekt kluba - zavzeli se bomo namreč za izgradnjo oz. pridobitev mladinskega centra na Koroškem. Bravo KKŠ-u,- Stane Virtič je med drugim vse zbrane povabil k sodelovanju v Prežihovi ustanovi - skladu, ki ga je ustanovil Klub Korošcev v Ljubljani in bo vsako leto podelil eno ali več štipendij nadarjenim, a socialno ogroženim koroškim študentom. Štipendije bodo podeljene v skladu z zbranimi sredstvi in na tem mestu tudi vas vabimo k sodelovanju. Po vseh govorih se je po dvorani razlila pesem koroškega kantavtorja Milana Kamnika. Tudi g. Mitja Šipek se je prijazno odzval našemu vabilu ter vse skupaj nasmejal s svojimi Pismi s fronte. Ker nismo slišali Svetnečega Gašperja z njegovega železnega repertoarja, smo Gašperja poslušali v pesmi Milana Kamnika, ki je priznal, da je krivec za nastanek te pesmi ravno gospod Šipek in s tem se je zaključil uradni del programa 45. Obletnice Kluba koroških študentov. Študenti smo pripravili še nekaj pre- senečenj in popestritev večera, med drugim srečelov in jubilejno polnitev buteljk KKŠ. Precej nestrpno so nekateri pričakovali vrhunec večera - avkcijo del koroških likovnikov. Dela so klubu podarili Stojan Brezočnik, Janko Dolenc, Benjamin Kumprej, Jože Tisnikar, Anton Repnik, Andrej Grošelj, Janez Repnik in Karel Pečko. Sredstva, pridobljena z avkcijo, so namenjena za izpeljavo bodočih projektov kluba. Po uspešnem zaključku avkcije se je razvila res “ta prava koroška gavda”, za katero so poleg gostov poskrbeli enkratni Damjan Zih in Robi Sterkuš ter Fantje dveh dolin (bivših treh) in Pidži s skupino. Nastala so nova znanstva, nove vezi med Korošci - tistimi, ki živijo v Ljubljani in tistimi, ki živijo doma na Koroškem. Eno je bilo skupno vsem -sodelovati in si pomagati med seboj. Pogrešali smo nekaj bivših članov kluba, ki se bodo morda odločili za obisk naših drugih prireditev. In spet smo se Korošci izkazali za take, kot nas poznajo in cenijo po vsej Sloveniji - za skromne vendar prijazne in vesele ljudi. Tako je še okrog pete zjutraj po dvorani odmevala ..., prav počen ga že ne dam, težko sem ga dobiva,... stari, mladi saj je vseeno, samo da vsi nosimo isto v srcu. Ni obveza, je pa lepo priznati, da prihajamo s Koroške - kakršnakoli že je. IN TO - KOROŠEC, JE TVOJ DOLG.O Katja Pandel Le živali so ji v tolažbo Veliko je danes kmetij, kjer se še trudijo z delom stari ljudje. Neradi zapuščajo kraj, ki jim je izpil moči, kjer so pustili tudi mlada leta življenja. V krvi in duši jim je za večno ostal čas, ki jih je naučil živeti in delati. Takšna je usoda 81 let stare kmečke mame, ki živi pod Pohorjem. Ovdovela je, njeni otroci (štirje so se rodili) so odšli v mesta, kjer pravijo, da je lepše. Le ob nedeljah jo nekateri kdaj pa kdaj še za kratek čas občiščejo. Srečna je vsakega obiska otrok, posebno vnučke in vnukinje ima neizmerno rada. Sedela je na postelji, težko se je prevalila na bok in postelja je zaškripala pod njeno težo. Z motnimi očmi je pogledala na staro stensko uro: “O, že sedem je. Vstati bo treba,” si je govorila. “Vem, grdo me bo gledala kravica, če ji ne bom dala pravočasno hrane, prašiček bo krulil, mucek bo žalosten, če ne bo mleka. Živali, te ne poznajo urnika. Kadar zahtevajo hrano, jim jo pač moraš dati.” Težko je vstala. Ponovno se ji je oglasila bolečina, ki jo obiskuje vsako jutro. Strah jo je obšel. Kaj če nekega jutra ne bo več mogla iz postelje? Kdo bo prišel v hribe na pomoč, ko pa je čisto sama? Potrkal sem na hišna vrata. Zaškrtal je ključ v vežnih vratih, ko jih je odprla, je zaškripalo. Nasmejala se mi je in me povabila v kuhinjo. Čudim se, da je pri svojih letih še tako vztrajna. No ja, čisto sama le ni, ima živali: kravico, mačko, prašička, psiček Lesi pa je privezan k hlevu. Ali nimate nikogar, ki bi vas vzel k sebi? “O ja, imam štiri otroke, pa žal nobeden ni želel ostati tukaj v hribih. Vsi pravijo, da se s težkim kmečkim delom ne splača. Z mojim rajnim možem pa sva vse obdelala.” Tam na steni je v okviru slika rajnega moža, zraven pa Marijina slika, ki sta jo dobila na poročni dan. “Veste, ko se Trobelški zvon oglasi zvečer Ave Marija, takrat se tiho Bogu zahvalim za preživeli dan, in počasi se na nebu prižigajo zvezde. Posebno je velika, lepa nad Uršljo goro. Ko je še rajni Andrej živel, sva večkrat sedela pred hišo, pestovala otroke in jim kazala lepo zvezdico, rekoč: Ali vidite tisto lepo lučko, ki je nad Uršljo goro? Bogec jo je prižgal, ker ste bili pridni.” Med tem časom je v štali zamukala kravica. Dobila je sladkega planinskega sena, prašiček svoje - krompir, mucek mleka, pšiček Lesi tudi nekaj dobrega. “Človek se lahko z živalmi lepo razume. Čeprav ne znajo govoriti, ti s svojo milino izražajo zahvalnost za vse, kar jim daš.”Q Viktor Levovnik SREČANJA POSTAJAJO TRADICIJA Druženja kličejo k dobri volji SREČANJA STAREJŠIH OD 80 LET ORGANIZIRA RDEČI KRIŽ, KI JE ŠE POSEBEJ AKTIVEN PRED PRAZNIKI Novoletna srečanja prebivalcev Mežiške doline, starejših od 80 let, postajajo že tradicionalna prireditev, ki jo je tudi letos organizirala Območna organizacija Rdečega križa (RK) Ravne. Teh srečanj, že tretjič zapored, se z veseljem udeleži večina starejših ljudi, saj ob njih dobijo priložnost druženja s svojimi vrstniki. Tako so se v zadnjih dveh tednih družili starostniki na Ravnah in v Kotljah, pretekli konec tedna so se srečali še starejši krajani Prevalj in Leš, v Črni in Mežici pa so podobno srečanje imeli že pretekli mesec. Kot je povedala sekretarka območnega združenja RK Meta Apohal, v Mežiški dolini živi skoraj petsto ljudi, ki so starejši od 80 let. Zanje je RK v sodelovanju s posameznimi društvi upokojencev in invalidov, s pomočjo krajevnih skupnosti, kulturnimi društvi ter učenci osnovnih šol pripravil prijetno srečanje s kosilom in krajšim kulturnim programom. Ob tej priložnosti so navzoče na vseh srečanjih pozdravili tudi predstavniki posameznih združenj, njihovemu novoletnemu voščilu pa se je vsakokrat pridružil tudi župan občine Ravne - Prevalje Maksimiljan Večko. RAVENSKA IN HOTULJSKA PRIREDITEV Na Ravnah so se upokojenci zbrali v prostorih osnovne šole Prežihovega Voranca, kjer so jim popoldne z glasbo in igro popestrili tudi učenci tamkajšnje šole ter harmonikaši, medtem ko so Kotuljci popoldne preživeli v kulturnem domu Kotlje. Prav tam so jim čas krajšali pevci Lovskega okteta, zvoki citer in domača plesalca Pavlinič. Župan Maksimiljan Večko je ob ravenskem srečanju spomnil na že staro temo izgradnje doma starostnikov v Mežiški dolini, saj slednja zadeva predvsem zbrane na tej prireditvi. Kot je dejal, je razlog za zastoj na tem področju tudi prepozno sprejet državni proračun. Glede izbire lokacije tega doma (že dolgo sta predlagani mežiška in prevaljska) pa je povedal, da bodo z mežiško občino skušali doseči soglasje o gradnji doma v ravensko-prevaljski občini. SREČANJI NA PREVALJAH IN LESAH Zagotovo je prevaljsko srečanje v gasilskem domu privabilo največ starostnikov, ki so med drugim lahko spremljali kulturni program učenk osnovne šole Franja Goloba. Med pozdravnimi govori naj omenimo govor Ele Lenasi, predsednice območnega združenja RK, ki je spomnila na prijetne prihajajoče praznike, ob katerih naj ljudi družita predvsem ljubezen in prijateljstvo. To srečanje pa je dopolnila še prireditev na Lešah, kjer je kulturni program oblikova- lo tamkajšnje kulturno umetniško društvo, za organizacijo pa je poskrbela tudi krajevna organizacija RK Leše. Na vsakem od naštetih srečanj so najstarejšemu udeležencu poklonili tudi šopek cvetja v znak posebnega spoštovanja. Tako je na Ravnah cvetje prejela Helena Švajger, ki šteje 91 pomladi, v Kotljah Marija Naglič, ki je stara 92 let, na Prevaljah so šopek poklonili 95-letni Tereziji Herman, na Lešah pa so ga podarili Barbari Pušnik, kije letos dopolnila 89 let. POLEG SREČANJ PRED PRAZNIKI ŠE DRUGE AKCIJE RK V predprazničnih dneh skuša RK poleg srečanj ljudi, starejših od 80 let, poskrbeti še za bolne in nepokretne ljudi, ki so starejši od 70 let. Te ljudi aktivistke RK obiskujejo po domovih, da jim tako prenesejo novoletne želje in jih obdarijo s kavo. Prav tako bodo aktivistke skromno obdarile starostnike v domu v Čmečah, darila z živili pa bo v okviru slovenske akcije “Nikoli sam” v Mežiški dolini dobilo tudi 247 družin, ki so najbolj socialno ogrožene oziroma starši nimajo zaposlitve. Tudi letos ponuajo novoleme koledaije in voščilnice. Motive za novoletne voščilnice so prispevali osnovnošolci, denar od prodaje pa bo namenjen usposabljanju telesno in duševno prizadetih otrok in preventivni zdravstveni vzgoji otrok. □ PETRA LESJAK Prevalje Na podlagi Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine Ravne-Prevalje objavljamo razpis prostega delovnega mesta ADMINISTRATOR Zahtevani pogoji: -srednja izobrazba ekonomske ali adminislralivne smeri, gimnazija -šest mesecev delovnih izkušenj -strokovni izpit iz ZUP -znanje dela z računalnikom in strojepisja -pasivno znanje nemškega in angleškega jezika Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo dveh mesecev. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: OBČINA RAVNE-PREVAUE, Županstvo, Čečovje I2a, Ravne na Koroškem. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Občina Ravne-Prevalje Županstvo gOrCIlJG... in tu se oddih začne Pred Vami je drobec turistične ponudbe za letošnjo jesen in zimo. Veliko več Vam je na razpolago, če nas pokličete ali pa nas obiščete. KOPE Vse, prav vse, pa je možno plačati v 6 mesečnih obrokih! Cene so v DEM Apartmaji JC NAJEM 1/4 APP zgoraj 450 520 420 300 1/4 APP spodaj 460 550 430 310 Doplačilo: Tl' na recepciji V ceno je vključeno: najem objekta, končno čiščenje, uporaba električne energije. APARTMAJI ROGLA - JURGOVO Cene so v DEM 630 560 490 Doplačilo -a končno čiščenje in posteljnino 50,00 DEM. Turistična taksa in zavarovanje v znesku 2,00 DEM/osebi/dan, se plača v agenciji. TERMINI ZA ZIMSKO SEZONO: A sezona: 27.12.97-02.01.97 B sezona: 20.12.97-26.12.97, 03.01.98-16.01.98, 14.02.98-13.03.98 C sezona: 29.11.97-19.12.98, 17.01.98-13.02.98, 14.03.98-10.04.98 ROGLA - APARTMAJI MOLJK Cene so v DEM ■■■ 798 672 571 S sabo prinesite brisače. Doplačilo za končno čiščenje in posteljnino 30,00 DEM. Turistična taksa in zavarovanje v znesku 2,00 DEM/osebi/dan, se plača v agenciji TERMINI ZA ZIMSKO SEZONO: A sezona: 27.12.97-02.01.97 B sezona: 20.12.97-26.12.97,03.01.98-16.01.98, 14.02.98-13.03.98 C sezona: 29.11.97-19.12.98, 17.01.98-13.02.98, 14.03.98-10.04.98 TRIJE KRALJI Cene so v DEM i i | NAJEM 1 1/6 APP 630 700 420 350 Doplačilo: TT na recepciji. V ceno je vključeno: najem objekta, uporaba električne energije. ITALIJA - CAVALESE Cene so v ITE x E 000 — Aparthotel NAJEM APP 1/4 dvosobni 765 1.460 515 555 610 680 DES AEPES APP 1/5 dvosobni 860 1.590 550 595 655 730 RESIDENCE APP 1/6 trosobni 1.050 1.915 685 730 780 845 APP 1/7 trosobni 1.225 2.190 770 835 900 975 APARTHOTEL APP 1/2 enosobni 620 1.135 380 405 465 555 APP 1/4 studio 825 1.540 535 575 635 710 APP 1/4 studio* 900 1.650 565 610 670 745 APP 1/6 trosobni 1.080 2.015 705 755 805 865 . . APP 1/6 trosobni* 1.155 2.135 750 815 870 945 Doplačilo: končno čiščenje (kuhinjo mora gost sam počistit) 40-70.000,00 ITL, garaža (na vprašanje) 50.000,00 ITL/teden, kavcija 200.000,00 ITL, domače živali na vprašanje 20.000,00 ITL/teden. V ceno je vključeno: S/l TTV, sef, bazen, fitness, igralnica, parkirišče, zabavni program. * pogled na dolino Občina Radlje ob Dravi OB DNEVU PROSTOVOUCEV Lepo je pomagati... Vse pogosteje in vse češče se kot posamezniki srečujemo z navidez nerešljivi problemi in težavami, ki jim družba in njene ustanove tudi niso kos. Še več - taista družba nam je vedno manj pripravljena nuditi varnost in zaščito, vedno bolj se moramo ljudje zanesti le nase in na svoje bližnje, prijatelje, sosede, znance in neznance. In tu, v točki, kjer se kot posamezniki izgubljamo, nam priskočijo na pomoč prostovoljci. Kdo so prostovoljci? Prostovoljci smo lahko vsi, pravijo pri Slovenski fondaciji iz Ljubljane, to so otroci, mladostniki, odrasli, starejši, zaposleni in nezaposleni. Vsakdo lahko opravlja prostovoljno delo, ki je prilagojeno njegovi starosti, telesni kondiciji, psihofizični zmogljivosti ter času, ki ga ima na voljo. Že stoletja nazaj vemo, da smo si ljudje med seboj pomagali. Ta pomoč se je z razvojem tehnologij in s hitrim tempom življenja kdaj res potuhnila, a nikoli ni zares zamrla. Zlasti si še danes med seboj pomagajo ljudje na podeželju, velikokrat si priskočijo na pomoč sošolci, sosedje in znanci pomagajo starejšim, zanimivo pa je, da je vedno več mladih, tudi na osnovnih šolah, ki ponovno obujajo pomoč starejšim sokrajanom. In kaj narediti, da postanemo prostovoljec? Priključimo se organizacijam, ustanovam in društvom, ki v svoje delo vključujejo prostovoljce. Najpogosteje so to centri za socialno delo v posameznih občinah, srednje in osnovne šole, občinske zveze prijateljev mladine, domovi za ostarele, nekatere bolnišnice ali pa se obrnemo na Slovensko fondacijo s sedežem na Štefanovi 9, Ljubljana. Ob svetovnem dnevu prostovoljstva in prostovoljcev (5. decemberjje potekala vseslovenska akcija, ki so se ji pridužili tudi v Centru za socialno delo Radlje. Delavke Centra so pripravile manjšo razstavo, ki nas seznanja s prostovoljstvom. Lahko se seznanimo z vrstami in oblikami pomoči, ki jo nudijo (učna pomoč, mladinske delavnice, študijski krožki...). Ker bi radi ponudili še več pomoči, bi bili veseli namigov, kje je ta potrebna. So to razna srečanja? Pogovori v večernih urah? Skupen ogled filma v kinu?... Ker prostovoljno delo ni plačano z denarjem, ga poplačajo mnogo vrednejše stvari. Plačilo je notranje bogatenje, pridobivanje novih znanj, spoznanj, veščin, sklepanje novih pri-jateljstev...Q Tončka Repnik - Vrhnjak "Inventura" je uspela Župan občine Radlje je s svojimi sodelavci opravil zbore občanov po zaselkih in krajevnih skupnostih. Vsebinsko gre za že ustaljene oblike srečevanj z občani, kjer praktično pride do analize dela, nekakšne letne ali tudi daljše inventure opravljenih del, tudi neuresničenih obljub ali drugih delovnih načrtov. V praksi pa se prav tu porodijjo številni zametki novih idej, za uresničevanje množice večjih ali manjših zahtev, želja ali pobud občanov. Četudi je na terenu na kupe potreb: ceste, stanovanja, kmetijstvo in podobno, pa so letošnje vroče inventure dale dokaj pozitivno podobo in oceno delovanja občine Radlje.Q -kv Ohranimo Dobrave Sodelavci Zavoda za gozdove iz Krajevne enote Radlje so pripravili dokumentirano predavanje, s katerim želijo širši okolici predstaviti, v kakšnem stanju so gozdovi v nižinskih dobravah, kot so na območju Gortine in v Radljah. Te in podobne dobrave namreč nezadržno krčimo, zadnje čase pa tudi vse bolj samovoljno - nestrokovno posegamo v tovrstne sestoje. Če tega ne bomo takoj ustavili, bomo ostali brez pomembnega dejavnika zdravega življenja v pokrajini. Čakajo nas hujši vetrovi, erozija in kaj še. Vsekakor dovolj za streznitev - znal bi se tudi nam izteči čas !□ -kv Navade in razvade med mladimi Koroške Pod okriljem Medobčinskega odbora za spremljanja in preprečevanje zlorabe drog so na osnovnih šolah za občine Radlje, Muta, Vuzenica ter Podvelka -Ribnica pripravili razgovore o navadah in razvadah pri mladih koroških osnovnih, pa tudi srednjih šol. Na razgovorih za starše in otroke so s strokovno besedo in primeri iz prakse sodelovali predstavnik policijske postaje iz Radelj, Zdravstvena služba Radlje, socialna delavka iz Centra za socialno delo Radlje, društvo Zarja iz Slovenj Gradca, ki ima obilo izkušenj pri delu z mladimi, ter predsednica Medobinskega odbora Radlje gospa Ivica Podrzavnik. Koliko je v resnici mamil, alkohola, cigaret in vseh drugih oblik navad in raz-vad, pa tudi zasvojenosti med mladimi na Koroškem, ne ve nihče. Tudi še ni minilo veliko časa, kar se organizirano spremlja porast in rast različnih oblik uživanja predvsem mamil in z njimi povezanih vrsto oblik kaznivih dejanj. Gotovo pa je alkohol droga, ki je ne samo Koroškem in ne samo med mladimi uajbolj razširjena droga. Kdaj in zakaj ter kdo beži v omamo drog? Gotovo smo zanje dovzetni vsi. A tisti, ki smo potrti, ranljivi, k obupu nagnjeni (mladi) ljudje, pa vase zaprti in tisti, ki v svojih nežnih otroških in mladostnih letih nismo smeli ali zmogli dovolj razviti svoje samozavesti, hitreje in pogosteje sežemo po eni od vrste drog. Zato je za normalen razvoj otroka še kako pomembna kvaliteta življenja v družini! Pomembna sta varnost in ljubezen, ki ju otrok pridobi od staršev s pomočjo pogovora, s pohvalo, z zaupanjem, s pripravljenostjo (na eni in drugi strani) poslušanja ter z obojestranskim spoštovanjem. “Vzgoja je proces, ki se dogaja med generacijami in kljub temu, da vsak otrok želi svojemu staršu dobro, dela ravno to, kar delamo mi kot starši!” smo slišali na posvetu v na Muti, v Vuzenici in na osnovni šoli Ribnica. In ko smo otroku samo še starši in nič več prijatelji, otrok beži. Sprva od doma in kasneje v omame, ki peljejo lahko tudi v zasvojenost. Vrsta služb in vrsta ljudi je na Koroškem, ki imajo vrata vedno na stežaj odprta, da pomagajo takrat, ko je še čas za pomoč. A pri vsaki obliki pomoči mora sodelovati družina. Kadar pa ta za normalno delo (tudi to se, žal, dogaja) postane ovira, se strokovnjaki dela lotijo samo ob sodelovanju mladostnika. A takšna pomoč se ne obnese, ako otrok ne premaga notranjih ovir, se odpre. In takrat si bo “mule pomagal sam.”Q T. Repnik- Vrhnjak Ekskluzivno Pogled na otok Mahe s sosednjega otočka že v osnovni šoli obenem učijo tudi Angleško in Francosko, zato komunikacija z domačini ni problem. Mahe je največji sejšelski otok z nadmorsko višino 900 metrov. Z odprtjem letališča v letu 1971 seje turizem razvil bliskovito. Danes je na Mahe mogoče pripotovati iz Londona, Rima, Pariza, Južne Afrike, Srednje Azije in nekaterih otokov v Indijskem oceanu. Glavno mesto Victoria leži ob vznožju hribovitega področja otoka in je v primerjavi z ostalimi mesti dokaj razvito. Tu je možno kupovati v sicer nekoliko skrčeni ponudbi in jesti v različnih restavracijah, tudi v najboljši Pirate’s Arms na Indenpendace Mlade kreolke med odmorom v šolskih uniformah Tropsko podnebje, zavidljive peščene plaže s kristalno čistim morjem ter bogata in neokrnjena narava so odličen pogoj za razcvet turizma na teh oddaljenih, nekoč težko dostopnih otokih. Otočje leži v vzhodnem delu Indijskega oceana, severovzhodno od afiškega otoka Madagaskar, 5 stopinj južneje od ekva-toija. 115 pretežno koralnih otokov, med katerimi je 40 tudi granitnih, skupno pokriva 455 kvadratnih kilometrov površine. V času med septembrom in marcem se temperature gibljejo med 25 in 30 stopinjami Celzija, pri čemer ni bistvenih razlik med dnevom in nočjo. Zaradi visoke vlage v ozračju so popoldanske nevihte in oblačnost pogost pojav. Sejšeli so bili dolgo časa povsem nedotaknjeni, dokler jih v 16. in 17. stoletju, v času Vasca da Game, Krištofa Kolumba in Magellana, niso začeli odkrivati pustolovci med postanki na poti do Afrike. V 18. stoletju so postali francoska kolonija, v začetku 19. pa del britanskega imperija, izpod katerega so se dokončno osvobodili šele leta 1975. Danes nastopajo kot samostojna republika s 70 000 prebivalci, ki jo poleg domačinov predstavlja mešana francosko-afriška populacija s priseljenci iz Indije in Kitajske. Njihov uradni jezik je Kreolski, čeprav se otroci Avenue, ki je zelo popularna kot zbirališče za razna srečanja. Turističnih souveniijev domače izdelave v ponudbi ne manjka, težje pa je dobiti originalne in kakovostne izdelke. Victoria ima kar nekaj pomembnih stavb in ustanov, kot so Narodni muzej. Politehnična fakulteta in velik Botanični vrt s 500 primerki rastlin iz nacionalnega parka, ki pokriva precejšen del otoka. Park je razšitjen še na nekatere sosednje otoke, kjer nudi zaščito ogroženim živalskim vrstam - rib, školjk, koral in ptic, še posebej pa najbolj ogroženim med njimi -želvam. To je nedvomno eden najlepših otokov na svetu. Vsaka izmed 70 peščenih plaž s kristalno čisto vodo, v kontrastni kombinaciji s skalnimi tvorbami iz granita ima dragačen k arak tei, zato lahko vsakdo najde svojo. Za oko pa je od čudovitih plaž še bolj impresivno morsko dno, poraslo z raznobarvnimi koralami vseh mogočih oblik, kjer lahko srečaš prav tako barvito jato rib, ki se ti med plavanjem prijazno pri- družijo in se zdi, kot da gledaš lepši podvodni posnetek, kot si ga videl kdajkoli. Mahe obkrožajo številni otoki in otočki, primerni za enodnevne izlete z ladjo ali letalom. Drugi največji granitni otok Sejšelov je 40 kilometrov odd-aljeni Praslin s številnimi manjšimi plažami, kjer se lahko tudi v polni sezoni počutiš kot edini prebivalec otoka. Od tu prihaja zanimiva legenda o Coco de mer, simbolu Sejšelov kot najznačilnejši vrsti kokosa v obliki ženskega spolovila. Pomorščaki so ga prvič našli v motju leta 1519 in ga pojmovali kot ogromno morsko rastlino, ki v sebi goji plodove in ko ti dosežejo določeno velikost, strejo njeno lupino in priplavajo na obalo. Šele ob odkritju Sejšelov leta 1743 so ugotovili, da sadež raste na kopnem. Coco de mer raste na palmi v ženski in moški obliki le na dveh otokih. Doseže težo do 22.5 kg in predstavlja največje seme v kraljestvu rastlinja. Za vzklitje porabi dve leti, od oploditve do zrelega ženskega sadeža pa traja celih sedem let. Uporablja se kot vsestransko zdravilo, v nekaterih kombinacijah je afrodizijak. Tretji največji in obenem najlepši otok Sejšelov je La Digue s čudovitimi granitnimi skulpturami, nastalimi v igri narave med vodo in vetrom. Zaradi njegove velikosti in neokrnjenosti je promet Domačin s svežim ulovom številčno omejen in preusmerjen na vožnjo s kolesi. Sejšelci živijo neveijetno umiijeno življenje. Ni ga, ki bi se mu mudilo, raje si vzamejo čas za klepet ali pa vsaj za prijazen pozdrav in nasmešek, tudi tujcu. So zelo odprti in prijetni ljudje, česar tudi hladen vpliv inozemcev ni uničil. Zaradi tega se je pred povratkom v naše kraje poleg temperaturnih sprememb dobro pripraviti tudi na znane stresne pojave, ki spremljajo naš tempo življenja. Ekonomsko se dežela ukvaija pretežno s turizmom, poljedelstvom in ribolovom. Država večino sredstev od svojega prometa vlaga nazaj v razvoj turizma, zato so davki tudi do 70 procentni, cene pa vrtoglavo visoke. Ljudje so zaposleni v teh panogah, njihov tempo dela pa ustreza podnebnim pogojem in mirnemu življenju. Državni sistem je urejen po pravilih, od katerih nihče ne odstopa. To je izredno varna dežela, kjer si mimo privoščiš nočni sprehod, ne da bi pri tem razmišljal o tem, kaj te lahko doleti. V najslabšem primera te nagovori kak prijazen domačin, ki pa se ti, če ti njegova dražba ne odgovaija, kmalu tudi umakne. Drugače je, če se nameniš na nočno kopanje. Ker leži otočje na odprtem, sredi Indijskega oceana, te kmalu obišče kak morski pes. Ti pa najbrž niso tako prijazni. Turistična ponudba je locirana na večje hotele in njihovo okolico. Kdor pričakuje zabavo in nočno življenje, bo razočaran, saj se življenje v hotelih, razen izjem, zaključi ob 23. uri. V redkih diskotekah vrtijo različno popularno in domačo komercialno glasbo, ki je mešanica evropskih in afriških ritmov. Za tiste, ki Ekskluzivno se za dalj časa odpravljajo na Sejšele, je priporočljivo, da vzamejo seboj tudi družbo. Sploh pa so Sejšeli najprimernejši kraj za mladoporočence. Gostinska ponudba hrane se v glavnem vrti okrog rib in morskih sadežev, čeprav je tudi v imenitnih restavracijah v dnevni menu vključen fast food sistem. Ribe so pripravljene izvrstno, na razne načine, vsem jedem pa je skupno, da so zelo nemastne, s skromnimi omakami in močno začinjene. Kot prilogo jedem pogosto uporabljajo kokos in razne vrste domače zelenjave. Najznačilnejša pijača Sejšelov je liker Coco de mer, in če imaš srečo, da dobiš res Coco de mer, si lahko zadovoljen. Znani so tudi razni kreolski koktejli iz različnega tropskega sadja. Mahe ima svojo pivovarno, kjer proizvajajo za naš okus nekoliko vodeno, ampak zelo okusno pivo. Za razliko od koktejlov in piva pa njihova vina vsaj za Slovence niso konkurenčna in kljub temu, da so, kot v glavnem vse alkoholne pijače, izredno draga, še najbolj spominjajo na naš sadjevec. Potovanje po otoku je zaradi številnih zanimivosti in lepih plaž skoraj pogoj. Najenostavneje in pri polni zasedenosti cenovno še sprejemljivo se da to izvesti s tipičnim rent-a-car Mini morrisom brez prednjih in zadnjih stranskih vrat, saj varnost v teh krajih tako ni problematična. Večji problem se pojavi med predpisanim angleškim sistemom vožnje po levi strani cestišča, ko te po zavijanju v križišču kaj hitro “odpelje” na desno in po navadi tam ostaneš vse do srečanja s prvim, ki bi moral biti tvoj mimoidoči. Tamkajšnja narava, podnebje in še posebej morje, dajejo številne možnosti rekreacije in športnega udejstvovanja, za kar je tudi organizacijsko poskrbljeno na nekaterih večjih plažah s hoteli in športnimi centri. Najlepše od vsega je ned- vomno potapljanje na koralno morsko dno in srečanje z življenjem v globinah, medtem ko je na površju, na dolgih in visokih valovih atraktivno surfanje na deski kadar ni nevarnosti sicer pogostih nenadnih sprememb vremena in vetra. ****** Letos so Sejšelski otoki polno zaživeli kot prizorišče izbora Miss sveta. Zaradi svoje majhnosti so morali omejiti število obiskovalcev v času prireditve, saj jim hotelske kapacitete ne dovoljujejo možnosti dostopa vseh radovednežev, ki bi si želeli ogledati lepoto v živo. Kar tri tedne pred prireditvijo so otaki gostili vse lepotice sveta, ki so pripotovale iz hladnega Londona, kjer so se prvič predstavile radovednim fotografom in občinstvu z veliko dobrodelno prireditvijo. Ves čas priprav so bile nastanjene v prestižnem hotelu Plantation club na eni najlepših sejšelskih plaž. Pod budnim očesom hostes so smele zaplavati le v hotelskem bazenu ali pa prosili za posebno dovoljenje in spremstvo, če so hotele zapustiti hotel ali svojo sobo, kadar je bil čas namenjen počitku. Za nekatere je bila to huda preizkušnja, vendar je znano, da mora vsaka kandidatka, ki je v konkurenci za najvišji naziv lepote, vzdržati strogo disciplino priprav in tako dokazati, da je sposobna opravljati naloge, ki jih zahteva naziv Miss sveta. Par dni pred izborom si je Miss Slovenije Maja Simec uspela priboriti čas za klepet s slovensko ekipo o poteku priprav na veliki finale. Očitno sta ji tropsko podnebje in lepo, prijazno okolje prijala, saj je bila v primerjavi z zadnjim srečanjem v Sloveniji izredno sproščena in sveža. Med drugim je povedala, da se je spoprijateljila s posebnim gostom Platation cluba, slovenskim kuharjem Jožetom Oselijem, ki jo je v teh tednih še posebej razvajal z različnimi, tudi slovenskimi specialitetami. Lepo se je vživela v družbo ostalih kandidatk, med katerimi je po lepoti s svojo elegantno postavo celo izstopala. Njena fotografija je bila med dvanajstimi favoritkami objavljena v sejšelskem časopisu, izbrana pa je bila tudi za intervju na njihovem radiu, kjer je pripovedovala o Sloveniji in svoji spektakularni obleki. V zadnjih dneh so jo budni opazovalci na plaži "zasačili" med poljubljanjem s svojim fantom Emilom, kar pa ni pokvarilo njenega razpoloženja. O ostalih podrobnostih, ki so se dogajale na prireditvi, ste lahko prebrali v prejšnji številki Prepiha. Organizatorji se že dogovarjajo, da bo izbor Miss sveta ž98 spet na Sejšelih, na potrditev pa bo treba počakati do naslednjega leta. Če se odpravljate na rajske otoke, nikar ne pozabite poletne garderobe in svoje družbe, pa še kak liter slovenske kapljice vzemite seboj, če radi nazdravljate. Za dobro voljo je poskrbljeno. O IZBOR KOROŠKEGA OBRAZA LETA! Strokovna žirija bo ovoj izbor koroškega obraza leta - med dekleti, ki so čez leto pozirale za naslovnico Prepiha - razglasila na gala prireditvi V DISKOTEKI ATLANTIDA v Slovenj Gradcu v petek, 19. decembra 1996, ob 22. uri. V programu bodo dekleta nastopila v oblačilih naše priznane modne oblikovalke STANKE E3LATNIK, ki bo predstavila tudi obleko za Miss Slovenije. Ooet večera: MAJA šlMEC, Miss Slovenije 199d goro ter od njega (Mikupi vso zalogo orožja domače izdelave. Nekaj pa bi kazalo naročiti še v naši -ravenski železami.D /’.//. 1-----------—......—--------------------------------------------- in prepihane čveke piti mmp Zdaleč toliko ni nevarno, če so v politiko vključeni bedaki, kot če so v politiki pokvarjenci, zunaj nje pa bedaki. H:********* Razvoj podeželja - prednostna naloga Slovenije. In to že dobrih petdeset let. ******$$** Najbolj znan direktor na Koroškem in zvest družinski oče Drago Vidmar je v svoji poslovni zgradbi Peca Commerce v Mežici opazil, da nekateri najemniki poslovnih prostorov uporabljajo ali so uporabljali pisarne tudi za prenočevanje. Vidmar zato resno razmišlja o tem, da bi pričel zaračunavati tudi prenočišča. Na Koroškem še najbolj uspevajo avtoservisi. Normalno, lažje je dobiti posojilo kot službo. Rusi napovedujejo komercialne polete v vesolje za leto 2010. Predvidevam, da so varne vrnitve iz vesolja predvidene za pozneje, zato slovenskim politikom predlagam, da se množično prijavijo že za prve polete. Prodaja Te dni bodo v Mežici prodajali delež hotela Peca. Izklicna cena je IS milijonov tolarjev. Marsikateri Mežičan jih ima v žepu, vendar se za nakup domačini najbrž ne bodo odločili, saj bi nato bili preveč hitro prepoznani. ********** Ne čudi me toliko, da so Avstrijci pri nas odkrili avstrijsko narodnostno manjšino, bolj sem presenečen, da še nihče ni odkril butalske narodnostne večine. ********** Naslednica nekdanjega sklada za razvoj, Slovenska razvojna družba, ima kaj malo obetajočo kratico - SRD. ********** Ženske nimajo sreče z enakopravnostjo, moški je ne bomo imeli z enakostjo spolov. Zanima me, ali je lustracija političnim zasvojencem mehka ali trda droga. Ljubljančani jedo bolj zdravo kot drugi Slovenci. Tudi več, tudi več. . — 4": tilLlSP vfineai ********** Sramota za slovensko iznajdljivost! V desetdnevni vojni za osamosvojitev smo dobili številne vojne veterane in prav nobenega vojnega dobičkarja. DURCHCUGOV SLOVARČEK PACIENTOV SINDROM Po pregledu pravi zdravnik pacientu: -Zdraviti se boste morali. Mislim, da imate sindrom ABC. -Kaj pa je to? vpraša pacient. -Alkohol, babe in cigareti. Tačas gotovo največja zvezda slovenske glasbene scene Adi Smolar se je preselil iz Ljubljane na Ravne. Stavimo, da ravenski župan pri obilici dela to sploh ni opazil. Če bi se Adi naselil v Slovenj Gradcu, bi mu Janez Komljanec najbrž pripravil že dva sprejema. Janez Praper, mežiški župan, je zadovoljen, ker je bil izbran v državni svet. Hkrati pa ga skrbi, kako bo izvedel operacijo prijave premoženja, ki jo mora vsak poslanec in svetnik popisati ob začetku svoje funkcije. r F miši' Ji NAGRADNA IGRA pcMiiciirrE' se; v/ IìepiMÌ C ^.«21 i ILl _____________________________________________________L-, . Tudi tokrat bo gospod na sliki, če se bo prepoznal in če se bo v ^ } S—i***- ^ trgovini Kmetijske tehnike v Slovenj Gradcu oglasil z izvodom , «J I ^1 Prepiha, dobil v tej trgovini od poslovodje Mihe Ravnika nagrado v jč .5^ •, 1. - C znesku 2500 tolarjev. , r S5*” | Trgovina Kmetijske tehnike želi vsem svojim kupcem in bralcem /J -V? ; Prepiha srečno in zdravo leto 1998! 0* h ® PROSTOVOIJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVJE Ji PREVEČ DRAGOCENO, DA BI TVEGALI. V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri ZAVOD-u ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V treh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 mili-jona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica. • SPECIALIZIRANA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ • STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA • ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC • VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE NA ENEM MESTU • STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA UGODNI ZAVAROVALNI POGOJI MESEČNA PREMIJA S 40% POPUSTOM* JE 1.440 TOLARJEV LETNA PREMIJA* JE 15.246 TOLARJEV MESEČNA PREMIJA* ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ 20-KRAT, JE 1.200 TOLARJEV Vaše zdrav|e in zdravi« vaših najbližjilt |e neprecenljivo bogastvo. Zavarujete to bogastvo pri stabilni in zanesljivi zavarovalnici. Zavarujmo bogastvo zdravja» PREDNOSTI ZAVODA ♦Popust se prizna ob izpolnjevanju določenih pogojev. Možnost posebnega dogovora. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 1 Bozicno-novoletno znižanje cen kurilnega olja! ^ ^ ^ ^ Izkoristite posebno ponudbo kurilnega olja v mesecu decembru. • GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupih nad 1000 litrov 43,70 SIT/liter o brezplačen prevoz pri nakupih nad 2000 litrov 43,20 SIT/liter brezplačen prevoz • OBROČNO ODPLAČEVANJE PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih 44,50 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 45,50 SIT/liter brezplačen prevoz • MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI Podrobnejše informacije na Petrolovem skladišču DRAVOGRAD, tel. 83 033 in bencinskem servisu OTIŠKI VRH, TEL. 85 275. MERX Turistično gostinsko potQotJe K0ŽBVJAK Dravograd vas vabi v HOTEL TRABERG SILVESTROVANJE - v sredo, 31 .decemra ob 20. uri vstopnina, aperitiv, bogat silvestestki menu: 7.000,00 SIT. NOVOLETNI PLES - v četrck, 1 januarja ob 20. uri vstopnina, aperitiv: 1.500,00 SIT □ v petek, 2. januarja in soboto, 3. januarja ob 20. uri, vstopnina, aperitiv: 500,00 SIT REZERVACIJE: tel.št. 0605/84-440 Merx TGP Košenjak vas v sodelovnanju s Krajevno skupnostjo Dravograd in Traberg centrom vabi na LETNO TERASO HOTELA TRABERG na prireditve: □ sobota, 20. decembra od 10 ure: OTROŠKI SEJEM □ nedelja, 21. in ponedeljek, 22. december od 10 ure: BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM □ sobota, 27. december - ob 15 uri: PRIHOD DEDKA MRAZA □ Silvestrovo, Novo leto 1998: po polnoči NOVOLETNA ZDRAVLJICA - novoletno srečanje občanov NAJ SEVAM NAJLEPŠE ŽELJE UTRNEJO V HOTELU TRABERG DRAVOGRAD! KOROTAN TRGOVSKA DRUŽBA D.D. RAVNE NA KOROŠKEM 2390 Ravne na Koroškem, Cečovje 6, tel.: 0602 22 711,21 476, fax: 0602 23 269 Vsi zaposleni v KOROTANU-u d.d. Ravne se iskreno zahvaljujemo svojim kupcem v Mežiški dolini in vas prisrčno vabimo v naše bogato založene trgovine na predbožične in novoletne nakupe. Vsem Korošcem želimo vesel božič, zdravo in srečno novo leto 1998! OPTIKA ZLATARSTVO-URARSTVO FOTO MATERIAL Olga Vogrin s.p. Traberg center 2370 Dravograd telefon: 0602 84 050 00 386 602 84 050 DRAVOGRAD 84 050 RADLJE 72 942 Delovni čas: 800 - 1800, sobota 800- 1200 10 % POPUST FRIZERSTVO OLGA na gotovino za zlat nakit in ure, nad 7.000 SIT ali plačilo na OBROKE - čeki. POSLOVNI CENTER TRABERG DRAVOGRAD 0602 84 050 00386 602 84 050 Vogrin Olga «imoatojna podjetnica 20 % POPUST ZA SONČNA OČALA Obratovalni čas vsak dan od 7.00 do 19.00 ob sobotah od 7.00 do 12.00 Avtomobilizem Jeseni pred 91 leti je 25 let star Vincenzo Lancia skupaj s prijateljem Claudijom Fogolinom zbral 50.000 lir in ustanovil novo avtomobilsko znamko - Lancio. Vincenzo je bil Fiatov testni voznik, ter kasneje vodilni dirkač. V moto športu si je nabral dragocene izkušnje, ki so bile dovolj dobra podlaga za ustanovitev lastne znamke. Prvi model -Alfa-je nastal leto po ustanovitvi podjetje, septembra leta 1907. Občudovanja vreden je bil motor, ki seje brez naporov zavrtel do takrat neveijetnih 1800 vrtljajev v minuti. 1913. seje pojavil model Teta, kot prvi z lastno električno napeljavo, sledil je model Kappa, ki je že takrat imel tristopenjski nastavljiv volanski drog, zaganjač pa ni deloval preko ročice, temveč na pedalo. 1918. leta je Lancia prijavila patent samonosne karoserije, leto za tem je nastal že prvi prototip s takšno konstrukcijo. V ta prototip so vgradili poizkusni VI2 motor. V serijsko proizvodnjo je kot prvi s samonosno karoserijo uvedel model Lambda, ki je poleg te tehniške finese imel še posamično vzmetenje prednje osi, pogon spredaj in štirivaljni V motor. Ta model je imel toliko izboljšav in izumov, da so ga 1924. leta nemški novinatji proglasili za revolucionarni avtomobil v zgodovini avtomobilizma. Kot bivši dikrač je Vincenzo Lancia veliko pozornost posvetil zavoram, že pri Lambdi je od konstrukteijev zahteval zahteval zavore na vseh štirih kolesih in zmožnost ponavljajočega sc ustavljanja avtomobila od hitrosti 100 km/h. Lambdi so sledili DiLambda in Astura z V8 motorjem. Leta 1932 pa je nastala Augusta, ki je kot prva na svetu imela lupinsto vgrajeno karoserijo ter servo zavore. Dve leti kasneje je bila predstavljena Aprilija, ki je bila revolucionarna zaradi svoje aerodinamične, v vetrovniku razvite karoserije. Z majhnim 1,4 litrskim motoijem je dosegla kar 130 km/h. Na žalost pa serijske proizvodnje konec leta 1937 Vincenzo ni učakal. Umrl je februarja istega leta za posledicami srčnega infarkta. Nasledila sta ga žena Adda in sin Gianni. Po končani vojni se je Gianni odločil nadaljevati očetovo filozofijo nenehnega presenečanja javnosti s tehničnimi novostmi. Leta 1950 so predstavili Aurelijo b 10, limuzino, ki je kot novost pod motornim pokrovom skrivala prvi V6 motor. Izjemna je bila tudi rešitev pogona, bajti sklopko, menjalnik in diferencial so v enem bloku namestili na zadnjo os, kar je omogočilo zelo dobro razporeditev teže in odlične vozne lastnosti. Ravno te so bile pomembne tudi znamkam Ferrari, Alfa Romeo in Porsche, zato so tudi oni začeli uporabljati takšno namestitev. Na osnovi modela BlOje nastal tudi kupe B 20, katerega eleganca je pritegnila prominentne kupce, kot so bili Gary Cooper in knez Rainer Monaški. S tako napredno tehniko je bilo lahko dosegati zmage na dirkah, zato so pri Lancii ustanovili dirkalni oddelek. Začeli so zasedati najvišje stopničke na dirkah, kot so San Remo, Targa Floro, Carera pan Amerikana in Mille Miglia Logično je tem uspehom sledil razvoj enosedežnika za formulo 1, modela D50. Na testiranju tega vozila se je smrtno ponesrečil legendami dirkač Alberto Ascari. Ta nesrečni slučaj in zelo visoki stroški dirkanja so povzročili drastično odločitev - konec Lančine udeležbe v moto športu. 26. julija istega leta so bili ostali rezevni deli, motorji in dirkalniki prepeljani v Maranello - lepo darilo Lance Ferrariju. Sploh lepo zato, ker si je Juan Manuel Fragio s tem dirkalnikom pod okriljem Ferrarija privozil naslov svetovnega prvaka. Finančna kriza je bila povod za prodajo Lancie grupi Pesenti. Leta 1960 je Flaminia ponovno vpeljala uporabo prednjega pogona, kot prva je imela v kombinaciji s prednjim pogonom uporabljen tip motorja bokser. To vozilo je imelo na vseh štirih kolesih kolutne zavore, deljen zavorni krogotok, zategovalec pasov ter deljiv krmilni drog. V tem času so z Lanciami dirkali le še privatni dirkači, a ker so s serijskimi vozili dosegali zavidljive uspehe, so po daljšem premisleku pri Lancii ponovno ustanovili dirkaški oddelek Squarda Corse, z emblemom drvečega slončka in napisom HF, oziroma High Fidelity. V naslednjih letih so osvojili Tour de Corse, reli San Remo, RAC reli, reli Monte Carlo, v letu 1964 so dosegli magično mejo 1000 zmag. 969. je Fiat prevzel Lancio pod svoje okrilje. Od 70. let dalje si je Lancia upravičeno ustvarila sloves izdelovalca najbojših reli avtomobilov. Od leta 1972 so s Fulvijo, Stratosom in Beto osvojili 6 svetovnih prvenstev v reliju, leta 1982 je to uspelo še modelu O 37, leta 1979 rojena Delta pa je od leta 1987 do 1992 osvojila 6 svetovnih prvenstev in od 66 dirk zmagal kar 46 krat. To pa je uspeh, ki ga ni uspelo preseči nikomur. Zato so Delto HF integrale proglasili za kraljico relija. Pred 13 leti je Lancia na trg iansirala prestižno limuzino Themo, ki je kljub klasični obliki dosegla koeficient zračenega upora 0,32, ter uvedla mnogo tehničnih izboljšav, kot so: nasproti rotirajoče gredi za miren tek motoija, dve vrsti elektronsko podprtega podvozja -samonivelirno in z vodenim delovanjem, avtomatsko pogrezljive vzglavnike na zadnji klopi, patentirali so trenutno povečanje moči pri turbo motoiju, tako imenovani over bost, samodejno zatcmljivo vzvratno ogledalo, proti-toplotnio zasteklitev solekstra, elektronsko podprti servo-ojačevalnik volan - servotronic in sesalne kanale z variabilno geometrijo. Pravijo ji kar Sinjora, saj je s svojo eleganco in šarmom še vedno eden najbolj uglajenih avto-mobilo na cestah. Sploh je zanimiva verzija 8.32, ki kot edini, lahko rečem normalni osebni avtomobil, pod pokrovom gosti Ferrarijev 8 valjnik. V tem avtu, v celi notranjosti, je ravno dovolj plastike, da jo stlačite v vrečko A4 formata - ostalo je les, usnje in alkantara. OBLIKOVaITJE Lancie so avtomobili, ki v vsaki obliki vsebujejo veliko šarma, elegance in športnosti. Njihov prefinjen način oblikovanja je razviden že iz objavljene fotografije, v resnici so ti avtomobili razen par izjem nevpadljivi, v oči padejo le krogu ljudi točno določenega okusa, ki znajo ceniti tradicijo in šarm teh vozil. Dodaten šarm tem vozilom daje izdatna kromirana maska in kromirani detalji na zunanjosti, v notranjosti pa je pogosto uporabljen les. Kako trajne in napredne oblike nosi Lanciin emblem, pričajo številne nagrade za design, zadnjo je dobila lansko leto. Če pa še to ni dovolj prepričljiv podatek, lahko povem, daje le malo modelov zamenjanih prej kot po 10 letih, Thema je bila na trgu 11 let, 10 prav tako, Delta pa celih 14 let. Pri nas sta trenutno v prodaji le Kappa in Zeta. Kappo so začeli oblikovati že leta 1989. V oblikovalskem centru l.D.E.A. so razvili obliko, za katero so bile dane zahteve: klasična oblika, harmoničnost linij, prestižno-eleganten izgled ter strogo prepovedani kičasti dodatki. Nastala je elegantna umirjena limuzina, ki uspešno skriva močne motorje pod pokrovom. Od začetnih predlogov do končnega izgleda skoraj ni bilo sprememb, razen zadnjih luči, ki so prej spominjale na Dedro. Sploh je zanimiva notranjost, kjer se dobro vidi Lanciina filozofija, daje dobra oblika sestavljena tudi iz dobrih detajlov. Končna oblika je bila definirana oktobra 1993, obveljal je spet predlog instituta l.D.E.A. Notranjosti Kappe so vsaj dvobarvne, kar je lepa popestritev današnje sive ali črne monotonije. Najbolj občudovan detajl notranjosti je gotovo leseni “tunel”, ki se razsega od vrha armatune plošče, vse do zadnjih sedežev. Kot zanimivost, ki še potrjuje Lanciino individualnost, naj omenim, da model Y izdelujejo v kar 112 različnih barvnih odtenkih, Kappa coupé pa ima poleg alkantare v več barvah na voljo 12 barv usnjenega oblazinjenja. Alkantaro (umetni semiš, zelo nezahteven za vzdrževanje) je v avtomobilsko industijo uvedla ravno Lancia. Varnost Gospod Kuzmič nas opozarja: “Vzroki nesreč so v Vas in ne okoli Vas. Če ste to sposobni zaznavati, spremljati okolje, hitro razmišljati in ukrepati, in to ves čas vožnje, potem boste srečno prispeli na cilj.” Naslednjič bodo hitro tiktakala športna srca, kajti avtomanija bo posvečena Alfa Romeu. Kultura LJUBITELJSKA KULTURA - DESETNICA Vemo, da je ljubiteljska kultura v Mežiški dolini v zadnjem obdobju v resni krizi, le da si nekateri pred tem žalostnim dejstvom zatiskamo oči, ušesa in usta. O vzrokih za to nelepo resnico lahko razglabljamo z različnih zornih kotov, vedno pa bomo prišli do dveh temeljnih problemov: ali so za tako stanje krivi ljudje; ali pa tiči pravi razlog za to krizo v neustreznem in nepravičnem financiranju ljubiteljske dejavnosti? Kot običajno je resnica veijetno nekje v sredini. Kar se tiče pomanjkanja finančnih sredstev, mi bodo vsi funkcionaiji kulturnih društev v Mežiški dolini zanesljivo pritrdili, da njihova društva obračajo mizeme zneske, ki jih kljub dobri in neusahljivi volji do volonterskega kulturnega dela nikakor ne morejo oplemeniti z radodarnimi finančnimi injekcijami sponzotjev; ki pa, na žalost, razmišljajo precej drugače, ko je treba na tak način oplemeniti naš vrhunski (pa tudi manj vrhunski) šport. Prvič: kar se tiče ljudi, je treba povedati, da je veliko kulturnih skupin ugasnilo prav zaradi pomanjkanja denaija. Kaj pomaga pevcu amaterju še taka volja in veselje do petja, ko pa ve, da sposobnosti svojega zbora ne bodo mogli predstaviti tam, kjer si želijo, in bo velik uspeh že, če bodo uspeli zbrati dovolj denaija vsaj za svoj lemi koncert! In kdo bo dal honorar zborovodji? Kaj pomaga gledališki skupini žrtvovati ure in ure prostega časa, da naštudira novo premiero, pa se vse zatakne pri nabavi kulis in kostumov, za katere nikakor ni denaija! In kdo bo dal honorar režiseiju? Kaj lahko stori harmonikarski orkester, ki si želi vsaj solidne promocije svojega dela, pa ne more od nikoder izvrtati, recimo tisoč nemških mark za ustrezne plakate, s katerimi bo vabil na svoje prireditve!? Drugič: dilema o zapoznelem obvestilu glede republiškega razpisa, ki so jo sprožili tudi predstavniki pevskega zbora Vres, kulturnega društva Mohorjan in pihalnega orkestra s Prevalj na letošnji izredni konferenci Zveze kulturnih društev Mežiške doline, ni iz trte zvita, pač pa so imeli ti kulturniki za svoje trditve tehtne razloge. Res je tudi, da vsakršne akcije vsako kulturno društvo ne more prijaviti na razpis ministrstva za kulturo, ker veljajo za financiranje zadosti resna in sdoga merila, nikakor pa se zveza ne more opravičevati za to, da ni našla časa, da bi društva pravočasno opozorila na razpis. Društva bodo tako in tako lahko sama presodila, ali sploh imajo kakšne možnosti s svojimi projekti konkurirati za republiška sredstva, ki jih naša država Mežiški dolini - “levemu devžeju Slovenije” tako in drugače odmerja s skopo, preračunljivo roko stroge mačehe... In še tretjič: Korošci zelo radi tarnamo, da v naši dolini ni pravega kulturnega utripa, pa so, na žalost, zadnje prireditve (v mislih imam monodrame uspešnih in priznanih gledaliških igralcev Andreja Rozmana - Roze, Evgena Caija in Iva Bana, še posebej pa novembrski koncert tamburaške skupine iz Gorišnice in domačega harmonikarskega orkestra Kulturnega društva Prežihov Voranc v ravenskem kulturnem domu) spet prepričljivo dokazale, da se Ravne na Koroškem še bolj zanesljivo spreminjajo v tipično “spalno naselje”, ki ga vedno manj zanimajo izobraževanje, kultura in umemost. Ali je za to res kriv občuten padec osebnega standarda v naši ljubi dolini ali pa smo vsi skupaj postali vase zaprti, apatični in nedojemljivi za svet okrog sebe!? Če se bomo pokrili s steklenim zvonom, problemi ne bodo izginili sami od sebe, le še bolj jih bomo skrili pred drugimi. S tem pa bomo tudi drugim dokazali, na tihem pa morda priznali tudi samim sebi, da nas nič več ne gane zven koroške ljudske pesmi, da nas ne more spraviti v dobro voljo razigrana diatonična harmonika, kaj šele, da bi nas do solz nasmejali igralci takšnega formata, kot so Andrej Rozman - Roza, Evgen Car in Ivo Ban. Če bomo to priznali zgolj samemu sebi in se po dolgem času spet iskreno povprašali po širših smislih našega bivanja v tem času in proštom, potem bo veijetno naše spoznanje tako, kot priča zgornji naslov: ljubiteljska kultura v Mežiški dolini je res postala desetnica in mi smo ji z našim brezobzirnim ali ignorantskim odnosom do nje pripomogli do resnično stroge in krute mačehe. Ali ni res skrajni čas, da s svojim pozitivnim odnosom in občutkom do vsake stvari, ki ga Korošci vendarle premoremo, storimo vsak nekaj in vsi skupaj pristorimo to, da vpitje na pomoč kulturnikov amaterjev ne bo več obupno trkanje slepega na gluha vrata naše vesti in zavesti, ki sc zanj ne bodo nikoli odprla! Miroslav Osojnik Petre s tepke Pred nedavnim sta avtorja -pisatelj Marjan Pungartnik in ilustrator Anton Repnik - skupaj z založnikom Bernardom Šiškom iz Maribora predstavila knjigo PETRE. V njej je avtor zbral dvanajst zgodb - od anekdot do zaokroženih pravljic o Petreju, ki se ni rodil, ampak je prišel s tepke. Izbral je junaka, za katerega preprosti obrazci poistovetenja ne veljajo - Petre je reven, pohabljen, a z lastno, posebno pametjo. Skratka - drugačen. Pungartnik je snov za knjigo zajel iz življenja na Pohoiju, pripoveduje pa jo tako, da se čimbolj približuje izročilnemu pripovedništvu, hkrati pa ohranja svoje poudarke in poseben humor. Življenske prilike, kot so ljubezen, zvestova, vdanost, samostojost, igrajo pri Petreju bistveno vlogo. V pogledih tako imenovanega “božjega otroka”, v tej mitični podobi, je svet urejen drugače in bolj smiselno kakor pri običajnih ljudeh. Zgodbe uokviijajo podobe Antona Repnika, ki jih je naslikal prav za to besedilo. Posebej lahko občudujemo Repnikovo risbo, s katero avtor natančno opredeljuje junakov značaj kot mešanico dobrodušnosti in premetenosti. Gre za posrečeno podajo rok med besedilom in sliko, med literaturo in slikarstvom in za skupno pripadnost avtoijev Pohoiju - oazi, kjer bajke še najdejo svoj prostor. Knjiga je izšla kot prva v zbirki “GOSTOSEVCI” pri Grafiti studiu iz Maribora. Tako naj bi v dobi mobitela, interneta priklicali navdih etno pripovedi in kanček narodne modrosti .□ Zgodba sodobnega hlapca z Mute V petek, 12.decembra, bo v prostorih hotela Kozjak v Radljah predstavitev knjige Marka Rutarja. Marko Rutar, dolgoletni direktor Tovarne na Muti, zdaj upokojenec, ki ga je življenje kdaj tudi hudo prizadelo, je kljub hudim zdravstvenim težavam zbral dovolj moči za pisanje. Odločil se je za temo, ki jo najbolj pozna, ko obuja spomine na nežnost otroštva in na vojne tegobe ko natančno dokumentira svoj položaj v tovarni na Muti in položaj taiste tovarne, ki žal, kljub trdo začrtanim smernicam, narejenimi pred desetletji, zdaj ob novih ljudeh na položajih tone vse globlje v ničevost, v obup, strah posameznikov, ki so izgubili življenjsko varnost, delo in sanje. Zato nas tudi ne čudi naslov knjige “Zgodba sodobnega Jerneja z Mute”, v kateri avtor pravi: “Po moji poškodbi (doživel je hudo prometno nesrečo, zaradi nje je danes stoodstotni ivalid - op. p.) sem znal najti pot do uspešne rehabilitacije. Cankaijev hlapec Jernej je bil bogataš v primeijavi z menoj, iskal jo pri svojem gospodaiju le plačilo za svoje delo in topel kot za stara leta. Jaz. pa iščem od dejansko neznanega gospodaija pravico do normalnega in kvalitetnega življcnja.Kam naj se obrnem?” Knjigo je z ilustracijami opremil slikar Anton Repnik, ki živi na Muti in je svoje zdravje pustil med zidovi Tovarne Muta. T.R.V. Horoskop Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 poslovalnica VESNA - CICIBAN Slovenj Gradec * pletenine /j srajce igrače otroški vozički, stajice KONFEKCIJA ČEVLJI - Slovenj Gradec moška konfekcija ženska konfekcija A bluze A čevlji A volna Ugodni nakupi na kredit do 24 mesecev. ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI STUDIO AMATERSKE IN PROFESIONALNE FOTOGRAFIJE -Izdelava fotografij: 9x13 cm samo 25,00 SIT 10x15 cm samo 35,00 SIT -izdelava povečav do formata 70 x 100 cm super akcija 30 x 40 cm samo 990,00 SIT -razvijanje diafilmov in izdelava fotografij iz diapozitivov -fotografiranje v ateljeju (za osebne dokumente, roj. dnevi...) -fotografiranje na terenu (poroke, obletnice...) -velika izbira fotoaparatov, filmov, baterij, albumov, okvirjev in ostalega fotografskega materiala Meškova 9, Slovenj Gradec, « 0602 42 984 [ÌO®[fj®§K®[P 0& r ^ (3® o§a a®# /s OVEN: Zvezde so se nad vašim znamenjem razporedile v zgovorno kombinacijo, ki vam zelo jasno namiguje, katera področja življenja zajamite s polno žlico: vse, kar je povezano s sprejemanjem višjih modrosti, vam bo zdaj zlahta dosegljivo, to pa še ne pomeni, da bi se zaradi študija na primer morali odreči predprazničnemu prijateljevanju - prav ta kombinacija vam bo utrdila družbeni ugled. BK: Monda vas bo v prizadevanju /ob vsej zvezdni podpori/, da bi se povzpeli tja, kjer sami sebe že dolgo vidite, zaneslo predaleč in se boste začeli ukvaijati s pridobitništvom, ki bi lahko malo skazilo vaše dobro ime. Še je pravi čas, da odnehate, saj “enkrat ni nobenkrat”. Dolgoročne moralne in materialne investicije so še vedno v ospredju. DVOJČEK: Tudi bolj tihi med Dvojčki bi utegnili postati pretirano zgovorni, kot bi si z nenehnim govorjenjem hoteli vliti nekaj poguma ali si zagotoviti stalno partnersko pozornost. Tisti, ki vas dobro poznajo, se na ta nedožni trnek ne bodo ujeli... Pravzaprav škoda, ker ste te dni sposobni za bolj poglobljena modrovanja kot običajno. / i'\ RAK: Dvoje je še vedno poudaijeno v vašem 14-dnevnem horoskopu: zdravje in vsakdan-V’Ifry je delo. Lahko se celo zgodi, da bo enega preveč na račun dragega. Če bo za kak teden zatajilo zdravje, se vam ni treba preveč upirati - zaslužek boste že nadomestili, zdravilnega lenarjenja pa nikoli. In kot naročeno boste lahko ta čas potonili v globine svojih skritih misli. LEV: Vedno pa tudi ne morete garati še za drage, si morda mislite, ko vas tudi zvezde nagovarjajo, da razdelite težje in manj prijetne stvari svojim partnerjem - seveda, zanesete se nanje, poleg tega pa lahko računajo z vašo moralno podporo in prijetnim vzdušjem, ki ga boste sejali naokrog, če se ne boste znova zapletli v konflikte na temo: kdo je tukaj glavni. DEVICA: Na srečo znate modro varčevati z energijo, čeprav nekateri v vaši okolici to lahko doživljajo tudi kot nedražabnost ali vzvišenost. Pa ni tako - prav igrivo ste lahko razpoloženi, kadar je to povezano z vašim trenutno najpomembnejšim delovnim načrtom. Izpeljali ga boste domiselno in si neopazno pridobili tudi kakšno prednost za vso družino. TEHTNICA: Skoraj nemogoče je, da bi še naprej ohranili svoj domači in seveda začasni način življenja. Kljub zimskemu vremenu vas bo vse polno naokrog, tudi otroci si lahko obetajo prijetnega družabnika, takšnega, ki jih bo ne glede na debelino denarnice znal razvajati. Zvezde vam obetajo kak še posebej srečen in nepričakovan dogodek v prihodnjih dneh. ŠKORPIJON: Zvezde sicer ne povedo natančno, kako boste še naprej intenzivno urejali svoje materialne zadeve, nakazujejo pa, da bo ta trenutna preokupacija tesno povezana z vašim sedanjim domom, lahko tudi s predniki, in bo najverjetneje podprta z neizprosnim raziskovanjem vašega osebnega odnosa do materialne in čustvene lastnine. STRELEC: Sonce se vam v spremstvu bistrega in zgovornega Merkurja še vedno nasmiha in takšne, sončne in komunikativne, vas doživljajo tudi dragi. Morda boste celo malo pretiravali in se kdaj preko mere izpostavilL.kakorkoli, to znate izpeljati zelo simpatično in spontano. Vaš trenutno poudarjeni materializem pa se lahko v trenutku spreobrne v širokopotezno darežljivost. KOZOROG: Še vedno je vaše znamenje tesno obkroženo z zvezdami... Delujejo kot oklep, ki vas na eni strni stiska z neprijemirni občutki negotovosti, morda tudi zapostavljenosti, na drugi strani pa vas naravnost sili v lov za dobički, da ne bo kaj zamujeno. Na takšne navzkrižne vplive najbrž niste navajeni - prepustite se torej čustvom in se spoznajte še po tej plati. VODNAR: Planetarna gneča v vašem rojstnem znamenju vas vsestransko spodbuja in zato je to čas večjih sprememb. Vse, kar se bo te dni zgodilo, bo boljše, če bo oplemeniteno še s prijateljsko podporo in izmenjavo mnenj. To je tudi varovalka, ki bo preprečila prenagle odločitve ali napačno smer. Občutek utesnjenosti v novih okoliščinah bo le kratkotrajna reakcija. RIBI: Šele zadnje letošnje dni vas bo sonce bolj prijazno obsijalo. Zdaj pa lahko pričakujete krajše obdobje, ki ga boste preživeli med štirimi stenami. Še najboljše ga boste pretolkli, če se zasipljete z delom, da bo manj časa za nepotrebno razmišljanje, kako bi bilo, če ne bi bilo tako... Malo se prisilite in se vsaj za pet minut odpravite na svež zrak. Tudi prijateljski klepet se prileže. Šport Komentiramo: Korotanova siva jesen Ne glede na dokaj pesimističen naslov si bom dovolil preleteti jesenski del nogometnega tekmovanja I. državne lige po svoji presoji. Ob odlično zaključeni tretji sezoni tega tekmovanja, ko si je NK Korotan delil 5. do 6. mesto, sem bil prepričan, da bo tudi v jesenski sezoni nadaljeval s podobnimi rezultati. Že takrat sem priporočal klubu, da naj bi storil vse za ohranitev jedra ekipe iz spomladanskega časa, od Botonjiča, Kosiča, Agiča, Panteliča do Vidojeviča. Pa še o trenerju Šoškiču sem imel zelo dobro mnenje. Zgodila se je skupščina kluba, ki je postregla z novim vodstvom in ugotovitvijo, da igralskega kadra iz prejšnje sezone ni več!? Prav tako je “visel” strokovni štab s Šoškičem na čelu. Finančne odprte obveznosti so bile skrajno hude in jim uprava ni bila kos. Nov štab ljudi v vodstvu Korotana (pravzaprav celotna stara uprava z nekaterimi novimi člani) je bila v nehvaležni situaciji pred začetkom jesenskega dela tekmovanja. Še zlasti je bilo presenetljivo dejstvo, da je tudi strokovni štab zapustil klub in se z večino igralcev preselil v sosednje Velenje. Dejstvo je, da Koroška preslabo razume in podpira prevaljskega prvoligaša. Zategadelj tudi nočem zelo kritično presojati organizacijske poteze kluba, kateremu na čelu stoji Stanislav Taks. ki je na koncu zmogel toliko volje, da je izpostavil svoje ime in svoj čas v drugačni obliki, kot je to počel v preteklosti. Morda je malo nejasna vloga direktorice Gine Kuserbanj, ki naj bi opravljala funkcijo športnega direktorja, kaže pa, da se mora ukvarjati z obligacijami in opravili direktorske narave vodenja kluba (predhodno je na tem mestu bil profesionalni direktor, S. Puc). Na tem delovnem mestu bi pričakoval profesionalca, ker deluje klub kot profesionalni organizem (igralci in trenerji) in ima ravno v Korotanovem primeru še veliko rezerv za pridobivanje določenih sponzorjev, za propagiranje nogometa nasploh, za različne oblike trženja (športne prireditve, srečanja, tombole, nagrajevanja občinstva, gostovanja popularnih moštev iz tujine itd.), za še boljšo 18. krog: Prevaljah doživljal tudi težke trenutke, saj je bilo več kot očitno, da fizično in igralsko ni dovolj pripravljen. Korotan je pravo igralsko poživitev doživel po nekaj kolih, ko je prišel it k'I * L& Mura : Potrošnik 5:2 (1:2) Protonavto Publikum : HIT Gorica 1:1 (1:0) Maribor Teatanic : SET Vevče 5:1 (2:0) Primorje : Rudar 2:1 (1:0) SCT Olimpija : Korotan 3:1 (1:0) Mura 18 12 3 3 36:20 39 + 16 Primorje 18 10 1 6 35:27 32 +8 Maribor Teatanic 18 10 1 7 28:16 31 +12 Protonavto Publikum 18 8 5 S 35:27 29 +8 HIT Gorica 18 8 4 6 27:18 28 +9 SCT Olimpija 18 7 7 4 30:27 28 +3 Rudar 18 6 4 8 21:19 22 +2 Korotan 18 S 5 8 16:26 20 -10 Potrošnik 18 4 2 12 19:40 14 -21 SET Vevče 18 2 3 13 14:41 9 -27 promocijo kluba v širšem slovenskem nogometnem prostoru... Ne morem spregledati dejstva, da je upravi kluba uspelo tik pred zdajci, se pravi, skoraj na samem začetku prvenstva, stakniti večjo vsoto denarja, ki je služila nakupu skoraj povsem novega moštva in pripeljala nov strokovni štab s trenerjem Slobodanom Dogandžičem na čelu. Navijače in pristaše kluba je še najbolj imponiral prihod bratov Vidovič. Iz Maribora je prišel vratar Stankovič. Prava okrepitev je bil obrambni igralec Silo, ki se je že dobro dokazal v Rudarju iz Velenja. Iz Srbije se je vrnil fizično prepričljivi Pantelič, ki pa ni mogel vplivati na prefinjenega igralca Vidojeviča, da bi ostal na Prevaljah. Zato je namesto njega prišel Marič, ki pa je po nekaj kolih povsem odpovedal in je zelo kmalu zapustil klub. Skoraj bi rekel, da ga je bistveno kvalitetnejše nadomestil Vučičevič, ki pa je na momente na “internacionalec” Jermaniš, ki je najboljšo igro odigral v Novi Gorici. Med dobre okrepitve so sodili še Druškovič, Pevnik in Ratkovič. Igralce, ki so ostali zvesti Korotanu iz preteklosti, moram posebej omeniti: Plesec, Podvinski, Vidmar, Toševski in Ažman, ob mladem Grizoldu. Prav smešno pa se mi zdi, da je klub čez noč odslovil (po desetem in enajstem kolu) igralce Novaka, Manča, Živanoviča, Oniča in Farteka. In čisto na koncu si je uprava kluba privoščila še napadalca iz Bosne, Roberta Zriliča, ki v zadnjih treh kolih jesenskega dela prvenstva ni zadovoljil okusa gledalcev niti strokovnega štaba. Da je uprava Korotana imela v osemnajstih kolih jesenskega prvenstva veliko težav, je razvidno iz prihajanj in odhajanj igralcev in še najhuje, ko je po tekmi v Velenju, ki jo je Korotan izgubil, zapustil moštvo trener Dogandžič in se vrnil v Srbijo. S tem je odprl možnost “znamenitemu” trenerju Borutu Jarcu, da je prevzel trenersko krmilo v svoje roke. Iz začasnega angažiranja bo verjetno Jarc ostal na Prevaljah še v spomladanskem delu prvenstva 97/98, brez kakšnih posebnih skrbi, saj se že za sezono 98/99 napoveduje razširitev I. državne lige, v kateri bo imel Korotan še naprej svoje mesto. Da bi upravičil moteč naslov zapisa Siva Korotanova jesen, moram le spomniti, da je Dogandžičeva in igralska bera na domačem terenu bila sila skromna, saj so neodločeni rezultati (Olimpija, Mura, Primorje) in porazi (Rudar, Protonavto Publikum) parali živce navijačem in končno tudi vplivale na komaj zadovoljivo število dvajsetih osvojenih točk. Spet se je pokazalo, da imajo Korošci izjemen posluh za kvaliteto nogometa in da jim ne moreš prodajati nekvalitete oz. neborbenosti ter nonšalantnosti. Seveda te ugotovitve najbolj veljajo igralcem in trenerjem, ki se morajo zavedati, da nogomet veliko stane in daje prav, da publiki vračajo vsaj s korektnostjo, če že ne morejo samo zmagovati. Mariborčani se večkrat tolažijo, da Vijolice cvetijo spomladi, za Prevaljčane pa naj bi veljalo, da bodo sivo jesen zamenjali za spodbudno in igralsko cvetočo pomlad. NIKO R. KOI AR Šport SsmmpaaiMM) Zveza za šport invalidov Slovenije je pretekli teden v Ljubljani slovesno razglasila najboljše v Sloveniji na področju športa invalidov za leto 1997. Laskavega naslova je bila deležna tudi ženska ekipa Invalidskega športnega društva Samorastnik Ravne v sedeči odbojki, ki je letos pod vodstvom predsednika društva Petra Ozmeca in trenerja Adija Urnauta osvojila 2. mesto na evropskem klubskem prvenstvu v glavnem mestu Latvije Rigi. Za ravensko ekipo so nastopale: Anita Urnaut, Bogomira Jakin, Emilija Gradišek, Marinka Cencelj, Boža Kovačič, Veronika Triplat, Alenka Šart in Danica Gošnjak. Ženska ekipa Samorastnika Ravne v sedeči odbojki Od leve: Mira Jakin, Boža Kovačič, Danica Gošnjak, Alenka Šart, Marinka Cencelj, Anita Goltnik - Urnaut, Milka Gradišek in Veronika Triplat Tako so tudi odbojkarice prispevale svoj delež k ugledu ravenskega invalidskega društva, kajti že več kot desetletje nazaj polnijo vetrine IŠD Samorastnika odbojkarji, ki so osvajali trofeje na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Pri moških je najboljša slovenska reprezentanca v golbalu, to je igri z zvenečo žogo, ki je v Stockholmu osvojila naslov evropskega prvaka. Med posamezniki je postal športnik leta plavalec Danijel Pavlinec in Celja, ki je osvojil tri srebrne kolajne na evropskem prvenstvu invalidov v Španiji. Najboljša športnica v tem iztekajočem se letu pa je bila gluha strelka Jožica Verbančič, ki je bila šesta na poletnih svetovnih igrah na Danskem. Priznanje je invalidom športnikom podelil predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije Ernest Jazbinšek, ki je tudi sam odličen športnik.O L M. §5*2)8» VVHÉliìiì Piše: Ivo Mlakar POLENI TURNIR V MEŽICI Ekipa gostiteljev turnirja, KMN Polena, je postala zmagovalec tradicionalnega turnirja v malem nogometu v Mežici, ki je štel za odprto prvenstvo Koroške. Nastopilo je 18 ekip, nogometaši Polene pa so v finalnih dvobojih premagali Kovinsko galanterijo Štruc iz Slovenj Gradca z 2:1 ter ekipo Lejla šport iz Prevalj z 2:0. V tekmi za 2. mesto so nogometaši Kovinske galanterije premagali ekipo Lejla šport s 5:2. Posebej so proglasili in nagradili najboljše posameznike: vratar Gvido Garbus (Polena), strelec Borut Kac (Kov. galanterija) in igralec Bojan Iršič (Polena). PRIZNflN)E ZR VRUČETOVO Na tradicionalni prireditvi v Ljubljani, kjer so konec preteklega tedna slovesno razglasili najboljše slovenske atlete in atletinje za letošnjo leto, je bila laskavega naslova najboljše deležna tudi šprinterka KAK Ravne, 16-letna Mojca Vanče. Priznanje je dobila v konkurenci mlajših mladink, medtem ko je bil Zoran Planinšec v isti kategoriji med fanti uvrščen na 6. mesto. Med člani in članicami sta najboljša slovenska atleta v letu 1997 tekačica Brigita Bukovec in skakalec v daljino Gregor Cankar. Tekmovalec Koroškega atletskega kluba, 19-ietni Pavel Pori pa bo v nedeljo 14. decembra nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v krosu na Portogalskem. V slovensko reprezentanco se je Pori uvrstil po nastopu v kvalifikacijah v Mariboru in po uspešnem teku na državnem prvenstvu v krosu, ki je potekal v Slovenski Bistrici. Tam je ravenski atlet osvojil 3. mesto med mladinci, lep uspeh pa je dosegel tudi mladi Primož Mihev, ki je zmagal med pionirji v teku na 2ooo m. ČREPRN DOBIL SPOMINSKI TURNIR Že sedmič po vrsti so prizadevni delavci ravenskega šahovskega kluba pripravili memorialni turnir Fužinar 97, v spomin na nekdanje člane tega kluba. Tokrat je bil turnir v aktivnem šahu. 13 kol po švicarskem sistemu, v hotelu na Rimskem vrelcu, udeležilo pa se ga je 30 šahistov iz Koroške ter Šaleške doline. Zmagal je mojster PIDE Marjan Črepan iz Žalca, pred Rajkom Rajkovičem iz Velenja in Danilom Perušem (Fužinar). Na 4. in 5. mesto sta se uvrstila Velenjčana Drago Kristan in Milan Matko. □ KOROŠKA NOGOMETNA SOLA M bo prišlo od hosod k dejanjem? MN08NMMNHNMN HHBaSI Na pobudo vodstva Nogometne šole Dravograd oz. njenega direktorja Marjana Pušnika in tamkajšnje športne zveze je bil v Dravogradu skupni sestanek predstavnikov vseh koroških nogometnih klubov in športnih zvez, na katerem so obravnavali in podprli idejo o ustanovitvi Koroške nogometne šole. Navzočih je bilo kar 27 športnih pedagogov, klubskih delavcev in predstavnikov športnih zvez, ki so si bili enotni, da Koroška potrebuje nogometno šolo, ki bi zajemala vse tukajšnje klube in osnovne šole. Cilj takšne šole bi bil navdušiti za nogomet čimvečje število otrok na Koroškem in jih zajeti v organiziran proces treniranja, da se na celotnem področju koroške regije dvigne kakovostna raven nogometa. S tem bi, dolgoročno gledano, lahko črpali kader za koroške klube iz doma vzgojenih mladih igralcev. Šola bi se vodila enotno iz enega centra, ki bi imel svoje podružnice po vseh klubih. Naloga centra bi bila strokovna priprava programov za vse selekcije, od cicibanov do mladincev, skupna knjižnica strokovne literature, nabava kaset iz področja treniranja nogometa, izobraževanje in podobno. Prav tako bi poskušali v Koroški nogometni šoli zaposliti profesionalnega trenerja, ki bi bil na plačilnem spisku Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Ob koncu sestanka so imenovali strokovno komisijo, ki jo sestavljajo Marjan Pušnik, Bojan Kus, Damjan Hojnik, Tomaž Juraja, Mičo Mičovič, Dušan Osojnik in Franjo Klarič, ki bo pripravila program za bodočo Koroško nogometno šolo.O 1VOMIAKAR Glosirana črna kronika Neka pesem iz nam ne tako oddaljenega, zdaj lustrirane-ga obdobja, pravi: Vse se vrača, vse se plača... No, tudi na Koroškem se je te dni nekaj vrnilo in nekaj plačalo ali, kot bi rekli Štajerci, “gor plačalo”! V Tovarno ivemih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu sta namreč s tovornim avtomobilom znamke Mercedes 21. 11. 97 pripotovala brata K.I. in M.I., državljana Zvezne republike Jugoslavije. Zaradi suma, da gre za za ukradeno vozilo, so policisti iz Dravograda in kriminalisti UNZ Slovenj Gradec opravili temeljit pregled vozila. Pregledali so dokumentacijo in sum se je potrdil - ugotovili so namreč, da gre za tovorno vozilo, ki je bilo leta 1991 ukradeno v TeSiloviÈìh, na Hrvaškem. Tedaj je bilo last Artransa, Družbe za opravljanje transportnih storitev, zdaj ARAVTO d.d. iz Gornje Radgone. Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku in pregledu dokumentacije je bilo tovorno vozilo vrnjeno pooblaščencu oškodovanega podjetja. Slovaška naveza Še z dvema tujcema so imeli v minulem štirinajsdnevnem obdobju opraviti koroški policisiti. Tokrat sta prišla bolj s severa. Gre za dva državljana Slovaške - T.G. in J.K. -, ki so ju policisti PP Radlje ob Dravi ustavili 21. 11. okoli 22.45 v kraju Brezno. Tudi njuno vozilo so policisti podrobneje pregledali in pri tem našli v prtljažniku in v predalih v kabini samokres znamke VZOR 70, kalibra 7.65 milimetrov, 28 nabojev ustreznega kalibra ter 21 nabojev kalibra 8-75 in pet nabojev kalibra 22 Homet. Ker ničesar od tega pri prehodu čez naso mejo nista bila prijavila, so jima najdeno zasegli in napisali predlog za sodnika za prekrške. Na bankino Ostajami pri tujcih in tovornjakih, a -za spremembo - tokrat pri prometni nezgodi. Madžarski voznik tovornjaka T.F. je namreč 24.11. okoli 9,30 vozil po magistralni cesti Maribor -Dravograd. Na vozilu in priklopniku je imel naloženih 18.880 kilogramov odpadnih akumulatorjev (svinčenih palic in svinčevega prahu), namenjen pa je bil v podjetje MPI d.o.o. v Žerjavu. V levem preglednem ovinku v Radljah ob Dravi je s sprednjim desnim kolesom tovornega vozila zapeljal na bankino, ki se je pod težo vdrla. Vozilo seje prevrnilo na bok in drselo kakšnih 10 metrov ter obstalo na travnati nabrežini. Nezgoda bi lahko imela tudi hujše posledice, vendar so gasilci iz Radelj ob Dravi s hitrim posredovanjem preprečili, da bi iz poškodovane rezervoarja tovornjaka iztekla večja količina goriva -nafte. V nezodi se je lažje poškodoval voznik tovornjaka, gmotna škoda pa je 100.000 tolarjev. Magistralna cesta je bila zaprta poldrugo uro. Tudi v jarek Na bankino in kasneje v jarek je 30. 11. ob 13.55 na regionalni cesti Slovenj Gradec - Kotlje, zunaj naselje Sele - Vrhe, zapeljal še voznik osebnega avtomobila D.K. iz Kotelj. Ob navedeni uri ga je namreč na mokrem in spolzkem vozišču v blagem, levem ovinku zaneslo na bankino in po 31 metrih je vozilo obrnilo na desni bok, tako daje obstalo v obcestnem jarku. Voznik se je v nezgodi huje poškodoval, na vozilu pa je nastalo za dobrih 400.000 tolarjev škode. V drevo Prav tako v levem preglednem ovinku, na krajevni cesti v Josipdolu, je 29. 11. ob 20. uri zapeljal na desno na bankino voznik osebnega avtomobila T.K. iz občine Ribnica -Podvelka. Po 16. metrih vožnje je s sprednjim delom vozila trčil v drevo. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče. Voznik je po trku z vozila snel registrski tablici, kasneje pa je zaradi telesnih poškdb iskal še zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu v Radljah, od koder so ga napotili v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe. Policisti so zanj odredili tudi preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 1,78 promile alkohola v izdihanem zraku. Alkohol na motorju Elektronski alkotest pa je kar 2,10 g/kg alkohola v izdihanem zraku pokazal pri vozniku kolesa z motorjem I.B. iz občine Slovenj Gradec. Motorist je namreč 25. 11. ob 18.15 s svojim motornim kolesom na krajevni cesti v naselju Šmartno pri Slovenj Gradcu zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v sprednji del nasproti vozečega osebnega avtomobila, ki ga je vozila E.B., prav tako iz občine Slovenj Gradec. Motorist se je pri tem lažje telesno poškodoval in so ga odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Trčil v trk Kaj prinašajo zimske nevšečnosti na cesti, lepo priča nezgoda, ki se je pripetila vozniku osebnega avtomobila Č.E. 23. 11. ob 11.05 na regionalni cesti v Dobrijah pri Ravnah na Koroškem. Ob tej uri sta namreč policista PP Ravne na Koroškem na cesti opravljala ogled kraja prometne neszgode, v kateri je nastala gmotna škoda. Policosta sta kraj nezgode označila z trioplan prometnim znakom, ki sta ga postavila dobrih 51 metrov od kraja dogodka. Tedaj je iz smeri Raven na Koroškem pripeljal voznik osebnega avtomobila Č.E. iz občine Dravograd. Ob neugodnih vre- menskih razmerah - zaradi sneženja -je, kljub zaviranju, s sprednjim desnim delom vozila trčil v zadnji levi del policijskega vozila, ki je stalo ob desnem robu vozišča. V njem sta sedela policist in udeleženka prometne nezgode, katere ogled sta opravljala policista. Na policijskem vozilu je nastalo za okrog 150.000 tolarjev škode, na vozilu Č.E. pa je nastalo za dobrih 80.000 tolarjev gmotne škode. Telesno se na srečo ni nihče poškodoval. Neobičajna smola Z življenjem pa je - žal - plačal svojo nenavadno smolo H.D. iz občine Dravograd. Dne 2. 12. ob 10,35 je namreč A.N. v kraju Kozji vrh v gnojni jami našel moško truplo. Kriminalisti iz Slovenj Gradca in policisti PP Dravograd so pri ogledu kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da gre za H.D. iz občine Dravograd. Pokazalo seje, daje H.D. 30. 11. v večernem času z neregistriranim osebnim avtomobilom v kraju Kozji vrh v bližini kmetije A.N. zapeljal s ceste, nasedel na kupu peska in obstal. Nato se je peš odpravil po travniku proti kmetiji. Ko je prišel do gospodarskega poslopja, zaradi teme očitno ni opazil gnojne jame, globoke 3,30 metra, napolnjene z gnojnico do višine 1,3 metra. Po strmem travnatem pobočju je splezal do roba gnojne jame, padel vanjo in se utopil. Dežurni krajevni zdravnik na truplu, po podatkih policije, ni našel znakov nasilja. Koliko nabojev? Tudi v minulem štirinajstdnevnem obdobju se je kakšna zanimiva reč dogodila na koroških mejnih prehodih. Tako je 2. 12. ob 9,30 na mednarodni mejni prehod Vič z osebni avtomobilom pripotoval A.R. iz občine Podvelka - Ribnica. Ob vstopu je policistom in carinikom prijavil 20 lovskih nabojev. Za njihovo nabavo je imel ustrezno dovoljenje. Pri pregledu vozila in prtljage pa sta policist in carinik v žepu voznikove jakne našla še 50 lovskih nabojev WMR MAXI MAG, kalibra 22 26 - 22/97 PREPIH Glosirana črna kronika Kurilno olje! • gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA • obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov • možnost plačila ob dostavi • brezplačni prevoz SKLADIŠČE Dravograd, telefon 0602/83-033. PETROL KL U13 KOFZOŠKIH &TUDEN~rO\/ je pripravil za vse Korošce in Korošice iimimnu na prostem, v objemu Uršlje gore na Ivarčkem jezeru PROG RA IVI : POPOLDAN ZVECER Sport : 12°° pričetek sankaške tekme 13°° veleslalomska tekma KULTURA: 1430 parada Pihalnega orkestra Ravenskih 2elezarjev 16°° nastop pevskega zbora VRES ATRAKCIJE: 15°° akrobacije koroških jadralnih padalcev OTROŠKI DEL: 1630 program za otroke z Zih Damjanom^ (kravjeoke) 1730 prihod Dedka Mraza na sanj* obdarovanje otrok GLASBENE SKUPINE: l--- \ 19°° DAMIJAN ŽfH in ;\ 20°° govor župana Večk«^MakWliMy 201° MILANljKAMNIK^v ì FA ZABAVNI PROGRAM ita dan na Koroškem, smo vam v ta namen r vozili s Prevalj in iz Dravograda prek Slovenj f(razen ob 1300, 1700, 20°° in OO00). Odhod avtobusov i karta bo samo 300 SIT in v predprodaji 200 SIT na fitskega servisa iz kateregakoli kraja ob poti. Bo pa tudi £nic. Na licu mesta pa bo tudi ogrevan šotor, da ne boste Ko poceni jedače in pijače! Informacije in prijave za obe ^zbirajo na Koroškem študentskem servisu, na Ravnah na ovenj Gradcu na Meškovi 21 in pa tudi eno uro pred tekmovanjem. ram žal! Ni nam vseeno,kaj se dogaja z našo edino KOROŠKO 1 Prireditev »o omogočili: Koroški študentski servis, Ivarčko d.o.o.. šTUK Maribor, Rudnik Mežica. Kograd IGEM, Gradis Ravne, Tovarna meril kovine, Koroške lekarne, Gozdno gospodarstvo, EUREST milimetrov. Ker teh nabojev ni prijavil, so mu bili zaseženi, sodnik za prekrške pa bo prejel še ustrezno prijavo. Sedel na nabojih Podoben primer se je na istem mejnem prehodu pripetil tudi 20. 11., ko je ob 17.15. uri kot sopotnik v osebnem vozilu pripotoval F.K. iz Zreč. Delavci carine so pod njegovim sedežem našli in zasegli 20 lovskih nabojev NOBEL RWS 30-06, ki jih F.K. ni prijavil organom mejne kontrole. Tudi on bo “romal” k sodniku za prekrške. Požar na začetku Brez požarov, vsaj začetnih, kot kaže, tudi na Koroškem v nekem obdobju črne kronike ne gre. Tokrat je zagorelo dne 1. 12. 97 okoli 24. ure v stanovanjski hiši v Breznici v občini Ravne-Prevalje. Na priključku kovinske cevi trajnožareče peči skozi leseno steno v dimnik je prišlo do vžiga osmih lesenih tramov. Pri tem je nastalo za okoli 120.000 tolarjev gmotne škode. Posredovali so gasilci iz Raven na Koroškem. Vroč izliv Vroče je bilo tudi 25. 11. ob 19.05 v Železarni Ravne na Koroškem. V obratu jeklarne II je namreč prišlo do izlitja okoli 45 ton jeklene litine. Med prenosom jeklene litine z zajemalke na vakuumsko peč je žareča litina predrla dno zajemalke in iztekla na premični voz vakuumske peči ter na tla. V požaru, ki je nastal, je pregorela električna napeljava pogonskega motorja in gumijaste cevi za hlajenje. Divja jaga Ljudje pri nas so pravzaprav zelo iznajdljivi. Primer takšne “iznajdljivosti” - kako si priskrbeti zaloge za dolgo mrzlo zimo - sta tudi I.J. in njegova zunajzakonska sopotnica V.B. z območja občine Mislinja. 28. IL so namreč v dopoldanskem času policisti PP Slovenj Gradec in PP Slovenske Konjice, na podlagi prisne odredbe pristojnega sodnika, opravili preiskavo njune stanovanjske hiše. Policisti so bili uspešni, saj so odkrili in zasegli okoli 8 kilogramov mesa, v kleti pa še kožo in glavo z rogovi divje živali - gamsa. Policisti so ugotovili, daje I.J. s puško ustrelil gamsa že v gozdu na območju Tolstega vrha nad Mislinjo. Na domu je potem, skupaj z zunajzakonsko družico, žival razkosal. Meso sta shranila v zamrzovalno skrinjo, kožo in glavo z rogovi pa sta skrila. S tem sta Zavod za gozdove Republike Slovenije oškodovala za okoli 280.000 tolarjev. Policisti so ostanke gamsa izročili lovski družini. Zoper I.J. bodo napisali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova, njegovo partnerico pa bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja. Divji zahod (Bolj ali manj) kratko policijsko sporočilo (v po moje zašpičenem delu glosirane črne kronike): “Dne 30. 11. 97 ob 13.15. uri so policisti PP Dravograd odredili pridržanje za B.M. iz občine Dravograd. B.M. je tega dne ob 11,30. uri v gostišču v Trbonjah razbil prazno steklenico, dva kozarca in dva steklena pepelnika. S točilne mize je vzel posodo za kuhanje kave in jo vrgel ob zid, nakar je gostišče zapustil. Ob 12,45. uri se je ponovno vrnil v gostišče. Ker mu natakarica ni hotela postreči s pivom, ji je v hrbet vrgel prazen kozarec. Zatem je iz zaboja ob točilni mizi vzel tri prazne steklenice. Dve je razbil tako, da ju je vrgel ob tla, tretjo pa je vrgel na točilni pult in skupaj z njo razbil še 10 praznih kozarcev. Nato je stol, na katerem je sedel, vrgel po gostinskem lokalu, zaradi česar se je na stolu zlomila noga. Ker se tudi ob posredovanju policistov ni umiril, je bil priveden na policijsko postajo Dravograd, kjer je bilo odrejeno pridržanje do izstreznitve.” (Spet bolj ali manj kratko) dopolnilo Raneja, prijatelja mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Ko so me prosili za komentar tega dogodka, sem si najprej moral ogledati nekaj filmov z divjega zahoda ali Westernov, kot jim popularno rečemo. Mislim, da bi B.M. bil kar dober igralec (s črnim klobukom - op. mimoidočega, naključnega in “kaj ima sploh iskati v tej zgodbi” pasanta), na trenutke celo kaskader v kakšni koprodukciji med MGM (Metro - ni trgovina v Gradcu -Goldwin Mayer) in Viba filmov. Film bi lahko nosil patetični naslov Dvoboj na Trgu 4. julija, ali kdo kroji usodo Dravogradu! Edino, kar bi jaz spremenil v zgoraj že napisanem policijskem scenariju, bi bilo, da bi bili kozarci in steklenice, ki bi jih B.M. metal okoli sebe, polni in ne prazni! Ne maram namreč praznih kozarcev, še manj pa krožnikov, na katerih ni tipičnega francoskega obroka: dunajskega zrezka s pomffijem in fižolovo solato z bučnim oljem. In to je bilo sočasno že tudi kar naročilo za moj današnji obrok.” Fijakrbus Še eno kratko policijsko sporočilo: “V dneh med 20. 11. in 30. 11. letos je neznani storilec iz gospodarskega poslopja zapuščene kmetije, last I.A. iz Podgoija, odtujil 80 let staro kočijo za prevoz oseb, izdelano iz lesa. S tem je lastnika oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. Policisti PP Slovenj Gradec za neznancem poizvedujejo.” Kratko navodilo: “Iščite v smeri novega potniškega javnega prevoznika v odročnejše kraje na Koroškem. Ceste v tej krajini so marsikje (že spet) takšne, da lahko v nekatere kraje prideš le še z zapravljivčkom ali lotrjnikom. “Pa srečno poizvedujte”, bi rekel Cesar, min- Vaš Prepih PRIZNANJE SOLE ZA IZJEMNE DOSEŽKE OŠ Koroški jeklarji na Ravnah na Koroškem je novembra praznovala svoj devetnajsti rojstni dan. Vsi učenci smo dobili ob malici tortico in zaželeli svoji šoli še veliko, veliko novih učencev v naslednjih letih. V telovadnici šole smo imeli prireditev, kjer smo prvič podelili PRIZNANJE ŠOLE ZA IZJEMNE DOSEŽKE. Priznanje je namenjeno učencem naše šole, ki so bili uspešni na kateremkoli področju izven meja naše domovine. Za tak uspeh ni dovolj samo nadarjenost, potrebna je vztrajnost, marljivost, odrekanje, skrbni starši, razumevanje in dobri mentorji, trenerji in sponzorji. Na prvi podelitvi teh priznanj so jih prejeli štirje učenci. Vsi so odličnjaki in imajo naslove državnih pravkov. Ponosni smo na njihove uspehe, zato vam jih predstavljamo. Priznanja za izjemne dosežke so prejeli: Matic in Lena Pavlinič, Luka Golob in Lidija Breznikar (od leve proti desni) pokažeta tudi svoja spričevala, saj sta odličnjaka. Sicer pa sta zelo prisrčna in priljubljena pri sošolcih. LENA IN MATIC LUKA GOLOB PAVLINIČ Sta učenca 7.č razreda, sestra in brat, ki sta začela svojo plesno pot na OŠ v Kotljah. Srečno naklučje je pripeljalo plesno učiteljico Karmen Intihar v Kotlje. Lena in Matic sta bila navdušena in svoje prve plesne korake sta potem vadila doma. Starši, babica in dedek pa so ju spodbujali. Kmalu sta začela osvajati priznanja na najrazličnejših tekmovanjih in opozorila strokovnjake, da bosta zasenčila vse svoje konkurente. Lena, ki je leto dni mlajša, je celo preskočila 3. razred in se pridružila bratu v 4. razredu. Vztrajno sta vadila in po zmagi v latinsko ameriških plesih nadržavnem prvenstuv marca 1995 sta se preselila v Plesni klub Urška v Ljubljani, kjer skrbi za njun napredek Nataša Ambrož. Na svetovnem prvenstvu v Blackpoolu sta osvojila L mesto v standarnih plesih in 2. mesto v latinsko ameriških plesih in tako sta učenca naše šole postala svetovna prvaka. Doslej edina v zgodovini naše šole. Letos sta ponovno blestela na državnem prvenstu in sovojila 1. mesto v latinsko ameriških plesih, v standardnih plesih in kombinaciji. Prav tako pa lahko s ponosom kjerkoli videzu nihče ne bi prisodil, da si bo svojo uspešno športno pot izbojevala prav na področju, kjer sta že nekoč blestela oče Brane in sestra Eva. Kar navadili smo se že, da Lidija v prsnem in mešanem slogu že nekaj let dosega nove rekorde in nas vedno bolj preseneča z vrhunskimi rezultati. Na letošnjem državnem prvenstvu je v prsnem in mešanem slogu osvojila kar štiri naslove kadetske državne prvakinje. Na kadetskem mitingu v Luksen-burgu je izpolnila normo za nastop na Olimpijskih dnevih mladih v Lizboni na Portugalskem. Prav na tej olimpijadi mladih je osvojila na 200 m prsno 6. mesto in se uvrstila v svetovni vrh mladih plavalcev. Lidija je na vseh področjih vzorna: najboljša učenka v 8.č razredu in po rezultatih najboljša športnica na šoli. Kljub obremenjenosti s trenini-gi uspešno zastopa šolo na najrazličnejših tekmovanjih iz znanja in tudi od tam prinaša priznanja.Q Urška Tomšič Tadeja Trojan Novinarski krožek OŠ Koroški jeklarji Ravne Učenec 8.a razreda igra saksafon že četrto leto. Prvo ljubezen do tega inštrumenta sta mu vcepila oče in ded, oba saksafonista. Resno glasbeno pot pa je začel na ravenski glasbeni šoli pod vodstvom učitelja Roka Kolarja. Vadi vsak dan. Da obvlada tako zahteven inštrument, ima dobro razvit posluh, gibljive in hitre prste, hiter jezik in dobro razvite trebušne mišice, da lahko piha. Seveda, potreben je še dober saksafon, ljubezen do glasbe, veliko vztrajnosti, potrpežljivost in marljivost, da si prvi med najboljšimi. In prav to je naš Luka - državni prvak med saksa-fonisti. Kar trikrat se je udeležil mednarodne poletne šole, ki jo vodijo svetovno znani saksafonisti. Z ravensko godbo na pihala pa je osvojil na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem zlato plaketo in tako ponesel v svet ravensko glasbeno šolo in tudi našo šolo. LIDIJA BREZNIKAR Učenka 8.č razreda se je začela učiti abecedo v podružnični šoli v Kotljah, hkrati pa je vedno več prostega časa preživljala v bazenu. Drobna, nežna, prikupna deklica, ki ji po zunanjem PREPIH - SE VEDNO NAJBOLJŠI TA HIP 'Veutt- tudi fioyiitii t&frlo:.. ...*Vei*K <%d 5-3J.dece*H&ui fio*ucyt*Ho- dry J 6% 'KO'VOAST7lS$di POP7tS~M ju o£hu, /ioI&hu in- vratu S> JELOVICA Lesna industrija,d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 prodajna mesta: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel./fax:0602/20-175 Vaš Prepih Ravne: MÈM Ma 41 a Skupni posnetek z Miklavžem in “runkulnom” Na predvečer sv. Nikolavsa je turistično društvo Klub 4 X pripravilo že 4. miklavževanje. Prireditev je potekala v kulturnem domu v Kotljah. Zbrala se je številna in pisana druščina malih in malo manj malih otrok ter njihovih staršev. V pričakovanju prihoda je potekal pro- gram, v katerm smo lahko občudovali plesalce plesnega kluba Karmen z Raven, ki so tako popestrili Miklavžev večer. Kot dobrotnik in zaščitnik otrok je Miklavž imel v svoji pisani malhi za vsakega nekaj. Tako smo ga tudi pričakali ter se nadejali dobrot tudi vsi zbrani v Kotljah. V prijetnem domačem vzdušju so se dobro počutili tako otroci kot odrasli. Tudi odrasle smo pogostili in obdarili. Prav bi bilo, da bi se ta najstarejši ljudski običaj ohranil in prišel v vsako vas in mesto. Člani društva Klub 4 x se trudimo, da bi pritegnili čim več ljudi k sodelovanju. Smo ljubiteljsko društvo in vse prireditve pripravljamo s samofinan-ciranjem članov. Prav tako kot miklavževanje pripravimo vsako leto še tradicionalne sankaške tekme za staro in mlado, potem je tu še vsakoletni kostanjev piknik. V društvo so včlanjeni tako starši kot otroci. Eden naših ciljev je tudi ogled naših lepih planin. Kar nekaj vršacev smo že prehodili in vedno je bilo nepozabno. Vsako leto pa pripravimo tudi izlet z ogledom znamenitosti po Sloveniji. Prav prijetno je to naše druženje. Mislim, da bi se v teh težkih časih, sploh za nas pozbaljene Korošce, morali več družiti in vsaj od časa do časa pozabiti tegobe vsakdanjika. O teh stvareh bi morali razmisliti tudi občinski možje ter prisluhniti potrebam malega človeka.O Toni Štrigl OH. TA TflMABOČI! Nekega dne je med poukom nekaj zapiskalo. Najin sošolec je prinesel v šolo novo igračo. Podobna je bila obesku za ključe. Čez nekaj časa smo jo imeli skoraj vsi. Učiteljica nam je rekla, da se med poukom ne smemom ukvarjati z njo. Skrili smo jo v torbo ali pa pustili v garderobi. Zanimalo naju je, zakaj so se vsi tako navdušili za to igračo. Sošolcem in sošolkam sva zastavili nekaj vprašanj. 1. Ali veš kje so izdelali Tamagočija? Vitja, Matej, Marija in Škurte so vedeli, da so ga izdelali na Japonskem. 2. Kje si ga kupil(a)? Vitja ga je kupil v Avstriji, Matej v trafiki na Čečovju, Mariji gaje kupil oče, Škurti pa sestra. 3. Zakaj si ga hotel imeti? Vitja: Imeti sem hotel hišnega ljubljenčka. Matej: Zdel se mi je zabaven, rad skrbim zanj. Marija: Všeč mi je, ker ga lahko hranim, ga očistim, ko se pokaka in se z njim igram. Škurte: Ker je majhen, ga lahko dam v žep, lahko ga dam spat in ga nahranim. 4. Kako skrbiš zanj? Vitja: Redno ga hranim. Matej: Ko me pokliče, mu dam, kar hoče. Marija, Škurte: Ukvarjam se z njim, da mi ne umre. 5. Kam ga daš ponoči? Vitja: Na nočno omarico. Matej: Na bratovo mizo. Marija: Na polico v moji sobi. Škurte: V sestrino sobo. 6. Ga kdaj komu posodiš? Vitja: Včasih. Matej: Ne. Marija: Da, vendar ne za dolgo. Škurte: Ne. 7. Si ga že kdaj izgubil? Vitja: Da. Matej: Ne. Marija: Ne, ker se zelo bojim zanj. Škurte: Ne, ker pazim nanj. 8. Ti je že kdaj umrl? Vitja: Da. Nisem dobro skrbel zanj. Matej: Da. Pozabil sem ga nahraniti. Marija: Ne, ker imam vedno čas, ko me potrebuje. Škurte: Da. Nisem se dovolj igrala z njim. 9. Ali so ti ga starši kdaj vzeli? Vitja: Ne. Matej: Ne. Marija: Ne,ker vedo, kako ga imam rada. Škurte: Ne. MINI ANKETO O TAMAGOČIJU SVA PRIPRA VILI ČLANICI NOVINARSKEGA KROŽKA - ANA ŠTRUC IN NETTI ŠISERNIK, 3.b OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM Borza ■niiairal ODKUPUJEMO DELNICE: GORENJE VELENJE G in H, PETROL li. KRKA B. SAVA KRANJ GinB, RADENSKA B, PIVOVARNA LAŠKO in UNION G in B, JVTEKS ŽALEC G, B in D. HELIOS B, CEMENTARNA TRBOVIJE G, B in C. • Prodajamo delnice na borzi ■^.Slovenj Gradec, tel: 0602 429-08 \ Ljubljana, tel: 061 125-80-74 f B0GMD5 V preteklih dneh so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili preko 4200 borznih poslov v vrednosti, ki je presegala tri milijarde tolarjev. Na trgu smo sprva opazili nelikvidnost, ki je potiskala tečaje navzdol, proti koncu prejšnjega tedna pa je obseg trgovanja porasel, porastu so sledili tudi tečaji delnic. Tečaji vrednostnih papitjev so v povprečju porastli, kar se je poznalo tudi na borznem indeksu. Njegova vrednost je od prejšnjega ponedeljka do petka porastla za dobrih 40 indeksnih točk, kar znaša tri odstotke. Poleg porasta smo proti koncu tedna zabeležili tudi večji obseg prometa, ki je v petek dosegel skoraj milijardo tolarjev, kar pa je približno polovico tedenskega obsega. Vzrok porasta bi lahko iskali v republiških obveznicah drage izdaje, saj je bilo z njimi sklenjenih 20 borznih poslov v skupni vrednosti 653 milijonov tolarjev. Slednji posli so spremenili tedensko strukturo trgovanja, saj je odstotek pri trgovanju z obveznicami krepko porastel, porast pa smo zabeležili tudi pri trgovanju s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Trgovanje z delnicami je bilo dokaj živahno, saj smo po začetku tedna, ki je bil dokaj nelikviden, zabeležili porast prometa z delnicami. V ponedeljek je znašal le 71 ntilijonov tolarjev, v petek pa je presegel tristo milijonov tolarjev. Najbolj likvidne delnice so še zmeraj delnice Krke, Petrola in Leka, v zadnjih dneh pa so postale zanimive tudi delnice Radenske. Slednjim delnicam je tečaj porastel od 1667 tolarjev, kolikor je znašal po ponedeljkovem trgovanju, na 1764 tolarjev, kolikor je tečaj znašal po petkovem trgovanju. Delnicam Petrola je tečaj porastel za osemsto tolarjev, delnicam Leka in Krke pa za tisoč tolarjev. Zanimiv porast tečaja smo zabeležili pri delnicah Kompas Hotelov Kranjska Gora. Tečaj je v ponedeljek sicer padel za šest odstotkov, toda v torek in sredo smo beležili porast na 6638 tolarjev, kar je v bistvu porast za 50 odstotkov. Razlog za porast bi lahko iskali v odkritju termalne vode na njihovem zemljišču, poleg tega pa bi lahko celomo zadevo povezali z morebitnimi olimijskimi igrami, ki jbi jih priredile alpske dežele -Italija, Slovenija in Avstrija. Porast tečaja smo zabeležili tudi pri delnicah Gorenjskega tiska. Po padcu tečaja smo v sredo in četrtek zabeležili več odstoten porast tečaja, ki je dvignil vrednost delnice na 1390 tolarjev. Delnicam Droge Portorož ter Istrabenza lahko v zadnjih dneh pripišemo lastnost stabilnosti. Tečaja obeh delnic se še zmeraj zadržujeta v območju 30.000 tolarjev (Drogine delnice) oziroma v območju 3000 tolarjev (Istrabenzove delnice). Pri obveznicah se je zelo veliko trgovalo z republiškimi obveznicami. V ponedeljek in petek, ko je bilo z obveznicami največ prometa, smo beležili velik promet z republiškimi obveznicami druge izdaje ter obveznicami Sklada Republike Slovenije za razvoj. Pri trgovanju s kratkoročnimi vrednostnimi papirji na začetku tedna nismo beležili večjih sprememb, proti koncu tedna pa se je zanimanje za nakupne bone sedme izdaje povečalo, kar se je pokazalo na tečaju, kije v celem tednu porastel za 17 odstotkov. Ilirika Borzno Posredniška Hiša d.d. Matej Tomažin Pokoj nina po vasi men, ŽIV1JKNJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodoč» socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko lavarovnnjc Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi i= zavarovalnica triglav Posebno ugodna ponudba za nakup vozila Audi A4 velja samo do 20. februarja 1998 kateri vam bo potovanje spremenil v brezbrižno potepanje in vas vedno znova zadovoljeval z resnično dobrimi tehničnimi rešitvami. Nudil vam bo zanesljivost in varno udobje, predvsem pa dokazal svojo drugačnost tudi z ugodnim mesečnim obrokom od 590 DEIVI* dalje. PORSCHE LEASING Veliki lethko pon itili mo več! ’Volog 11.700 DEM, čas obrobnega odplačevanja 60 mesecev. Vse ostale informacije dobite pri vašem trgovcu, pooblaščenem za prodajo vozil Audi: AVTOCEIUTER MEH eoo Koroška c. 7d 3320 Velenje Tel.:(063) 852 955 Z vami že 30 let! v»» . STARO ZA NOVO IN DARILO ZA ZVESTOBO Podrobnejše informacije: PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570, faks 063/861-570 Volkswagen Group VODOVOD - TOPLOVOD - BARVE - LAKI - STAVBNO POHIŠTVO Študijska knjižnica DZ 05 n , f r PREPIH Zlata venzica za 1 L 1397 Kako? .070(497.12) 3002345.22 V nagradni igri “Nagrajujemo zvestobo9 druga lepa darila! Kdaj? V času od 8. novembra 1997 do 8. februarja 1998. Kje? V brezcarinskih prodajalnah na mejnih prehodih RADELJ, VIČ in LIBELIČE Emone obale Koper. Vabi Vas —emona obala koper, BCP Radelj BCP Vič, tel.(0602)83-735, BCP Libeliče, [0602)71-200, 089-710. POZOR, POZOR - POSTOJ, POGLEJ! {-Pt emona obala koper Ti v svoji brezcarinski prodajalni na mejnem prehodu Libeliče nudi še posebej ugodne nakupe ob decembrskem znižanju cen blaga. Svetovno znano parfumerijo boste lahko kupili precej ceneje, po ugodnih cenah lahko dobite igrače, neseserje, prenosne telefone, zlati nakit in sladkarije. Še pose- bej ugodne so cene pijač: Johnie Walker 0.75 1 18 DEM Baileys 0,75 I 21 DEM Balantines 1 I 24 DEM Jegermeister 1 I 23 DEM Canadian Club 1 I 24 DEM Vechia Blanca 1 I 13 DEM Jack Daniel,s 1 I 29 DEM Keglevich 0,75 I 11 DEM Chivas Regal 1 I 47 DEM Belle de Your 0,75 I 7,5 DEM Henessy VS 0.7 I 32 DEM Viljamovka 1 I 9 DEM Courvoisier VS 0,7 I 33 DEM Carolines 0,75 ploč. 18 DEM Stock 1 I 13 DEM 11 Millwood 1 I 15 DEM Kava BARCAFFE 2 00 gr 3,5 DEM