cena 10 dinarjev Steviika 6 (710) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo Velenje, 16. februarja 1984 Svet občin Podprti sanacijo V Celju je bila prejšnji teden Stja sveta občin celjskega območja, na kateri so spregovorili o aktivnostih za saniranje stanja v Gorenju ter se dogovorili o skupnih nalogah, ki naj bi pripomogle k hitrejši ter uspešni razrešitvi tega velikega problema. Sprego-rorili 90 tudi o aktualnih vprašanjih na področju vzgoje in izobraževanja ter o delovanju pedagoško nadzorne službe celjskega območja, potrdili pa so še pro-smernice za delo sveta občin celjskega območja. Predstavnika kolektivnega poslovodnega organa sozda Gorenje sta člane sveta občin celjskega območja najprej seznanila z ukrepi, ki jih je od junija lani, ko je bil v tej sestavljeni organizaciji sprejet ukrep družbenega varstva, sprejel začasni kolektivni poslovodni organ. Opozorila sta, da je bila prva naloga, povečanje proizvodnje:, v celoti uresničena. Izkoriščenost zmogljivosti se je močno povečala, povečal pa se je tudi izvoz in to na konvertibilno tržišč«. Takšna usmeritev je tudi naloga kratkoročnega sanacijskega olbdobja, ki naj bi ga uresničili do leta 1986. Takrat bodo ustvarjemi pogoji, da bo Gorenje lahks silažno koruzo, za dom pa Ježovnikovi pridelajo še nekaj krompirja in pšenice, ki jo sami zmeljejo. Na mizi pa je seveda vedno domač kruh. Skrbno pa poleg silažne koruze ,.negujejo" travnike, saj nakrmiti 25 glav živi- Alojz Ježovuik ne, pred štirinajstimi dnevi jih je bilo še 28, nt enostavno. Travo in koruzo silirajo v dveh stolpnih silozih. Zemlja v tem predelu Velikega vrha ne daje najboljših sadov. ,,Kadar je deževno, mokro leto, je letina ODllna, v sušnih mesecih je pridelek slab. Lani smo imeli velike težave z vodo. Obilno gnojenje z umetnimi gnojili in ,.zalivanjem" z gnojevko, prepustni zemlji ne koristi veliko." Kot pravijo Napotnikovi, bi zorali še več zemlje, če je ne bi odnašalo vsako najmanjše neurje, šest krav molznic pa je lani ,.oddalo" 15 ti- LjudmllB Ježovuik soč litrov mleka oziroma 40 do 50 litrov na dan. Se marsikatero besedo smo skupaj z gospodarjem Alojzem, gospodinjo Ljudmilo in Marjanom rekli o kmetiji, seveda tudi težav nismo obšli. Ježovnikovi pravijo, da ne smejo preveč tarnat, tudi pohvaliti se ne morejo. Ubirajo srednjo pot." Včasih zmanjka enega, drugič drugega reprodukcijskega materiala, trenutno koruze. Krmila so sila „poceni". Če bi naredili izračun, potem bi gotovo delali v svojo izgubo. Sploh pa ne smemo ovrednotiti svojega dela. Razkorak med nabavno in odkup- Marjan Ježovnik no ceno je prevelik. Veliko poti jc treba prehoditi za kakšen rezervni del, pa še zelo težko ga kje „zde-reš". ,,Preveč smo pred 10 leti zapostavljali kmetijstvo, zato ga bo čez noč težko postaviti na zeleno vejo. „Stalna skrb, da bo živina sita in polje ter travniki skrbno obdelani, Ježovnikovim ne pusti odditi na dopust. „Pozimi si pridemo malo ,,noter", poleti pa bi bilo dobro, če bi delali noč in dan." Svojo zemljo obdelujejo sami, le pri siliranju koruze jim kdo od sosedov priskoči na pomoč. In kakšne načrte ima že tretji rod, ki gospodari na Napotnikovi kmetiji v Velikem vrhu za naprej? Kot pravijo, se v večje naložbe ne bodo podali, saj si kakšen večji kredit kmet zaradi visokih obrestnih mer težko privošči. Pred tremi leti so zgradili nov hlev, nekaj kasneje siloze. Seveda pa bodo počakali, kaj bo prinesel čas. Na prvem mestu je sedaj ureditev vode. Lani so jim jo v sušnih mesecih vozili šmarški gasilci s cisterno. „Z leti smo se že vsega navadili, sploh pa trpkega In garaškega dela na hriboviti kmetiji. Nekdo mora obdelovati zemljo tudi v tem svetu. Čeprav smo včasih msopihani, ko peš prehodimo 7 kilometrov dolgo pot do trgovine in nazaj, bomo ta gori še kmetovali. Upamo, da tudi uspešno. Sicer pa, če je zdravje pri hiši, se ne smemo preveč pritoževati." 16. februarja 1984 * Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas^*stran_5 Dr. Jože Vošnjak- Spominski zapis ob 150-letnici rojstva sel. 6 Vendar ne pri Kreku, ne pri poznejši slovenski meščanski misli ne najdemo več toliko simpatij za Maraove ideje, kot jih je že tako zgodaj pokazal dr. Jože Vošnjak. Izjemo seveda predstavljajo slovenski siocialdemo-krati, ki pa so se v času, ko je Vošnjak objavil večiino svojih spisov, komajda pojaivili. Toda tudi oni so se ukvarjalii predvsem s praktičnimi vprašanjji organiziranja slovenskega delawstva, prve pomembnejše teoretičnie razprave iz njihovih vrst pa so vsaj desetletje mlajše od Vošnjakcovih. Ustanavljanje slovenskih postojilnic Bolj kot položaj (maloštevilnega!) slovenskega proitetariata je Jožeta Vošnjaka prizadeva! položaj slovenskega kimeta, ki je bil temelj in opora sllovenskega narodnega gibanja. iS vprašanjem kmečkega položžaja se ni ukvarjal le teoretično), ampak jim je skušal z ustamavljanjem posojilnic tudi praktično pomagati. Prva znana pobuda za ustanavljanje posojilnic sicer pripada Vošnjakovemu sodelavcu Janku Sernecu, ki je leta 1866 predlagal posojilnice, v katerih naj bi kmet ,,dobil denarja brez dragega intabuliranja na poroke ali menjice v zajem." Ze nekaj mesecev zatem (1. februarja 1867) je Vošnjak Sernečevo idejo povzel in opozarjal, da bi lahko okrajni zbori ustanavljali ,,posojilnice za gospodarje, ali še bolj, založnice združene s posojilnicami". V letu 1867 je Vošnjak še pisal o posojilnicah, leta 1868 pa se je ob svojem obisku na Češkem temeljito seznanjl s posojilnicami, ki so tam že krepko delovale. Po vrnitvi v domovino je o svojem potovanju obširno poročal v Slovenskem narodu v članku ,,Učimo se od Čeho-Slova-nov". V članku je med drugim zapisal, da so ,,Čehi sprevideli, da samo z narodno idejo pri v siromaštvu zdihujočem narodu" ne bodo nič opravili. Nastopili so torej ,,praktično pot ter se predvsem lotili gmotnih, materijalnih vprašanj in vso svojo pozornost obračali na kmetijstvo in obr-tnijstvo (industrijo — op. J. H.). Tako jim je v mestu in na deželi uspelo ustvariti ,,duh asocijacije in solidarnosti", ki se najbolj izrazito kaže ravno v ,,obertnij-skih ali meščanskih in kmetijskih, založnah". V nadaljevanju članka je Vošnjak tudi opisal delo „založne" v Roudnicah, ki jo je obiskal in objavil prevod njenih pravil. Vošnjakova iniciativa je bila tokrat uspešna. Ze v novembru leta 1868 so na njegov nasvet poskušali v Mariboru ustanoviti1' posojilnico. Vošnjak je ob tej priložnosti poudarjal, da je predpogoj za uveljavljanje slovenskega političnega programa tudi trdna gospodarska organizacija z mrežo posojilnic po vseh slovenskih deželah. V letu 1969 so bila pravila mariborske posojilnice sestavljena iz Vošnjakovega koncepta (po češkem vzoru) in iz koncepta Frana Rapoca, ki je poznal delovanje mariborskih delavskih organizacij za vzajemno pomoč. Pravil posojilnice vlada ni hotela odobriti. Ponovno je Vošnjak poskušal ustanoviti posojilnico v Šmarju pri Jelšah leta 1871, ko je tam služboval kot okrajni zdravnik. Za ustanovitev „okrajne posojilnice in založnice" je Vošnjak pridobil šmarski okrajni zastop, katerega načelnik je postal ob svojem prihodu v Šmarje. Pravila za posojilnico je sestavil že v januarju 1971 in jih nato objavil v Koledarju Mohorjeve družbe. V tem članku je hkrati obširno utemeljeval potrebo po ustanavljanju posojilnic in poudarjal, da so razna politična društva sicer opravila veliko delo pri ,,podu-čevanju ljudstva v raznih vednostih, posebno pa v politiških in narodnih stvareh." Vendar to ni dovolj, ker so potrebne ustanove, ki bodo lahko ljudem v ,,materijalnem in gmotnem oziru pomagale". Posojilnice bi po Vošnjakovem mnenju prinašale ,.blagostanje med slovensko kmeško ljudstvo, ga rešile tlače- nja tujčeve pete, ter mu podarile samostalnost v materijalnem oziru". Vlada pravil za posojilnico v Šmarju spet ni potrdila z isto obrazložitvijo kot v Mariboru. Zahtevala je namreč neomejeno jamstvo okrajnega zastopa, medtem, ko je lahko okrajni za-. stop nudil jamstvo do višine 6000 gld. V začetku leta 1972 se je Vošnjak preselil v Ljubljano in tu znova zasnoval širokopotezno akcijo za ustanovitev glavne posojilnice v Ljubljani in nato posameznih posojilniških središč v vseh slovenskih deželah. Ze februarja leta 1872 je o tej svoji zamisli pisal v Slovenskem narodu, vendar zanjo vsaj v Ljubljani in na Kranjskem ni našel razumevanja. V istem letu je njegova ideja postala bolj uresničljiva, saj je novi zakon odstranil ovire, na katere so zadeli ob prvih, poskusih ustanavljanja posojilnic. Tako sta v letu 1872 le bili ustanovljeni prvi dve slovenski posojilnici v Ljutomeru in Ziljski Bistrici na Koroškem. Za zdaj nimamo nobenih dokazov, da je Vošnjak pri ustanavljanju obeh posojilnic neposredno sodeloval, čeprav je zelo verjetno, da je imel stike z ustanovitelji posojilnice v Ljutomeru. Vsekakor pa je bil vpliv Vošnjakovih člankov odločilen za ustanovitev obeh prvih slovenskih posojilnic. V letu 1874 je Vošnjak sodeloval še pri ustanavljanju posojilnic v Šoštanju in Mozirju in tudi v kasnejših letih pisal članke o posojilnicah. Vendar je slovensko posojilni-štvo dokončno zaživelo šele potem, ko je brat Jožeta Vošnjaka Mihael v Celju leta 1879 ustanovil posojilnico in se nato povsem posvetil širjenju in poglabljanju posojilniške mreže po vsem slovenskem ozemlju. Mihaelu Vošnjaku so kasneje tudi vzdeli ime ,,ofe slovenskega posojil-ništva", vendar ne moremo dvomiti, da je nanj vplival predvsem brat Jože, saj se Mihael do leta skoraj 1879 skorajda ni ukvarjal s političnim, in gospodarskim delovanjem. Tokrat objavljamo zanimivo fotografijo, lahko bi ji rekli Pesje nekoč. Prinesla nam jo je Anica Verdev iz Titovega Velenja. Mogoče pa kdo od krajanov Pesja kaj več ve iz katerega obdobja je ta slika. ali celo pritekel. Prav je tudi, da pešci kar najbolj in pravočasno omogočimo vozniku, da nas bo leta tudi pravočasno zagledal. Podnevi se naj pešec oblači v oblačila živopisanih barv, ponoči ali ob drugih pogojih zmanjšane vidljivosti pa naj v desni žep zapene svetlobno odsevno telo-kresničko. Poudariti pa velja, da morajo taka svetlobna telesa vsi otroci nositi na cesti ob vseh pogojih zmanjšane vidljivosti, odrasli pa jih bodo morali pričeti nositi po 20. februarju tega leta, in sicer na vseh cestah izven naselja. Seveda jo bo previden pešec nosil tudi v naselju. Vsakršna previdnost, zlasti za pešca, ni nikoli odveč. B- M. Šoštanj Čebelarski krožek na OŠ Karel Bestovnik-Kajuh Ze drugo leto na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh deluje čebelarski krožek. Pričeli smo tako-rekoč iz nič. Imeli smo le veliko volje in ljubezni do čebelarjenja. Krožek šteje osemnajst članov. Naš mentor je tovariš Franc Hudomal. Z njim se sestajamo vsak petek. Tovariš je z nami zelo dober in natančen, saj je tudi sam čebelaril, ko je bil v naših letih in čebelari še danes. Iz priročnika za čebelarske začetnike nabiramo teoretično znanje, praktično pa se preiskušamo kar v šolski delavnici. Naš krožek spada v čebelarsko družino Ravne, ki nam veliko pomaga. Veliko nam pomaga tudi občinska zveza. Omogočila nam je brezplačen izlet s kosilom. Na Gorenjskem smo si ogledali čebelarski muzej v Radovljici. Bili smo tudi na tekmovanju v Ptuju, ki pa ga nismo najbolje končali. Ker smo spregledali vprašanje smo bili diskvalificirani. Pomagajo posamezniki. Franc Konovšek nam je daroval panj, Roman Golob je dal roj čebel, Franc-Hudomal vo-seka, moj oče pa je naredil satnice. Od občinske zveze čebelarskega društva smo dobili tudi sladkor, ki ga ima tovariš Hudomal, saj so pri njem tudi naše čebele, ki jih nimamo kam postaviti. Vse to smo dobili od posameznikov in od občinske zveze brezplačno. Sedaj, ko je zima in čebele počivajo, se seznanjamo z njihovim življenjem. Izven Joožka gradimo ttudi čebeljnjak, ki so imel pod streho kar šest panjev. Sestanem se ob sobotah in delamo tri do štiri ure. Iz krožka pridejo trije. Pride tudi tovariš Bahor, ki nam pomaga. Tako bomo že do spomladi postavili pred šolskim poslopjem naš lastni čebeljnjak. Bojan Penšek, 8. a Oš KD Kajuh ■ Šoštanj Akvareli Jurija Godca Vnočastitev slovenskega kulturnega praznika je bilo v predverju doma kulture v Šoštanju otvoritev razstave akvarelov člana društva Šaleških likovnikov Jurija Godca. Jurij Godec, je diplomirani inženir metalurgije, rojen leta 1932 v Ljubljani. Otroška leta je preživel v Celju. Služboval je po raznih krajih Slovenije in se spet vrnil v Celje, kjer živi in ustvarja sedaj. Zaposlen je v delovni organizaciji Aero kot koordinator razvoja. Z likovnim ustvaijanjem seje srečal že zelo zgodaj, ko je začel risati obraze Sošolcev in učiteljev. Zaradi karikatur, smešenja sošolcev in učiteljev, je bij večkrat grajan. Vedno so ga privlačile tudi barve. Ko iejjred tremi leti resno zbolel in bil precej časa nepokreten, mu je osebna kriza dala moč, da se ^e lotil najtežje slikarske tehnike kanja z akvarelnimi barvami. V Šoštanju smo se srečali z dvajsetimi deli — polnimi barvne igrivosti in akvarelne lahkotnosti. Slikar pozna dela starih mojstrov in skuša tudi on slikati take motive, ki najbolj ustrezajo akvarelni slikarski tehmki. Prevladujejo motivi krajin z vodo, ki tej živi rodni tehniki najbolj ustrezajo. Godec je dosegel na teh slikah posebno lepoto, prelivanje barv, mehkobnost, enovitost in svežino. Stalno si prizadeva, da zadovolji specifiko ali ekso-tiko akvarela in išče poglobljeno likovno vsebino. Akvarel je trenutek. Zahteva tankočutnega slikana. In tak je Jurij Godec. S svojimi akvareli nas popelje v motivno lirični svet, kije preoblikovan v tej živi vodni tehniki in nudi tudi poprečnemu gledalcu vso vizuelno slast. Lojze Zavolovšek Prizadevni člani foto kluba Velenje bodo v soboto ob 13. ari pripravili seminar za člane kluba in mentorje foto krožkov na Šolah. Seminar bo v prostorih Delavske univerze, vodil pa ga bo mednarodni mojster fotografije in eden največjih strokovnjakov na tem področja v Jugoslaviji Vlastja Simončič. V dopoldanskih urah, s pričetkom ob 9. uri, pa bo skupKina foto kluba z volitvami predsedstva in sprejemom programa dela za letoiaje leto. Vlastja Simončič bo v tem času opravil llriranje klubske razstave fotografij. (SBka: j. Kandolf, Brezi) rmnnnnnnnnnnnnni nnnnnrnnnnnnn nnn n nn i nmn i iiiiiniii m 1111 irpf^f^r^^"^—^^—r~rrinininnnimniii«inim Šaljiva fotografija Beži, da te sneženi mož ne ujame. Iščemo najstarejšo fotografijo Kresničke tudi za odrasle Na kaj mislite, ko čakate pred zapornicami? Mudi se nam. Hitimo. Vsak dan, vsak trenutek. Včasih se nam mudi že iz navade, včasih hočemo biti za vsako ceno kar najhitreje na cilju. Pa se zgodi. Ponavadi takrat, ko bi bilo najmanj treba. Zapornice so spuščene, ker delava premikajo kompozicijo vagonov ali ker bo zapeljal vsak čas mimo vlak. O čem razmišljate,, ko stojite pred zaprtimi zapornicami? Če sta v avtomobilu je najpogostejše vprašanje, ki se vam v tistem trenutku mota po glavi: »Kdaj za vraga bodo dvignili te >ram-pe ugotavljali, ua gasilstvo v naši družbi še vedno nima tistega mesta in ugleda, ki mu pripada, žal tudi mladini ni dovolj privlačno. Zato bodo prihodnje storili vse, da bodo čim več mladih pritegnili v svoje vrste. Zelo bogat je program dela za letos, ko bo v Mariboru tudi 10. kongres, ki bo potekal pod geslorti — 100 tisoč članov, 100 tisoč preventivnih pregledov. Udeležili se ga bodo tudi velenjski gasilci. Velik poudarek bodo dali Rafael Koren sprejema diplomo za 50 let dela v gasilstvu Zanimivost letne konference Gasilskega društva Titovo Velenje je ta, da so se odločili za tajne volitve, ko so izbirali novega predsednika in poveljnika društva. Redkost, ki do sedaj ni bila značilna za njihove občne zbore. Kot so dejali, zaradi večje demokracije. strokovnemu izobraževanju članov, požarnovarnostnim pregledom, sodelovanju z drugimi gasilskimi društvi, povezanosti s civilno zaščito, SLO in družbeno samozaščito. Seveda bodo sodelovali tudi na tekmovanjih in na javnih prireditvah. Načrtujejo, da bodo v času gasilskega tedna pripravili razstavo gasilske opreme. Seveda bodo organizirali tudi kakšen strokovni izlet, se srečali z gasilci iz pobratenega društva Hrastnik in z njimi izmenjali izkušnje. Veliko pozornosti bodo namenili sodelovanju z osnovno šolo Anton Aškerc, na kateri bi radi ustanovili krožek mladi gasilec. Tudi letos bodo organizirali tombolo, saj je to tisto, kar najbolj napolni tudi njihove vedno prazne blagajne. Letos bodo dokončali tudi prizidek h gasilskemu domu, uredili prostor za polnjenje gasilskih aparatov, uredili obrobe strehe in asfaltirali prostor pred prizidkom. Velenjski gasilci so si dolgo prizadevali. da bi dobili raztezamo lestev, s pomočjo katere bodo lahko reševali tudi v viSjih nadstropjih stanovanjskih zgradb. Ta lestev bo »prišla« letos septembra in tega se vsi najbolj veselijo. Gasilsko društvo Titovo Velenje »pokriva« s svojo dejavnostjo pet krajevnih skupnosti. Za svoje delo pa dobijo dotacijo samo iz KS Staro Velenje, drugi pa kar nekako pozabljajo na njih. Na letni konferenci so gasilci izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika so izvolili Karlija Majdaka, višjega gasilskega častnika in za povelnika Franca Pečečnika tudi višjega gasilskega častnika. Nadvse prisrčno so pozdravili Ivana Novaka, ki se, čeprav star že 80 let, še vedno rad udeleži njihovih srečanj. Žal pa med njimi zaradi bolezni ni bilo najstarejšega, 87-Ietnega Viktorja Preočnika, ki so ga obiskali na domu in mu prenesli pozdrave s konference. Na konferenci so podelili tudi Priznanja in odlikovanja. Prejeli so jih: odlikovanje občinske gasilske zveze 1. stopnje Ivo Gorogranc, 2. stopnje pa Bogo Čurči, Boris Kovše, Jože Drobež, Janko Meh in Mirko Kasesnik, plaketo za 30-letno delo v gjsilstvu so prejeli gasilci stari nad 60 let: Anton Pečečnik, Miha Valenci, Jože Fijavž, Jože Ko-vačič, Jakob Meh, Anton Gorogranc in Rudolf Hudovemik, diplomo za 50 let dela je prejel Rafael Koren, za 30 let Franc Melanšek, Blaž Jelen in Jakob Meh ter za 10 let Jože Švener. Zlato tekmovalno značko je prejela 1. desetina članov nad 30 let, srebrno 2. desetina članov do 30 let ter desetina veteranov in bronasto pionirji Al. mkp, sliki: L: O. gorenje V decembru 1983 so ob poslopju Servisa GORENJE na Celjski 5 a v Titovem Velenju odprli MODEREN RAZSTAVN0-PR0DAJNI CENTER GORENJE V PRIVLAČNO UREJENEM RAZSTAVNO-PRODAJNEM PROSTORU SO VAM NA VOUO IZDELKI VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ GORENJA, ZARADI DOPOLNJEVANJA PA TUDI NEKATERI IZDELKI DRUGIH PROIZVAJALCEV: VELIKI IN MALI GOSPODINJSKI APARATI, KUHINJE, KOPALNIŠKA OPREMA PA VSE DO STAVBNEGA POHIŠTVA IN APARATOV ZA VARJENJE. Nazoren prikaz izdelkov bo posebej dobrodošel vsem, ki opremljate kuhinjo ali kopalnico. Postregli vam bodo tudi z nasveti za čim bolj funkcionalno ureditev prostora. Pokličite ali obiščite razstavno-prodajni center GORENJE na Celjski 5 a v Titovem Velenju, tel. št. 852-116 1333 GASILSKI DOM ŠALEK Prizadevni gasilci GD Šalek Gasilsko društvo Salek Ocenili delo v preteklem letu Pred nekaj dnevi so imeli svoj občni zbor tudi gasilci Gasilskega društva Šalek. Poleg članov se je na tem slovesnem zboru zbralo tudi precejšnje število gostov iz bližnjih in pobratenih gasilskih društev ter iz krajevnih skupnosti. V obsežnem poročilu o delu je predsednik Rafko Goršek nanizal uspehe pa tudi težave in pomanjkljivosti, ki so to gasilsko društvo pestile v zadnjem letu. Gaslisko društvo Salek je v lanskem letu slavilo petdesetletnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili vrsto aktivnosti, ki so jih končali s slovesno prireditvijo in nadvse uspelim tekmovanjem gasilskih desetin iz vse Slovenije. Preuredili so tudi gasilsk' dom ter vanj vložili precej sredsti v pa tudi prostovoljnega dela. Društvo ima sedaj osem častnikov, sedem podčastnikov, trideset izprašanih gasilcev in tri strojnike. Sicer pa ima društvo 55 članov, 13 članic, 11 mladincev, 8 mladink in 37 pionirjev. Ker le skrbno delo z mladim rodom zagotavlja nadaljnji razvoj društva, so na občnem zboru z navdušenjem sprejeli pobudo, da društvo ustanovi aktiv Mladi gasilec. To pobudo je podprla tudi predstavnica osnovne šole Veljka Vlahoviča. V ta aktiv se bodo vključevali predvsem mladi s te osnovne šole. Vrsto priznanj so gostje na tem občnem zboru izrekli gasilcem Šaleka za uspešno pripravo in izvedbo lanskoletnega tekmovanja, vsi pa so poudarili željo za še boljšim sodelovanjem in nadaljnjimi skupnimi akcijami. Šport— telesna kultura — rekreacija Titovo Velenje Šoštanj: reprezentanca Japonske Poseben odbor se že nekaj časa nadvse marljivo pripravlja na zanimivo mednarodno prijateljsko rokometno srečanje med drugoligašem Šoštanjem in olimpijsko reprezentanco Japonske. To vsekakor zanimivo srečanje bo v torek, 21. februarja, s pričetkom ob 18. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Japonski rokometaši, ki so bili doslej že šestkrat v naši državi, bodo tokrat gostje osmih slovenskih klubov. Turneja, ki jo bodo začeli prav v Titovem Velenju, sodi med priprave za njihov nastop na letošnjem olimpijskem turnirju v Los Angelesu, kamor so se uvrstili skupaj s še 11 reprezentancami. Gostovanje rokomet ašev iz daljnega Vzhoda bo gotovo velika privlačnost za ljubitelje rokometa iz Šaleške doline, pa tudi okoliških krajev. Japonci namreč igrajo rokomet, ki je pravo nasprotje vsakemu drugemu v svetu. Osnovna značilnost njihove igre je dobesedno strelo-vita hitrost njihovih akcij. Zato rokometni klub Šoštanj vabi ljubitelje, da se tega prav gotovo zanimivega srečanja, udeležijo v čimvečjem številu. Atletske novice Izbirni miting z!a sestavo državne reprezentance Zimska tekmovalna sezona se je pričela. Na mitingu, kije bil v Celju 4. februarja, so se zbrali kandidati za državno reprezentanco iz vse Jugoslavije, nastopili so tudi gostje iz Italije. Rezultati velenjskih atletov: Vojko Krajnc je v teku na 60 m z ovirami dosegel 7. mesto s časom 8,98. Prav takoje bila 7. Klavdija Jugs časom 9,46 na 60 m z ovirami. Nataša Krenkerje v teku na 60 m dosegla 4. mesto in izboljšala svoj osebni rekord na 7,91. Boris Režek po lanskoletni poškodbi še ni v pravi formi. V daljino je skočil 6,76 cm in zasedel 7. mesto. Medldubski miting V Celju so se zbrali najboljši atleti iz 8 slovenskih klubov. Rezultati naših: 60 m: Boris Režek 7,2, Tomaž Potočnik 7,57, Bojan Matjaš 7,60, Iztok Stropnik 7,83, Matija Molnar 7,83, Martin Štajner 7,86,60 m ovire: Vlado Molnar 9,1, tja nižjih ovirah Matija Molnar 8 6- daljina- Boris Režek658. Martin Stajner 626, Bojan Matjaš 601, Tomaž Potočnik, 571, Dario Pungar-tnik 535 in še rezultati atletinj 60 m: Nataša Krenker 8,00, Simona Dolinar 8,42, Tanja Podgoršek 8,56, Karmen Silovšek 8,62; daljina: Simona Dolinar 468, Tanja Podgoršek 439 cm. Dvoranski miting v Budimpešti Velenjska altetinja Nataša Krenker se je 8. februarja udeležila mednarodnega mitinga v Budimpešti. V teku na 60 m je dosegla odličen izid 7,85 (ročno 7,6). Priprave v Medulinu __ Od 20. do 29. januaija se je v Medulinu pripravljalo 33 velenjskih atletov. Po oceni treneijev so priprave zelo uspele, tako da lahko v letošnji sezoni pričakujemo dobre rezultate. Kako so trenirali pa si lahko ogledate na posnetkih, ki so objavljeni v vitrini atletskega kluba. Republiški atletski miting Na republiškem atletskem mitingu v Celju je nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz S slovanskih tflnhnv pilo je tudi 13 atletov in atletinj iz velenjskega Atletskega kluba, ki so dosegli dobre rezultate. Rezultati 60mčla-ni:Režek7,2,Potočnik7,57,Matjaš7,60, Stropnik 7,82, Molnar 7,83, Stajner 7.86; Pri starejših mladincih Vlado Molnar 9,1 in pri mlajših Matija Molnar 8,6. Daljina člani: Režek 658,3, piimlajših mladincih je bil 1. Štajner 626,2, 4. mesto Matjaš 601, Potočnik 571 in Pungartnik 535. V teku na 60 m je bila 2. Krenkerjeva z rezultatom 8.01 in 6. Dolinaijeva 8,42, med mlajšimi mladinkami je bila 1. Podgorškova 8,61 in 3. Silovškova 8,67; daljina mlajše mladinke: 2. Dolinar 457, Podgoršek 439 cm. Pionirska teniška šola > pionirska šola i Velenje je skupaj z Zimska atletska | Atletski klub ZTKO Velenje med zimskimi nnčit-nicami organiziral športne aktivnosti za učence osnovnih šol. Vadbo v Rdeči dvorani je obiskovalo poprečno 15 otrok. Zadnji dan so jim treneiji AK Velenje pripravili tekmovanje v atletskem troboju, vsi pa so tudi prejeli priznanja za uspešno opravljeno zimsko atletsko šoto. | Šaleški teniški klub vabi učence : osnovnih šol, od osmega do enajstega leta starosti, da se udeležijo j pionirske teniške šole v Rdeči dvorani v utovem Velenju. Sola bo od 20. februarja do 2. marca, vodil pa jo bo ugledni teniški strokovnjak profesor Ivan Lesin-ger ob pomoči domačih teniških vaditeljev. Če bo za šolo veliko zanimanje, jo bodo ponovili še v maju, juniju in septembru. Druge podrobnosti lahko učenci zvedo pri vodstvu svoje šole. SD Mladost Rečica Veliko sankačev Športno društvo Mladost z Rečice ob Savinji krepi že sicer pestro dejavnost. Med ostale oblike delovanja so uvrstili tudi množična sankaška tekmovanja, ki jih pripravljajo na progi v Poljanah nad Rečico. Prejšnjo nedeljo so pripravili prvenstvo krajevne skupnosti, ki se ga je udeležilo veliko ekip in seveda posameznikov. Pri moških je zmagal Tiršek (Homce) pred Korenjakom I in Korenjakom II (oba Poljane), ekipno pa je bila najboljša prva ekipa Poljan pred ekipo Home in drugo ekipo Poljan. Pri ženskah je bila najboljša Korenjakova (Poljane), na drugo mesto pa sta se uvrstili Kolarjeva I in Kolarjeva II iz Home. Ekipno so bile prve tekmovalke prve ekipe Poljan, druge so bile sankačice iz Home in tretje tekmovalke druge ekipe Poljan. Smučarski skoki Skakalci Ljubnega drugi V soboto je bilo na Ravnah na Koroškem tekmovanje za Koroški pokal v smučarskih skokih, na katerem je tekmovalo 62 skakalcev iz 12 slovenskih klubov. Izredno uspešno so tokrat nastopih skakalci z Ljubnega ob Savinji in Titovega Velenja. Ob tem so se '■nlajši mladinci pomerili tudi za regijsko prvenstvo. Vrstni red: 1. Golob 189,7 (46, 47), 2. Mihelič (oba T. Velenje) 187,2 (47, 46), 3. Kopušar (Ljubno) 163,4 (42,5, 42), 2. Pogorel-čnik (T. Velenje) 157,2 (41, 39,5). Ml. mladinci: 1. Golob (T. Velenje) 189,7 (46,47), 3. Kopušar (Ljubno) 167,7 (45.5,40); pri starejših mladincih je bil Rihter drugi, pri članih pa Orešnik (obaLjubno)tretji. Ekipno so zmagale Ziri, pred Ljubnim in Titovim Vele-njem._ Meddruštvena tekma v skokih Smučarski skakalni klub Titove Velenje vabi ljubitelje skokov v nedeljo k velenjskim skakalnicam pri gradu. Ob 15. uri se bo začela meddruštvena tekma v smučarskih skokih za vse skupine in na vseh treh skakalnicah. Tekmovanje v veleslalomu _ Komisija za šport in rekreacijo v KS Plešivec je skupaj z mladinsko organizacijo pripravilo v nedeljo tekmovanje v veleslalomu za pokal XIV. divizije. Na tem prvem tekmovanju, ki bo postalo tradicionalno, je nastopilo 13 ekip iz KS velenjske in slovenjeg-raške občine. Med ekipami je prvo mesto osvojila Mislinja, drugo Šmik-lavž. tretji Plešivec, četrto Gaberke, pete Lokovica. Med posamezniki pa]e bil najboljši D. Rošer 32,99, drugi Blatnik 34,01, tretji A. Rošer 34,36 (Mislinja), četrti Hribernik (Plešivec), peti Drev (Lokovica). 16. februarja 1984 * Titove Velenje NAS OBVESCEVALEC nas cgs * Stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 16. februarja — JULIJANA PETEK, 17. februarja — sil vin SOBOTA, 18. februarja — SIMEON NEDELJA, 19. februarja -JULIJAN PONEDELJEK, 20. februarja — LEON TOREK, 21. februarja—irena SREDA, 22. februarja — marjeta M ALi OGLAS! PRODAM rabljeno spalnico — komplet z jogijem in dodatno omaro. Prodam tudi 6 do 7 gramov zlata za zobe in brivski aparat Krupss II nerabljen. Karel Bolha, Uriskova 38, Pesje, Titovo Velenje. PREKLIC: Javno se opravičujem tovarišici Marti Napotnik iz Cankarjeve 10, Šoštanj za izrečene neresnične izjave. Alojzija Zupane, Cankarjeva 10, Šoštanj. PRODAM DJIPA registriran do septembra 1984, vgrajen dizel motor. Marija Podlesnik, Foitova 10, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM sobno pohištvo. Stanovanje Mravljak, Prešernova 4, od 18. II. od 11. ure dalje. PRODAM DOBRO OHRANJEN AVTO zastava 101, letnik 1976, kličite po telefonu 852-075 od 15. do 17. ure. Franc Stimulak c. pod parkom 5. Titovo Velenje. NA STANOVANJE SPREJMEM ŽENSKO za popoldansko varstvo otroka. Sadek, Foitova 4, Titovo Velenje. USPEŠNO POUČUJEM KLAVIR IN ANGLEŠČINO. Naslov v uredništvu. PRODAM PARCELO 2394 kv. m v Lipju. Naslov v uredništvu. BELO OTROŠKO POSTELJICO z jogi vložkom in stajico ugodno prodam. Telefon dopoldan 850-030 interno 190. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO RENAULT — 12, letnik 1971. Tomaž Marovt, Podveza 3, Luče. 063-844-062. SOBO ODDAM samskemu dekletu. Informacije po telefonu 778-101. PRODAM SPALNICO Kramžar, Kajuhova 22, Titovo Velenje, telefon 851-993. PRODAM TRI BIKCE, dva po 200 kg in eden 80 kg. Janko Jan, Škale 60, Titovo Velenje. ZATEKEL SE JE NEMŠKI OVČAR, sliši na ime Eras. Poštenega najditelja prosimo, naj ga vrne proti nagradi. Telefon 850-463 Meh. PRODAM KARAMBOLIRAN GS po ugodni ceni, letnik 1975. Frankovič, Ljubljanska 27, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM POVECE-VALNIK DURST (color) CLS-35. Informacije ob delavnikih od 15. do 18. ure po telefonu 852-768. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 16. februarja, dnevni dr. Lešnikova, nočni dr. Pustovrh PETEK, 17. februarja, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Markovičeva SOBOTA, 18. februarja, glavni dr. Zičkar, notranji dr. Lešnikova NEDELJA, 19. februarja, glavni dr. Žičkar, notranji dr. Lešnikova PONEDELJEK, 20. februarja, dnevni d . Marolt, nočni dr. Markovičeva DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 16. februarja dr. Pirtovšek PETEK, SOBOTA IN NEDELJA; 17., 18. in 19. februarja dr. Lazar PONEDELJEK 20. februarja dr. Dovšak TOREK, 21.februarjadr. Pirtovšek ZOBOZDRAVNIKI DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 18. in 19. februarja dr. Božo Jev-šek, Kidričeva 17 T. Velenje DEŽURNI VETERINAR: Od. 17. do 24. februarja FRANC BLATNIK dipl. veterinar Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 852-253. mozirje ZKZ MOZIRJE TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO nudi v novem kmetijsko preskrboval nem centru v Ljubiii Dri Mozjriu — gradbeni material — vodovodni material — toplovodni material — umetna gnojila — krmila — orodja in stroje za kmetijstvo — specialna orodja za obrt in industrijo — stroje za obrt in industrijo — elektro material — belo tehniko — akustiko — delovna zaščitna sredstva — rezervne dele za kosilnice in molzne stroie — repro material za potrebe vrtnarstva in cvetličarstva V samopostrežni prodajalni se lahko oskrbite z živili, tekstilom, gospodinjskimi potrebščinami in gospodinjskim plinom. V kratkem bomo pričeli s prodajo tehničnih plinov kisik-ace-tilen in C02. Za ogled in nakup se priporočamo! KII/IO • KII/IO • KII/IO • KII/IO • Kil/10 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 16. 2. ob 18. in 20 uri: KING KONG JE POBEGNIL — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Rhodes Reason. Petek, 17. 2. ob 10., 17. in 20. uri: BEN HUR — ameriški, zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Charl-ton Heston Sobota, 18. 2. ob 16., 18. in 20. uri: KAČA V ORLOVI SENCI — kongkonški, akcijski. V. gl. vi: Cheng Lung Nedelja, 19. 2. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA -LASSIEVE ČAROVNIJE — ameriški, otroški. Nedelja, 19. 2. ob 18. in 20. uri: KAČA V ORLOVI SENCI — kongkonški, akcijski. Ponedeljek in torek, 20., 21. 2. ob 18. in 20. uri: SUROVI UDARCI — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: James Woods Sreda in četrtek, 22., 23. 2. ob 18. in 20. uri: SEDMERICA SEJE SMRT — ameriški, kriminalka. V. gl. vi.: William Smith FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 20. 2. ob 20. uri: Železni Človek — poljski, drama. V gl. vlogah: Jerzy Rad-ziwilowicz, Krystyna Janda, Ma-rian Opania Režija: ANDRZEJ WAJDA. ŽELEZNI ČLOVEK je pravzaprav nadaljevanje filma MARMORNATI ČLOVEK, le da v njem spoznavamo usodo in boje delavskega razreda iz najnovejše poljske zgodovine. Wajda je dogodke snemal na licu mesta, torej brez zgodovinske distance, v filmu pa se pojavljata tudi Lech Walesa in Anna Walentynowicz. V letu 1981 je film dobil Zlato palmo kot najboljši film v Cannesu poleg tega pa je bil nominiran za Oscarja v tem letu. Televizijski režiser dobi nalogo posneti film o stavki delavcev, ki pa bi naj služila proti njim. Ob delu pa spozna za krivice do delavcev in preživlja krizo zavesti. Po srečanju z Agneszko, režiserko filma Marmornati človek, ki se je poročila z Birkutovim sinom in postala aktivistka, se režiserjeva dilema še poglablja. Razpet je med dolžnostjo in zavestjo . . . GIBANJE P. POROČILI SO SE: VOJIN BOŠKOVIČ, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in NE-VENKA SUKUR, roj. 1964, delavka iz Kobilja JANKO ČERNE, roj. 1955, elektrotehnik iz Titovega Velenja in ALENKA ARLIČ, roj. 1964, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja. ZLATO POROKO STA IMELA: JEŽOVNIK JOŽEF, roj. 19. 2. 1911 v Lokavici, sedaj stanujoč v Šoštanju, Heroja Rozmana 6. JEŽOVNIK LJUDMILA, roj. 18.9.1911 v Topolšici, stanujoča v Šoštanju, Heroja Rozmana 6. UMRLI SO: JOŽE PIRNAT, upok. iz T. Velenja, Stanetova 9, rojen 1930 leta ŽGUR JANEZ, WI, Celje, Čopova 14, star 59 let OBREZ ANTONIJA, inval. upokojenka, Voduce 20 a, stara 72 let SMOLE ANGELA, druž. upokojenka, Zg. Tinsko, 19, stara 72 let UKMAN IVAN, upokojenec, Zahomce 3, star 73 let. V SPOMIN 14. februarja 1984 seje izteklo leto, ko je nepričakovano omahnil v prerano smrt naš najdražji Franc Avberšek Čeprav ga ni več. še vedno živi v naših srcih in spomin nanj ne bo nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 16. 2. ob 20. uri: BEN HUR — ameriški, zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Charlton Heston, Režiser: William Wyler. Nedelja, 19. 2. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — LASSIEVE ČAROVNIJE — ameriški, otroški. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 18. 2. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA -LASSIEVE ČAROVNIJE — ameriški, otroški. Sobota, 18. 2. ob 19.30 uri: . BEN HUR — ameriški, zgodovinski spektakl. Nedelja, 19. 2. ob 17.30 in 19.30 uri: SUROVI UDARCI — ameriški, kriminalka. Ponedeljek, 20. 2. ob 19.30 uri: KAČA V ORLOVI SENCI — hongkonški akcijski. Sreda, 22. 2. ob 19.30 uri: KING KONG JE POBEGNIL — ameriški, grozljivka. KINO DOLIČ Petek, 17. 2. ob 19. uri: KAČA V ORLOVI SENCI — hongkonški, akcijski. Torek, 21. 2. ob 19. uri: BEN HUR — ameriški, zgodovinski, spektakl. KINO BRASLOVČE Nedelja, 19. 2. ob 18. uri: BEN HUR — Ameriški, zgodovinski spektakl. Sreda, 22. 2. ob 19. uri: EMANUELLA II — ANTIDEVI-CA — francoski, erotski. Titovo Velenje Druga projekcija Kina 16 Kino 16 bo v soboto, 18. februarja, ob 19. uri zvečer v kadilnici Kulturnega doma predstavil dva filma švicarskega režiserja Daniela Schmlda in se tako vključil v skupno akcijo Cankarjevega doma, Pro — Helvetia film ZUrich in Škuca, ki v Cankarjevem domu pravkar predstavlja sedem filmov tega avtorja. O sebi pravi avtor takole: »Moji filmi predstavljajo socialni kič s konca stoletja.« Filma »Vse počnite v mraku, da bi prihranili svetlobo vašim gospodarjem« (fiktivna dokumentacija D. S., Benetke, aprila 1970) in Notre dame de la Croisette (dokumentarna fikcija, 1981) že z naslovom zahtevata, da ju najprej pogledamo in šele nato o njiju tudi govorimo. O »fenomenu« Schmid pa nekaj podatkov: temelj njegovega filmskega postopka je opredeljen z odsotnostjo scenarija. Ko začenja film, se spopade s tistim, kar je okoli njega. To vodi njega in kamero, zgodba pa nastaja sama od sebe. »Ne delam jaz filma, ampak film mene«, pravi sam. Igralce izbira Schmid samo med svojimi najbližjimi prijatelji (Ingrid Caven — prva Fas-sbinderjeva žena, sam Fassbinder, Bulle Ogier, Peter Kern). Pomembno težo pri samem aktu ustvarjanja ima glasba, ki jo med snemanjem vedno glasneje navija (in ostane seveda zapisana na filmskem traku). Ni pomembno katera je Bachova kantata ali idiotski šanson ... Pomembno je, da med igralci ustvarja določen skupen občutek, ozračje, ki omogoča izpeljati (sprovo-cirati) določene filmske postopke. Schmida je v spremni besedi v programskemu listu označil A. Drapal: »Nobene preproste logike ni v sosledju Schmidovih filmov ... ni se spraševati kaj bo počel Schmid naprej — najprej je treba natančno premisliti to, kar je storil doslej — in teh norosti je dovolj za cel nov svet.« Kino 16 se torej s svojo drugo projekcijo predstavlja v kadilnici Kulturnega doma, kjer naj bi poslej redno gostoval in deloval. Tudi tokrat bo sodeloval gost, ki bo rad ustvarjalno posegel v razpravo ob in o filmih. Vane Gošnik Svet VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE razpisuje prosta dela in naloge: VODJE KNJIGOVODSTVA Kandidat za opravljanje navedenih del in nalog mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, - najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri samostojnem vodenju knjigovodstva. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. Stanovanje po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje' z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po preteku časa, ki je določen za prijavo. REK {^{sipak) SISTEMI PAKIRANJA REK SIPAK n. sol. o. TITOVO VELENJE Delavski svet TOZD Plastični izdelki v skladu s statutom TOZD RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa (reelekcija) 1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V TOZD PLASTIČNI IZDELKI Na opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkSfenj v stroki - da ima organizacijske sposobnosti - da ima ustrezne moralne, družbene in politične vrline 2. KOMISIJI ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD PLASTI CNI IZDELKI IN DSSS objavljata prosta dela in naloge: a) V TOZD-u Plastični izdelki Vodje elektrostrojnega vzdrževanja Pogoji: - višja ali srednja izobrazba elektro smeri - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - organizacijske sposobnosti b) V DSSS Vodje kontrole kvalitete Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, elektro, organizacijske smeri ali smer fizike - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do_sodelavr cev ter samoupravljanja Glavni kontrolor Pogoji: - višja ali srednja izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri - organizacijske sposobnosti, ter pravilen odnos do sodelavcev in samoupravljanja - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih K sodelovanju vabimo več ing. strojništva I. in II. stopnje za opravljanje del in nalog v razvoju in konstrukciji. Za TOZD Kovinski izdelki in galanterija pa objavljamo potrebo po večjem številu KV orodjarjev, strugarjev in rezkalcev. Kandidati za dela in naloge navedene pod točko 1. naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi z oznako ,,ZA RAZPISNO KOMISIJO" na naslov: REK SIPAK, TITOVO VELENJE, Koroška 61,'vsi ostali pa v Kadrovsko službo delovne organizacije SIPAK. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. ZAHVALA ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi moža in očeta Jožeta Pirnata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nriiateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji pod. Iskreno se zahvaljujemo tudi govornikom za tolažilne besede, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala družini Sevšek, DO APS Velenje, DU Velenje, ZŠAM Velenje in godbi. Zahvaljujemo se tudi Zdravstvenemu domu Velenje, Kliničnemu centru Ljubljana in bolnišnici Slovenj Gradec. NJEGOVI: žena Tilčka, sinova Rajko in Igor Strumno so korakali mladi po poti. V Zavodnjah so velenjski pohodniki izročili prapor mozirskim sovrstnikom Jubilejni pohod po poti legendarne XIV. divizije Spomin na junaške boje bo vedno živel med mladimi V torek so mladi končali osemdnevni pohod po poti XIV. divizije od Sedlarjevega do Ljubnega. Leteli je bil za mlade Se toliko bolj pomemben, sajiebil jubilejni, kajti te dni mineva 40 let, ko so borci med svojim dolgim pohodom bili hode boje s sovražnikom. Sneg, mraz in na trenutke močni sunki vetra so bili letos zelo neugodni spremljevalci mladih pohodnikov. Toda, to jih ni niti za trenutek omajalo. Strumno so hodili po poti zavedajoč se, da je bilo borcem legendarne Štirinajste Se mnogo, huje, ko so se z nadčlo-močmi bojevali s Številčno veliko močnejSim sovražnikom. Mladi iz velenjske občine, ki so skupaj s pohodniki iz Žalca ter Pobratenih občin Vrnjačke Banje, ubotice in Štipa prevzeli pohodni prapor v petek v Stranicah pri Dobrni, so svojo pot sklenili v nedeljo v Zavodnjah. Tam so pohodno zastavo izročili mladim iz mozirske občine. Ti so ob obljubi, dajo bodo skrbno varovali. Nato so nadaljevali pot preko Žlebnika, kjer je padel pesnik Kajuh, Belih vod, mozirskih planin do končnega cilja Ljubnega ob Savinji. Ves čas pa so bili na pohodu tudi vojaki iz postonjske garnizije in še nekateri drugi mladinci iz raznih krajev Slovenije. Med potjo so se pohodniki ustavili ob partizanskih domači: jah in spominskih obeležjih v posameznih krajih. Vsepovsod so pohodnike krajani nadvse prisrčno pozdravljali. Tako je bilo tudi v Cirkovcah v petek, pa istega dne proti večeru v Plešivcu, kjer je tretja pohodna enota tudi prespala. Največ kraianov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij velenjske, žalske in (gf seveda nekdanjih borcev, med katerimi so bili še udeleženci pohoda pred 40. leti, pa seje v sobotp opoldne zbralo na Graški gori, gori juri-Šev. Blizu 150 udeležencem tretje etape pohoda se je pridružilo še 100 pohodnikov stalne pohodne brigade občinske konference iv Petrovič Slobodanka Nikolova ZSMS Slovenj Gradec, iz Titovega Velenja pa je prišlo nekaj več kot 250 pioniijev in drugih krajanov. Mladim je spregovoril predsednik slovenske mladine Andrej Brvar o pomenu revolucionarnega izročila ter o bojih na življenje in smrt borcev štirinajste. Tudi tu so se pohodniki skupaj z drugimi predstavniki poklonili pred spomenikom nošenje ranjencev padlim borcem štirinajste, pri bližnji domačiji so se okrepčali s partizansko hrano in v snegu ter močnem vetru s partizansko pesmijo na ustih, zapela je tudi harmonika, krenili naprej. Se isti dan so prišli do Raven, kjer so bili odločilni boji XIV. v mrzlih februarskih dneh leta 1944. V tem kraju so mladi spet prenočili, naslednji dan pa so nadaljevali pot do Za vodenj. Tu smo si zapisali nekaj njihovih vtisov o poti. DARKO DELOPST, koman-. dant pohodne enote: »Tretjo pohodno enoto je sestavljalo 144 mladih, med njimi pa je bilo tudi 26 vojakov. Na letošnji pohod smo se skrbno pripravljali, ker je bil jubilejni. Mislim, da smo nadvse uspešno opravili naSo nalogo, čeprav so bile vremenske razmere predvsem zaradi hudega vetra, pogostokrat nemogoče. Toda mladi smo vztrajali. Ko pa nas je najbolj zeblo, smo zapeli. LetoSnji pohod seje razlikoval od prejšnjih. To ni bila samo pot, ampak smo ga tudi popestrili z vrsto dejavnosti, od predavanj do kviza in streljanja.« Iz Stipa je prišlo sedem mladincev. SLOBODANKA NIKOLOVA je povedala, daje bilo pri njih zelo veliko zanimanje za ta pohod, ki so se ga letos udeležili drugič. Več kot 40 mladink in mladincev je želelo priti na ta pohod. »Prvič sodelujem na pohodu štirinajste. Izkušnje iz tega pohoda bom lahko prinesla domov, saj tudi pri nas organiziramo podobne pohode s pomočjo našega planinskega društva. Nadvse sem navdušena nad prijaznostjo gostiteljev in seveda ljudi, pri katerih smo se med potjo ustavljali. Mladi moramo še naprej negovati tradicije NOB.« Tudi BRANISLAV PETRO-VlČje bil tokrat prvič na pohodu. Prišel je iz Vrnjačke Banje skupaj s še dvema mladincema oziroma mladinkama. Prav toliko jih je bilo iz Subotice. »Ta pohod pomeni tudi krepitev bratstva in enotnosti, saj se ga udeležujemo mladi iz različnih krajev naše domovine. Ni bilo naporno, le veter je bil na trenutke zelo hud. Toda mi smo bili vztrajnejši od njega. Z nadvse lepimi vtisi, bogatejši za nova prijateljstva, bom odSel domov v upanju, da bom še kdaj prišel.« DEJAN TAMŠE, učenec petega razreda iz Titovega Velenjaje bil med mlajšimi pohodniki. Ko smo mu dejali, da je bila ta pot zanj gotovo prenaporna, tega sploh slišati ni hotel. »Zelo lepo je bilo,« je kratko odvrnil in Se dodal, da ga res nekoliko bolijo noge, tudi zeblo gaje na trenutke, toda zaradi tega ni pomiSljal, da poti ne bi nadaljeval. »Letos sem prvič na pohodu, spoznal sem nove prijatelje, pa tudi na nekaterih krajih, Iger smo hodili, še nisem bil.« IZTOK SlMEK je pri občinski konferenci ZSMS Velenje predsednik komisije za ohranjevanje tradicij NOB, SLO in DS. »To ni bil samo pohod, ampak smo organizirali še vrsto vzporednih dejavnosti: edejnopolitično izobraževanje mladih, pridobivanje mladih za prostovoljne enote teritorialne obrambe, zanje smo pripravili predavanje, med katerim smo jih seznanili z mladinskim delom, nalogami pri tem, vlogo mladih v teritorialni obrambi. Na treh kontrolnih točkah smo izvedli streljanje z zračno puško in pripravili še predavanje o orientaciji, spoznali so se tudi z lahkim pehotnim orožjem, v Ravnah pa smo pripravili zelo zanimiv kviz o pohodu štirinajste, o politiki, športu, itd.« Pohodni prapor so dobili v Milan Pugelj iz SoStanja je bil borec Xi V. divizije. i>a Graški gori mu je občinska organizacija ZZB Velenje podarila spominsko darilo tob 40. letnicibojev ' Iztok Šimek Prisrčno srečanje z Brino in dragimi nekdanjimi borci XIV. tfriz^e Vsi zremo v Sarajevo Ves svet z zanimanjem zre v Sarajevo, prizorišče XIV. zimskih olimpijskih iger. Tudi pogled Velenjčanov je uprt tja. Večina jih športne boje spremlja po televiziji, radiu, seveda pa se jih je nekaj na-potilo tudi tia. da lih lahko sprem-U»jo neposredno. Vsi držimo pesti za naše. Bo, ne bo. Medalja namreč, ki si jo vsi tako želimo. Prvo olimpijsko za Jugoslavijo. Naši fantje in dekleta prav zato tekmujejo pod velikim pritiskom. Bodo zmogli? Kaj menijo o tem naši znanci, ki smo jih srečali na velenjskih ulicah? Anketo smo delali v ponedeljek. Jakob Bedrač: ,,Prav v času olimpijskih iger se mi je pokvaril televizor, zato nastope spremljam po radiu. Včeraj sem bil malo razočaran nad Ulagom. Toda kaj hočeš, tak je pač šport. Enkrat zmagaš, drugič ne. Največ pričakujem od Franka, Strela, Kri-žaja. Upam le, da bodo naši zdržali pritisk. To je za njih velika psihična obremenitev." Jožica Hrovat: ~<< bolj kot prej gle- SH Ves popoldan, j ker sem zjutraj vJHu službi. Malo me Hpfijl^ je razočaral Ula- ga, od katerega * j, f jffi smo toliko pričakovali. Upam, da mu bo na veliki skakalnici šlo bolje. Počakajmo še malo, da bodo na vrsti naši alpinci. želim jim vse najboljše." šoli. Ulaga me ni tako razočaral kot je nekatere moje sošolce. Imel je smolo, ki jo bo gotovo popravil na veliki skakalnici. Sicer pa stavim na Franka. Od ostalih naših ne pričakujem veliko. Lahko bi odšel v Sarajevo, pa mislim, da lahko več vidiš, če boje spremljaš pred televizijo." Ljubica Vujano- zato lahko o jim- *v li kar najboljše rezultate, toda včasih jim ne gre vse tako, kot so si zamislili. Prirediteljem je vreme precej ponagajalo. Res škoda, ker so vse pripravili tako lepo. Držim pesti za Bojana in Sando." Franc Kumar: , ,Cele dneve pre-^SgLj^Sr"** živim pred tele-.. vizijo. Čas imam, ker sem v w JET/ pokoju, zanima pa me tudi zato, ' ^^Kk ker sem bil vča-*Wm' s'h sam šport- nik. Tudi, če naši ne bodo dosegli tistega, kar od njih pričakujemo, bo ta olimpiada za Jugoslavijo velik dogodek. Zgradili smo izredno lepe objekte, šport bomo razvijali naprej, dosegali še večje dosežke in predvsem utrjevali prijateljstvo med narodi. Naši se bodo pa še že poboljšali. Upam, da se jih ne bo držala smola tako kot se je včeraj Ulage. Prepričan sem, da bo vsaj ena medalja naša, po tihem pa upam, da jih bo več. Ne, prepričan sem, da jih bo!" mkp, B. M. Miran Šmarčan Dejan Tamše Termoelektrarne Šoštanj, Družbena prehrana priredi 23. marca ob 20. uri VELIKO PUSTOVANJE Zavodnjah v roke mozirski pohodniki. Komandant četrte etape pohoda je bil MIRAN ŠMARČAN. »Tudi mi se bomo potrudili, da bomo kar najbolje opravili zaupano nalogo, obšli kar največ krajev, kjer so se borili borci Štirinajste. Tu v Zavodnjah se nas je zbralo nekaj več kot 50, našo pot pa bomo sklenili v torek popoldne na Ljubnem, kjer bomo ob koncu pohoda mladi skupaj z borčevsko organizacijo pripravili tudi bogat program.« Toliko smo si zapisali o vtisih udeležencev letošnjega jubilejne- l ga pohoda po poti štirinajste divizije. Pohod je pritegnil veliko mladih in prepričani smo, da jih j bo večina od njih prihodnje leto ; med pohodniki. Prav gotovo bodo prišli tudi novi in spomin na legendarne boje borcev XIV. divizije bo tako vedno živel. Darko Ddopst Igrali bodo Fantje treh dolin, pel pa bo Edvin Fliser. Rezervacije lahko dobite od 15. februarja pri blagajni Družbene prehrane. Vabljeni!