FRAN  VAJDA:
Petrolejski vrelci v Medjimurju.
\^Sjjggfcv        lovenske   Gorice  se  raztezajo med   Dravo   irt   Muro   do
/ttVv   ^     jV     Cakovca.   Tam,   kjer  Slovenske Gorice prehajajo v rav-
\bSJ8L   ^i       nino,   pri   vasi   Selnici — 12 km   severno   od   Cakovca
^^S^k       — so medjimurski petrolejski vrelci.   Pa ne smete misliti,
^^IcSjSl    da   petrolej   kar   izvira  iz   zemlje,  ampak   vrtati   morajo
[ VT 'ftU   po več sto metrov globoke rove v zemljo,  da pridejo do
v ^&n&der           Najprej postavijo do 20 m  visok lesen stolp, tik prj
T=^.vjftssr~ stolpu je koliba za stroj in nekoliko oddaljena posebna koliba za parni kotel, ki žene stroj. Kotel mora biti oddaljen, da se ne užgejo gorljivi plini, ki časih prihajajo iz rova. Začetek rova izkopljejo z motiko; nadaljnje kopanje pa vršijo s težkim železnim dletom, ki se dviga in spušča v rov ter s svojo težo drobi kamene plasti. Vešč delavec ga neprestano vrti, da nastane okrogel rov. V rov prilijejo vode, da se iz zdrobljene zemlje napravi luža, ki se potem s takozvano ,,žlico" dvigne iz rova in izlije v pripravljeno jamo zraven stolpa. Ta ,,žlica" je več metrov dolga cev, na spodnjem koncu ima ventil (zapor), ki se odpira na znotraj. Ko se cev spusti v lužo, se ventil odpre, cev se napolni z lužo, ki s svojo težo zapre ventil, ko se cev zopet dvigne.
Da se rov zopet ne zamaši, se potisne vanj močna železna cev. V tej cevi se vrši nadaljnje delo, v njej se dviga in spušča dleto, da se rov na-daljuje v premi črti navzdol. Cim dalje napreduje rov, tem dalje se spušča cev. V prvo cev od zgoraj privijejo drugo in tako dalje. Od izkopane zemlje se v rednih razdaljah (po dva in dva metra) shrani vzorec, iz teh vzorcev spoznajo plasti zemlje.
Najvažnejše in najtežje je zapiranje vode. Pri vrtanju se pride v plasti z izvirno vodo. Ta voda se mora zapreti, sicer bi tekla ob zunanji strani cevi in bi prišla spodaj med petrolej. Voda se zamaši s cunjami in prejo, ki se stisne pod cev. Ta cev se zdaj ne more dalje porivati v zemljo, da se zapor vode ne zrahlja. Vzamejo ožje cevi, jih spustijo v prejšnje, in v teh se vrši nadaljnje delo. Ce pridejo do nove plasti vode, se zapiranje ponovi. Tako dobimo časih zgoraj po trojne cevi drugo v drugi. Zato začno vrtanje s širokimi cevmi.
Ako imajo vrtači srečo, pridejo končno do petroleja. Ta se nahaja v peščenih plasteh, ki so prepojene z njim. Petrolej se zbira v spodnjem koncu cevi, in od tam ga črpajo s sesalkami ali pa vlaČijo z ,,žlicami". Casih se tudi zgodi, da plini potisnejo petrolej v cevi kvišku, da sam pri-
30
teče na vrh. V Galiciji je nekoč privrelo toliko petroleja, da so plačevali tistim, ki so ga odvažali; v Kavkazu pa je preplavil vso dolino in napravil ogromno škodo.
Seveda ne gre vedno tako gladko. Dostikrat se zlomi eden od železnih drogov, na katerih visi dleto, ki vrta. Potem se začne ,,inštrumentiranje".' Treba je posebnih priprav, da potegnejo iz zemlje tisti del, ki je ostal spodaj, da se more zopet dalje vrtati. Casih je večtedensko ,,inštrumenti-ranje" brez uspeha. Potem morajo rov pustiti in začeti drugi rov. Zato je vrtanje petroleja časih jako drago. V Selnico je nekoč prišel podjetnik z dvema milijonoma, zainštrumentiral pa je vse imetje.
Petrolej je nastal iz živalskih, večinoma ribjih teles, ki so zakopana pod zemljo v ogromnih množinah. Zato se nahaja na robu gorovja na kraju velikih ravnin, ki so bile pokrite z morjem; v Galiciji na severnem robu Karpat, v Rumuniji na južnem robu Karpat, ob Kavkazu in tudi v Medji-murju in v Hrvatski, kjer zadnji griči Alp prehajajo v Dravsko ravnino.
V  Selnici so petrolejski vrelci manjše vrednosti. Vrtajo že kakih 30 let. Na sled so prišli petroleju   —  tako   domnevamo   —   po   nekih   smolnatih vrelcih pri vasi Peklenici, 6 km vzhodno od Selnice. Tej smoli pravi ljudstvo ,,peklo" in jo uporablja kot mažo proti konjskim garjam ter kot kolomaz. Tla okolo teh smolnatih   vrelcev   izgledajo   kakor asfaltirana  (tlakovana  z asfaltom).
V  Selnici so vrtale razne družbe. Najbolj po načrtu so delali Angleži, ki so na raznih mestih izvrtali rove   do   800 m  globoke,   da  so   preiskali zemeljske plasti. Pred prevratom je vrtal neki žid Singer, katerega najem-nik je med vojno   izžemal Ijudstvo.   Selniški petrolej   je   jako   lahek   in   za silo uporaben brez tvorniškega prirejanja. To je najemnik izrabljal in pro-dajal ljudem prirodni petrolej jako drago za živila: po 30 jajc ali celo gos za liter.   Ob prevratu v novembru 1918 so Medjimurci v napačnem   ume-vanju svobode razdejali vse delavnice in stroje pri petrolejskih vrelcih, rove pa zasuli s kamenjem in železjem.   Ko je Narodna vlada  prevzela   upravo v Medjimurju, je dala popraviti, kar je bilo mogoče, in je vrtala v državni upravi.   Delo   se   je   začelo   marca 1919.   Nekatere rove so popravili, nekaj novih so izvrtali in dobili so toliko petroleja, da so se poplačali vsi stroški za draga popravila. Do konca julija 1920 so dobili 66 ton petroleja.
Vseh rovov je do konca leta 1920 bilo 55, Singer jih je izvrtal 31, Angleži 18 in naša državna uprava 6. Sedaj dobivajo petrolej iz 10 rovov, drugi so pokvarjeni ali opuščeni, ker so jih izčrpali. Petrolej se nahaja v različnih globinah; rov štev. 9 je globok 95 m, drugi po 130 m, zopet drugi po 170 m, nekateri opuščeni pa po 800 m. Eden od zadnjih je dajal dnevno 7000 kg. Globokih rovov zdaj ne morejo delati, ker ni primernega
31
materiala. Za upešno delo bi morali poznati vse dosedanje rove, načrti pa so v Budimpešti, kamor je prej Medjimurje spadalo. Da bi vrtanje bilo dobičkanosno, dokazuje dejstvo, da se Angleži in Američani zanimajo za Selnico.
Pridobljeni petrolej pošiljajo v čistilnico (rafinerijo) v Dravograd, kjer poleg čistega petroleja dobivajo iz njega bencin in vazelin.