tltl it koristi akega l|udetva. D«Uv* ol ao opravičeni de VHft kar pro4ucirt|o.
Thie p«p«r la devoted (o «h* Initrtti« ol the working cUm. Work-•r« ar« entitled to ali what t h «y produce.
i lev. (No.) 380.
Katar** a« «.oona-otM« naUftf, Um. «. 1WJT, »t t k« inmi ottu» »i ChM»fo III. ander tb. Act of Co*cr.M .f M »roh Ird. IN79
Offiei: 4001 V. 31. Sh., Ckieif«. III.
'Delavci vseh dežela, združite se!'
Chicago, 111., 22. decembra;(December) 1914,
PAZITE*
na številko v okUpt|u ki mm nahaja poleg v». Sega naalova. prilepilo« nega apoda| ali na ovitku. Ako (381) |e itevllka . . teda| vam a prihodn|o itevllko natega lleta poteče naročnina. Prosimo ponovite |a tako|.
Leto (Vol.) IX.
Izveličar se rodi ..
Krščanstvo se pripravlja, da bo obhajalo velik praznik: Božič — rojstvo božjega sina, od-rošenika sveta. V staroeive davnine sega to praznovanje, katerega krščanska cerkev ni iznašla, temveč mu je le dala, kakor neštetim praznikom, ki jih je človeštvo poznalo pred njim, svoj pomen in svojo vsebino.
Pred dobo naše civilizacije je bilo človeštvo veliko bolj spojeno s prirodo in z njenimi pojavi kakor mi. Industrija in kapitalizem sta pretrgala mnogo takih vezi. Stlačila sta ogromne ljudske množice v velika mesta, v tovarne, v rudnike, vzela sta jim solnčno luč in ptičje petje, napravila sta iz človeka umetno bitje, v mnogih slučajih avtomata. .
Drugače je bilo, ko je bilo obdelovanje zemlje našim pradedom glavni posel, ko so večino svojih dni preživeli na polju in v gozdu ter se niso nikdar ločili od prirodo. Takrat so imeli naravni dogodki zanje največji pomen, in opazovali so jih, ker je bilo od njih odvisno vse njihovo življenje.
Ali opazovati jih niso mogli znanstveno, kakor današnja veda, ker niso imeli pripomočkov sedanjega časa, katere je mogla ustvariti le dolga dolga doba izkušenj in tehničnega razvoja, čim ožje pa so bile meje stvarnega spoznanja, tem svobodnejša je bila fantazija, ki je brezskrbno mešala svoje utvare z resničnostjo.
človeška domišljija je velika sila. Pogumno preskakuje vse ograje, dviga se v višave, ki so nedosežne očem, in ustvarja kakor božanstvo, čudodelna fantazija je poosebila neosebne sile, napolnila je ves svet s svojimi lastnimi bitji ln povsod j« razpostavila simbole.
Tudi znanost sama, njena nasprotnica, ker išče le resnico, samo resnico, ji mora biti hvaležna; zakaj neštetokrat so njene bajke, same na sebi neresnične, pokazale raziskovalcu pot, ki je držala do resnice..
Sedanji človek je potegnil ostro črto med fantazijo in znanostjo. Fantazija ima neomejeno pravico v umetnosti. Tam ji ja dovoljena vsaka pravljica; v poeziji sme izmišljati in ustvarjati iz
nič. V znanosti velja le to, kar je podprto in dokazano.
Ali med nami in našimi pradedi je dolga pot razvoja. Pred tisočletji niso mogli vedeti, kaj je solnce, ki je njihovim očem zjutraj izhajalo in zvečer zapadalo; oni niso imeli ogromnih refrak torjev naših zvezdaru in spektralna analiza jim je bila neznana.
Vedeli so pa, da jim daje solne« luč in toploto. Izkušnja jim je pokazala, da so letni časi v zvezi s solncem; opazovali so pravilnost kratkih in dolgih dni. Solnce je pospešavalo rast na polju in v gozdu. Veliko, mogočno, blagodejno — božansko jim je bilo solnce.
Ko je v zimi opravilo svojo najkrajšo pot in so se dnevi začeli zopet daljšati, so ga pozdravljali z vsem velikim veseljem primitivnih ljudi; saj jim je prinašalo blaženo obljubo, da bo zima premagana, da bo zemlja odrešena in oni z njo.
Misel odrešenja so slavili ob velikem zimskem prazniku, ki se ponavlja na različne načine pri vseh znanih narodih. In že stari Indi so z njim spajali idejo rojstva.
Solnce in ogenj — to sta bila dva pojma, ki sta se logično prepletala in spajala. Ogenj — to je bil veličasten element. Nikdar se ne bi bil mogel brez ognja iz divjaka razviti kulturni človek. Bolj kakor vse prejšnje iznajdbe je ogenj pospešil napredek človeštva.
Našim davnim praočetom, ki so bili zaradi nepoznavanja prirodnih zakonov mogočno nagnjeni k misticizmu, se je tudi plamen kazal kot nekaj skrivnostnega in čudežnega. In dali so mu reli giozen pomen.
Ko je popisavalo solnce na nebu svoj najmanjši krog, kakor da hoče ugasniti nebeški ogenj, so pogasili tudi vse zemeljske ognje po ognjiščih. Potem so duhovniki umetno in z vsako vrstnimi obrodi vžgali nov plamen,- vsakdo si je vžgal ob njem svoja drvca, pa je z njim zapalil na ognjišču nov ogenj, da je gorel nočindan — prva "večna luč".
Tudi U "trg" ja prišel na svet v družbi živali. Poleg kamna, na katerem je imel svečenik
pričvršoen križ iz mehkega lesa z vdolbino v sredi, | da je vrteč v njej trd les, izvabil ix "Maje" ogenj s pomočjo duha, vetrnega piha, poleg tega primi tivnega oltarja ,je stala kravi ca, ki «• J- maslo, da je vžgalo in povečalo porojeni ogenj; na drugi strani pa je stal osel, ki je prinesel dračje, da so si ga verniki vžgali in odnesli živi element na svoja ognjišča . . .
Vse se razvija, tudi verstvo. Krščanstvo je nadomestilo razne stare mitologije, ne kot absolutna novost, temveč kot plod razvoja iz prejšnjih misli in prejšnih oblik. Tudi božič je preosnovalo po svoje — ni ga iznašlo.
Minila so zopet dolga stoletja in človeško zna nje je obogatelo. Vera, ki je morala nekdaj človeku nadomeščati vedo, je vpričo nepobitnih dokazov izgubila svoj nekdanji pomen.
Ali poezija je ni izgubila. Tudi za modernega človeka ima božič svoj čar; tudi sedanje delavstvo najde v njem svojo simbolistiko.
Praznik izveličarjevega rojstva, praznik odrešenja imenujejo kristjani svoj božič.
Po odrešeniu koprni človeštvo, odkar živi misel v njegovih glavah in čut v njegovih srcih.
Po odrešenju 1
Velika beseda, ki obsega veliko; toliko ko likor vlije vanjo misleči človek.
Od česa naj bo odrešen?
Sveto pismo pripoveduje, da je bil Adam u-stvarjen v raju, kjer je bilo vsega v izobilju, in treba mu je bilo le uživati. Ko pa je vsled zapeljivosti kače grešil z Evo, ga je Bog zapodil iz paradiža in mu napovedal:
"V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh."
Delo je bila kazen za greh. Odrešitev bi torej morala odpraviti delo.
Vemo, da se ni to nikdar zgodilo in vemo, da ni bilo mogoče. Kajti delo ni ne kazen ne nagrada, temveč nujna potreba za obstanek in napredek človeškega rodu. Delo kot splošen pojm ni samo ob sebi ne prijetno ne neprijetno; odvisno je to .«Ano od okoliščin. Dve uri ob lepem vremenu na skrbno urejenem vrtu cepiti rože je prijetno;
deset ur v smradni tovarni opravljati duhamoren posel med ropotajočimi stroji je več kakor neprijetno. Svobodno izvoljeno delo je lepo; suženjsko delo je vedno grdo.
Od dela samega ne more biti človeštvo odrešeno, tako kakor je svetopisemski raj nemogoč na tej zemlji. Ali z delom je spojeno vsakovrstno drugo trpljenje, ki hoče človeka potlačiti nazaj v živalstvo, iz katerega se je dvignil. Telesna in duševna beda spremlja delo do današnjih časov, in nobeno krščanstvo ni moglo prinesti rešitve.
Znanost pa je pokazala trpinčeneipu človeštvu, da ni ta beda vtemeljena v neizpremenljivih prirodnih zakonih, temveč v postavah, ki jih je zapisala človešjta družba, v njenih uredbah, v njenem izpremenljivem sistemu.
Tako je dobila ideja odrešenja nov, globokej-ši pomen. Mučeniki današnjega časa ne pričakujejo več izveličanja iz neznanih sfer, temveč so v svojih prsih zaslišali glas in ukaz: Sam se mora odrešiti, kdor hoče biti odrešen!
Božanska iskra misli je vzplamtela v glavah ponižanega in teptanega človeštva, v delavskih glavah, in vžgalo se je spoznanje, da so slabi lah ko močni, če se združijo, in da raste iz malega veliko.
Veliko hrepenenje starih kristjanov živi tudi v dušah sedanjih " brezverskih" in "krivover-skih" delavcev, ali to hrepenenje ni več brezplodno, ker je našlo pot do uresničenja in ne čaka več kakor mohamedanec na svoj kismet, temveč se samo loteva dela odrešenja.
Božični klic modernega proletariata se glasi:
Proletarci vsega sveta, združite se!
In novi evangelij pravi: ' Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavstva samega.
V svojih prsih išče sodobni zavedni delavec svojega izveličar j a, vedoč, da je osvoboditev iz kapitalizma prvi korak v novo življenje, četudi ne v nemogoči paradiž, vendar v boljši svet
S tako mislijo praznuje socijalistični proleta . riat svoj božič, rojstvo svojega odrešenja.
Molohove žrtve
- Edini Bog.
Kateremu nogu bodo slavo peli o božiču leta gospodovega 1914?
Veliko bogov si je ustvarilo človeštvo od tistih davnih časov pred ledeno dobo, ko je začelo hoditi po konci ter razvijati svoje roke in svoje možgane, najvažnejša organa za svoje posebno življenje in za svoj napredek. Vse si jih je ustvarjalo po svoji podobi, bodisi da jo je povečalo, bodisi da jo je karikiralo.
Vpričo vse nepopolnosti svojih stvorov pa je imelo človeštvo vedno neko temno slutnjo, ki se je javljala vsaj včasi, če ne v vseh, pa vsaj nekaterih glavah, slutnja, da je nekaj večjega od vsega, kar si je izmislil in konstruiral ubogi človek.
Davno pred vsem "monoteizmom" je človek iskal "edinega boga." Neštetokrat je mislil, da .ga je našel. Krščanstvo ni bilo prvo, ki ga je posadilo na nebeški tron; Mojzes ni bil prvi njegov učitelj. Mnogo poganskih modrijanov ga je nosilo v svojih dušah, ga hotelo spoznati, trpelo zanj, preden so mu oficielne vere priznale kraljestvo v nebesih in na zemlji.
Ko pa so mu dali večnost in neskončnost v roke, ter ga imenovali stvarnika in gospodarja vsega sveta, dasi so tudi njega stisnili v človeš-ko podobo, so odpravili druge bogove.
Krščanstvo je bilo v tem procesu najbolj previdno. Dasi se njegove verkve na vse kriplje upirajo zakonu razvoja, so se same praktično prilagodile razvoju, kjer je bilo le količkaj mogoče. Delale so koncesije in kompromise, le da ao si odprle pot in pripravile tla za obstoj. To jim je bilo važnejše kakor čistost in absolutnost nauka.
Tako so ae krščanska nebesa napolnila z arh-angelni angelni, svetniki in svetnicami, ki so nadomeščali stare, manjše bogove in boginje. Odkazovali so jim posebne resorte kakor kakšnim podkraljem; eden je bil za ogenj, eden za polje, eden za lov; kakor sc jc medicina apecializirala na zemlji, tako so se njene posamezne stroke razdelile tudi v nebesih.
Ljudštvo se je polsgoma privadilo; kajti navada je velika moč. Imena starih bogov so pozabljena; le znanost jih je Se ohranila. Z drugimi imeni in nekoliko drugače oblečeni pa žive, kakor da imajo res večno življenje, in veselo vladajo. kakor da jim ni mogla Nazarenčeva žrtev na Golgati prizadeti nobene rane.
Ali nad vsemi četsmi mslih in nsjmanjših se blešči v oalepujočem žaru nad oblaki in zve-zdsmi v nedosežni veličini in slavi edini Bog.
Mo
Človek se je povzdignil iz najtemnejšega div-iaštva. Na tisoče dokazov imamo za to, da ni bil le večji ropar in razbojnik, kakor vsaka žival, ampak tudi njegovo kanibalstvo je nedvomno potrjeno.
Divji kakor on so bili njegovi verski nazori, njegovi bogovi, njegovi obredi.
Stari (irki, narod, ki je podaril kulturi velikanske pridobitve in ji za dolgo dobo ustvaril podlago, je verjel v prvega boga Kronosa, ki žre svoje otroke. Čudovite krasote Je imel grški Olimp, ali nobene človeške lastnosti ni manjkalo na njem. Tudi groznih okrutnosti ne.
Stari Asirci so slavili strašnega Moloha. Železni bikovi podobi so doprinašali človeške žrtve. Da so zaglušili stok in krik ubogih mučeni-kov teme, zvijajočih se v razbeljenem železnem telesu, so na vse mogoče načine, kričeči, udarjajoči z meči na ščite, ropotajoči z vsakovrstnimi irstrumenti, uprizarjali blazen dirindaj.
Na otoku Kreti, ki je bil po mnenju nekate-
oh.
rili zgodovinarjev asirska kolonija, je vladal Mo-loh kot Miuotaurus. Kralj na Kreti je bil Minos, in zaradi umora njegovega sina Androgeja so morali Atenci Minotauru žrtvovati vsako leto sedem najplemenitejših mladeničev in sedem najlepših deklet.
Pravljica je napravila iz Minotaura živo pošast in Teze j jo je s pomočjo Ljubezni ubil. V resnici je na Kreti svetela grozna Molohova služba.
Ta strahota je le tedaj razumljiva, če imamo divje nagore in strasti človeka pred očmi. Tedaj nam pa tudi ni uganka, da se je mogla ta krvava šega razširiti daleč po Aziji, po otokih, de lomj» po Afriki iji najbrže tudi po nekaterih evropskih krajih.
Tudi židje, kakor je znano iz starega testamenta, so se vdajali Molohovi službi.
Luč je vedno preganjala temo, segla je tudi v to noč in jo premagala. Moloh je poražen.
Svetu žari svetloba krščanstva.
Belgrad je padel in zopet je padel. 2. decembra je padel Franc Jožefu pod noge, 14, decembra mu je pa padel na glavo. Stara buča, čeprav jf trda, mora občutiti!
Kako imenitno jc, čc jc človek nevtralen in če zaklada klavce z morilnim orodjem, za kar dobi rumene cekine. Nevtralnost se le izplača, dokler imajo klavci kaj denarja. Kaj bo, kadar bodo klavci bankrot?
Mogoče je pa turška zastava zato vihrala v Ljubljani, ker so slavili spomin na tiste srečne čase pred štiristo leti. ko je turška fana stalno vihrala na Kranjskem!
•
"Slovenska Matica" je razpufičena. (Mohor-jeve družbe pa še niso razpustili!) Morda je "Matica" zato razpuščena, ker ni letos izdala nobene knjige v turškem jeziku. Kranjski fantje pa še vedno umirajo za "svojo" domovino in za presvetlega cesarja . . . Ye goda!
Iz časopisja (01. Nar.) je razvidno, da je v Ameriki še nekoliko Slovencev, ki se navdušujejo za Franc Jožefa in njegovo bando veleroparjev in velemorilcev. For Christ's sake! — kaj pa čakajo tukaj?! Zakaj ne gredo takoj v Avstrijo? Ali ne vidijo, da Franc Jožef, kajzer in sultan rabijo še veliko kanonfiltra? Tn taki lahko gredo
brez vse skrbi — ni se ji mtreba bati nesreče . . . Lahko jim v glave treska krogla za kroglo — luknje nc bo, kajti glave teh naših Avstrijancev ¿o sama solidna kost, trša od jekla. Zato pa ni čuda, da se navdušujejo za Franc Jožefa. Človek, kateri ima le tisočeri del grama možgan v glavi, ne bo tega sšoril. ,
Mestni očetje v Chicagi so sklenili, da mora doslej na mestni hiši vihrati zastava v sredini droga, dokler bo trajala vojna v Evropi. Zastava sredi droga pomeni sožalje ali žalovanje. Če mu naj Chicago žaluje? Ali menda zato, ker Chicago slučajno nc more poslati nobenega kanona ali submarina evropskim klavcem, kakor dela South Betlehem v Pennsylvaniji? Naši mestni očetje gotovo ne žalujejo za prelito proletarsko krvjo, temveč cmerijo se za nekaj druzega — kaj, naj jih vrag razume!
Veliko in mogočno mornarico bi radi naši gospodje patrioti, veliko in močno — najmočnejšo na svetu, in zato predlagajo kongresu, da naj gn»di in kuje in meče miljone v morje. Čemu zlodja? Amerika ima lahko najmočnejšo bojno mornarico na svetu, ne da bi bilo treba izdati samo en cent: počala naj konca vojne in v tem času bo že Bog dal, da bodo brodovja tujih držav Sla večjidel pod vodo, in tako bo naSe brodovje na prvem mestu.
Leta 1914.
Sedem mladeničev in sedem deklet je vsako leto zahteval Minotaurus.
Na stotisoče človeških žrtev pada v Belgiji, Franciji, Poljski, Galiciji, Srbiji, Armeniji. Moderni Moloh ni tako skromen kakor stari. V pred-igodovinski dobi v Asiriji je bil grozen, v kulturnem času v krščanski Evropi je groznejši.
Človeštvo je iskalo edinega Boga, onega velikega, čigar neskončna moč odkazuje svetovom pot in dviga malega človeka iz nižav nad vrhove. Po njem je koprnelo, kakor da nosi iskro božanstva samo v svojih prsih in bi jo rado raz-pihalo v mogočen plamen.
Krščanstvo pravi, da ga je dalo ljudem. Ubo-l?o krščanstvo!
V nebesih vladajo mali bogovi poleg Edinega. eden da varuje strehe, drugi da ščiti živino. Na zemlji vladajo črno oblečeni ljudje z različnimi znaki, označujočimi njih šarže. vsi pa imajo po naukih rajnega avstrijskega nadškofa v nebesih večjo moč kakor sam sin božji.
Ali v večji slavi, s silnejšo močjo vlada v krščanskih, kulturnih deželah Moloh, bog iz pradavnih časov človeškega divjaštva, bog, ki zahteva človeške žrtve in žre žive ljudi. In krščanske cerkve pošiljajo žrtve v njegov ogromni tem-pel, blagoslavljajo njegovo telo, njegove zobe, njegov strašni gobec.
Kakor nekdaj Kureti in Koribanti dvigajo sedanji Molohovi služabniki zadusujoč ropot, da bi preglasili jok in krik žrtev in mater. Godbe' spremljajo smrti zaznamovane množice k žrtve-nikom, grom topov se razlega preko planjav in odmeva od hribov, miljoni avinčenih zrnov žvi-žgao svojo monotono, pošastno melodijo po zra-ku, in kakor mirjade sršenov brenČe šrapneli. liopotaje se rušijo hiše, cerkve krščanskega Boga, cela mesta. Glasneje kakor vse pa doni pesem slave, pesem laži, Molohov te deum.
Ubogo krščanstvo, kdaj si premagalo Moloha? Pregnalo si njegove duhovnike, pa postavilo svoje na njegovo mesto, da mu služijo vdaneje in pomnože hekatombe njegovih žrtev.
Ariadna je dala Tezcju nit, da ni zgrešil poti v strašnem labirintu ter našel svobodo, ko je premagal Moloha.
Tudi danes tava Človeštvo v labirintu. Vsa pota Življenja se križajo, vsi cilji plavajo v temi, popotnik ne ve, ali naj se obrne na levo ali na desno, in naposled se vendar izgubi.
Ali človeštvu ae je prikazala Ariadna in mu daje nit, da najde pot kljub ovinkom in križiščem in varajočim atranpotom. In meč mu je dala. da pokonča z njim Moloha. •
Ariadnina nit je socializem.
Pred 27 leti.
V.
Amerika je deiela najraznovrstnejših eksperimentov, og*mieti laboratorij za poizkuse. Pri-roda je tukaj pokazala vso neverjetno raznovrstnost svojih učinkujočih sil; vse človeške misli silijo tukaj v realnost. Vsaka ideja zahteva takoj obliko. Kakor da je v vseh možganih neizbrisno, kategorično na prvem mestu vpisan zakon: Po-izkusimo 1
Težko bo dobiti kakšno socialno teorijo, kakšno reformno idejo, kakšen spekulativen predlog, da se ne bi bil na ameriških tleh poizkusil uresničiti. Za vsako utopijo, za vsako kombinacijo so ae našli ljudje, ki 44postavljajo prakso nad teorijo," ljudje, ki v resnici ne premislijo nobene reči do dna, pa predpisujejo življenju pota in mu kopljejo struge, kakor da je človeška volja najmogočnejša sila na svetu.
Ko se je anarhična idejk pojavila v K v ropi, je bilo takorekoč neizogibno, da je preskočila lužo in stopila še krepkejša na ameriški kontinent. Zedinjene države niso rodile anarhizmu nobenega teoretičarja; ali sprejele so iz Evrope anarhiste raznih barv, in ti so tukaj našli pristaše, kakor jih najde vsak pridigar, tudi če posadi kakšno srednjeveško religiozno blaznost v dvajseto stoletje in jo razglasi za novo angelsko razodetje.
Kapitalistični razred v Ameriki je veliko tarnal in veliko klel zaradi anarhizma. Njegovi zakonodajci so naporno iskali sredstev, da bi ga tudi zadušili in onemogočili. Ali nobena sila ga tako ne pospešuje kakor ameriški kapitalizem. Ce ne bi bil to prevelik poklon, bi človek dejal, da ga namenoma Vzgaja, hoteč ovirati delo socializma in podirati njegovo stavbo.
Kajti kakor vsi utopični eksperimenti, tako je tudi anarhizem škodoval socialističnemu gibanju več kakor kapitalizmu. Tega so njegove akcije toliko bolele, kolikor človeka. Če ga bolha piči: dajale pa so mu pretveze za vsakovrstne reakcionarne ukrepe in za najpodlejše brutalnosti. Odvračale pa so delavstvo od resne organizacije, zlasti od politične organizacije, varajoče ga z na-do. da pride revolucija kakor strela z jasnega neba, in pričara "svobodo."
Prvi začetki, anarhizma v Ameriki so bile v radikalizmu. O anarhični 44ideji" ni bilo prvi čas niti govora. Ljudje so se smatrali za socialiste, le pojmi o socializmu jim niso bili dovolj jasni. Prištevali so se tedanji Socialistični Oe-lavski Stranki, ki je imela socialističen program Priznavali so ga.
Ali — vse jim je šlo prepočasi. O ciljih se niso prepirali. Toda taktika! Metoda!
Prezrli so. da sloni socializem na delavstvu, ifsi njegovi cilji in ideali se lahko uresničijo, ali le tedaj, kadar hoče večina človeške družbe - -
MIR LJUDEM NA ZEMLJI!
Krščanstvo bo vendar praznovalo božič. Tudi letos ga bo praznovalo, v Ameriki in v Evropi in kjer ga je kaj.
Tudi letos ga bo praznovalo, kljub temu. da je božič praznik miru. Praznovalo ga bo ob grmenju topov, ob pokanju šrapnelov, ob potapljanju ladij, v razrušenih mestih, okrog požganih vasi, ob krvavih rekah.
V cerkvah bodo bučale orgije in zbori bodo peli:
Gloria in excelsis et pax hominibus . . .
Zunaj pa bodo glorijo žvižgale svinčenke na miljone in strojne puške bodo raznašale smrten mir.
Toda...bodo li res tako peli? Oni, ki pozivajo danes krščanskega Boga na pomoč za umor, oni, ki ga prosijo, naj jim blagoslovi kanone in torpede, oni, ki zahtevajo od njega krvavo zmago?
Oj, krščanstvo! O božiču 1. 1914. je očiten tvoj bankrot. Oj, mati cerkev! Z letošnjim praznovanjem praznika ljubezni in miru je zapečatena tvoja notranja nemogočnost.
V svoji sveti knjigi ima zapisano, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema. Ali hotela je kaditi Bogu in žrtvovati hudiču. V njenih naukih stoji, da se je treba bolj bati Boga kakor ljudi, ali postavila je človeško službo nad božjo. In zdaj se je vjela v zanki.
Posvetni mogotci so ukazali klanje, medtem ko ukazuje Bog ljubezen. In sveta cerkev se ni spomnila na ukaz svojega Boga. ki prepoveduje umor, temveč je razprostrla roke nad morilnim orožjem in se poklonila veljakom sveta.
Namesto da bi bila rekla brez strahu pred ljudmi: 44Bog ukazuje mir!" — je odobrila povelje ljudi, mogočnih, gospodujočih, pa se obrnila do Boga: 44Pokloni se jim še ti! Sprejmi njih ukaze! Pomagaj moriti!"
Krščanstvo, kdo ti more še vajeti? Kdo naj še razume tvoj nauk?
Je li res sin tvojega Boga, ki se poraja v sveti noči? Kj, ob njegovem rojstvu je svetila nebeška zvezda, ne strele iz 42 centimetrskih mož-narjev. Pastirji so peli v tihi noči, ne strojne puške. Krotke živali so stale ob njegovi zibelki, ne armade do zob oboroženih prisilnih morilcev.
Tisti, čigar rojstvo slavite, je učil ljubezen do bližnjega, in za svoj nauk tako pravijo vaši evangeliji — je doprinesel žrtev svojega življenja na lesu križa.
Kdo se upa slaviti učitelja ljubezni in njenega mučenika na praznik največjega sovraštva, ko raznašajo miljoni smrt na vse strani?
Oj, krščanstvo! Bog te je zapustil. Ti nimaš več božiča. Tebi se ne rodi noben izveličar več.
Ni ga izdal Judež, ni ga dal križati Pilat. Samo si položilo svojega Boga v grob.
In drugi bodo morali odvalili kamen.
kadar hoče delavstvo. Prezrli so, da potrebuje delavstvo sposobnosti in moči za to. Prezrli so, da zahteva tudi spoznanja delavstva časa.
Ameriško delavstvo je takrat, koncem sedemdesetih in potem v osemdesetih letih zadnjega stoletja zelo pospeševalo to nepotrpežljivost s svojo naravnost neverjetno potrpežljivostjo. Vča-si se je zdelo, da se ne more v tej deželi sploh nič /goditi, kar bi prepodilo zadovoljnont proletaria-ta in ga zbuditi iz letargičnega spanja.
Bili so momenti, kadar so se gospodarske razmere poslabšale do neznosnosti, da so tupatam izbruhnili delavski nemiri. Kadar so se vrnili bolj ši časi, je pa zopet zamrlo vsako gibanje. Socialistični Delavski stanki ni bilo v teh razmerah postlano na rožicah. Njen razvoj in napredek je bil vpričo pasivnosti delavskih mas neznaten; po-nostoma se je popolnoma ustavil in prelevil v o-čitno nazadovanje.
To je dalo v stranki sami povoda za neštete diskusije in prepire o taktiki. Ni dvoma, da so imeli njeni ljudje, vsaj z malimi izjemami, najboljše, poštene namene. Toda manjkalo jim j«* praktične izkušnje, mnogim pa tudi teoretičnega znanja. Vsled tega je bilo neizogibno, da so o mnogih vprašanjih nastajala različna mnenja.
Nihče n. pr. ni dvomil o potrebi politične akcije. Toda ko je nastalo vprašanje: Kako? — so se razhajali nazori. Stranka je bila mlada iu v primeri z velikostjo dežele majhna.
"Zdaj še ne opravimo ničesar, te gremo volit in štejemo svoje glasove, se hlaiuiramo. S smešnim uspehom ne privabimo nikogar. Kdo se bo pridružil stranki, če kaže javno svojo slabost? Počakajmo. agitirajmo, organizirajmo! Kadar nas bo dosti, stopimo na plan," so ugibali eni.
Drugi so filozofirali: 44Pokazati moramo, da smo na svetu. Kako bomo drugače agitirali? Vsa ka stranka je majhna, kadar se porodi. Ali če bomo čakali, bomo ostali majhni."
Zopet drugi so priporočali kompromise z reformatoričnimi strankami, katerih je bilo vsak čas dovolj; eni so na ta način upali doseči volilne uspehe, drugi so računali, da bodo socialisti prepojili kompromisno stranko s svojim duhom.
Takih in podobnih debat je bilo brez števila Vsakdo je zagovarjal svoje stališče z največjo vnemo, prepričan, da je najboljše. Vnetost se je včasi stopnjevala do pravega fanatizma,in zgoditi se je moralo, da so postajale polemike dostikrat osebne, včasi tudi nelepe. In posledica je bila. da so posamezne organizacije izstopale iz stranke.
Masa delavstva pa je ostajala apatična.
Tako so bila pripravljena tla, ko se je poja vil anarhizem.
Zgodi se tvoja volja...
Kristjani molijo vsak dan molitev vseh molitev iu v njej prepuščajo božji volji vsako odločitev: Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako tudi na zemlji.
Well — če vlada na svetu vsegamogočen Bog. tedaj se bo vsekakor zgodila njegova volja, tudi če ne bi imel za to dovoljenja pravovernih kristjanov. Čegava volja pa naj bi se zgodila? <e bi bilo blagoslovljenim učiteljem krščanstva kaj do jasnosti, ne bi učili ljudstva v molitvah takih absurdnosti; kajti če ima Bog svojo voljo, tedaj je nesmiselno, ako jaz, ki nimam nobene moči, da bi jo ustavil, pritrdim, da naj se zgodi.
Take molitve so železni dokazi, da zahteva vera nemisleče ljudstvo, kajti misel bi mu morala razodevati absurdnost.
• V resnici je zgodovina raznih cerkev večen boj proti misli. Vsa sredstva so bila dovoljena v tej tisočletni vojni ~ žal z velikim uspehom, zakaj cerkvam se je res posrečilo paralizirati na tisoče glav in otopiti na tisoče možganov.
Le popolnoma niso mogli zatreti misli; niso je mogli zadušiti, ne sesekati, ne pobosti.ne sežgali, dasi so poizkušali vse.
In to bi moralo biti pravzaprav tudi z verske «a stališča razumljivo; kajti če je vse od Boga, mora biti tudi misel od njega. Iu kar je od Boga, tega — bi dejali — ne more uničiti človeška sila.
Vere same so nastale i/ misli. Trgovci s krščanstvom hočejo sicer po sili, da je za njihovo vero izjema; njo je baje Bog razodel. Ali tudi druge vere so si domišljale, da imajo svoj vir naravnost v nebesih. Zato je bil tudi Budha rojen na čudežen način; zato je bil tudi Mohamed Alahov prerok. Dokazov za svoje božansko spočetje pa nima ne ena ne druga vera.
Toda gotovo je, da je dolga dolga tisočletja človeštvo živelo brez teh ver. To je bila precej daljša doba, nego jo cerkev uči od stvarjenja sveta. Preden se je pojavil prvi človek na našem planetu, so bile na njem sto in sto tisoč let vsakovrstne živali, in ko je znal potem človek že davno rabiti precej umetno orodje, ni bilo po cerkvenih naukih še niti zemlje niti solnea niti sveta sploh, in šele dolgo pozneje se je oglasil glas nad vodami, o katerih živ krst lie razume, kakšna po soda jih je mogla držati.
•Vsa tista neskončna tisočletja ni bilo ne mozaizma, ne bramanizma, ne parzovstva, ne budizma, ne krščanstva, ne moharnedanstva. Zdaj so te in še neštete druge vere.
('e je 44prava" vera res potrebna za izveli-čanje in če je mogel človek spoznati to pravo vero le z božjo pomočjo, tedaj nastane vprašanje, zakaj je ni Bog razodel takoj prvim ljudem in zakaj ne vsem ljudem. Cerkveni modrijani bi si radi nekako pomagali iz te zagate s povestjo,
da so morali pravičuiki iz predkristove dobe čakati v nekakšnem predpeklu. Ali s tem zopet slikajo svojega Boga krivičnega, zakaj človek vendar ni bil kriv, da je bil rojen pred letom 1., kako bi torej mogel biti kaznovali z dva, tritisoč-letnim čakanjem, pa še v takem dolgočasnem kraju?
Poleg tega pa so modrijani tudi pozabili na računipo in na geometrijo. Kakšen bi moral biti tisti prostor, ki bi zadostoval za vse v onih tisočletjih umrle ljudi?
Tako krivičen ne more biti noben Bog, In kako so nastajali' vere, to velno dandanes precej natančno.
Nekoč jih ni bilo, zdaj so. Torej jih je bilo treba izmisliti.
<	e je vera dobra, j«' morala biti dobra misel, ki jo je splodila. In gotovo so bili ustanovitelji ver prepričani o svoji modrosti; prav zato so trdili, da so bili naravnost iz nebes navdahnjeni.
Ali če je mišljenje dobra reč, ne more biti to časovno omejeno. Misli so različne; tudi slabe so vmes. Ali to j«; odvisno od drugih razlogov. Za vero pa je bila misel dobra le takrat, ko jo je splodila; potem pa je postala naenkrat tako nič vredna, da jo ]»• bilo treba prepovedati in zatirati.
Zakaj?
Zato ker bi bila misel na svoji dalnji poti lahko postala nevarna veri. In kjer se ni dala poteptati, ji je res postala nevarna.
Toda misli prihajajo še vedno po božji volji v glave. In na drugi strani molijo kristjani še vedno: Zgodi se tvoja volja!
Ni li to vendar precej velika hinavščina?
<	e verjamejo, da irna Bog svojo voljo; Če hočejo, da naj se godi ta volja, tedaj naj se ne vtikajo iz egoizma v njegove posle.
Ako bi bili blagoslovljeni uičtelji odkritosrčni in ako bi res verjeli v Boga, kar ni v vseh slučajih gotovo, bi morali reči: "Misli naših nasprotnikov so prav t{iko od Boga kakor naše. Bog naj odloči, katere zmagajo; on že ve, kaj dela. mi pa smo tudi le nepopolni ljudje. Naj se zgodi njegova volja!"
Ker ne ravnajo tako, je jasno, da niso odkritosrčni . In da n»' zaupajo v moč svojih naukov.
Ne verjemite ljudem, ki slikajo kapitalisti-kot same tepce. f'e bi bilo to resnično, ne bi mogli s svojo neznatno manjšino vladati ogromne večine ljudstva. Resnica je, da ne služi kapitalizmu le vse ročno delo, ampak tudi vse znanje sedanjosti. Zato si morajo tudi delavci osvojiti znanje. Izobrazba ni lc lepa. ampak tudi potrebna reč.
Mračne slike z vojne.
KDAJ PRIDE ODREÖENIK?
X.
Podnevi krogle — ponoči volkovi.
W. H. Nevison piše iz Petrogra-da 28. oktobra:
Mrak je legel na bojišče. Stre-ljanje je ponehalo in družba Rdečega Križa se je napotila na polje, kjer je ves dati divjal krvavi boj. Tenka skorja ledu in snega—prvo znamenje strašne ruske zime. ki prihaja — je pokrivala tla. Konjička, ki sta vlekla ambulanco, sta drsala in padala malone za vsak korak. Za vozom sta se počasi pomikala dva ranocelnika s štirimi pomagači in osmerimi usmiljenkami. Težki kožuhi *so jih za silo varovali mraza.
Počasi je lezla družba z vozom po zmrznjenem potu, skrbno gledajoč v tmino, kje da se prikaže prvi umirajoči ranjenec.
"Kaj je to?" vpraša hipoma ena izmed žensk in zre proti robu bližnjega gozda.
Tam je vznikla nizka senca, ki se je naglo premikala po snežobeli ravnici. Bled žarek krvavordeče lune, ki je pravkar pokukala iza gozda, je dal sumljivi senci vtis prikrite groze. Vodja družbe je napenjal oči skozi daljnogled, toda razločiti ni mogej ničesar.
Naenkrat se je pa senca skrčila in v ušesa navzočih je udarilo strašno tuljenje, ki se je mešalo s krikom in jokom. Družba Rdečega Križa je naglo pospešila pot.
"Volkovi!" je zavpil ranocel-nik in ustrelil parkrat iz revolverja.
Bili so volkovi, dolgi, pretrgani in kosmati ruski volkovi. Grmenje topov je pregnalo sestradano zverjad iz goščav, in priklatila se je v tolpah na bojna polja. Volkovom je zadišala kri. . .
Ko se je družba približala mestu, so volkovi pobegnili, toda — svojo večerjo so že imeli.
Na zmrznjenih tleh je ležalo dvoje silno raztrganih trupel in naokrog so ležali krvavi kosci človeških kosti in mesa.
Pri bližnjem drevesu je slonel ranjen vojak. Tieva roka mu je visela kakor brez življenja. Ko se je opomogel iz strahu, je pove-
uai, da so volkovi napadli njegova dva ranjena tovariša, ki se nista mogla braniti. Žrli so ju na živem. Z edino roko, katera mu je ostala zdrava, je sprožil puško, da je držal zveri od s»-be.
Ranjenca, ki je bil napol mrtev vsled izgube krvi, strahu pred volkovi in vsled mraza, so odpeljali na bližnjo postajo in pozneje v Petrograd v bolnišnico. Tam sem ga jaz intervjuval, in povedal mi je gornjo povest. Rekel je tudi, da je na stotine drugih, ki lahko povedo isto.
Ruska Poljska in sploh vsa Evropa je napolnjena z volkovi. Celo v Franciji, ki je gosto obljudena, se je prikazala ta zverjad in okupirala gozdove. Vojna je volkovom odvzela navadni plen, ko je goveja živina po samotnih kmečkih bivališčih postala redka in vsled tega se zdaj selijo na prostrana bojišča, kjer žro ne samo mrliče, temveč tudi ranjence in umirajoče. Posebno trpe rusl^a bojišča na Poljskem in v Galiciji. Na tisoče in tisoče volkov se je prikla tilo iz ruskih step in iz obširnih gozdov naokrog Avgustova in čim se zmrači, vdero gladne zveri v celih jatah po okopih, kjer leže mrtvi in ranjeni. Oddelki Rdeče-*a Križa, ki opravljajo svoje delo zvečer, morajo biti neprenehoma na straži pred volkovi in jih odganjati od ubogih ranjencev.
XI.
Krvave reke.
Isti poročevalec W. H. Nevison piše dalje:
Ni je večje tekoče vode — reke in rečice — na vsem ruskem bojišču od iztočne Prusije Čez Poljsko in Galicijo do Bukovine, ki bi ne bila pomešana s človeško krvjo in ki bi ne namakala človeških trupel.
"Poženite Ruse v reko Njemen!"
Tako se je glasil ukaz nemških generalov, ko so njihove čete prekoračile rusko mejo.
Neki ruski častnik je povedal sledeče:
"Ko so se Nemci približali reki Njemen, jih je sprejela naša srti-
lerija iu infanterija s smrtonosnim ognjem. Drugo noč je naša artile-rija nehala streljati in nalašč smo pustili Nemce, da so pričeli graditi pontonski most čez reko. Postavili so tri mostove, a komaj so njihove čete napolnile mostove, so zagrmeli naši topovi in krogle so padale kakor dež na mostove. V hipu so na mostovih narastle cele gore trupel, toda komaj je ena gora izginila v vodo, se je dvignila druga na istem mostu; Nemci so šli naprej kakor slepi brez ozira na nevarnost. Na vsak način so hoteli čez reko in zato so umirali pogumno in hladno. To je trajalo nekaj ur, dokler ni nemški poveljnik ustavil prodiranja čez vodo.
In posledica?
Reka Njemen je pordela od krvi. Voda jc bila v resnici rdeča, namesto vode je tekla kri do daljave petdeset milj ..."
Z veliko eneržijo so bore Avstrijci na vsej bojni črti v Galiciji, toda ves njihov napor, da bi raztrgali levo krilo ruske armade, je brez uspeha in njihova armada je v neprestani nevarnosti, da jo zadene silna katastrofa. Deloma jo je že zadela takoj prve tedne vojne.
Glasom uradnih poročil v Petro-gradu so Rusi potisnili Avstrijce južno od Przemvsla do železniške proge, ki vodi od Starega Miasta do Turke in okupirali so Turko.
Posledice boja v tem okrožju so strašne. Vsa dolina ob reki Spyrni je bila pokrita z mrliči, in reka je več dni po bitki tekla kr-vavo-rdeča. Več kakor 5000 trupel jo ležalo na bregu in barvalo vodo s krvjo.
Voda pa ni pobarvana satno s krvjo avstrijskih in nemških vojakov, temveč tudi ruskih, kajti tudi Rusi imajo,velike izgube.
Kako moder je svet, kjer zidajo zidarji hišo, pa ostajajo brez Rta novanja; kjer peko peki kruh, pa so brez kruha; kjer šivajo čevljarji čevlje, pa so bosi; kjer tiskajo tiskarji knjige, pa jih ne morejo čitati?
Božič je praznik kristjanov.
Ne — tako smo mislili nekdaj. Zdaj smo se naučili. Praznik bogatinov je.
Božič je radost vs»'h ljudi, ki so dobre volje. Ne — slavnost onih je, ki imajo krasno opremljene rezidence, prijetno ogrete, v njih božična drevesa z neštetima lučkami in razkošne darove pod njimi.
Po ulicah notranjega mil jonskega mesta,, tam kjer se križajo žile modernega prometa, hodijo kakor na straži čudni možje, našemljeni, z dolgimi belimi bradami: Božičniki. Pred ogromnimi prodajalnami hodijo gorindol, v znamenje, da je božična prodaja.
'Vsega dobite tam, česar vam poželi srce in kar mislite, da bi moglo razveseliti otroke, ženo, ljubico. Vsega dobite, od nogavic do avtomobila, od otroške trobente do IHtftfrjs. Vsega, če imate v mošnji denarja.
Po tlakovanih ulicah, dva tri korake od bo-žičnikov hodijo gorindol možje brez zimske suknje, zavihanim kratkim ovratnikom, v tenkih čevljih, na klobukih pa imajo košček papirja, in v naglici, hiteč mimo njih v trgovino lahko Čitaš: . . . help ,.. unemployed ....
Samo dva tri kor ake je razdalje med enimi in drugimi. Oboje obsega krščanska družba — kapitalistična družba.
Božič je. "Pravo božične vreme". Po ulicah je vsaj toliko snega, da so pobeljene. Zmrzel je. Globoko pod ničlo je padlo živo srebro v termometru; ostra burja brije, očistila je zrak, nekoliko je celo osnažila chicaške ulice.
" Pravo božično vreme je."
Vprašajte tiste, ki nimajo denarja za kurjavo, tiste, ki nimajo strehe nad glavo, tiste 'srečnike/ ki Prjher^ijo deset centov za ležišče v "prenoče-vališču", odkoder bi pes pobegnil, ves dan pa ne vedo, kam bi zaklonili prezeble ude.
Tiste, ki so "dobre volje", ki bi delali z veseljem, če bi jim krščanska kapitalistična družba dala dela.
Nekoliko miljonov jih je v Ameriki — natančnega števila ne pozna nihče. Vedno jih je nekoliko več. nego pravijo oficielne številke.
Nekoliko se jih je "rešilo" /.a tedne ali mesece; družba, ki nima pristrešja za nedolžne nesrečnike, jo ima vsaj za "grelnike", če padejo
njeni pravici v roke. Tako je "greh" včasi reši-tev."
Prihaja li božji sin tudi zanje na svet?
Krščanstvo je obljubovalo odreienje. Resnično, odrešeni so tisti, ki so si znali nabrati zakladov, o katerih govori *veto pismo, da je treba paziti, da jih ne požre rja in ne pokradejo tatovi.
Ali kaj je z drugimi? Naj li čakajo, da pride se en božji sin na svet?
Ej, treba se bo rešiti brez pomoči krščanstva, ireba se bo spomniti, da so vsi sami otroci božji in da je odrešenje njih lastna naloga
ADV KRTIH KM KNT
Avstr. Slovensko

Bol. Pod. Društvi
» «
iMtMift
Sedež: Frohtenac, Kant.
> GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E Mineral, Kant Podpreds.: JOHN GOR&EK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kam Blagajnik: FRANK 8TARČ1Č,Box 245., Mulberry Kana Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Froateaae, Kua
NADZORNIKI:
PONGRAC JURSE, Boz 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Boz 482, Frontenac, Kana
ANTON KOTZMAN. Kron t rase, Kans
POHOTNI ODBOR: JOSIP 8VATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ftETINA, Boz 23, Franklin, Kaus.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Froutenac, Kans. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. 8prej<uana pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vax dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika ▼se denarne poftiljatvs pa fi. blagajniku.
IZ URADA OL. TAJNIKA A. S. B. P. D.
Vnem ¿lanom in ¿lanicam A. H. B. P. 1>. se tem potom naznanja, da »«m razposlal vsem društvenim tajnikom tiska-ue glasovnice v svrhu splošnega glasovanja ra združitev slovenskih Jednot ia Zvez.
Ker bo to splošno glasovanje zelo važnega pomena, naj se vsi tlan(ire) v polnem številu udeleže prihodnje ine-seine seje. Vsak naj glasuje po svojem najboljšem prepričanju, in podpisane glasovnice se zopet i/.ro<-e tajniku, on pa jih ima hraniti v društvenem arhivu.
Po dovršenem glasovanju imenuje predsednik tri ¿lane v preiskovalni odbor. Naloga tega odbora je natanèno pregledati vse posamezne glasovnice. Po seštetju se pa izpišeta dva ilsta, na katerih mora biti zaznamovano število članov(ie), ki so glasovali za, in koliko proti združitvi. Končno se še vpiše število član(ic), ki se glasova nja niao udeležili. Omenjeni izpis inora biti razviden s podpisom predsednika, tajnika, treh preiskovalnih odbornikov in opremljen z društvenim pečatom.
En liât o izidu glasovanja se pošlje predsedniku pripravljalnega odbora, William 8itter-ju, Box 57, Conemaugh, Pa., drugi liât pa gl. uradu, to pa najkasneje do 15. februarja 1915. Pozneje •4opoalano poročilo ne pride v po*tev.
Sobratski pozdrav
John ČVrne.
A. S B. D. P.
Ely, Minn.
A. S. B. D. P. je imelo svojo zadnjo letno sejo dne 13. dec. in obenem tudi volitev novih uradnikov za prihodnje leto. Za u-radnike so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik. Louis Champa, Ely, Minn., Box 961. Podpredsednik Mike Ovm&n.
Tajnik Frank Martinjak, Ely, Minn., Box 178.
Blagajnik Dan Mestnik.
Zapisnikar Ferdinand Sere.
Nadzorniki: 1. John Skubic, 2. John Schurk, 3. Louis Terušek. Voditelj: Matevž Tintar. Za stražo: Anton Hudobivnik.
Kakor je razvidno iz glasil podpornih organizacij, od predsednika pripravljalnega odbora, gospoda Viljema Sitarja, ki deluje za združenje, bomo imeli splošno glasovanje na prihodnji seji, 10. jan. 1915. Torej prosim vae člane A. S. B. P. D. št. 20. Ely, Minn., da se udeleže v polnem številu prihodnje seje omenjenega dne. V združitvi je moč in bi bila velikega pomena za vse Slovence v Ameriki, posebno pa za tiste, ki moramo trdo delati vsak dan za male grose. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke v tej naši severni domovini, Tebi Proletarec, kot zares delavski list, pa želim obilo novih naročnikov, da bi skoraj postal dnevnik.
Louis Champa, preds. PO VASEH IMAJO RANJENCE
Eden naših prijateljev jc dobil sledeči dopis iz /alca:
. . Mi živimo v burnih časih; naša šola služi sedaj kot bolniš niča za ranjene vojake. Imamo 65 postelj v šolskih prostorih in ves poduk je ustavljen ..."
Žalec, 1 uro od Celja, /e majhno gnezdo. A tudi tja že spravljajo ranjence, človek si torej lahko napravi pojm, koliko mora biti teh nesrečnikov v "ljubi domo vini".
MOJEGA VESELJA JE KONEC.
Od nekega sodruga smo dobili na razpolago sledeče pismo, ki ne potrebuje komentarja : Dragi brat!
Jaz ne vem, če dobiš to pismo, ker so taki časi, da se ni na nič zanašati. In rajši ti sploh ne bi pisal, ker veš, da nisem nikdar rad stokal. Vsi ste me imeli neka ko za čudaka, ker nisem znal biti drugačen kakor vesel. Ampak moja natura je bila taka. Peti in smejati se, tudi če mi ni znal nihče povedati, kaj bom jutri grizel — to je bilo moje življenje.
Mojega veselja je konec. Moja mladost je umrla za vse čase. Kadar se kdo nasmeje, se mi zdi tako čudno, kakor da gledam z drugega sveta.
Bil sem v bolnišnici v Temešva-ru. Moja leva roka je prestreljena. Dvakrat so me operirali in me nekako zakrpali in zdaj grem nazaj na bojišče, ne vem v Galicijo, ali na Poljsko; "proti Rusom," pravijo, in Nemec nam bo pomagal. To je vse, kai vem. In še to vem, da sem zdrav, pa sem vendar ves bolan na duši in na telesu. Ne morem povedati, kako je to. Le strašno je. Tudi sive lase i mam.
Bil sem v ognju. Prišli smo iz vasi, ko je naenkrat nekaj čudno zabrenčalo nad nami. Vsi smo se nehote poklonili kolikor globoko je kdo mogel. Potem smo se. nekateri smejali. Šrapnei nam Je preletel čez glave. Spomnili smo se, da Rusi ne znajo streljati. Pravili so nam, da so sploh napol nagi, vsi sestradani, da se jim smod nik ne vžiga, da so njihovi oficirji sami tepci in da pojdemo na Rusko kakor na izprehod.
No, streljati res ne znajo, sino si mislili. Tisti hip je pribrenČal drug srapnel in pet sest, morda Še več naših se je povalilo. In nekoliko groznih krikov se je razleglo. Takoj na to je počil drugi, pa tretji. Kakor v tarčo. "Nieder" so komandirali in potem smo napravili švarmlinie. V nekem jarku smo obležali. Zdaj so začele žvižgati sinčenke in po dimu smo spoznali, da so Rusi kakšnih 600 korakov pred nami. Uho se je privadilo. Bojevali smo se do večera. ! Čakali smo na rezervo, te pa m bilo. Morala se jc nekje zgoditi pomota. Topovi so grmeli tudi na drugih straneh. Vedeli nismo ne koliko je nas, ne koliko je Rusov Streljali smo, dokler se je kaj videlo, Rusi pa tudi. Pet od naše kompanije je bilo ubitih, nekaj več ranjenih.
Čez noč smo ostali v jarku in z lopatami smo nekoliko poglobi li strugo. Marsikdo je od utrujenosti zadremal za par minut, čeprav ne bi bili smeli. Zeblo nas je kakor pse. In lačni smo bili. 36 ur že nismo jedli. Bila je čudna noč. Navsezgodaj se je začelo po kanje. Oživeli smo nekoliko. Sam ne razumem, kako smo se podili Napredovali smo dvakrat. Naenkrat proti poldnevu smo morali nazaj. Prišla je rezerva, ta nam je pomagala, da srno nekoliko zadrževali Ruse, ki so pritiskali za nami. Potem smo se ustavili za vasjo. Tukaj smo bolje videli na desno in levo. Na obeh straneh je infanterija počasi retirirala, od-daleč pa smo videli, kako ae je artilerija gnala nazaj. '
Držali smo se ne vem dve, tri, ure. Kar je prišel ukas: Vse ns-zajl Rusi so že prodirsli skozi vas. Kan oni ao strašno grmeli, streljali so menda na naše zbrane kolone. Vatali smo, da ae umaknemo. Takrat me je zapekla roka. Najprej ae mi ni zdelo nič hudega. Umaknili smo se morda 300 korakov, pa smo parkrat u strelili. Rusi so bili za nekaka nim plotom in videli amo, da se zbirajo. Zopet amo šli nazaj. Silno sem bil žejen. Ali feldflaša je bila prazna. Z nekega hriba je zagrmelo nekoliko naših topov in to je toliko ustavilo Ruse, da nam vsaj niao stopali na pete. Zopet smo tekli nazaj. Tudi ka noni so v divjem diru izginili.
Naenkrat sem moral omedleti. Ko sem ae zavedel, je bila noč. Ležal sem na potepataui njivi •— sam. Roka me je pekla. Pre-rezal sem rokav in ae obvezal, kakor bcm mogel. Najprej sem vrgel tornister proč, potem sem moral pustiti še puško. Grozns žeja me je mučila. Vlačil sem se po puščavi ne vem kako dolgo. Prišel sem do neke mlake. Voda je bila vsa umazana. Mislil sem na kolero, pa sem vendar pil ka kor žival. Vlekel sem se dalje Prišel sem med drevje, naenkrat sem bil v gozdu.
Tega ne bom opisaval. To je nemogoče. • Takih občutkov ne more nihče razumeti. Povem le to, da sem naenkrat opazil živo postavo čisto pred nosom. Bil sem bolj začuden kakor ustrašen. Vendar nekaj živega. Ko sem bolje pogledal, me je vendar nekoliko apreletalo — bil je Rus, bradat mož. Povedal sem mu, da sem ranjen, in nekako sva se sporazumela. Sovražnik me je na pojil in jaz — sem se zjokal. Rus pa me je začel božati in tolažiti kakor otroka, dopovedal mi i« da hodim naravnost na rusko stran, preveza 1 mi je roko s svojo obvezo, potem me je podprl in peljal kakšne pol ure, da sem prišel na stezo. Vprašal me je, č< se ne bi rajši vrnil z njim v jet-ništvo, ko sem itak ranjen, a ko sem prosil, naj me pusti, je po kimal, češ boljše bi bilo, ampak nihče ni rad vjet. Za slovo me je poljubil. Potem se je obrnil in zaskovikal.
Opotekal sem se po stezi. Dvakrat aem se hotel vrniti misteČ, da pridem v vjetništvu prej do pomoči. Premagal seni se. Do jutra sem prišel v neko vas. Mislil sem, da moram umreti in želel sem si smrti. Ljudje so mi dali |>iti Vprašal aem, kje so naši, pa nisem mogel naprej. Nekje za kočami sem ležal. Ne vem. kaj bi bilo da ni prišel kdo ve odkod napo razbit t renski voz. Na njem je bilo nekoliko lahko ranjenih Vzeli so še mene gor.
Ne bom ti pravil, kaj sem pre trpel, preden sem prišel do Ver-
bandplatza in kaj šele potem do bolnišnice v Krakovu. Tudi tam nisem mogel ostati. Prišlo je po vel je, da se vse izprazni, ker prihaja Rus. Odpeljali so nas na razno strani.
Zdaj pojdem nazaj. Ne verja niem, da se še kdaj vidiva. Slutnje imam....."
Ostali del pisma se tiče rodbinskih razmer in ne briga javnosti.
VOJNA IN SOCIALNO ZA VA-KOVANJE
socialno zavarovanje je poklicani noeitelj te naloge. Že so položeni temelji, ali po srečnem koncu vojne se ne bo mogoče izogniti is-gradbi teh zahtev. Človeške ekonomije nam bo treba po človeka ubijajoči vojni."
V naših mislih se sicer pojmi o socialnem zavarovanju ne spajajo z idejami o vojni. Vzgajati in ohranjevati ljudj le zato, da jih ne zmanjka za klanje, se nam ne zdi ne posebno modro, ne posebno idealno in ne posebno etično. Ali v tem ima gospod lsndrst gotovo prav, da se Nemčiji izdstki za tisto delno delavako zavarovanje, ki ga imajo, sedaj izplačujejo — ne le nemški industriji, ampak tudi nemški državi in nemškemu militarizmu. T.eh stroškov seveda ni nosila industrija sama, ampak noaili ao jih tudi delavci, pravzaprav 8ploh delavci.
Gospod Schmittmanu se ne moti, če pripisuje človeški ekonomiji velik pomen. Zdravi in krepki ljudje ao za vaak narod zaklad ne le za vojno, ampak tudi za uspehe v miru. Toda zdravje in moč naroda je v nasprotju z inte-reai kapitalističnih žepov, kajti vae naprave, ki služijo temu cilju, veljajo denarja, ki bi ae moral po kapitalističnih nazorih brezizjem« no ve8 stekati v njihove blagajne. In ker gospodujejo v Zedinjenih državah kapitalisti, jc ljudsko zdravje in življenje v tej napredni deželi postranska reč in socialno zavarovanje "omejevanje o-aebne svobode."
Poročilu se pozna, da je is ofi-eielnega vira. In vsakdo ve, da olepftavajo uradna mesta položaj kolikor le morejo. Torej vsakdo lahko ugane, da mora biti re8ni-ca še veliko hujša kakor uradno priznanje. Vojna napolnjuje po-
kopališča, bolniiniee, hiralnice in — blaznice. Seveda ao posledice v vseh armadah enake. Skoro po vsej Evropi bo po vojni primanjkovalo umobolnic.
Krasen blagoalov! Sijajna kultura l
Vabilo na zabavni večer
katerega priredi
Slov. Soc. Klub št. 127
DNE 31. DECEMBRA 1912 V "SLOV. I ZOB. DOMU"
Program bo zalo zanimiv: Ples, "Brat Sokol", enodejanska veseloigra. Nastopi tudi moški in mešani zbor pevskega odseka "Vihar". Pričetek phsa ob 6. zvečer, pričetek programa ob 8. Po programu sledi ples, šaljiva posta ter prosta zabava zaključek ob 2. čez polnoč. Zavedno delavstvo v Dunlo
in okolici se uljudno vabi na udeležbo. Vstop 50c.	Dame so vstopnine proste.
Za točno postrežbo in dob«r prigrizek poskrbi ODBOR.

VWMM/rMM¿X¿¿¿¿*
VOJNA IN DELAVSTVO.
Tole bi bil dober nauk tudi za ameriške državnike:
V 'Kölnische Zeitung' objavlja Landrat dr. Schmittmann (pri bližno to, kar ao v Avstriji okrajni glavarji) članek, v katerem skuša dokazati, da je bilo nemško socialno zavarovanje vojna priprava v največji meri. Schmittmann piše: "Delavsko zavarovanje je ohranilo številne moči, ki bi bile sicer propadle v predčasnem hiranju; preprečilo je, da bi bilo industrializaciji Nemčije sledilo obuboža-nje ljudskih množic. Žrtve, ki jih je doprinesla industrija za socialno zavarovanje, ae aedaj sijajno izplačujejo, ker ao ustvarile mogočen branik proti žugajočemu uničenju industrije.
Kaj nam koristi najsijajnejša orožna zmaga, če manjkajo potem nemškemu narodu otroci, ki morejo korakati po sledeh naših junakov, da izgrade, kar je pridobljeno? Torej: Materinako varatvo, oskrba dojenčkov, oakrba otrok v večjem obaegu, to je socialno vprašanje bližnje prihodnoati. In
Zveza kovinarjev v Nemčiji je izplačala v prvih devetih tednih vojne tri mil jone mark podpore za svoje brezpoaelne člane.
Vprašajmo ae, kaj to pomeni. Zveza kovinarjev na Nemškem je velika organizacija. Ali tudi tri miljone mark je veliko denarja. Izredno brczpoaelno8t je povzročila vojna. Torej je vojna povzročila tudi ta izreden izdatek. Odtegnila je v devetih tednih organizaciji tri miljone mark, ki bi jih zveza potrebovala za boj za zboljšanje položaja avojih članov. Namesto za zboljšanje mora zdaj skrbeti za to, da jim ohrani golo življenje. Tak dobiček ima delavstvo od vojne!
Stvar ima pa še drugo stran, katero je treba pogledati a stališča države. Kaj bi bilo v vojnem času z brezposelnimi delavci, ako ne bi dobili podpore od avojih organizacij? Beda, ki je v taki situaciji itak izredno velika, bi ae morala še neskončno povečati. Javni stroški "dobrodelnosti" bi narasli, pomnožili bi se tudi lastninski pregreški in zločini, notranja varnoat bi opešala, stroški za izvršbo kazni bi pa ravno tako narasli kakor oni za podpore, če ne še bolj.
Tisti socializem, ki ga država v miru najkrutejc preganja, olajšuje državi v re8iiem slučaju najtežja bremena. Kljub temu ga bo država po končani vojni zopet preganjala.
VOJNA IN BLAZNOST.
Vojna je sama ob sebi strahovita blaznost, in dokler obstoja ta grozovita institucija človeškega klanja, nimamo nobene pravice, da bi gledali s takim prezirom na stari i srednji vek, kakor se navadno godi.
Ali če govorimo o blaznosti v /.vezi z vojno, moramo vzeti stvar popolnoma dobesedno. Vedno je bila vojna vir raznih duševnih bolezni; nikdar pa ne v takem strašnem obsegu kakor sedaj, ko se izvršuje klanje industrialno, z najrafiniranejšimi sredstvi, z neverjetno pomnožitvijo vseh grozot in s skrajnim napenjanjem živčevja. Mrtvim in ranjencem moramo sedaj prištevati umoboTne kot redne žrtve vojne.
Značilno jo malo poročilo, ki prihaja iz Nemčije in pravi:
"Organizirali so nov, pomožen zbor za umobolne," ki ima nalogo, da poda duševno skrusenim četam prvo pomoč." Ustanovitev takega zbora je bila nujna potreba. kajti živčni napori, ki jih povzročajo boji, so pripravili mnogo mofitev prav do poloma. Naj upozorimo le na slučaj nekega lnjtnanta. ki se je neranjen vrnil iz boja, katerega je izmed 240 mož samo 13 preživelo. Zblaznel jc, in takih slučajev je neizrecno veliko."
VABILO NA VESELICO,
katero priredi
Pevsko Društvo "Naprej"
dne 31. decembra v dvorani sodruga Frank Černeta,
v Livingstonu, HI.
Pele se bodo slovenske narodne in umetne pesmi. Zato vljudno vabimo vsa slovenska napredna podporna in pevska društva, da se mnogo-brojno odzovejo temu vabilu. Vsakdo bode dobrodošel.
Začetek ob 6. zvečer.	Svlrala bode lastna godba.
Vstopnina za moške 26c, ženske in Otroci vstopnine prosti.
Socialističen pozdrav vsem naprednjakom
Anton Kropušek, predsednik.
1
AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
ZA LETO 1915
- je izšel -
"Koledar" ima sledečo vsebino:
SPISI:
It. Molek: Vam (pesem). — Koledar. Zgodovinski dnevi In podatki. — Stoletna pratika. — Leto 1915. — Poštne Informacije (Nekatere važne določbe glede pošte Zed. držav. Paketna poita. Poštna hranilnica.) — Letni pregled (od 16. sept. 1913 do 15. sept. 1914). — Človeška klavnica. — Kipling Molek: Plačano je (pesem). — Jože Zavertnik: Gibanje za osemurni delavnik. — Ivan Molek: DobU je delo. — Jože Ambroilč: Poljub. — Ivan Molek: Satanov ponos (pesem). — Jaures mučenlk za mednarodni mir. — Ingersoll: Kadar se razkade oblaki . . .
—	Benton Godina: Bomba, katero je razstrelil Ford. — Kajtebrlga: Zunaj banke. — Jože Ambroilč: Njegova oporoka. — Etbin Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (pesem). — All je bil prvi človek v Ameriki? — Iv. Molek: Tremp. — Oscar Amerlnger: Pekel. '— Kruppove pošasti. — Kajtebrlga: Jehova v škripcih. — Jote Zavrtnik: Dekle. — Jack London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog je rekel (pesem). — Maksim Oorklj: Ura. — Henry H. Klein: BockefeUer. posestnik Amerike. — Emanuel Julius: Dokaz po okollčlnah. — Theodore Cvetkov: Kako je nastalo življenje na zem-ljL — James Morton: Redkejši in močne jil otroci. — Socializem v Chile.
—	Dr. Malcom Kler: Fizične posledice ženskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sliki soc. kluba it. 67 v Springfieldu, Iiis. — Sodrugom in prijateljem. — Navodila za zdravje in dom. — Iznajdbe in odkritja. — Nekaj važne Statistike. — Tolmač tujih besed in imen. — Obsoda vojne. — Nekaj šale. — Oglasi.
SLIKE:
Dvanajst koledarskih vlnjet. — Panamski prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calümetskih rudarjev. — Otroci štraj-karjev v paradi. — Obhod itrajkarjev v Calumetu. — Mati Jones v paradi rudarjev v Calumetu. — Zadušeni otroci itrajkarjev, žrtve kapitalistične zarote na božični večer v Calumetu. — Shod itrajkarjev v Calumetu. — Pogreb žrtev božične katastrofe v Calumetu. — Pogorišče itrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki 20. aprila. — Žene coloradskih itrajkarjev v protestnem obhodu. — Mati Jones ob prihodu v Trinidad.
—	Ameriški itrajkar v "uniformi". — Otroci coloradskih itrajkarjev čakajo na mllodare. — Četa oboroženih itrajkarjev v Coloradu. — Pomožni odbor v Trlnldadu pripravlja jedila za sirote padlih premogarjev.
—	Mati Jones v ječi (junaštvo coloradskih kozakov). — Coloradski ml-ličarjl s strojno puško na itrajkarje. — MUičarji v Coloradu streljajo na premogarje. — Šotor itrajkarjev. — John McLennan, vodja premogarske unije v Coloradu in major Hamrock, kateri Je vodil masaker v Ludlowu. Razdjana unljska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. — Milan Glumac. — Čete generala Vlile v boju. — Venustlano Carranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleikl bojni balon. — Nemikt ulani. — Belgijske čete v ognju pri Malines. — Pregled ... — Jean Leon Jaures. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroltu, kateri imajo $5 na dan. — V Fordovi tovarni za avtomobile. — Delavske žene v MeUe. Belgija, prosijo milodarov. — Francoske čete v okopih. — Nemški mrliči na francoskem bojišču. — Tremp. — Slovenski soc. klub it. 128 v No-komls, I1L — Kruppov možnar. — Avstrijski oblegovalni top. — Zid, pod katerim ao padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča mati! — Steklarski delavci. — 81ov. soc. klub it. 134 v Klein, Mont. — Jeklarski sužnji. — Slov. soc. klub št. 2 v Glencoe, O. — Slov. soc. klub it. 67 v Sprlngfieldn, 111. — Policaji čuvajo Rockerfellerjevo cerkev v Tarry-townu, N. Y. — Aeroplan v vdjni. — Ruska pehota. — Otroci na delu v tovarni. — Prizori iz brezposelnosti delavcev v Chicagl (5 slik). — Prva kongresna zbornica. — Osem različnih karikatur.
Skupaj 78 slik.
KOLEDAR ima 192 strani in je vezan V LIČNE TRDE PLATNICE. Lepa knjiga, brez katare bi ne smel biti nof>en slovenski delavec v Ameriki. Naročite takoj.
Cena s poštnino vred 35 centov.
Naroča se pri
"PROLETARCU", 4008 W. 31 St., Chicago, III.
PROLETAREC
LIST ZA INTFKB1
L. UD
IZHAJA VS t
—- Laalnik in
tJMfsalaiaaska ialiu
i .aiet|o,
Naročnina: Za An. leto, $1.00 te pol $3.10 za celo leto,
Oglasi po dogovor bivali!'a je poleg tudi t ta*
CWiW «U«MMk« o
— NcUlUiiO« i*
K DKLAVSKIGA
rv*.
HI TOHEH.
.<d«)al«lji —-
k« tiskovna diužba
Illinois.
riko $2.00 za celo Ifta. Za Evropo $1.26 sa pol leta.
u. Pri spremembi novega natnaniti
t naslov.
riaaiMcii« Jugoi I. •m v Ameriki. —
Vse pritožbe k le le nerednega pošiljanja lista in drugih ne rednosti, je pošiljati
pred» dniku družb« l*r. Podlipcu* 80J9 W. 28. PI. Cicero. 111.
proletarian
Owned »od pul	mrf TmW*t by
South Slam Wor men's Pubishing Company
Cnietta* Mliaoi«.
Subscription ra es: United States and Canada, $¿00 » year, $1.00 for half ▼ear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:-	-:-
Advertising . ates on agreement. NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
♦eos W. S1. STa£ET. CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: LAWNDALK %77
AOITIRAJTE ZA NIŽJE PLAČE!
Da so cam v Ameriki slabi, je splošno znano. Zakaj da so sla bi, nam je pa moral povedati šele nov učenjak, mister J. D. Bradley, član tvrdke Aldis and Co., ki je v listu "Economist" razkril doslej neznano skrivnost: Vsega so krive previsoke plače.
Mislite, da v Ameriki ni viso kih plači Ne pozabite na razne politikante, sodnike, ki imajo po 5, 10, 15, 18 tisoč dolarjev letnih dohodkov. To so pravzaprav že čedne plače. Ne pozabite na kapitaliste, ki "zaslužijo" na leto po pol miljona, po iniljon dolarjev, pa tudi več.
J. D. Bradley seveda ne misli na take plače. On filozofira o delavskih mezdah. Te so mu previsoke, te so krive, da so časi slabi, proti tem naj bi delavci nastopili, znižanje delavskih plač na i bi zahtevali delavci.
Modrost J. D. Brad ley a, ki jo prodaja v omenjenem listu, je taka:
"Ali ni dejstvo, da ne fabrici-ramo in ne prodajamo več, ker so plače previsoke, tako da je v sedanjih razmerah, ki so prizadete od vojne, produkcija tako draga, da ne more producent niti ob zmernem dobičku producirati?
Ne bi li bilo bolje za vse delavce te dežele, če bi njih voditelji spoznali to dejstvo, pa nastopili za znižanje plač t In ne bi li bilo bolje za to deželo, če bi vladajoča stranka spoznala to dejstvo, pa tudi nastopila za nižje plače t
Slišati je, da bo večina stav-binskih strok prihodnjo pomlad zahtevala novo zvišanje plač. Zdi se, kakor bi izkušali voditelji teh unij, da si pridobe naklonjenost svojih organizacij. Kaj so tako kratkovidni, pa ne morejo spoznati, da je v interesu delavcev, če agitirajo ravno nasprotno, to se pravi za nižje plače T ..."
Priznati moramo, da nas je ta filozofija presenetila. Tudi mi smo bili tako kratkovidni in smo mislili, da je za delavca visoka plača boljša od nizke. Znameniti članek gospoda Bradleya nas je prisilil, da smo se zamislili. Ali nič ne pomaga. Naj se sučemo, kakor se hočemo, še vedno se nam zdi, da se z večjo plačo lahko kupi več kruha in obleke, lože plača stanovanje, prej prihrani kakšen cent za društvo, za časopis, za kakšno knjigo.
J. D. Bradley misli narobe. Delavske unije so zato na svetu, da agitirajo za nižje plače med delavci. Ce se ta misel dosledno izvede, so delavske unije pravza prav nepotrebne. Kajti prepri čani smo, da bodo razni popi z veseljem prevzeli to nalogo, ki jo že danes opravljajo z veliko vnemo.
O Bradleyevem modrovanju se no bi izplačalo izpregovoriti be sediee, če ne bi bilo na žalost tudi med delavci Se dosti takih, ki verjamejo takim naukom in so pripravljeni pljuniti sami sebi skledo.
Sedanji čas je posebno nevsren za take misli. Kdor ogleduje stva ri le s površja, se mu kaj lahko zazdi, da bi bilo manj bresposel-nosti v Ameriki, Če bi bile plače
nižje, češ da bi kapitalisti tedaj lahko tisto, ki jo sedaj izplačujejo manjšemu številu delavcev, raz delili med večje število.
Ta zaključek je popolnoma na pačeu. Nižje plače ne bi prav nič zboljšale delavskega položaja, temveč bi le še tiste potlačile navzdol, ki danes še nekoliko dihajo.
Kapitalistična produkcija se nikdar ne ravna po številu delavcev, ki ponujajo svoje roke, temveč po trgu. Če so naročila in če je položaj tak, da je pričakovati dobro prodajo, se producira, v nasprotnem slučaju pa ne. Evropska vojna je Ameriki zaprla mnogo trgov, kar izkazuje tudi oficielna statistika izvoza; in zato je do-tiČna produkcija ustavljena. Če bi delavci delali tudi za polovično plačo, jih kapitalisti vendar ne bi sprejemali v večjem Številu v svoje tovarne, kajti to, kar morejo prodati, producirajo s seda njim številom. Ako bi imeli taka naročila, da bi potrebovali roke tistih miljonov, ki so danes brez dela, pa zopet ne bi bilo treba go voriti o znižanju plač, ker bi mo rali biti kapitalisti, veseli, da bi dobili ljudi, ki bi jim producirali profit.
Zmanjšanje kapitalistične kupčije je povečala brezposelnost. Ta pa zopet vpliva na produkcijo, kajti če je v Zedinjepih državah, kakor računajo, okrog devet miljonov ljudi brez dela, je naravno, da teh devet miljonov ljudi ne more kupovati vsakovrstnih potrebščin kakor v normalnih časih. Torej imamo notranjo krizo; če devet miljonov ljudi v deželi ne kupuje, se za teh devet miljonov ljudi tudi ne producira.
Kaj naj bi tu pomagale nižje plače? Edina posledica bi bila ta, tla bi prišlo še manj denarja med ljudi; sami bi trpeli, ker bi morali omejiti potrebe, produkcija bi še bolj trpela, ker bi bilo še manj
prodaje.
Vsi lepi nauki o nizkih plačah so prav navaden švindil. V kapitalistični družbi je gospodarsko življenje vedno živahnejše, če kroži veliko denarja med ljudstvom, med maso, to se pravi, če dobe delavci visoke plaee in ^e morejo vsled tega veliko kupovati.
Niti v interesu kapitalistov v splošnem niso nizke plače; le posamezni kapitalisti imajo od tega profit. Stroke, ki producirajo ljudske potrebščine, so pa ob tem na slabšem.
Toda prav ona peščica veleka-pitalistov, ki ima posebne interese, kontrolira družbo, in ostali kapitalisti ji slede iz kratkovidnosti.
Mister J. D. Bradley pošilja svoje nauke na napačno adreso. On govori o tem, kaj bi bilo bolje, "za to deželo." Če ne zamenjuje svojih interesov in interesov nekaterih posameznih kapitalistov z interesi dežele, bi moral zatrobiti kapitalistom:
"Investirajte svoj denar v podjetja, v katerih se producirajo resnične potrebščine. Odprite jame. Premog, baker, železo ne more biti nikoli izgubljeno. Mogoče, da se ne proda danes, ali potrebovale se bodo te snovi vedno. Pokličite delavce v podjetja. Pla čujte jim dobre mezde. S svojim zaslužkom bodo lahko kupovali, česar danes ne morejo. Produkcija se bo dvignila, investirani denar vam bo zopet nosil obresti."
Ali t o bi seveda nosilo le "krščanske" obresti. Kapitalisti pa so vajeni, da hočejo vse naenkrat pograbiti. Zato bi bil vsak nauk zaman.
Wilsonovo sporočilo.
DVAKRAT ENA NI DVE
James M. Lynch, bivši predsed nik unije stavcev je tožil J. Kir byja, predsednika zveze tovarnar jev in druge člane te zveze, zaht» vajoč 100.000 dol. odškodnine, ker je neka od tovarnarske zveze sprejeta resolucija trdila, da je unije Rtavcev odgovorna za eksplozijo v tiskarni "Times" v Los Angeles. Cal., leta 1010.
Zvezni Rodnik Guy pri višjem sodišču je odklonil tožbo, češ da ni noben uradnik unije posebno i-menovan. Dejal je:
"Ak o leti obrekovanje proti celemu razredu, ne more nobena posamezna oseba voditi tožbe zaradi obrekovanja proti obrekovaleu."
Zanimivo bi bilo vedeti, če bi se sodba tudi tedaj tako glasila, ako bi kapitalisti tožili delavsko organizacijo.
Zato predlagam drugo pot, da! iti ustvarimo transportne možno-1 sti.
Resnica je, da morajo biti trgovske proge odprte — z mnogimi ladjami in pravilnimi vožnjami in zmernimi cenami,,preden se more zliti po njih reka blaga prosto in z dobičkom. To hoče predloga o ladjah, ki doslej še iri bila sprejeta ne od ene ne od druge kongre-hovc zbornice. Po mojem mnenju jc tak zakonodajen ukrep
absolutno potreben
in se ne bi smel več odlašati. Vlada mora odpreti trgovske duri, in sicer na stežaj, preden prinaša otvoritev dobička ali pa se zazdi pametno, «ia jih odpre privatni kapital. Pri tem ne gre za to, če monopolizira vlada to panogo. Ce prinese prevažanje dobička, tako da se privabi privatni kapital, naj bi se vlada umaknila. Kesno upam, da bo kongres mojega mnenja ni da sprejmeta obe zbornici to važno predlogo.
Rešiti je treba še važno zadevo o
kreditih za farmarje.
Obžalovati je, da so težave, ki so spojene s to zadevo, onemogočile, da bi se sprejela ta predloga v tem zasedanju. Ali ne more se še dovršiti in zato ni daljših ukrepov, na katere bi Vas moral upozarjati.
Zanemaril bi pa svojo dolžnost, če ne bi upozoril senata, da mora biti pogodba
o varnosti na morju
rešena zadnji dan tega nieseea. Konferenco, ki jo je sklenila, so sklicale Zedinjenc države, in zastopniki Zedinjcnih držav so igrali pri izdelovanju veliko vlogo. Določbe, ki jih obsega, so deloma občudovanja vredne! Maja mes. je pogodbo odobrila nemška vlada, meseca avgusta pa angleški parlament, ter pomeni odločen napredek mednarodne ivilizacije.
Potem imamo še drugo zadevo, ki jo moram posebej omeniti. Lahko bi se zdela malo pomembna in se tiče le ene postavke proračuna. Ali veliko človeškega življenja in mnogo velikih podjetij je odvosnih od nje. Treba je primernega dovoljenja za
izmerjenje in ka^grnfi-_____ ran je naših obal.
Stvar jc posebno nujna z ozi-rom na ogromno obrežno črto A-laske, ki je večja kakor celo ona Zedinjenih držav — dasi je tako izmerjenje važno tudi za starejše obrežje. Svoje velike posesti v A-laski ne moremo izrabiti, ladje se ne bodo vozile tja, če ne izmerimo temeljito teh obrežij in njih številnih skritih nevarnih točk. Skoraj povsod je delo nepopolno. Ladje in ljudska življenja so se izgubila na vožnjah po morskih potih, ki so veljala za popolnoma znana. Preskrbeli nismo ne primernih ladij ne potrebne mašine-rije za to merjenje. Rabili amo stare ladje, ki niso bile dovolj velike in močne, pa tako nesposobne za morje, da ne bi bili naši inšpektorji privatnim lastnikom dovolili, da gredo z njimi na morje.
To je reč, ki morda izgleda majhna, pa je v resnici zelo velika, in če se resno premotri, se takoj pokaže njen pomen.
Preden zaključim, bi rad izrekel še par besed o dveh predmetih, o katerih je bilo mnogo govora v javnosti, o katerih pa si imamo napraviti jasno, točno sodbo Iklen teh predmetov so vladni izdatki. O
dolžnosti varčevanja
ni treba govoriti. Kar dovoljujemo za izdatke, je denar velikega naroda, ne pa naš. Edina točka, c kateri je treba jasnosti, je način varčevanja. Z vsem zaupanjem trdim, da ni narod Zedinjenih držav v skrbeh za to, koliko velja njegova vlada, če le ve, da dobi za svoj denar to, česar potrebuje, e,» izdaja denar za reči, ki jih o-dobrava.
•Vlade rastejo stopnjema s svojimi nalogami in s svojimi sredstvi. Trdil bi, da je malo katera vlada tako organizirana, kakor bi jo organizirali razumni in izkušeni trgovci, če bi imeli pisati na kosu čistega papirja. Vlada Zedinjenih držav gotovo ne. Splošno — mislim — se priznava, da bi jo bilo treba sistematično reorganizirati, da bi se dosegli večji
uspehi in večji prihranki. Toda prihranjena svota, tudi če bi bila sama po aebi velika in bi znašala
miljone, bi bila majhna v primeri s potrebnimi skupnimi stroški vlade.
Kljub temu je vredno varčevati tudi na ta način. Ali upozoriti sem hotel na to. da narod Zedinjenih držav noče, da bi bilo obrezano delovanje te vlade; rajši bi ga videl zviŠanega. Način, kako naj varčujemo, naj bi dognalo točno odtehtanje nalog in izdani denar naj bi prinašal čim večje rezultate.
Narod ni skop. Zelo radodaren je. (1 rajal nas bo le tedaj, če pozabimo, za koga izdajamo denar in čigav je.
Drugi predmet, katerega hočem omeniti, sega globje v načela našega narodnega življenja in na še politike."Tiče se
deželne obrambe
O tej zadevi ni mogoče govoriti. ne da bi si odgovorili ria nekoliko važnih vprašanj. V gotovih krogih trdijo, da nismo pripravljeni za vojno.
Kaj pomeni: Biti pripravljen? Pomeni li to, da nismo pripravljeni postaviti v kratkem času narod na bojišče, narod v orožju izvež* banih mož?
Seveda nismo pripravljeni /.a to, in v miru ne bomo nikdar pripravljeni za to. dokler obvarujemo svoja sedanja politična načela in svoje politične uredbe.
In kaj predlagajo, na kaj rnaj bomo pripravljeni? Da se obrani-nimo napada? Vselej smo našli sredstva, da smo storili to, in našli jih bomo. kadarkoli bo potrebno. ne da bi odpoklicali svoj narod od njegovih navadnih opravkov in opravljali v miru prisilno vojaško službo.
Dovolite mi, da govorim o tej važni stvari z največjo jasnostjo in točnostjo in izrazim svoje prepričanje z največjo odkritosrčnostjo. Izkušal sem spoznati, kaj je Amerika, kaj misii njen narod, ka je, kaj najbolj časti in kaj mu je najdražje. C pa ni da stanuje v mojem srcu nekoliko plemenitejših strasti — nekoliko velikih stremljenj in želja, katerim ima ta vlada zahvaliti svoj postanek in ki so napravili iz razpoloženja tega naroda glas miru in svobode uied narodi na zemlji, ter da ponavljam. kadar izražam svoje lastne misli o tem velikem življen-skeni vprašanju, vsaj deloma misli našega naroda.
Mi živimo
v miru z vsem svetom.
Nihče, kdor daje svete na podlagi dejstev ali na podlagi pravičnega in poštenega razlaganja obstojajočih razmer, ne more reči, da je kje razlog za strah, (ta je naša neodvisnost ali nedotakljivost našega ozemlja od katerekoli stfani ugrožena. Strahu pred silo kateregakoli druzega naroda ne poznamo. Ljubosumni nismo na tekmece na polju trgovine ali katerihkoli mirnih pridobitev. Živeti želimo tako, kakor se nam ljubi, toda tudi drugim puščamo, da žive. V resnici smo zvest prijatelj vsem narodom na zemlji, ker nikomur ne žugamo, ne hrepenimo po posesti nikogar in ne mislimo nikogar porušiti.
Naše priateljstvo se lahko sprejme brez pomisleka in se sprejema tako, ker se ponuja v takem duhu in v take namene, da ni nikomur treba, da bi bil nezaupljiv. V tem je naša velikost.
Mi smo prvobojevniki
miru in sloge.
In na to odlikovanje, po katerem smo hrepeneli, bi morali bi-ti ponosni. Zlasti sedaj bi morali biti ponosni na to, ker ob tem času najtrdneje upamo, da nam prinese ta naš klic z božjo pomočjo priliko, kakršna se je malokdaj ponujala kakšnemu narodu, priliko
za obnovitev svetovnega miru,
priliko, da podamo svojo roko za spravo in za odstranitev mnogih težav, ki so okršile prijateljstvo narodov. To je čas, ko moramo stremiti za tem, da ohranimo svo-jo moč s samozavest jo in da okrepčamo svoj vpliv z ohranitvijo svojih temeljev.
Od začetka smo imeli jasno in določeno politiko glede na (Konec prih.)
preiskava v coloradi.
Zaslišavanje pred zvezno komisijo v Dcnverju se še vedno nadaljuje in prinaša zelo zanimive izjave.
Guverner Amnions, ki zapusti koncem meseca svoj urad, je ob-dolžen vsakovrstnih uradnih pre greškov, takih, ki pomenijo, da je opustil svojo dolžnost, pa tudi dejanj, ki so v kričečem nasprotju s pravico in zakonom. .Po dokazih, ki so bili predloženi komisiji, je prepustil Ainmons nulič-uemu generalu Chase ju vso kontrolo nad okrajem stavke.
Edm. L. Doyle, tajnik okraja 15. U. M. W. je v zaslišavanju poročal o Ammousovih osebnih interesih glede na stavko. Gjiv. Amnions ima posest v Routt Coutny in je tam hotel prisiliti uradnike organizacije, da bi sklenili z njim posebno pogodbo, ki bi končala v jamah, katere on kontrolira, stavko brez priznanja organizacije.
Po izjavah zaslišanih prič je dejal:
"Ce ne dovolite, da se odpro jame v Routt County, vam bo pozneje žal."
Doyle je nadalje poročal, kako ga je Chase zvabil v neko sobo, kjer mu je hotel major Boughton izsiliti priznanje, ki bi ga bilo spravilo v zvezo z nekakšno molilno zaroto. "Ko sem bil še v južni Coloradi." je pravil priča, "je guverner dejal Chaseju v ile-kem telefonskem pogovoru, /la naj me pridrži, Čira me more Zlobi t i v pesti. Neki vojak državne hiilice me je pravočasno obveAgjl o tem namenu."
Priča je tudi potrdil, da jo bila legislature, eksekutiva in sodnij stvo kontrolirano od lastnikov jam. Za popolnoma mogoče sma tra, da se vržejo delavci v ječo ne glede na to če so krivi ali ne. Podkupovanje, korupcija, napačni zapiski in potvarjanje volilnih rezultatov spada, kakor je potrdil, ined vsakdanje reči v Huerfano County, kjer je kraljevstvo šerjfa Jeff Karra.
Zadnjo izjavo potrjuje tudi priča Rob. Young, ki je bil prej superintendent in plavžni nadzornik pri Colorado Fuel and Iron Co., za katero je pred dvema letoma delal v okraju Walsenburg.
"Pri vsaki volit vi," je dejal, "sem imel stalno pogodbo z rnz-nimi skupinami, ki so mi dajale vsaka po 5 dolarjev. Bil sem tudi Vodja v Midway Mine, ko je dal Charles Beuchat Williamu Oordonu 70 dol., in ta je dal meni 25 dolarjev."
"Kaj ste imeli storiti s tem?" je vprašal eden komisarjev, -i
"Izdati za alkohol, da dobi Jeff Karr zopet svoj del nazaj," je odgovoril priča.
"Ali je dobil razun Vas še kdo denarja za volitve?" je vprašal komisar O'Connell.
"Gotovo, povsod je bilo denarja," je dobil za odgovor.
Na neko vprašanje komisarke Harrimanove je odgovoril, da so se rabile črne liste v najširšem obegu in da so se odpuščali organizirani rudarji. Videl je tudi, da so v bojih v 7. ulici v Walsen-burgu, kjer je bil prvi resni spopad, Farrovi ljudje namenoma pripravili umor.
Drugod pravijo, da se ne kupijo predmeti, ki nimajo zadostne umetniške vrednosti.
V Chicagi so določili, da so iz« ključene umetnine, ki — kažejo nagoto. Nič ne de, če so umetniško za .1000 odstotkov več vredne kakor kakšna oblečena mazarija.
Drugod veljajo za umetnost e-s te ti čn i zakoni; v Chicagi veljajo zakoni priderije.
Ali je morala mestnih očetov tako krhka, da se polomi vpričo slike ali kipa... T Kogar more umetnost pohujšati, ta ne potrebuje več umetnosti v ta namen.
Pravijo, da grozi umetnosti m>-cializem.
Kako si je mogoče misliti hujšo tiranijo, nego jo opažamo v kapitalistični družbi? Umetnost je najžlahtuejŠi cvet kulture. Da more uspevati, potrebuje popolno svobodo. Umetnik jc suveren na svojem polju. Ali je umelm*, ali pa ni umetnik — to je edino vprašanje. In kar je resnično umetniško, je vedno moralno.
Toda v kapitalistični družbi gospoduje denarna mošnja. In ta pravi: Ce hočeš, da se kupijo tvoje slike, jih komponiraj taso, kakor ti ukazujemo mi, ne pa ta ko, kakor ti veleva tvoj bog v prsih. Mi imamo denar, in mi ne zahtevamo velike umetnosti, temveč poslušnosti.
Res!. Silno pospešuje kapitalizem uraetiiosbJTrepečimo pred so cializmom-
VES NAROD BO OBSTRMEL ..
Podpredsednik A. F. of L., Jams O'Connell je dejal, da bo ves ameriški narod obstrmel, kadar bo znano poročilo zvezne komisije za preiskavo v Coloradu. O'Connell pravi:
"V Pennsylvaniji so pred leti Colorado imenovali "Goldbriek-državo,' ker je bilo tam toliko ljudi osleparjenih z rudniškimi delnicami. Mi smo spoznali, da jc-bila država Colorado pet let sleparjem! od lastne legislature.
Rudniške družbe smatrajo, da nima človeško življenje nobene vrednosti. Tristo dolarjev je po-1 rečna cena za človeško življenje. Mule in konje cenijo više kakor človeka, V nekem okraju, v katerem smo vodili preiskavo, se je pokazalo, da ima nekronan kralj absolutno moč. Prisilili smo ga,, da je priznal, «la mu mora ljudstvo plačevati tribut in da je dejal ljudem: Ce Vam ni všeč, glejte. da pridete odtod.
In pokazalo se je, da je moralo ljudstvo ubogati.
Ta preiskava je bila najtemelji-tejša, kar se jih je kdaj izvršilo v Coloradi in je pokazala resnična dejstva, ki se tičejo ondotnih razmer. Taka so, da vzbujajo začudenje in bodo razburila ves narod.
Ker je O'Connor sam član preiskovalne komisije, mora pač vedeti, da je res tako.
UMETNOST IN KAPITALIZEM
V	Chicagi so določili 2500 dol. na leto za nakup umetnin.
Gospodjo najbrže mislijo, da so s tem storili nekaj velikanskega za umetnost. Vidi se, da imajo o umetnosti kapitalistično-špisar-ske nazore. Slike in kipi so po njihovem mnenju pač zato, da si morejo bogatini z njimi okrasiti svoje domove in se pobahati; kajti sami večinoma nič ne razumejo o tem, kar jim visi po stenah in stoji po stojalih.
Kaj pa je treba, da bi imelo občinstvo, ki nima dosti pod palcem, kaj užitka od umetnosti? Dela naj! In če gre v kakšen mo-tion pieture, ima dovolj!
Mala Ljubljana, ki šteje 40,000 prebivalcev in kjer je treba enkratne miljonarje z lučjo iskati, daje 2000 K na leto za nakup u* metnin in jih zbira, da bodo do stopne vsem ljudem.
V	Chicagi so sestavili za izbe ro predmetov, ki se naj nakupijo, komisijo. To delajo tudi drugod. Ali drugod sestavljajo kritično u-metniške komisije. V Chicagi so ustanovili — moralno komisijo.
NACIONALNE PROHIBICIJE Ne Bo.
Oče domovine Hobson bi vso Ameriko rad videl suho. Predla-gel je v \Vashingtonu, D. C., resolucijo, po kateri naj bi dobila ameriška ustava dodatek, ki bi vpeljal prohibicijo za vse Zedinjenc države. Toda — ni šlo. V poslanski zbornici in v senatu je bi 'h resolucija z veliko večino odklonjena.
To je bilo čisto pametno. Seveda muškerji zaradi tega ne bodo mirovali. Te ljudi je Bog ustvaril za nadlogo drugim. Oni mislijo, da se mora absolutno ves svet uniformirati po njihovih "načelih." Vrhutega so pa še tako kratkovidni, da ne spoznavajo velikanske etične škoue, ki jo porajajo vsa taka prisilna sredstva za "povzdigo morale." Kajti to more vzgajati lc hinavfičino.
Bog nas varui vseh "moralistov!"
LJUDJE ZMRZUJEJO.
Kansas City, Mo. poročajo 14. dec.: Zadnjo noč sta tukaj umrla dva moža od mraza. Bolnišnice naznanjajo, da je prišlo več oseb iskat zdravniške pomoči. Ozcble ,so jim roke in noge. Zmrznila sta cestni pometae Fred Wilson in neki neznani možki, katerega so našli mrtvega v neki veži.
Politika je umazana. To nc pomeni, da se je moramo izogibati, ampak da jo moramo osnsžiti.
Nekateri zbirajo imena ranjenih in mrtvih slovenskih proletarcev, ki so glasom poročil oble-žali v klavnici, in-jih ponujajo za toliko iu toliko centov tiskana v posebni knjižici. Jaz sem pa zbral nt kaj odlomkov iz pisem, ki so prišla iz star»4 domo\ ine v času, odkar divja vojna in ki no bila obelodanjena v časopisju ((ilas Naroda etc.)
Smatram, da je zbirka teli odlomkov ravno tako \ažna kakor imenik padlih vojakov. - Medtem ko nam zadnji ledenomrzlo našteva le krvne žrtve, ki jih golta okrvavljeni bog Mart, se v prvi zrcali slika nečesa, kar danes v resnici obstoji v "lepi nafti". To je slika, katero bi radi zatrli tisti, ki mislijo, da je popolnoma v redu, če se koljejo ljudje za "dom" in cesarja; to je slika, katera dokazuje, da ni vse tako v "lepi naši", kakor bi hlapčoni kajzerja radi uverili svet. da je.
Sieer je težko sestaviti popolno sliko iz teh drobcev, ki prihajajo počasi in neredno, ali nekaj je; in to "nekaj" je dovolj; ostalo si lahko m isliino.
Kvo vam zbirke:
• e •
. . . &lo jih je 50. Dneva, ko so odšli, ne bom nikdar pozabila. Hodili smo naokoli kakor blazni , . ■
, . . Pri nas je cela vas izumrla. Ti ne veš, kako žalosten je pogled . . .
. . . Tukaj je postala taka draginja, da je groza . . .
. . . Oče je šel na vojsko. Strašno hudo je, ker je tako hitro odšel in pustil doma vse polno «lela. Kaj naj počnem sama h šesterimi otroci t. ..
. . . Moj Bog, kaj borno začeli! . . .
... Iz naše vasi je šlo vse, tako da zdaj ni nobenega moškega doma. Ko so odhajali, bilo je strašno jokanje in vpitje, Lahko ste veseli, da ste tam (v Ameriki) ...
... In iz naše vasi so šli vsi. Prizorov na postaji ni mogoče popisati. Žene in otroci se nikakor niso mogli ločiti od svojih mož in očetov . . .
... Tukaj so vsi ljudje zmešani, da ne more nobeden več delati . . .
. . . Razglašena je nagla sodita. Kakor hitro kdo naj reče čez Avstrijo, je že v treh urah obsojen ...
. . . Strašen je bil pogled ob slovesu. Matere so se oklepale svojih morda za vedno izgubljenih sinov, žene svojih ljubečih soprogov, otroci svojih nad vse ljubljenih očetov . . .
. . . Žena je pred petimi tedni porodila sina, ki pa mogoče nikdar ne bo videl očeta, kakor tudi oče sina ne . . .
. . . Skoraj vse hiše so ostale brez delavcev in gospod« rje v . . . •
. . . Rajši bi umrla kakor pa živela! Sin leži v bolnišnici hčerke so doma bolne, zdravnika ni nikjer dobiti — mož je pa šel na vojno . . .
. . . Vrnilo se je veliko ranjenih, a koliko jih krije gališka zemlja, ni še znano. Skoda naših dobrih, mladih ljudi, ki so bili cvet naSega na-*> roda. Xa tisoče in tisoče bo revežev brez roke in noge . . .
... 10. septembra sem bil ranjen pri Lvovu. Krogla mi je prebila nogo pod kolenom. Zdaj sem v bolnišnici in 12. oktobra pojdem spet nazaj na krvavi ples . . .
. . . Človeku se lasje ježe, če posluša pripovedovanje o razmerah na bojišču. Vojaki so bili tako lačni, da so jedli surov krompir, koruzo, zelje in tudi prst . . .
. . . Niti pojma nimate, kaj je vojna: Na bojišču so kupi ranjencev; nekateri so brez nog, drugi brez rok, nekateri so zopet grozno razmesarjeni od srapnelov. Vojna »e pa za nič ne briga, ampak divja naprej. Polja se pustošijo, mesta se rušijo — kmet in delavec pa plačujeta za kanone in smrtonosne krogle. Ce vse to premisliš. ti vzkipi kri in nehote moraš obsojati vladarje, ki niso vladarji, ampak barbari in morilci! . . .
... V Ljubljani so vpeljali "človeški kontu-mac". Kdorkoli zine le v šali kako nepremišljeno besedo ali dahne "Živijo Srbija!", mora takoj pod ključ. Na ljubljanskem gradu je zaprtih več sto političnih kaznjencev . . .
. . . Mati tako joka. da bo izgubila pamet. Neprenehoma zdihuje: "Oh, kje je moj sin T"
... Če bo šlo "tako naprej, bomo kmalu vsi lakote pomrli . . .
. . . Prišli so žalostni in hudi časi. Druzega ni kot jok in stok ...
. .*. Vse se mi zdi, da se nikdar več ne vidimo in da bo Avstrija razpadla . . .
. . . Vojna slabo naredi. Mesta razbijejo, vasi požiga jo ,tako da b<fc vse pokončano. Zima bo prišla in ne bo kam spat in ne bo kaj jesti. Sedaj hodijo žandarji po vaseh, če so šli vsi na vojsko. Kar nas je doma. nič ne delamo, drug k dru.T- mu hodimo, kakor bi bili jetični in čakamo »jie, ko bomo šli tudi mi. Zdi se mi, da je to moje ;.adnje pismo . . .
. . . Naš gospodar je Sel danes na vojsko. Doma je ostalo sedem otrok in jaz. Ti ne ves, kaka žalost je bila. On ni nikakor mogel pustiti svojih otrok. Tri najmlajše je vzel v naročje in jih tako stiskal k sebi, da smo jih morali iztrgati . . .
. . . Vojake, ki so šli na vojno, je spremljala godba, toda jok je bil tak, da je prevpil vsa godala. Neki fant je tekel skoraj četrt ure /.a vla kom. ki mu je odpeljal očeta
*em rca i i živeti
umreti. Žandarji so neusmiljeno podili len« m otroke od odhajojočih rezervistov. Moj Bog, kaj bot...
. . . Mislila sem, da bom na mestu umrla, ko mi je sin Jsnče podal roko mogoče v zadnji pozdrav ...	•
. . . Pobrali so mi moža in ostala sem r^iea sama s tremi neodraslimi otroci. Ni mi živeti ne
... Ljudje pravijo, da takih časov še ni bilo, misai je odšel Turek iz dežele. Pobrali so ženam »iu«/e in materam sinove, sedaj se pa čuje, da nam bodo pobrali še živino . . ,
. . . Moje pero ie preslabo, da bi popisalo, kako se nam godi. /ene tako jokajo za svojimi možni, da ae zdi človeku, da bodo one prej žalosti umrle kot pa možje od sovražnikove krogle ...
. . . Poznam moža, kateri je zapustil doma sedem lačnih otrok in bolno ženo. Kdo jih bo prehranilT ....
. . . Sosed je prišel domov, ker je ranjen. Pravi, da nihče ne ve, kaj je vojna, kdor ui bil v nji. Celi dan so morali leže streljati, tako da so bili po obrazih vsi blatni, (hi celega oddelka jih je ostalo le pet. Skrili so se v neki jarek in v lijem prebili tri dni brez hrane. Ko se je sovražnik umaknil, stikali ko po polju iu jedli vse — surov krompir, korenje, zelje itd. . . .
. . . Mi molimo in jokamo, pa vse skupaj nič ne pomaga ! . . .
• • •
"Lepa naša domovina!"---
Le zapojte, fantje! Odprite grla, napnite prsi... In pa tista se prilcže :
"Umreti za domovino --kolika slast!"
Ali Ves? Pisma iz "domovine" govore drugače. 1'rokleta slast umiranja /a hVanc Jožefovo domovino, če pa revež ve, da /a njim joka sedem lačnih otrok! Prokleta slast umiranja, če pa siromak obleži na bojišču — ne od krogle — od lakote in požira surov krompir!
Kje je torej le senca tiste slasti, ki baje daje patriotu inilijonkrat opevano hrepenenje, da iztoči svojo kri in zapusti dušo za domovino, za cesarja! Kje je le senca tistega navdušenja za vojno, kakršnega na mslikajo pripadniki in plačani slu-tr« iii tolovajskega cesarskega brloga na Dunaju T Ni je! Ni je!
Omenjena pisma prihajajo od navadnih, pri-prostih ljudi, od takih ki tvorijo večinsko maso slovenskega naroda. Težko, da bi bil med njimi kak revolucionar, socialist ali — bognasvaruj! —-anarhist, katerim se očita, da vedno zabavljajo. Izključen je torej vsak dvom, da bi pisci teh pisem namenoma črnili svoj položaj ali po domače rečeno - lagali; čemu? Pač pa je očividna resni-, ea, da niso povedali morda niti stoti del svega. kar se tam godi, Kajti boje se cenzure.
Strašna bi bila slika, če bi jo mogli videti v celoti.
Se nekaj je. kar se ne sine prezreti. Staro-_ k rajski» časopisje je v začetku vojne in tudi pozneje pogosto beležilo samomore in slučaje blaznosti; in žrtve so bili večjidel mladi moški, ki so obvezni vojaščine. V normalnih "kranjskih razmerah" ni nikdar slišati o tolikem številu samomorilcev in blaznikov. Zakaj ravno zdaj? Ali gredo ljudje v prostovoljno smrt iz navdušenja do vojne in do presvitlega cesarja? In dali se jim tudi iz tega vzroka meša pamet?
Čitamo tudi, da so /.daj ječe na Slovenskem in Hrvatskem polne političnih zločincev. Kakšni so to zločinci? Kaj so pa storili? In vesti nam odgovarjajo: Kazžalili so cesarja, zabavljali čez milo Avstrijo, klicali so "Živijo Srbija!" intakoda-lje. Kako to? Ali je to tak dokaz navdušenja za vojno, za cesarja, za Avstrijo? Ali so klici "Živijo Srbija!" morda odmev tiste
"Hrast se omaje in hrib zvestoba Slovencu ne gane?"
Presneto čuden odmev! Dejstvo, da imajo cesarski razbojniki z Dunaja v jugoslovanskih deželah vojno stanje in naglo sodbo, da imajo |K)lne ječe puntarjev in da so veliko teh puntar-jev — v Zagrebu, v Dalmaciji in v Trstu — obesili na vislice in postrelili — to dejstvo jc signi-fikantno priznanje avstrijskih c. kr. lopovov, da z udanostjo in lojalnostjo Jugoslovanov do kriminalne Habsburške hiše ni vse v redu. Mogoče tisti "puntarji", ki vpijejo: "Živijo Srbija!", niti najmanj ne mislijo na kako pristaštvo do srbskega monarha ali d<» oficijelne Srbije sploh, temveč se v tem živijo-klicu izraža le mržnja do Avstrije. In očitna mržnja v teh časih gotovo ni Sala.
Zemlja, kjer bivajo Slovenci in odkoder smo se ini izselili, je domovina tistih, ki jo izkoriščajo. Čimprej se slovenski narod — proletarska masa — otrese Avstrije temprej bo imel svojo lepo domovino.
Slovenci so danes hlapci Franc Jožefa in njegove razbojniške bande, jutri bodo pa hlapci kajzerja in njegove pruske kapitalistično-militari-stične bande, ako on dobi vojno s Turki vred. Neodvisne Avstrije ni več. Kajzer komandira ostanke avstrijske armade in če zmaga, koinandiral bo avstrijske narode politično.
Nezadovoljnost slovenske mase je torej dober začetek. Slovenci morajo misliti na samostojnost. Zakaj bi morali biti vedno hlapci? Zakaj menjati monarhe? Če niso pod Avstrijo, zakaj bi potem morali biti pod Srbijo? Zakaj pod Rusijo? Znkaj bi ne bili združeni s ( ne pod) Srbi, Hrvati, Črnogorci. Bošnjaki in Bolgari v samostojni — jugo slovanski republiki?
Proletarski slovenski narod bo imel svojo domovino le tedaj, kadar bo politično in gospodarsko svoboden med svobodnimi Jugoslovani, ki bodo združeni v federativni republiki. Druge poti do svobode ni. '	L M k.
Carnegie pravi, da bi bilo "nekrščansko, " če bi veleklavci v Evropi nehali s klanjem o božičnih praznikah, kakor bi rad papež in neki sena tor v Washingtonu. Klanje samo na sebi je sicer popolnoma krSčansko, kakor se spodobi, ali da bi moralo krščansko klanje nehati samo radi tega. da bi vojaki nesli krvave bajonete v cerkev in tam prepevali "Mir ljudem na zemlji, ki so fletne volje", a potem znova sekali drug drugega po bučah — no. to je tudi brezverskemu Carnegiju odveč. Možiček jo jc enkrat potuhtal, kajti tudi slepa kura najfle včasih zrno.
KONGRES OSTANE DOLGO V SPOMINU?
Predsednik Wilson hvali seda nji kongres in je z njim tako za dovoljen, da pričakuje v svojem sporočilu dolg spomin na njegovo delovanje, ker je baje lojalno izpolnil misli lil potrebe dežele ter izvršil mnogo dobro premišljenega dela.
Grdo bi bilo če bi kdo trdil, da gospod predsednik ne govori resnice, l^e nekaj je vmes. namreč skromno vprašanje, katere misli in potrebe je izpolnil in koinu je koristil.
Potrebe dežele — to je v naših časih preobširen pojm. Predsed nik Wilson je bodisi v naglici ali pa ker je nemara preobložen z delom, prezrl, da ima dežela različne misli in potrebe, in da se razlike pogostoma ispremene v nasprotja. Potem se pa prav lahko zgodi, da se ustreže enemu, pri tem pa se pride v nasprotje z drugimi.
Kongres je izponjeval misli in potrebe; v tem se popolnoma stri njamo z gospodom predsednikom. Ali to so bile misli in potrebe manjšine ameriškega prebivalstva misli in potrebe kapitalističnega razreda. Poleg nje»*a pa živi v Ze-dinjenih državah mnogoštevilen delavski razred, in tega, da bi bil kongres ustrezal njegovim mislim in potrebam, nismo ob najboljši volji mogli opaziti.
Kljub temu ne smemo predsedniku Wilsonu ničesar očitati in mu ne bomo očitati. On ima s svo-'jega stališča popolnoma prav. Pred sabo ima kongres. Ta jrf zanj ogledalo misli in volje debele. Volilci so poslali svoje poslance v Washington in kongres je tak, kakor je hotela večina volil-cev.
Pravzaprav ne bi smeli niti tega reči, kajti večina volilcev sploh ni ničesar hotela. To je najžalost nejše. Kadar kongres dela, je ve čina sama presenečena, kolikor namreč sploh izve o njegovem delovanju. Zdi se, da je tega prav tnalo, ker misli na tisoče in tisoče volilcev, da so vse opravili, če so pri volitvah oddali svoje glasove.
Ker pa nekatere reči tudi slepcem ne morejo ostati skrite, ker n. pr. draginja in brezposelnost ne morejo biti tajnosti za tiste, katere zadenejo so potem vendar presenečeni. In še bolj bi morali biti preseneei, ako bi čitali Wilson ovo sporočilo.
Zdi se nam, da bi se tudi z njihovo voljo v jemala cenena živila in z njihovimi potrebami zadostno delo. Ali vse presenečenje je sedaj brez vrednosti. To bi morali ljudje povedati in pokazati pri volitvah.
Tedaj bi bil kongres drugačen. Tedaj bi tudi Wilson videl, da i-ma "dežela" drugačne misli in potrebe, pa ne bi hvalil tistega dela, ki ga je kongres sedaj opravljal. Pa ga tudi ne bi bilo treba, ker bi kongres drugače delal.
TUDI DUÔEVNIH KONTRAKT NIH DELAVCEV" NE MARAJO.
Znano je, da prepoveduje ame-ru#ki našeljeniški z kon dovoz ta-kozvairih kontraktnih delavcev, to je takih, katerim je delo obljubljeno ali s katerimi je pogodba sklenjena že pred njihovim dohodom v Zedinjene države.
V novem naseljeniškem zakonu, ki je predložen kongresu, so hoteli raztegniti to določbo z besedicami "mental or manual" tudi nn duševne delavce. To sta predlaga« la tajnik odseka za delo Wilson it! tiaseljeniški komisar Caminetti.
Začetnike novega zakona je spravil ta predlog v veliko zadrego. Po njem naj bi bilo prepovo-dano "pripeljati v deželo katerekoli osebe, ki so bile pripravljene do izselitve, privabljene ali zapeljane z obljubo, da dobe posel, brez obzira na to, če so take ponudbe ali obljube utemeljene na resnici ali v dejstvih, ali pa le pretveze. Nadalje naj bi bile "kot nczsžcljene izključene vnc osebe, ki so prišle sem na podlagi ustme-nega. pismenega ali tiskanega dogovora izrecno ali pogojno, da 1»! v tej deželi opravljale kakrSenko-li, bodisi duševen ali mehaničen posel."
izvzeti naj bi bili le igralci po poklicu, umetniki, predavatelji, pevci, duhovniki vseh ver in uči telji na kolegijih in seminarijih.
Kašelj in prehlad Î
vnetje sapnika, oeloveki katelj. bolno grlo, hnpavoet in davica ae pravilno zdravijo s pomoto
SEVERAS
FOR LUNGS
[Severov IUUitiu M plju&i]
Je zelo uspeini pripravek kar potr-juje sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli:
Za rabo v zvezi pri zdravlienju kalijev in prehladov priporočamo
Semi's Cold and Grip Tablets
ISeveiwve Tablet« »«»per prehlud lu bripo). Cena » oentov v lekarnah.
"Zelo Mtni ««dovoljen ■ brvero-vim lUUitmt-iti m piJuCa. Imel •«iu hud kaielj la dol« (K nt J no vnetje «upnika. Um I» ko telil porabil dve »tekleulol Severov«'«» Bal luiua ta pljufu v kakih dveh ted-Ulli. j« kiiielj Izginil in moj« r dr» v Je m» je •plotao iboljtalo. 1'rualm objavite t« v nt Ine. da bodo «Imel fluil o Izbornoetl Keverovib pripravkov." John Halok.
rac*. N. Mer
Ne wlte lekarnarju tanto: "D* J te ml kaj super ktttolj". Omenite Several llalnam f«»r Lun«» tu ne vzemite
u*doiue»tlt«v.
Cene 55 In 60 centov. V v »«¡li lekarnah-
Ali ie imate svezek
Seierovegi Almanaha za 1915?
Ako ne. dobite ga od vaiega lekarnarja ali od nas.
W. F. Severa Co.,
Cmdar Raplds, Iowa
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t ♦
S ♦
♦ ♦ ♦
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali
VICTOK ALI COLUMBIA PHO-NOGRAPH. kakor tudi 12 ploftt a alovenaklml peamlml proato, - ZA 30 DNI NA POSKUSNJO.
Po preteku «SO dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite
nanj po
S2.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let.
Ta kupon je dobtr za vse kaaje Zed. držav in Canade. Pošljite ga na naslov:
SAUL B1RNS, 117 Second Av„ Dept. 139, New York
Victor.............................Columbia.
Ime...........................................
Naslov..............-,........................
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
— Narodna Tiskarna =
214S-6S Blue laland Avcnuc, Chlcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
V senatu se je razvila o tem prav zanimiva debata. Senatorji \Va4*h iz Montanc, Williams iz Mississippi ter Hitchcock iz Ne-braske so povdarjali, da bi se na ta način izključili tako daroviti inženirji kakor n. pr. zgraditelj nilske železnice v Assuanu, katerega službe si je hotela naša dežela pred par leti zagotoviti. Nadalje bi bili izključeni vsakovrstni pisatelji, potem arhitekti, kemiki in cela dolga vrsta drugih znanstveno izobraženih in visoko cenjenih mož, katerih službe bi bile lahko največje vrednosti za narod.
Senator Hitchcock je naglašal da je Amerika v veliki meri odvisna od nemških kemikov, zlasti nekatere industrije, ki dobivajo barvila iz Nemčije. Na slepo srečo pa ne pride noben tnk mož v A-meriko.
Zdi se, da bo ves tiaseljeniški zakon odložen in prepuščen prihodnjemu kongresu.
Pravijo, da je med demokratič ninu političarji to poročilo učin kovalo kakor bomba. Burleson sam je postal od lani radikalnejši Lani je se priporočal, naj si na pravi vlada svoje telefonske naprave in naj konkurira s privatnimi; zdaj predlaga popolno podr-Žavljenje.
Radi verjamemo, da se bodo ka pitalisti takim namenom upirali na vse kriplje. Neizogibnega raz voja pa vendar ne bodo mogli za držati.
NASELJEVANJE PADA.
Poročilo naselniškega urada kaže, da se je v oktobru izkrcalo v pristaniščih Zedinjenih držav 30,416 oseb proti 1.34,140 v oktob ru preteklega leta. V štirih mesecih fiskalnega leta se je izkrcalo 157 642 oseb proti .r>34.811 v preteklem letu.
ZA PODRŽAVLJENJE
(Jeneralni poštar Burleson priporoča v svojem letnem poročilu, naj si vlada prilasti vse brzojavne in telefonske proge v Zedinjenih državah in naj jih opravlja v svoji režiji.
TUJCI V TRGOVSKI MORNA RICI
Proti pripušeanju inozemskih kapitanov in častnikov na trgov ske ladje, ki so se dale sprejeti v ameriški register, je protestirala American Association of Masters, Mates and Pilotes. Odbor te družbe jc izročil predsedniku Wilsonu protest v tej zadevi.

ZA CLEVELAND IN OKOLICO!
Socialistični klub v Clevelandu ima v zalogi večje število
"DRUŽINSKIH KOLEDARJEV".
Kdor izmed delavcev v Clevelandu hoče koledar takoj in za ravno isto ceno kakor pri nas, naj se zglasi na llOT East eis« Street
** Kupite koledar doma, a tem ai prihranite atrofcke za znamke. >1 . ►
advertisement
SLOV. DELAVSKA
dm» Ii *«a«Mi
PODPORNA ZVEZA
lakarvortraM « aprila »M
v d rte vi P»ob
Sedet: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: 1'fcAN PAVLOVÔlC, bo* 705, Coasmaugh, Pa
Podprt.dM.daik: J081P ZORKO, R. F. D. 3, boa 50, West Newtoa, Pa, rajnih: ALOJZIJ BAVDEK, bo« 187, Coaetusugh, Pa. Po wo ta i tajnik: IVAN PR08TOB, box 180, Export, Pa. Blagajnik: J 081P ŽE LE, 8108 8t. Claif Ava., Cleveland, Ohi«. Poaioiai blagajnik: JOSIP MARIN&C, "0® »I. Clair Av.., Cl.v.la.d, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ V1DRIH, bo* 528, Oonemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM HITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Oonemaugh, Pa FRAN TOM A ŽIC, t. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, 8ta., bo* 73 NIKOLAJ POVÔE, 3. nad»., I Craib «t., Nomrey Hill. N. 8. PitUburg, P.-
POROTNIKI:
IVAN GORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, bo* lil. JAKOB KOCJAN, l. porotnik, 174 Lunn.n Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINOER, 3. porotnik, Girard, Kan«., R. K. D. 4. bo* 8«.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
f. J. K.rn, M. D., 8102 8t. Clair Av.., Cl.v.laad, Ohio.
GLAVNI URAD v bili it. 48 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOANI ODBOR.
Apendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Beve Frauc, R. F. D. 5, bo* 111, Oonemaugh, P.. Huhodolnik Ivau, box 781, South Fork, P..
Zoler Alojzij, bo* 514, Conemaugh, Pa.	_
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUiTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Vilj.m Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., ¿Un a D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2811 Crawford Av.., Chicago, lil., élan 8. N. P. J. Martin Kouda, 2858 So. Crawford Av.., Chieago, IlL, élan 8. 8. P. Z. Ura»t Anton, P. O. New Duluth, Mina., član 8. N. P. J. fttefančič Martin, bo* 78, Fraaklia, Kaas., élan dr. sv. Barbar«. Fraak J. AIM, 400« W. 31 »t St., Chieago 111., ¿Ua 8. D. P. A P. D. «ioriek Ivan, bo* 211, W.st Minerai, Kana, ¿laa A. 8. R P. D.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4008 W. 31st Street, Chieago, IU.
'J.aj.na druitva, oziroma njih uradniki, m uljudno protoni, poiiljati m «upiae i. d.nar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. D«nar aaj •e poAilja glasom pravil, edino potoin Pofttnih; Eipresnib; ali Ban¿nih denarnih aakaaaic, nikakor pa n. potom privatnih ¿.hov.-
V slučaju, da opasijo druitveni tajniki pri poročiUh glavnega tajaika kak. pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da a. v pri tedaj, popravi
NAZNANILO
. Franklin, Boro.
Člane društva "Zaveznik" štev. 3 na Franklin Boro., spadajoče k S. D. P. J. v Conemaugh, Pa., u-pozarjam, da bo prihodnja mesečna seja dne 27. decembra 1914. Ker se voli na tej seji novi odbor za 1. 1915., vabim vse člane, da ae je zanesljivo udeleže.
Na zadnji meaečni seji je bilo sklenjeno, da mora vsak član, ki se ne udeleži volilne, t. j. prihodnje seje, plačati 50 ent. v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in taki člani, ki stanujejo izven okraja, torej predaleč, da bi se mogli udeležiti.
Sobratje vzemite v poitev sejni sklep in upozorite tudi druge člane, ki morda ne čitajo našega glasila.
L. KRAŠNA, društv. tajnik.
VABILO
na veselico, katere priredi "Slov. pev. in izobr. društvo Bled" v dvorani Slov.' izobr. doma na Franklin u, Pa., v soboto dne 26. decembra 1914. Začetek ob 6 zvečer. Vsi prijatelji petja iu vesele zabave se vabijo, da nas posetijo omenjeni večer.
Vstopnina $1.00 in pijača prosta ; dame so vstopnini proste.
Odbor
West Allis, Wis.
Cenjeno uredništvo! Uvidevši potrebo izobrazbe med našimi rojaki, sta sklenili društvi št. 3. J. S. P. Z. S. in št. 111 S. S. P. Z. na iniciativo par naših sodrugov, da se ustanovi tu na West Allisu podružnica milvvauške čitalnice. Doslej je prijavljenih nad 30 članov. (Milwauika čitalnica s podružnicama v Sheboygonu in West Alli8u ima knjižnico z nad 200 knjigami, različnih slov. pisa-teljov. Posebno častno je zastopan Cankar.) Vdani
Fran Puncer.

Stran Kja
VABILO.
N. S. Pittsburgh, Pa.
Redna seja Jugoslovanskega socialističnega tajniškego zbora (Tajniško vijcče) št. 1., Zapadna Pcnnsylvanija, bo v nedeljo, 27. decembra v navadnih prostorih na 506 Chestnut St. Začetek točno ob 9. dopoldne. Treba je navzočnosti vseh tajnikov. Sprejemajo se novi klubi, ki se hočejo pridružiti tajniškemu zboru.
P. Šafar, tajnik.
VABILO
Sygan, Pa.
Sod ruge našega kluba štev. 13 upozarjain. naj se zanesljivo u-deleže glavne letne seje, dne 27 decembra t. 1. ob 2. popoldne. Na dnevnem redu je volitev odbora za prihodnjih aest mesecev. Vsakega aodruga veže dolžnost, da se udeleži te seje. Torej na svidenje 27. decembra!
Andrej Dermota, taj.
VABILO!
Cleveland, O.
"Vzroki ameriške državljanske vojne," je predmet predavanja, katero se vrši v nedeljo, dne 27. decembra, ob 2. popoldne v klubovih prostorih na 1107 E. 61. St. Slovenski delavci v Clevclan du se vabijo, da se udeleže.
M. Petrovich.
Izprememba naslova.
Naslov tajnika za N. S. Pittsburgh, Pa., se glaai: P. Šafar, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. Sodrugi naj si blagovolijo to popraviti ▼ imenlkn.
Pittsburgh, Pa.
Slovansko delavstvo v Pitts-burgu in okolici se tem potem uljudno vabi na Silvestrov zabaven veder, katerega priredita: Ju gosi. soc. klub št. 131 in Jugo-slov. del. pevsko in tamburaško društvo "Bratstvo" v Kranjsko Slov. Domu na 57. in Butler cesti Pittsburg, Pa. Program veselice je zelo zanimiv: Petje raznih pevskih društev; deklamiranjc; igranje drame iz francoske revolucije "Na barikadi" in ples. Že vsak posamezni del programa je vreden potruditi se k udeležbi. Polovica čistega dobička je odločena za gradbo "Delavskega Doma" v Pittsburgu. Za obilno udeležbo se priporoča Odbor, ki hoče skrbeti za vse ugodnosti.
Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tndi on to izve del, kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate tn sanj.
Iz urada glavnega tajnika S. D. P. Z.
Dne 22. decembra sem razpoalal gla sovaice na vsa druitva «a glaaovanje
za združitev H. D. P. Z. z drugimi organizacijami. Na vsako druitvo sem poslal toliko gUsovnic, kolikor iteje druitvo člauov. ilaue in člsnice pro sim, da store svojo dolžnost s tem, da gredo vsi na sejo meaeca januarja 11» 15. Druitva pa, katera imajo zadnjo ue deljo v mesecu svojo sejo, glasujejo Ishko ie ua aeji dne 27. decembra 1914. Porotilo o izidu glaaovanja mora priti v glavni urad nnjkasueje do 15. febru-
a rja 1915.
("lani, ki pod uikakim |M»gojeiii D. morejo iti na sejo, naj ai preskrbe od druitv.nega tajnika glasovnico, ter
naj volijo doma. Paziti pa morajo, da vrnejo o pravem času glasovuice drui-\enem> tajniku, ker prepozno bo vsa ka glaaovnica neveljavna.
Olaui kakor tudi društveni uradniki naj strogo pazijo, da bodo pravilno glaaovali; vsaka nepravilno glasovnim glasovnica je neveljavna. Vsak član mora glaso\nico podpisati lastnoročno
mu je glasovnica neveljavna, ¿'lani, ki ne znajo pisati, uaj ai dajo podpisati od drugega, toda nt*piaec mora lastnoročno napraviti krii poleg imena. Kadar je glasovanje končano, aaj »«• glasovnice skupaj spravijo iu hranijo pri druitvu.
Druitveue tajuike pa opozarjam, d. bodo n.t.nko izpolnili |>oročilo o izidu glasovanj., kajti le ena napaka, iu ue-veljavnih je lahko veliko pravilno gla-sovauib glasov. Ravuo radi tega se ne suiejo gUeoviiice zavreči, ker bo mogoče kuk druitveni t.jnik uepravilno izpolnil poročilo. 1). se članom ne bo delala krivic, s«* bodo od takega druitva zuhtevale originalne glasovnice v glavni ur.d.
Naslednje nam predstavlja glasovnico z. posameznega člana in poročilo druitva o izidu glasovanja. To je vse popolnoma enako z originalom, le da je tuk.j za vzorec ¿e izpolnjeno. Kdor glasuje za združitev, naj glasuje tako k.kor ho izpolnjeni vzorci, tako bo pravilno izpolnjena glasovalen m po-
Kdor podpiše « fttampilij» (pečatom), j ručilo
SPLOŠNO GLASOVANJE O ZDRUŽENJU.
Podpisani glasujem za združitev slov. naprednih jeduot in zvez.................................................
Podpisani glasujem proti združitvi slov. naprednih jeduot in zvez."..........................................
Glasoval sem o združitvi in izjavljam, da ne bom uti-sprotoval združitvi, ako se je postavna večina potom splošnega glasovanja, redne, izvanredne, ozir. sploine konvencij. izrekla za združitev.
DRU&TVO ŠTEV. 1.
PODPIS ČLANA Bavdek Alojzij.
(OPOMBA: Kdor glasuje za združitev, naj napravi križ v prvem okviru, proti združitvi |m v drugem.)
PREDLOGI V CELOTI.
DA NE
1) Ako se je zakonita večina članov Klov. Dela v. Podp. Zveze izrekla za združitev z drugo bratsko podporno staven* sko jednoto ali zvezo potom splošnega glasovanja ali delegatov iu delegatinj na redni ali izvanredni ozir. splošni konvenciji, potem se mora združitev izvršiti po končanem splošnem glasovanju, redni ali izvsnredui, ozir. »plodni konven-eiji tekom čmsji, katerega dolot-i sploino glasovanje, redna ali izvanredna, ozir. splošna konvencija..................
2) Ako se 'je zakonita večina vseh članov Slov. Del. Podp. Zveze izrekla za združitev z drugo bratsko podporno slovensko jednoto ali zvezo potom splošnega glaaovanja ali delegatov in delegatinj na redni ali izvanredni, ozir. splošni konvenciji, tedaj se mora premoženje oddati združeni organizaciji \ času, ko je odločilo eploino glasovanje, redna ali izvanredna oz. splošna konvencija. V tem slučaju nima manjšina, ki je glasovala proti združenju ali se ni udeležila glasovanja. pravice obdržati premoženja in ovirati legalnim potom vrieče se združenje..................................
3) Po osvojitvi teh točk odpadejo vse točke v pravilih in ustavi, ki so v protislovju t njima.....................
4) Te točke stopijo v veljavo 14 dni po končanem splošnem glasovanju, ako «o dobile postavno večino v smislu pravil in ustave Slov. Del. Podp. Zvez«»..................
DRUŠTVO ŠTEV. 1.
PODPIS ČLANA Bavdek Alojzij.
(Opomb.; Ako glasujete /a kateri izmed teh predlogov, potem napravite križ (X) v razpredelku z oadpisom "Da"; ako ste proti predlogu, naredite krii (X) v okvirju z nadpisom "Ne".)
POROČILO
o izidu splošnega glasovanja pri dru štvu štev. 11 v Piinlo, Pa.
Sploino glasovanje o združitvi:
Za združitev je glasovalo skupno 60 članov.
Proti združitvi je glasovalo skupno 0 članov.
Iniciativni predlogi in dodatki k pravilom
Za predlog št. 1, je glasovalo. Za predlog it. 2, je glasovalo. Za predlog it. 3, je glasovalo. Za predlog it. 4, je glasovalo. Glasovalo je 60 članov. Druitvo Šteje 80 članov.
Da	Ne
60	0
60	0
60	0
60	0

pomeni glasovanje 'NE" pomeni pro-
OPOMBA:
1)	Beseda "DA' za sprejem; beseda ti sprejemu.
2)	Po odglasovanju naj vsako društvo natančno glasove prešteje, koliko jih je bilo za in koliko proti sprejetju vsakega posameznega predloga, ter naj potem razločno vpiie skupno Število istih na to poročilo.
3)	Vsako druitvo naj izpolni tri taka poročila: jednega naj odpošlje gl. tajniku S. O. P. Z. Ix>uis Bavdeku, box 187, Conemaugh, Pn., druzega predsedniku pripravljnnega odbora za združenje, br. William Sitfarju, box 57, Conemaugh, Pa., tretjega pa obdrži druitvo m vsak slučaj v svojom arhivu.
4)	Posamezne (individualno) glasovnice članov naj se ne poSiljajo ne glavnemu tajniku in ne predsedniku pripravljalnega odbora za združenje, hrani naj so jih vse v društvenem arhivu. 1% slučaj pa, da bi se od strani gl. ura-la, aH pa predsednika pripravljenega odbora zahtevale, se morajo takoj in brez vsakega odlašanja odpoiUti.
Frank Naglič, predsednik.
Andrej Obreza, tajnik.
Ivan Dolez, blagajnik.
Louis Strle, zapisnikar.
5)	Vsako poročilo mora biti lastnoročno podpisano od druitvenega predsednika. tajnika, blagajnika in zapisnikarja.
6)	Poročila, katera ne bodo lastnoročno podpisana od vseh Štirih glavnih društvenih urndnikov in bodo brez društvenega pečata, se bodo smatrale neveljavnim.
MESEČNINA.
Mesečnina: za mesec januar 115 NI naklnde, ter je redno kakor po navadi. Za mesec FEBRUAR pa je naklada 2f>e, za knr bom kot navadno poslal poro čilo o povišanju v pričetku januarja 1H15.
Doslej sem vedno oglaial v Glasilu, da je in za kateri mesec je poviiana mesečnina. Dalje sem za vsak mesec posebej poslal na vsa druitva posebno poročilo, za ksteri mesec je naklada. Toda kljub tako natahčnemu pojasne vanju ie nekatera druitva ne razumejo, za kateri mesec je poviiana mesečnina. Dne L oktobra sem r.rposl.l poročilo o povišanju mesečnine sa mesec NO-
VEMBER 114, dne 18. novembra pa za mesec DECEMBER 1014. Na vsakem poročilu j. zapisano, za kateri mesec je naklada, tako da bi m lahko vedelo pri druitvu, kd.j je naklad, in kdaj ue. Na ta način kaj lahko uaat.ne k.j dolg. z. druitvo, ki se potem br.-ni plačati. Vzemimo: Mesečni no je treba plačati v decembru 25e več kakor po navadi v bolniški sklad. Druitvo ne pl.ča v decembru, pač v januarju 1915. Druitvu, katero ni plačalo de eeuibra 1914, se piše dolg za prihodnji mesec, kajti v istem mesecu, ko je naklad., se mora računati, z. sva druitva en in isti mesec. Ako iteje druitvo v mesecu decembru 1914 72 ¿l.nov, ted.j j. trelta plačati za 72 članov naklade po 25e. Ako druitvo ne plača v decem bru, pač pa iele v januarju, ter je druitvo v januarju dva člana «uspen-dir.lo, se mor» plačati z. ista dva ravno tako naklada, ker je bila uakla da v decembru in ne v januarju.
Clani-ee, kateri so suspendirani, črta ni, ter so pozneje zopet sprejeti v zvezo, morajo poravnati vse prispevke, za vse mesece za iasa simpendncije zvezi in druitvu, retino in izredno mesečni-uo. Kadar je vse porsvnal, se lahko zopet sprejme, ako ni med časom sus-pendacije ali črtanja zbolel. Ov članov, kateri so med časom suspendacije zboleli, naj druitvo ne jemlje mesečnine in ne |>oiilja zanje v gl. urad, ker se ne sprejme denar in ne član, dokler
ni popolnoma zdrav.
Člane, kateri se daj«» večkrat suspendirati, opozarjam na pravila. Ako je član v teku iestih mesecev trikrat suspendiran, je tretja suspendacija za iest mesecev veljavna. Tak član ne more biti zopet sprejet za ¿est mesecev.
IZID SPLOSNEGA OLASOVANJA
.končanega dne 6. decembra 1914.
Da postane vrhovni zdravnik član GLAVNEGA odbora, je glasbvslo 872 glssov. Da ne postane član glavnega odbora, je glasovalo 267 glasov. Pred-logf da postane vrhovni zdravnik glavni
odbornik, je sprejet z večino 605 gla sov.
Vrhovni zdravnik je postal glavni odbornik 14 dni po končanem glasovanju, to je dne 19. decembra 1914.
8 tem glasovanjem odpadeta stavka
v pravilih in sta neveljavna od da. 19. decembra 1914 v slovenskih pravilih na strani 18, v sugleikih n. str.ai
80.
Vrhovneg. zdravnika nastavi glavni
odbor, ter je istemu odgovoren za ivoj. delovanje. V slučaju potrebe ga lahho glavni odbor odatavi in namesti druzega.
Od dne 19. decembra naprej je uve-Ij.vljeno za vrhovaega zdravnika prav tako kakor za vse druge glavne odbornike.
Na str.ui 4. Konvencija. Uveljavljen drugi stavek.
Na strani 6. Glavni odbor. 8e dostavi nova točka 11) Vrhovni zdravnik.
Na «traui 7. Cela stran kakor za druge glavne odbornike.
Na strani 16 uveljavljena Pripomba. . Te točke so priile v veljavo dne 19. decembra 1914 in so toliko čass v veljavi, dokler ne razveljavi pravil Konvencija, ali sploino glasovanje.
Za pomočnika v Glavnem uradu je glasovalo: 483 glasov, proti pomočniku je glasovalo 615 članov.
Predlog, da se da gl. tajniku pomočnik ne več kakor deset dni, je propadel s 132 glasovi manjšiue.
Naslovi druitvenih uradnikov.
V«a društva opominjam ie enkrat, da si preskrbe društveno bokso na poiti (predal,) da ne bo vedno zaostanek s po iiljatvauii. Ako ima druitvo svoj poit-ni predal, je treba samo ime novega tajnika poročati, ravno tako predsednika in blagajnika. V sedanjih slabih ¿asih se pri nekaterih druitvih večkrat v letu premene druitveni uradniki. H tem p. se pripeti, d. med časom, ko odstopi stari in nastopi novi, ne dobi nobeden o pravem času glasila in ne poiiljatev iz glavnega urada. Imel sem letos par slučajev, ko sem (»oslal druitvu pripadajoče stvari, za par mesecev sem pa dobil ali nazaj, ali vprašan je, zakaj da ne odpošljemt Torej naj dobe v najkrajšem času vsa druitva svoje društvene poštne predale. Druitva I«, katera imajo hišni uaslov, naj mi pa takoj poročajo vsako premembo naslova druitvenih uradnikov.
Louto Bavdek, gl. tajni 8k. D. P. Z.
N. S. Pittsburgh, Pa.
(ki vseh krajev se slišijo pritožbe zaradi slabih delavskih razmer, oziroma brezposelnosti. Tudi tukaj delamo le 3 do 4 dni na teden, zaslužimo skrajno slabo, toliko da se komaj preživimo, na priboljšek pa se misliti ne smemo. ' Veliko je tudi tukaj brezposelnih, ki čakajo že m©«eee in mesece na milost kapitalizma.
Dne 18. novembra je umrla sos Jozefina Dolmovič v starosti 26 let. Bila je članica dveh podpornih društev: Skala štv. 56. S. D. P. Z. in druš. Marije sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., kateri sta jo spremili k zadnjemu počitku.
Društvo Skala št. 56. S. D. P Z. je imelo dne 6. decembra glavno sejo, na kateri je bil izvoljen odbor za leto 1915. in sicer preds. Jožef Muškn, podpreds. Johan Mestnak, I. tajnik Frank Budič. blag. Martin Krall. 2. tajnik Fr. Kolan, znpisn. Blaž Novak, nadzornika Alois Iskra in Johan Mu-rovič, in bolniški nadz. Štefan Cvetkovič.
Bratski pozdrav vsem rojakov in rojakinjam. Tebi, Proletarec, pa veliko novih naročnikov v letu 1915.
FRANK BUDIČ, 833 Pike St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Chicago, 111.
Kakor sploh po večjih ameriških mestih, tako vlada tudi v Chieagi velika revščina zaradi pomanjkanja dela, dasi šteje mesto blizu dva in pol miljona prebivalcev.
Tu vidimo trume brezposelnih delavcev v vsaki ulici, ki begajo od tovarne do tovarne, prodajajoči svojo moč za vsako ceno, da bi preživeli sebe in svojo družino, ki trepeta od mraza in gladu. Ali rešitve ni od nikoder.
Kapitalistični sistem nas tepe in ubija, in nevednost nezavednega delavca. Ako bi se delavec nekoliko več zanimal za izobrazbo in omiko svoje mladine, bi smel upati na boljšo bodočnost. Kajti ravno v mladini tiči naša prihod noat.
Pouosni smemo biti slovenski delavci v Chieagi na svoje delavske liste, ki nam dajejo dovol) gradiva in odpirajo pot do svobode. Pomankl jivost je vzlic temu še velika med nami, ker nimamo nobene ljudske knjižnjice in pa organizacije, ki bi bila gmotno in duševno dobro pod-, prta. Nočem kritizirati današnjih 1 društev, ki vrše svojo delo točno
po svojih pravilih, ali zanimanja za vzgojo se najde malo.
"Slovenski Delavski Sokol Chicago" ima namen, da ustanovi slovenski dom s čitalnico, v katerem bi se lahko gojila vsa potrebna izobrazba. S tem bi tudi veliko pripomogli do slovenske dramatike, ki bi se gojila z boljšim uspehom in večjim zanimanjem kakor do danes.
Ker vidim, da ima Slov. Del. Sokol res dober namen in da vrši svoje delo v polni moči, ga priporočam tudi v tem ozira.
Omenjeno društvo priredi veliko predstavo "Revček Andrej-ček", narodno igro s petjem v petih dejanjih dne 27. dec. t. 1. v Narodni Dvorani na So. Racine Ave. in 18. cesta; začetek točno 1 ob 2. pop. Priporočam slovenskemu delavstvu, da se v obilnem številu udeleži te predstave, ker bo s tem vsak napravil veliko užitka sebi in veliko korist društvu za njegov razvoj in obstanek. Igra "Revček Andrejček" je ena največjih slov. iger, ki nudi obilno smeha, krasne žive slike in revno kmečko življenje. Posebno pa bo gotovo ugajalo netje.
Slovenskemu delavstvu želim vesele praznike in srečno no. o leto. Tebi list, pa obilo novih naročnikov v letu devetnajsto petnajst.
Na svidenje v nedeljo 27. dec., 1914 v Narodni dvorani.
Frank Vidmar, 1625 So. Racine Ave.
Cleveland, O.
Dne 13. decembra se je vršila tukaj skupna seja vseh socialisti čnjih organizacij, na kateri se je razpravljalo, kako bi se dalo pomagati brezposelnim delavcem. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva od mestne adminiatra-cije, naj izkusa pomagati brezposelnim revežem, kateri so žrtve današnjega kapitalističnega družabnega reda. Resolucija nadalje zahteva sledeče: 1. Da policija prešteje brezposelne delavce; 2. Da se vstnnove v raznih delih mesta postaje, kjer se bo delila-med reveže hrana, obleka in premog; 3. Da se takoj začne z raznimi meshrrni deli in na ta način vposli. kolikor mogoče delavcev.
Mestni očetje bodo imeli bržkone gluha ušesa za zahteve so-lialistov. Kadar gre za koristi delavcev, takrat se vselej izgovarjajo, da je treba varčevati z denarjem, dočim je vedno dovolj denarjaf kadar se določa plača
raznim "izvedeneeui," in sveto-vsleem, kakšen je bil n. pr. Anthony Dupond, ki je dobival $10.-000 letne plače. Kdaj se bodo vendar delavci spametovali in izvolili svoje lastne zastopnike v mestne in druge urade t
M t*. I lenm sy, komisar mestne posredovalnice za delo,, se je izrazil, da prične s preiskavo brezposelnosti med tukajšnjim delavstvom, da na ta način poizve, koliko odstotkov je med njimi onih, ki si v resnici žele dobiti delo. A-li naj smatramo to izjavo za zasmehovanje brezposelnih revežev? Jaz mislim, da ne. Moje mišljenje je namreč, da ima Mr. Hennessy svoje možgane tako prepojene s kapitalističnimi nazori, da je trdno prepričan, da so delavci brez tlela samo za to, ker nočejo delati. Ako pa hoče Mr, Hennessy v resnici poizvedeti, koliko je v Clevelandu onih brezposelnih, kateri si žele dela, bi mu jaz svetoval sledeče:
Nekega lepega zimskega jutra, kadar bo žvižgala burja okrog vogalov, naj vstane navsezgodaj iz svoje gorke postelje, ter naj se poda pred vrata kake tovarne. Tam bo zagledal stotine brezposelnih delavcev, mladih mož in fantov, močnih, sposobnih za vsako delo. Navsezgodaj se že začno zbirati^— äe predno so se odprla vrata — in čakajo. Uro za uro čakajo, — vkljub temu, da so slabo oblečeni, — v najhujšem mrazu in snegu. Šele kadar pride "boss." pa pove, da ni nič dela, odidejo, — kam — pred drugo tovarno, kjer jih čaka isti uspeh. Nekateri pa čakajo še nadalje, gledajoči za odhajajočim nossom. z upanjem, da se premisli, vrne in jih sprejme v delo. I)an za dnem se odigravajo ti prizori pred vsako tovarno v Clevelandu. Tukaj, med te delavce naj pride Mr. Hennessy in naj jih vpraša, so li prišli na sprehod, da se ua-vžijejo svežega jutranjega zraka ali iščejo v resnici kako delo. Od govor, katerega bi dobil, bi mu jako pomagal pri sestavljanju njegove Statistike o brezposelno sti.	M. Petrovich.
delavca ni bilo, j« ni, in je ne bo, dokler bodo kapitalisti na krmilu, /budimo se in vzemimo ladjo in krmilo v svoje roke, in,pokažimo, ila sname tudi mi veslsti. Seveda «e bo našel nezaveduež ali farški
zahajajo vsak dan, se pogovsr-
jajo in kurijo peč, 11 arazpolago imajo tudi socialistične časopise iu knjige.
Kdor ni še skušal skakati po železniških vagonih, ali pa bru-
trot in vprašal, kaj iu kje je tista*siti pete okrog tovarn, po zimi v ladja, kje so veslat Takemu sve-| najhujšem mrazu, ta ne ve, kaj
Ely, Minn.
Ceiy«no uredništvo 1	u
0 Prosim, da mi dovolite nekoli ko prostora v našem cenjenem delavskem listu.
Kar sf tiče delavske stvari, je na Ely prav slabo. Rudniki de lajo malo. V enem Samem rudni ku se delato po dva šihta (Oliver Mining Co.), drugod pa samo en šiht. Le redko je, da dobi kdo delo, ali brezposelnih delavcev Je Že zdaj premnogo na Ely. Zatorej ne svetujem nikomur hodit na Elly za delom.
Kemmerer Frontier, Wyo
Odkar izhaja naš socialistični list Proletarec, se še ni bral do pis iz teh naselbin, in kakor se mi vidi, tudi ni imel list nobenega naročnika v teh dveh naselbinah, dokler nas ni prišel sodrug Savs obiskat. Ne smem reči, da je napravil "fine business" ker nas je SloVencev sploh malo premalo tu ksj, da bi mogel kaj o socializmu povedati. Pa vseeno je napravil dobro delo, ker je zasejal seme Proletarca med tukajšnje Sloven ce. Seveds^e ne moremo pohvali ti. da dobrfcurodi. Vsaka stvar rodi po zimi bol^ slabo, tako napreduje tudi naš list Proletarec bolj počasi in tega so vzrok slabe delavske razmere.
Kakor povsod, tako tudi tukaj jako slabo delamo. Kar je severno od malega mesteca Kemmerer, je pet manj, od katerih samo dve obratujeta: No. 3 Frontier in No. 5 Sublet. Zaprte so pa No. 1 Frontier, No. 4 Susie in No. 6\,a nedoločen čas. Zaradi tega ne svetujem rojakom, da bi hodili sem za delom, ker nas je velika gruča brezposelnih od omenjenih prizadetih majn. Kapitalist te ne bo vprašal, če imaš potrebnega živeža in obleke, da se boš preživel par mesecev; tega ne — on te odslovi kadar sc njemu poljubi, ako imaš kakšen cent v žepu ali ne.
V štev. 378 našega lista Proletarca sem bral, koliko je brezposelnih v raznih mestih in deželah. Res ogromne so te številke, in vse to v dvajsetem stoletju. Brezposelnosti zmiraj več, vsakdanjih potrebščin zmiraj manj in vse to s« dan na dan množi, in množilo se bo. dokler bomo mi delavci brez razlike spali in saniali o prosperi-teti kapitalistični. Prosperitete za.
tujem, da naj vzame naš list Proletarec v roke, ter naj ga prečit»* od konca do kraja, s tem imaš veslo v rokah.
Ladja, v katero lahko stopiš, a-ko si zaveden delavec je socializem, s katerim bomo kmalu na površju. Potem bo prosperiteta za nas delavce, ne pa pod kapitalistično kontrolo. Na dan volitve dajmo glasove za socialistične kandidate, ne za kapitalistične, to je pr vo in glavno, ako hočemo priti do svojih delavskih pravic. Seveda sc bo dobil tak, ki bo rekel: Jaz volim, kar hočem, ali jaz bom volil, da bo zame prav, da se bossu ne bom zameril, da bom "štetig" delal. i. t. d. Ali te bo boss videl, ko boš volil T Ne tako, delavci! Zdramimo se na dan volitev. Na misel naj nam pride današnja brezposelnost, • pomanjkanje in revščina, štrajk v Colorado. Ako bi bila socialistična vlada, sedaj gotovo ne bi bilo tega štrajka in moritve«nedolžnih otrok in žen. Samo to si domislimo na dan volitve, pa bomo gotovo dali glas za našega socialističnega kandidata. Ako pa misliš, da boš. vse to pozabil do dneva glasovanja, pa najbolje napraviš, ako izre-žeš ta stavek, ter ga hraniš do takrat, potem ga še enkrat preči ta j. preden boš napravil križ na volilno polico, pa boš videl, da boš prav glasoval, namreč za na šo socialistično stranko.
Na društvenem polju smo še dosti dobro organizirani. Spadamo k različnim .lednotam in Zve zam, akoravuo ne prav v tem me stu, pripadamo pa v bližnje slovenske naselbine. Žal da sociali stičnega kluba nimamo tukaj. Ne moremo se izgovarjati, da nas je premalo, dosti nas je, ali duha ni pravega. Glavna stvar je pa prevelika brezposelnost in jako slab zaslužek. Kadar se položaj izboljša. bomo poskusili tudi na tem polju napredovati.
Saloonov imamo precejšnje število za malo a zelo lično mestece kakor je Kemmerer, ter tudi dva slovenska, kamor hodimo največ časopise brat. Za "tretat" nam jako malo ostaja. Včasi se tudi zaradi vojne v starem kraju prav pošteno udarimo. Ta drži na to stran, drugi zopet na drugo. Jaz sem pa mnenja, da je čas, da bi se napravil konec moritvi proletarec proletarca zaradi kronanih bedakov.
Nekaj nam tudi obetajo, da bo naša država postala suha. Jaz bi svetoval tistim "ta suhim", da naj se skupaj zbero ter gredo v staro deželo, kjer nikdar dež ne pada in kjer ni nobene vode. tam bodo najbolj suhi. Nas, ki ga za potrebo stisnemo* kakšen glažek, naj pa na miru puste.
S socialističnim pozdravom Vaš	Nevem Kedo.
je brezposelnost. Človeku inora srce počiti od divjega gneva, in vsega tega so največ krivi nezavedni delavci, ki slepo verjamejo kapitalistom,
Zanimivo je poslušati, kako so veseli čez dan na gorkem, ali ko pride večer, kako klavrno zapu-ste dvorano. Lastnik dvorane ne dovoli, da bi spali v njej. Jaz sem si* pogovarjal z njimi ves «lan, ali zvečer s»* mi je pripetilo, da me je prosil prenočišča mlad, kakih 25 let star Amerikanec kakor se je izrazil. Zdrav za delo, in rad bi delal ali dela nima in doma ne.
Seveda, v tem hudem mrazu ga nisem mogel pustiti zunaj. Jako se mi je dopadel njegov značaj in njegove besede so mi segale v dno duše. Pogovarjala sva se pozno v noč; na zadnje o organizaciji American F. of Labor in o Mr. Oompersu, ki zna tako debatirati s socialisti, da nazadnje osmeši samega sebe.
Takle je današnji gnili družabni red, pa naj bo tukaj ali v stari domovini. Delavec ki ustvarja vse bogastvo, mora prositi prenočišča po zimi v najhujšem mrazu in navsezadnje naj bi se še navduševali za naše staro ali novo domovino. Kapitalizem tukaj, kapitalizem tam — to sta si dva brata, ki ne moreta biti drugačna pod nobenim pogojem, dokler ob stoji današnji sistem, dokler se delavci ne združimo v socialistični stranki, ker 011a nam nudi priložnost.	A. G.
nosti i. t. d. Med njimi je n. pr. 611etni Ch. Siegel, ki je 14 let v poštni službi. Mož je bil v špan-sko-smeriški vojni težko ranjen na glavi in mora nositi srebrno ploščo namesto naravne lobanje Zdsj mu izkazuje domovina svo jo hvsležnost.
Poštar v Chicagi pravi, da ne more nič pomagati, češ da je prišel ukaz iz Washingtona. <'e se pričenja tisto varčevanje, o katerem je \Vilson govoril v svojem sporočilu, pri takih rečeh, tedaj o v VVashinurtoiiu pozabili, da j< predsednik govoril tudi nekaj o izdatkih, katerih narod nikdar ne bo grajal.
Nekateri klerki, katerim so bila dostavljena odpovedna pisma, so se obrnili do državnega tovarniškega nadzornika Oscar F. Nelso na s prošnjo, naj nastopi zanje. Nelson je pisal senatorju Lewisu in je dejal, da ne bi nobena civilizirana država na svetu tako ravnala s svojimi uslužbenci Drugje se stari uslužbenci vsaj vpokoje.
Sedaj je sploh pravi čas, da daje vlada take zglede. To je prav tako, kakor bi učila privatne podjetnike, kako naj mečejo svo je ljudi na cesto.
Seveda bi tudi poštnim usluž beličem nf škodovalo, če bi neko liko temeljiteje razmislili take reči. Nemara bi spoznali, da tudi zanje ni vseeno, kdo vlada v \Vashingt onu in v posameznih državah.
Ali prihajajo kralji in cesarji s krono na glavi in z že zlo m v roki na svet!
Lokal Newark soeialistične stranke je oklieal, da se naj javijo vsi brezposelni tukaj in v okolici. Ker je nastal hud mraz, smo jim ponudili socijalistično dvorano in kurjavo zastonj. Ker tukaj ni socialističnega lista, smo v ta namen morali plačati oglas v kapitalističnem dnevniku. Že prvi dan so trumoma prihajali, tako da je bila dvorana popoldan že skoro polna. Med njimi je veliko oženjenih, ki so že šest ali več mesecev brez dela.
Dobili smo tudi celo kopico pisem od brezposelnih žensk, ki pravijo, da gredo delat za vsako ceno in da primejo za vsako delo.
Seveda jim socialisti dela ne moremo dati, ker nimamo tovarn; kar nam je mogoče smo storili, dali smo jim dvorano in kurjavo to bo v tem hudem mrazu marsikateremu dobrodošlo. Pobrali smo od njih imena in naslove ter jih odposlali na tukajšnje mestno zastopstvo, na demokratično zastopstvo !
Pa da se ne boste čudili: Brezposelnih je največ tukaj rojenih Amerikancev. a med njimi turn veliko takih, ki so podpisali samo ime naslova pa ne, ker naslovov nimajo, in nc vedo, kje da je njih dom. Seveda, jaz se nisem čudil, ki sem že sam navajen brez doma živeti. Brezposelnih dom je se-dsj socialistična dvorsns, kamo»-
Clinton, Ind.
Tudi v naši naselbini občutimo moč belega poletja. Na društ veneiu polju še zadosti dobro napredujemo, in tudi S. S. Klub št. 41 zmirom bolj napreduje, dokaz, da se čimdalje bolj zanimamo za našo stvar, za napredek proleta riata. Cenjeni sodrugi in sodru-ginje, delujmo zmirom in vsigdar za izobrazbo našo in naših sotrpinov, ter tako naredimo korak za korakom v naši smeri naprej, da se približamo svojim smotrom ter se otreserno podlega sistema kapitalizma^ ki nas delavce tišči k tlom ter ovira vsako vzvišeno misel.
Na željo večine tukajšnih slovenskih rojakov se je sklenilo povabiti vsa slovenska društva in klub 11a skupno sejo, ki se je vršila 14. decembra zvečer ob 7.
Zastopana só bila sledeča društva: Društvo sv. Barbare št. 94; društvo Premogar št. 16 S. S. P. Z.; društvo Združeni Balkan št. 6H S. D. P Z; društvo Skala št 50 S. N. P. J.; društvo Studen-ček pod Skalo št. 213 S. N. P. J.; Klub št. 41 J. S. Z. v Ameriki. Tem potom se izreka najlepša zahvala za udeležbo.
Na seji se je sklenilo, s tem
Newark, OhMfj 1'ub?gim J^orjen, v državi Ohio, da se naredi skupna
veselica v njih prid.
Rojaki in rojakinje, udeležimo se te veselice v obilnem številu, ter tako pokažimo svojo solidarnost, da smo pripravljeni tudi gmotno podpirati naše sotrpine v njih bedi. Med drugim se da v javnost tudi sledeče. Žena Jo-hana Sesek je neznano kam odšla 10. novembra brez slovesa od svojega moža, ki je bil na delu. Vzela je možev denar, in tudi kar sta bordarja dala. Možu je zapustila kup dolga vse povsod. Obžalujemo samo ubogega moža. Javnost [m svarimo, da se naj varujejo te ženske, da jih kje ne oslepari. Prosi se, kdor ve za njen naslov naj ga naznani. Piše se dotična žena Johanna Sešek, 28 let stara, omožena, že čez 8 let, ima rdeče lase, nosi lasuljo iste barve, in je srednje postave. S pozdravom	Kari Poglodič
L. Box 92 Clinton, Tnd.
Pošta in njeni uslužbenci.
Ljudje v Ameriki so včasi mi slili, da ima zvezna vlada neko liko več socialnega čuta v sebi kakor navadni flrivatni podjetniki. Menda so se zmotili.
V Chicagi je dobilo prav zs božič okrog dvajset poštnih usluž bencev nenadoma odpoved, eni zaradi starosti, dnigi zaradi boleh
=
NAROČNIKOM "DRUŽINSKEGA KOLENDARJA".
Navad« narodov.
Nsznsnjamo z veseljem, da je g. Joseph Triner v Chicagi zopet letos izdal krasen stenski koledsr za 1915. Kaže nam navade mnogih narodov in je le obžalovati, da vsled omejenega prostora niso mogli vsi narodi najti prostora na njem, ali upamo, da se v enem prihodnjih koledarjev to popravi. Iztis tega koledarja pošljemo po pošti po prejemu lOc v denarju ali znsmksh. Naslovite svoja pisma: Jos. Triner, 1333—1339 Ashland ave., Chicago, 111. Koledarji se razpo&ljejo po 1. dec. 1914.
(Adv. 3t. 1—wk.)
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI.
Cen|en! rojaki!
Kot stsra tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
	0*0000>6SSS *eeeeeea*<_ oo ooooooo	m
		
■OC*		mm-
w >	w » ^	w 1 *'
Večja naročila koledarjev je razposlala '4 Narodna tiskarna'' po expretu. Expresne troske so plačali naročniki. Kdor se ni poslal denarja, dotični naj poilje man je, kolikor je plačal expresa; kateri pa so nam plačali koledar je v naprej, tisti pa nam naj pišejo, koliko so plačali, nakar Jim odpošljemo še toliko koledarjev, socialističnih knjig, na zahtevo pa tudi denar — o žiro m poštne znamke. Nekaj zastopnikov nas je vprašalo, koliko je pri koledar i ib popusta. Cena je tako nizka, da pri najboljši volji letos ne moremo dati nobenega popusta, ker še itak ne bodemo naredili nobenega dobička. — Vsak cent popusta bi pomenil zgubo!
POZOR ROJAKI!
Proda se obdelovana farma ob segajoča 320 a k rov z vsemi poslopji in orodjem.- Farma se nahaja 70 milj od mesta Denver Colo., 7 milj od mesta Purcell, ter pol milje od šole. Zdrav zrak in dobra voda. Rastejo vsi navadni poljski pridelki, posebno je ta kraj pripraven za živinorejo. Cena farme je $2500 od tega se plača polovica takoj, ostalo po dogovoru. Za nadaljna pojasnila obrnite se na lastnika
Frank Shuster, Box 44, Purcell, Colo
Naravna upora.
Vsak človek vsebuje • več ali manj moči, da se lahko upre proti nekaterim boleznim. Nekateri ljudje so namreč vedno žrtve raznih bolezni, ki se drugih ne primejo tako hitro. Ljudje, ki se ne morejo tako lahko upirati in so bolj podvrženi raznim boleznim morali bi vedno poskusiti najpr-vo ojačiti svoj život in spraviti svoje prebavne organe v pravo delovanje. Vpoštevati bi morali vedno, da je prebavni del telesa najvažnejši, in pričeti bi ga morali takoj zdraviti, kakor hitro se opazi kak nered ali nezadovolj stvo: rabiti bi morali Trinerjevo grenko vino. To zdravilo izčisti vso ostalo hrano in obenem oia-či vaš život. To zdravilo se naj rabi proti zaprtnici, oslabljenju telesa, nervozi, pri pomanjkanju krvi; obenem povzroča tudi slast do jedi. V lekarnah. Cena je $1.00. Jos. Triner. izdelovalec, 1333—; 1339 So. Ashland ave., Chicago 111.
• • •
Slabe mišice morali bi nadrgni ti s Triner's Liniment in ravno tako, kadar imate bolečine v sklepih in mišicah. Cena je 50c, po polti 60 centov.	(Adver.)
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okrsju Chippewa dobi najboljša farniar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkepi več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlsd naselili. Vsi hvalijo krasno oHilico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobsk rsste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a krov sčiščenega zemljišča. Ob na šem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell j tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nain še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee. Wis
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, lil.
4 4 Ako si nameravate naročiti gr&fofon, ali importirane slovenske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam ▼ zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, Box 26, Denver, Colo."
PHONE; CANAL 8014
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglfSčen Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočiAče za nizko ceno. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Kacine Ave., Chlcaflo, III
Pazite na ta
Ničvredne ponared-be slavnega Pain-Expeller-ja dobite čento, ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 60c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-10 WitkliftHSI
NEW YORK, N. Y.
poročam za blagohotna naročila Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61, St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastipa i« vsili sodiiiih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
<4t «»he
133 W WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Tslefon Main
Dr. W. c. Ohlendorf, M. ü
Zdravnik sa notranje balam ln ranacalnlk. ¿•draraiika preiskava braaplaéaa—p«« teti j« 1« adra vila 1W4 Bio« IaUa* Ara., Cklcaco. Urad aja ad 1 da S p* pal.; »d T da • avalar. lavan Ckia»* ftivaéi balaiki aaj pila ja alavaaaka.
BELL PHONE 131S-J F1SK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Batler SI. Pittsborgh, Pa.
ALOIS VANA
— iidelovatelj —
sodovice, mineralne vode ln raz
nih neopojnih pijač. 1837 80 Pisk St TVI Csnsl I
LOUIS RABSEL
moderno urejen nalun
lá 4S0 SfUID ME.,	KENOSHA, VIS
Telefon 1199
A. FISCHER
Baff at
lata aa raapolago vaakovratao piv« ▼Ina, aaiodka, i. L á. Izvrstni prostor ta okrapéilo.
3700 w. asta st., oMcaca. m
Tal. Lawndalo 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene sliksm so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St,
Oleveland. Ohio
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Canal 470.
1801 So. Ashland ave.
Tel. r^sidenee: Lswndsle 89M
yVatno upratanjel 1
lin mi opravil M0 %ß " Jjj^ £ I
Konzula
sodnijske
wKatep
Milwaukee
r l( O L h T A H ra
DELNIČARJEM
Jugosl, Delavske Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
V Nini ulit zakonov države Illinoia ia seje direktorija dne 0. decembra
se vrfti v »obuto dne ltf. januarja 1913 ob 8. uri »večer v prostorih uprav-niitva Proletarea, 4008 w. 3l*t Ht.
VIL redni občni zbor Delnlčar|ev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku:
2.	Volitev odbora za pregledan je pooblastil;
3.	Volitev predsetlnikn za občni zbor;
4.	Pitanj« zapisnika zadnjega občnega zbora;
5.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; rt.	Poročilo upravitelja iu urednika;
7.	V korist druf.be;
H.	H h/no;
0.	Volitev direktorija za leto 1915;
10.	Kazpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj poSljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih ua zboru zastopajo. Vsaka delnica ima en glas.
Za Direkt. Jugsl. Del. Tlak. Drulbe
T. J. Aleft, tajnik.
'ZXZZZ2ZZZZZ2ZL
Etbin Kristan:
GAŠPERČKOVA POZABLJENA EPIZODA.
V.
Resnično. Gašpereek je bil po svoji naturi navdušen človek. Te ga se je zavedal šele sedaj, ko ni več zapiral svojega pravega značaja v levjo kletko iu ga izročal krotilcu — mnenju ljudi. V popolni svobodi se je razvijal njegov zanos iu duša mu je živela le še v vilavah. Odkar jo je izmotal iz prisilnega jopiča, je spoznaval, da so vsi pojavi življenja in vsi dogodki stokrat, tisočkrat pomembnejši nego se zde ljudem, otope lini v malenkostnih brigah sirovega materializma. Če je vzel v roke časopis, je bila od uvodnega članka do zadnjega brzojava vsaka reč tako važna, da bi zaslužila celo knjigo. Ljudie pa so čitali in so ostajali ravnodušni, kakor da se godi vse nekje na tujem planetu, in govorili so, če so sploh govorili, o revoluciji v Perziji z enakim glasom kakor o golažu pri "Belom medvedu," o odkritju južnega tečaja kakor o najnovejših promenadnih ovratnikih.
Težko je bilo med takim ljudstvom živeti. Ali (Jašperček je i-mel v spominu besede gospodične Milene o dolžnosti in mučeništvu. Živce mu je trgalo, če so prihajale z Dunaja vesti o delu narodovih sovražnikov, o brezbrižnosti ministrov, o malomarnosti ljudskih zastopnikov. Srce ga je bolelo, če je šel razvoj v slovanskih državah vse drugo pot, nego bi bilo treba. Njegov jezik pa se je v teh časih obogatel, kakor da so se mu Šele zdaj odprle skrivnosti njegovega zaklada. Nehote in nekfiko nezavedno je začutil moč pridevnika in silo superlativa. Prej je le poslušal, kadar so drugi grvorili; zdaj je govoril sam in njegove besede so bile glasba. Razpolagal je z vsemi inštrumenti in včasih je zadonel cel orkester iz njegovih ust.
Gospodična Milena ni zahajala v gostilne in kavarne; poučena pa je bila o vseh njegovih nastopih ter ga je hvalila in vzpodbujala, naj vztraja. Kapljica, padajoča na kamen ...
Iti ics, polagoma je Gašperček opažal, da ne živi zaman. Počasi se je javljal uspeh, ali javljal se je. Začetkoma so tovariši in prijatelji zijali, če je kakor De-mosten ali nemara kakor Cicero govoril o kakšnem po njihovem zaslepljenem mnenju neznatnem dogodku, ki jim ne bi bil izrabil desetih besed iz ust. Kadar ga je kdo kaj vprašal, je Gašperček prav dobro čutil, da ga hoče le zbadati. Včasi je bilo zasmehovanje kar očitno. Toda Oroslav je stiskal zobe; podoba gospodič ne Milene jc bila vedno navzoča, tolažila ga je in hrabrila, on pa je ostal junak. Ironija nevedne že v ga ni mogla raniti. Njih duše so bile v trdih lupinah in treba je bilo zdrobiti te okamenine, da se pride do jedra. Polagoma pa so se res drobile. Družba je začela poslušati, v očeh se je poja-vila naznost in naposled se jc o-glaŠalo odobravanje, kadar je zajemal Gašperček svoje visoke besede prav iz globočine svoje duše. Tako navduleno niso znali drugi
govoriti kakor on; saj so preveč
otopeli v pusti vsakdanjosti iu ečiiti najbrže tudi rojenice niso bile položile tega daru v zibelko. Toda če niso mogli izražati navdušenja s takimi besedami kakor on, so ga izražali z znamenji soglasja in pritrjevanja, s ploskanjem, s klici, s novzbujaitjent.
O. Gašperčkovo delo ni bilo brezplodno! Saj jc vedel, da ne morejo biti srca tako prazna iu misli tako mrtve, kakor bi se zde-j lo. Poseči je bilo treba v te du še, kakor je posegel on iti tedaj se je moralo prejalislej izkazati,* da je božanstvo v vseh.
Gašperček je duševno vidoma ( rastel. Družba, v katero je zahajal, mu je z veseljem prepuščala^ besedo, kadarkoli jo je zahteval. Včasi jo je navdušil že s tem. da ! je povedal predmet, o katerem ho-' če govoriti. Tudi če je šlo za navidezno malenkost, so že razumeli.! da izvije on iz nje tajno vsebino in razodene veliki pomen, ki je drugim skrit. Zgodilo se je sein-terja, kadar je kdo zaklical: <4Si-lentium ! Gašperček ima besedo!'' da je zagrmelo okrog mize o<l ploskanja, iu Oroslav je moral s pogledi in gestami prositi za posluh ter kazati, da mu ne gre za osebno odlikovanje. Z veliko zadovolj-nostjo ga je navdajal uspeh; največja nagrada pa je bila potem prijazna, vzpodbujevalna beseda iz ust gospodične Milene. Včasi se je celo nasmehljala, dasi je bil njen značaj resen in strog. Oroslav je slutil, slutil... Oroslav je upal, upal
Ko pa je bil Gašperček že ta-korekoč prvoboritelj v svoji, četudi ne posebno številni družbi, se je zgodilo nekaj velikega. VI Zabrdju so hoteli ustanoviti druš tvo "Perun" za "pospeševanje" staroslovanske mitologije. "Pospeševanje" ni bila natančna beseda ; prišla je baje pomotoma v pravila namesto izraza "prouča-vanje." Hudobneži, katerih je povsod preveč, so trdili, da je naslov le pretveza, češ, da bi le neki prijatelji cvička, ljutomerčana, bi-zeljca in podobnih slovanskih snovi radi spravili svoje omizje v nekakšno obliko in dobili več sredstev za nsbavljanje takih študijskih predmetov. Na tako o brekovanje se ni treba ozirati. Nikakor pa tudi ni treba podtikati kulturno pomembnem in sicer nedolžnemu društvu hudobnih, da, zločinskih namenov. Ali visoka vlada ni vzela ustanovitve tega važnega društva na znanje, temveč jo vrnila predlagateljem pravila s trditvijo, da niso dovolj jasna. Pač pa je bilo Gašperčku takoj jasno, da je to le prazen izgovor. Zgodilo se je v Zabrdju; toda iz tega skromnega kraja bi se kulturno gibanje lahko razši-rilo Sirom vse slovenske domovine, da, po vsem slovanskem svetu, kjer čutijo slovsnska srca. kaj nam pomeni slovanska mitologija. Zato je bilo društvo prepovedano! Slovan se ne smo zavedati. Preteklost njegovih dedov mu mora biti mrtva. Misel na Peru-na je političen zločin. Tako ravnajo z nami. Tako nas davijo Naj li to trpimot Pa da nam ne zavre v žilah slovanska krit Ds se ne potegnemo z vso odločnost jo za svoje svetinje t Če je že pre
povedan Perun, kaj šele kralj Sa mo, naša slava iu diks?
Ksr je bilo Gašperčku v srcu, to je povedal s plamtečimi besedami. Njegov tenor se je dvignil v najvišjo lego, velike kretnje njegovih rok so slikale po zraku iu diiuu važnost besede, podčrta-vbjoče jo iu pribijajoče jo kakor s kladivom, in pot mu je oblival mladeniško žareči obraz, ko je predlagal najodločnejši, najognje-vitejši protest, najslovesnejši pro. test proti takemu zatiranju in teptanju onega, kar je slovanskemu srcu najdražje iu najsvetejše. 8vyt naj nas pozna!
Takega aplavza ni Gašperček še nikoli doživel kakor ta večer. To ni bilo več navdušenje, to jc bil paroksizem. Vse duše ho bile v ekstazi, iti drugače ni moglo biti, kakor da sta dva tovariša nenadoma dvignila Oroslava na rame in ga kakor triumfatorja nesla okrog mize ob viharnem plo skanju in grOmoviteui klicanju družbe.	,
Gašperček je bil ginjen, da bi bil objel ves svet. Bog mu je gotovo že odpustil greh slavnostnega trenotka: V duši — le v duši ko s»' mu zglasile besede, ker ni poznal slovenskega prevoda: Scid umsehlungen. Millionen! To je bil najsrečnejši večer njegovega življenja. In ko se je spomnil na gospodično Mileno, je zra-stlo njegovp upanje do nebes...
(Dalje prih.)
NAZNANILO.
S tem se naznanja vsem slovenskim rojakom, in sodrugom v tej naselbini in okolici, da se s sklepom skupne seje dne 14. decembra vseh tukajšnjih slovenskih društev in kluba vrši skupna veselica, na 9th Street North v feletsovi (ColumbtuO llalli dne 2tt. decembra. Začetek ob 4. po poldne. Cisti prebitek te skupne veselice s»' obrne v pomoč štrajkarjem v Ohio glasom sklepa skupne seje. Vabijo S4 uljudno vsi tukašnji Slovenci za obilno udeležbo Za pivo in zabavo bo najbolje skrbljcno.
Na svidenje dne 26. decembra v korist slovenskim štrajkarjem, našitu bratom v državi Ohio!
Odbor.
Kari Poglodič, tajnik ki. št. 41.
Drobne vesti.
Neznano kam je odšla Ivana
Bcrne, 24 let staro dekle iz Senožeč. Sla je ml doma 27. oktobra zvečer in od takrat ni nobenega sledu o nji. Po stanu je šivilja. Kazala je s svojim obnašanjem zadnje dni.^la se ji je zmešalo. Sicer jc bila pa tiha in delavna.
Nesreče v Ljubljani. 3. nov. popoldne so se dogodile vsled pri-hitrih voženj električne železnice in neizvežbanih voznikov v Flori-janski ulici nesreče. Popoldne je neki voznik povozil otroka, ki je prišel iz zavetišča, nekoliko pozneje se je električni voz z orodjem tako silo zaletel v konja, ki je z vozom stal pred Dachsovo hišo, la jc konj ranjen, vino, ki je bilo na vozu, je pa deloma iz soda izteklo. Ljudje so pravočasno miga-i, naj električni voz ustavi, pa se voznik za to ni zmenil. Tretja slična nesreča bi se kmalu pripetila nasproti brivniee Kasteliea. Občinstvo se splošno pritožuje, da električna železnica prehitro vozi in drvi s tako brezobzirnostjo, da je pač na ntestu, da poseže tu vmes policija.
Nesreča na lovu. Znanemu nim-rodu iz Višnje gore gosp. "Viš-njanu," sodelovalen pri listu "Lovcu", se je razpočila na dan sv. Huberta na lovu cev za krog-ljo pri trocevki in mu levo roko hudo poškodovalo. Zdravi se v deželni bolnišnici v Ljubljani.
Predrzni tatovi. Dne 3. nov. so neznani "črni bratje" na Glincah v Ljubljani vdrli v Tribučevo tovarno za beton in umetno kamenje ter tam odrezali velik trans-misijski jermen, vreden 120 K. Ko so izvršili svoje delo in hoteli jermen odnesti ,je prišel v tovarno domači delavec, katerega so se tatovi prestrašili in zbežali.
Na opeklinah umrla. 15letni fant Franc Rus v Spodnjem Logatcu je polil iz neprevidnosti svojo 22 mesecev staro sestrico Julijano z vrelo kavo. Otrok je na opeklinah umrl.
Smrtna obaodba. Divizijsko sodišče v Gradcu je obsodilo ns smrt na vešala topničsrja Lasiča
od 3. gorskega topničarskega polka, ki je dne 12. aprila na Veliko noč pri Mittelwalde pri Beljaku umoril 19 let staro Jožefo ha ding.
Požar. Na Krištofovi gori je 10. novembra pri Mežuarju Izbruhnil požar in sta do tal pogorela hiša in hlev. Živino so rešili. Kako je nastal požar, ni znano.
. Samomor. V Celovcu se je dne 9. nov. ustrelil v svojem atanova-nju črkostavee Jožef Polster. star 34 let, rojen v St. Vidu ob Glini.
Pogreša se Andrej Kovač, Lami. I. K. št. 27, 12. stotnija, kateri je odšel meseca avgusta iz Ljubljane ter do danes tudi po poizvedovanju ni nobenega poročila. Po njem poizveduje «lanko Klun, trgovec v Kot mara veni.
Krogla skozi usta lz ftt. Uja v Slov. Goricah poročajo: Tukajšnji mladi posestnik Peter Njeder!, ki se je šele lansko leto poročil, je došcl pred kratkim kot ranjenec domov z ruskega bojišča. Služil je pri 47. pefipolku. Pri Grodeku ga je zadela ruska krog la od zadaj v glavo. Krogla si je izbrala svojo pot skozi čeljust in usta na prosto. Nicderlu je krog la na tem potu brez njegovega in zobozdravniškega dovoljenja iz-drla 4 zobe. Niederl je kroglo ta-korekoč pljunil iz ust. Odtrgala mu je tudi košček jezika. liana se mu jc dobro zacelila ker so ruske krogle zelo šilaste in mesa ne raztrgajo močno.
Izločitev. Deželna vlada je odredila izločitev bivše občine Spodnje Šiške iz šentvidskega sanitetnega okraja, ker so tozadevne a-gende prešle po združenju Spodnje Šiške z Ljubljano na ljubljanski mestni magistrat.
Pogrešan črnovojnik. V Mariboru že nekaj dni pogrešajo črnovoj-nika topničarja nadomestne bate rije Bukovnika. Prejšnji dan, pre-dno jc izginil, je bil zelo razburljiv. Bukovnik je nad srednjo velikostjo, močnih kosti, črnih las in brk, zarjavelega obraza; star jc približno 40 let. Doma je z Gorenjskega iu je po poklicu gorski vodnik.
Nesreče. V Radovljici je 451etni železničar Ivan Princ, gredoč zvečer čez slab most, tako nosrečno padel, da si je zlomil roko. — V Tržiču se je pri zgradbi barake en del podrl in je 421etnrga tesarja Vinka Slatnerja hudo poškodoval. — V Zagorju ob Savi je bil 691etni delavec Andrej Skraba povožen ; voz mu je zlomil nogo
Pretep. V Knežaku sta se step-la Jože Tomšič in Jaka Modic. Tomšič je dobil z nožem rano, ki sega od ust do levega ušesa, nakar so fantje-gledalci Modica ta ko potolkli s poleni, da je bil več ur brez zavesti.
Na opeklinah umrla. 151etni deček Franc Rus v Spodnjem IiO-gatcu je polil iz neprevidnosti svojo 22 mesecev staro sestrico Julijano z vrelo kavo. Otrok jc na opeklinah umrl.
Požar. V Koncu občina Šmihel-Stopiče je gorelo pri posestniku Ivanu Gazvodi. Škode je 6000 K. — V Štefanu pri Veliki Loki sta pogorela posestnika Jan. in Ni kolaj Zupančič. Škoda je jako velika.
LISTNICA UPRAVNISTVA.
Pošta nas je obvestila, da na
ročnik John Knkert, 436 Ketnper ave., Chisholm, Minn., nima pra vega naslova. Omenjenega naročnika prosimo, da naj nam pošlje pravi naslov.
Math Rihter, Chisholm, Minn. Dotični ni naročnik Proletarea.
J. S., Iitle Falls, N. Y. Beseda "Poetogamija" ni prava. Vi brž kotne mislite na besedo "Poliga min", kar pomeni v domačem izrazu — mnogoženstvo.
ALI HOČETE PRITI DO ^ DENARJA?
Čehi so se pred 20 leti naselili na ceneno zemljo v Arkansasu. — Vsaka obitelj premore danes $10.000. Eni so dali svojim otro kom po stotine akrov zemlje. Pred petnajstimi leti so slovenski pre-mogarji z $200.00 kupili po ceni svet v Arkansasu. Danes imajo dobre farme in premorejo od 15 do 30 tisoč dolarjev. Ista prilika čaka Vas. Pišite ali se zglasit" osebno pri L. M. Allen, P. T. M., Roek Tsland Lines, Room 718, La Salle Station, Chicago/Ill.
(Advertisement)
pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje.
Prodala parobrodnih listov (šif-kart) |e vstavljena do nove objave.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chlcago, 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Aveuue vogal Loomls ulice
Chlcago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,00000
JAN KAREL,
PRKDSKDNIZ.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK^
Naie podjetje je pod nadzorstvom "Cleariag Housa" čikaAkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poitne hranilnice Zdr. drtav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vloien v naSo banko noal tri procent«. Bodite uvejereal, da j« pri nas denar naloien varno ln dobičfcsnoano.
<♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦00«0»♦»♦♦0 0«♦♦♦♦♦♦♦♦♦$♦»»♦♦♦♦.....i
►
I J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Aveuue.
CHICAGO, ILL.
Cen»ke"prejmete zastonj.	Vse delo garantirano,
♦♦♦♦oo»*♦♦♦♦♦♦»»«♦♦»♦«»♦»oem♦»♦♦o«»o«os&♦•♦»♦«-
la to so:
S pristnih pijač, Kranjski Brlnj«v«c, SUvovlc, Troplnovec, Grenko Vlae i» Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina sloveaska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnoet it Kranjskega. Naročite si poekustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi nI treba plačevati drazih agevtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. IIO R WAT,
600 N. Chicago, St., Jollet, IU.

Edini slovenski pogrefrnik
MARTIN BARETINtlC
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
trincrs
BiTHR-WINE
- UR
T«INU«**
N0RKÉ VÍNO
*'«-»Jl t »••.'»«« M ^ i Mir .r n in
Kadarkoli ste nevspeini, nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite najti vziok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspelnosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vale zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli x nobeno remeduro, tedaj poskusite.
Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspeino. Posebno zanesljivo deluje na prebava« organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so moine vriiti brez
vsake pomoči svojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček Ima prijetno grenak okus ln deluje hitro ln vspetno.
Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečin« v telodcu in trpite na kainji maladiji, ki •o posledice zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževalec In lzvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, 01.
Ne poaabite, da ima TMNERJEV L1N1MENT dober učinek ta re« matično ia aeralgičae boleiia«, v slučajih otrdelosti milic in giboi v slučaju o t« klin« ia i^makneloeti.	'