Posamezne številke*
Navadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*50.
Izhaja vsak cfan, razvem nedelje m praznikov, ob 18. on s aaturnom naslednjega dne ter stano mesečno p0 pouti D 10*-, za ino-—» dostavljen nadora u *1*50, na izkaznice D 10*—* toaerati po dogovora.
M pri upravi .TABORA*, MARIBOR. Jurčičova ulica 5tev.i
PMfMaWalawa'vIe»Inr.
*ar
*sf
^^roai^g^ggaaa8aa«8gBBPBBnwaawMBBnt
Uto: 113.
S Magrebom telefonska zveza prc-A*>&na, so izostale današnje beo-
^LJ. M.
Maribor, četrtek 6. decembra 1922.
Posamezne številke« Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO ne nahaja v Mari* bora, Jurčičeva ti L St. d, L nad* stropj e. Telefon intorurb. st. 278. UPRAVA »• nahaja v Jurčičevi ulici at. 4, pritličje, desno* Telo* »on ČL 24. SHS poStnočdkovni ranun Ste«. 11.787.
Na naročila brez denarja se ja« uaira. — Rokopisi se ne vračajo.
Številka: 277.
nafeke
Moh
vesti.
torje^a družba in politika.
i7žiK^1S6 Mohorjeve družbe za ]. 1922 i9 in se razpošiljajo 44.809 družabni--'Ddorjova družba je sicer cer-t 6lla OTfcaniaacija, nihče pa ji ne mo-°!th*eči lepih zaslug za prosvetno polti®0 našecra ljudstva. To ji lojalno jgUaavaimo, dasi smo sicer — s stali-.Sasih kulturnih načel — nasprot-'vl njenega sedanjega ustroja, ki j, Cvetno napravo mdentificira s cer &tto bratovščino. Toda nekaj dirugc-«»1» stvari, če danes pišemo o il;., i na tem mestu, ne pa pod kul-lc ■ j 0 .3:nbrLko. Letošnji Mohorjev ko-J;'*' p lian več političen, dasi sicer ne J :	politične vsebine. Da, njegovi
^uiuki se sploh ne dotikajo notranje L a':kL kljub temu pa nas politično
*«arvg_-;0 V *
sc bouio razumeli: Dajemo kon-stališču vodstva Mohorjeve —ap‘l)f in dopuščamo, da naj so družba iv'-5’ i Ua :’6 ^p-nes’ to se l>rRvi: eer-pop,1:1. latovščina — ne vmešava v , cicno sporo in naj se omeji na kul-
V®Dil|r' •	*’	*"*	V/ —t OO VOl.U V VJii. v u j u
tovV,v,ul državnih zakonov. Toda bra CC"!-w,na sv* Mohorja ne izdaja samo s^‘fV&no religijoznih spisov
. ka.vor žo rečeno
oui^ prosvetne naloge. Njeno
marveč izvršuje med
|>*v ? »Koledar družbe sv. Mohorja« sAl ha koncila o raznih svetovnih in »tesno zanimivih dogodkih, nekrologi znamenitih mož itd. Kratkoraalo:
!Vr h3 »»htuelen, stoji v zvezi z '^kdtmji-m življem jem. Mohorjevi VsU3M tedaj tlo more in ne orne biti kako jo z drugo veliko družab-i^Tunizacijo, katere avtoriteta ure
^vljonjo našega ljudstva. Ta or-
ki je^v današnjih' razrne-živ,]k' Mnogo ožjem stiku z Ljudskim ].COlt -l? organizacija cerkve ^ažnij lV”a'Uo'' hrzava. Država kot taka, ^ladv,	v	Atene m življenju
dar
to
v našem slučaju dinastija —-
*u. '^0 vzbujalo pozornost in
•ža.
• dirtin •	■
državi'.' '10 S3Car no tako preprostega - Vilana
59 komo, če sedaj konsta-»vojem’ je Mol; oi jeva družba v ^ Prež!,! u^vem Koledarju popolno-^otavlt1 ,a na*° državo. Obenem pa ^rvič tpv”0’ da j® Mohorjeva družba iMavn p01?. RT°tega obstoja prezrla h’ v !,C jstajte stare koledarje, ko-vi'h	e’ v vsakem najdete na pr-
eke	rodosile,vje »piresvdtle eesar-
* tej	karkoli	se je že zgodilo
J,h jA 0::blni najdete opisano v besedi £cd],.tudi v slikah; vsi važni do-avstj*o-o.grdce monarhijo so bili J^rj.ri ^h^istrimni v družbinem kole-^^•.■'•rntkomalo: Družba sa*. Mo-0 let'16 sn‘,JJ'ti*«.la za potrdimo, da vaa-®nova povda.ri svojo odkrito-Rv0:	hidnost	napram dinastiji in
.. Ijhati-io-tizem.
■ v ]f:fa,v-.ia,mo nadalje, d-a je Mohor-Wi ^nr rei';bjtriral zelo obširno ršan<e mo(^ svetovno vojno; da je , cerkvene bratovščine navduše-ŠdJ	l1	° zrrif,8i avstro-ogvske ar-
^ ° njenem pohodu v Srbijo itd.; ^°siiryi	^	slike raznih generalov in
b(	s	krvavih bojišč. Po prcvra-
°ila‘ o 'nnnesel sicer rezervirana poro* Hij\ • Pestanku Jugoslavije, o dina-^ton n ° .n™gib političnih dogodkih.
;10 s Popolnim molkom .u,.-0 dogodkov, ki se tičejo na-zRvnoga življenja in, ki ne-
dvomno zanimajo tudi člane bratovščino sv. Mohorja. O smrti jugosloven. kralja Petra ne najdemo ničesar. Naš sedanji vladar kralj Aleksander se je poročil in bival cele mesece med nami, v Sloveniji; Mohorjev koledar ne pove ničesar o tem. Prinaša pa vse polno nekrologov in slik raznih cerkvenih poglavarjev ter celo njihovih — mater. Obširno registrira razne svetovne doigodke, na mesto domačega pregleda pa prinaša misijonska poročila.
Naj ne mislijo gg. okoli Mohorjeve družbe, da se spodtikamo nad tem, če ni v koledarju obligatnega rodovnika dinastije, odločno pa protestiramo, da gotovi ljudje, med njimi celo inozemci iz Celovca, na račun našega ljudstva demonstrirajo svoje osebno nerazpoložen le ^ napram jngoslov. dinastiji in državi. Mi naravnost trdimo: nerazpo-lezenje, ker si drugače ne moremo raz- i loziti dejstva, da koledar niti z bese- ’ dieo ne omenja dogodkov, kakovšnim j je v habsburški državi posvečal cele; strani. Če se odgovorni gg. pod pro- i lektoratom kršlcega škofa v Celovcu * ne morejo navduševati za našo dinastijo in državo — bi se nam to. ne zdelo čudno, ne gre pa, da špekulirajo s svojjm pseudorepublikanstvom (ali karkoli je že) na račun ljudstva. Ka,: kor poprej v Avstriji, tako je tudi v: ♦Tngoslavljl potrebna avtoriteta države in državljanska morala; kakor tam, tako je tudi tukaj treba gojiti dinastičen čut, dokler dinastija vlada po ljudski volji. Naš preprosti človek rad čita o papežu in škofih, zanima pa ga tudi dinastija, zanima ga državno življenje (ki si ga v slučaju ne zamišljam© v strankarsko . političnem smislu).
. Dokler odgovorni gospodje n© podajo »voje načelne izjave in se ne o-pcravičijo_ pred javnostjo, smemo smatrat:, da je to storjeno vedema. lojalno pa bomo spremenili svoje' mišljenje, ce dobimo jasno in odkrito pojasnilo. Nismo bizantinski klečeplazci pred prestoli, hočemo pa državljansko moralo in poštenost. Kdor je leta in leta vihtel kadilnico pred habsburškim prestolom, naj v .jugoslovanski državi izkaže vsaj navadno kurto-azi.jo domači dinastiji in stori svojo dolžnost do narodne države.
Slednjič konslaftiramo še to, da je nemški katoliški koledar sv. Jožefa objavil sliko našega kralja in kraljice; ob njuni poroki kot splošno zanimivost. Razni nemški koledarji povedo' več o jugoslovanski državi, nego pove' koledar slovenske družbe sv. Mohorja!
S tem pa je tudi izpodbit event. izgo-: vor, da 'bi koledar s slikami članov naše dinastije no bil primeren za naše : rojake v Avstriji in Italiji. Za molk o! državi sami pa menda odgovorni gg.' nimajo drugega izgovora kot — pomanjkanje prostora. Zato so pa mora Jugoslavija lepo umakniti pred blago-pokojnimi papeži, škofi in župniki.
_ Nalašč pišemo obširneje o stvari, ki se najii zdi zelo značilna. Troha je, da smo si na jasnem glede Mohorjeve družbe. Ne živimo, hvala Bogu, v pa peževi državi in je pač značilno, če moramo od cerkvono-ljudiske organizacije zahtevati vsaj nekoliko tisto državljanske morale, ki ji je i>iia v habsburški državi — umevna sama ob sebi. _ Sploh pa je treba razčistiti vprašanje, ali ima družba sedež v Prevaljah ali v Celovcu in v kakšnem pravnem razmerju stoji napram naši dižavi.
Posnemajmo!
Na Koroškem Slovenci nimajo svojih šel, niti privatne no smejo otvori-(ti. Učitelji, ki bi bili zmožni poučeva-, ti slovenščino, so morali s trebuhom za kruhom. Tako so koroške šole sedaj še hujše ponemčevalniee, kot so bile ! za časa stare Avstrije. Kaj čuda po-I tem, ako je »Politično in gospodarsko j društvo« v Celovcu sklenilo zbirati | fond za slovensko mladino. »Koroški I Slovenec«, je prinesel sledeči oklic:
| Ko so se 10. oktobra 1920 začele od i pirati posode, v katerih so bile glasovnico plebiscita, se je tudi za nas koro-: ške Slovence odprlo moa-je gorja in ; trpljenja. Vso smo preizkusili:	od
prostaškega zmerjanja, do umorov, od • poškodovanja imetja do požigov. Na : dnu tega gorja_ je ostalo tudi nam ea-! mo e<no: upanje in to upanje je naša mladina.
! Ker naša mladina nima šol, v katerih' bi se mogla naučiti materinega jezika, ker so sedaj bojujemo piri zvezi narodov za naše privatne šole in ne vemo, kdaj bodo odprte, ker danes mladina niti slovenskega katekizma nima več, moramo ta čas dati mladini drugim potom priložnost za pouk v slovenskem jeziku.
Zato rabimo seveda denarja! V teh dmeli bodo darovali naši nasprotniki neštete milijone za alkohol v proslavo
»zmage«. A mi hočemo v spomin na nesrečni 10. oktober zbirati za izobrazbo naše mladine!
• oKot odgovor na oklic so nasprotniki pričeli z zbirko denarja v tednu od S. do 10. decembra. Ta teden imenujejo » G r enz lan d s v/oche <. Grenalamd = dežela boja. Boj se bo vršil v tekočem tednu na razne načine: delo mladine, narodno obrambno delo, zbiranje daril. Zbrane svote dobe šole v slovenskem delu Koroške, kot božični dar. Časopisi bodo prebivalce vsak dan opominjali na požrtvovalnost.
Delo vodi »Kiirntner Arbeitsrimg«, ki je sestavljen iz sledečih društev: Nemški Sehulveredn, Sudmark, Kam-tner Landsmannsohaft, Karmtner Hei-matdienst, Verein d. Reiohsdeut-sohen, Vereim der Sudetendeutschen, Bund deir Kanaltaler, Bund der Miestaler, Verein der Goltachcer, Anrlireas-Hofer-Bund, Turn verein, Volksbildungs-verein, Marzklub.
Bodemo H Slovenci, ki smo svobodni, šli
mirno preko tega Oklica! Odreci mo se vsaj enemu litru vina., ter darujmo znesek za mladino na Koroškem! Narodno-obramibna dmštva bodo gotovo v svoji požrtvovalnosti, kadar pride liter za litrom na mizo, pridobile vesela srca za kak dar koroški mladini! Ne pustimo naše Koroške same v boju za svojo mladino!
Darujte za,Sklad otroške bolnice' v IViaribom.
Klerikalizem na Madžarskem.
( Nazorno sliko klerikalizma in uje-; govih pravih namenov je prinesla 1 »Prager Pretsse« z dne 28. novembra v dopisu iz Budimpešte. Pri nas sc še vedno najdejo napredno misleči ljudje, ki dvomijo o kulturni nevarnosti kile-* rikalizm.% zato prinašamo v informacijo izvleček iz dotičnega članka*
1 ^ Uvodoma opozarja dopisnik na značilen predlog, ki ga je stavil na katoliškem. kongresu v Budimpešti bivši prosvetni minister Stefan HaJer, eden izmed peterih voditeljev madžarskega fašizma. V tem predlogu zahteva, da naj so nummis clousus na madžarskih univerzah, ki jo doslej veljal lo za židovsko dijostvo, razširi tudi na protestante. Protestanti naj se prepuste v urade, zavode in šole v primernem raamorju % njihwo številno močjo, z
drugimi besedami, naj so jim omeji vstop v javne službe*). Hallerjev predlog, ki so ga posebno vneto pozdravili »Prebujajoči se Madžari«, je vzbudil med protostanitskimi Madžai’i upravičeno 'vznemirjenje, tembolj, ker jo Hal ter desiguhran za prosvetnega ministra bodcč-c fasistovske vlade. Nedvomno je to znamenje poostrenega-kult urnega boja.
Madžarska protestantska cerkev jo odgovorila na vojno napoved fašisiov-sfcega vodje, da boj sprejme. V praksi se že vrše spopadi, zlasti v vprašanju takozvanih mešanih zakonov, pri katerih so začeli katoliški župni uradi zahtevati pod.pis reverza, da bodo otroci vzgojeni v katoliški veri (sicer velja sporazum , da. so moški otroci očetove, ženski pa materine konfesije). Protestantska cerkev, ki ima na vodilnih mestih več treznih im uvidevnih mož, sprejema boj, ker si ga upa doboje-vati s pomočjo zdrave prosvete itn razumnosti.
Mir med katoličani in protestanti je bil na Madžarskem samo navidezen, sicer pa so nekateri bojeviti katoliški voditelji neprenehoma širili v ozadju mržnjo in nestrpnost napram protestantskim rojakom. Tomu niso krivi' samo religiozni spori, marveč v veliki meri tudi načelna politična nasprotja. Na zunaj so se ti boji pojavili šele vi avgustu 1919, ko so prevzeli vlado Štefan Haliter, Štefan Friedrich’ im Niko--laj IIorthy. Ti boji so postali tako močni, da bi obnovitev srednjega veka, doba inkvizicij in preganjanj koma# mogla biti gionkejša za protestante. Mržnja do protestantov je tako silna, da Horthyjev prijatelj, vojaški škof Zadravec ne dopušča pri narodnibf siavmoetih protestantske božje službe. Na jznačilnejše pri tem .pa je to, da sta' Harthy in Bethlen oba protestanta.
Politično ozadje teh preganjam# leži v vprašanju madžarskega krailja. Prelat. Aleksander Ernst, predsednik) vladne stranke »krščansllče edinosti«, je oiietovano vrgel Horbhyju i« Bethlenu v obraz težke očitke, vendar pa je pa!znal, da, sta oba drža/vnika o-hranila Madžarski njien izključno katoliški -značaj.
»Nemzeti Ujšag«, Ust, ki stoji bK-zu sedanji vladi, naglasa v svojih sistematično pisanih člankih, da je najbolj pereča zadeva Madžarske, da preide njeno vodstvo v katoliške roke, zakaj Ogrska — stara in integritefenai Ogrska — stoji im pade s katoličan-stvom, zato je treba katoliško misel sistematično in emokreno uvajati v vse urade, delavnice, pisarne, šole iffl prav posebno še v politiko, sicer je vzpostavitev stare Mnjdža.rske nemogoča. •— Ravno iste besede je izrekel v svojem govoru na katoliškem koon gresu vojaški škof Zadravec, loj; je naglasa! zvezo med katoličanstvem, integriteto in legitimno kraljevino. Vi istem smislu pišejo dam za dnem listi »Uj Nomzedek«, »Szozat«, »A Nap«, »Nemzeti Ujsag« i. dr. Tako je pisal »Nemzeti Ujsag« z dno 14. oktobra 1.1.: »Mi no moremo s svojimi sosedi' ekie-niti miru, preduo ne dobimo nazaj svojega ozemlja. Izrabiti moramo vsako sredstvo, da si priborimo to kraje, vlada in družabne organizacija (»Pj-e-btijiajoči so Madžari«!) se morajo v sle-h-mem trenutku zavedati, da v vsej Evropi vro tor da jo naš dan bližjo kot si miriimo.«
i°. j0 St. Haliler napoi^edial protestantom., rma važen političen po-
i J Nehote se spominjamo, kako siad.co vabijo slovenski klerikalci v fi^ojo stranko prekmursko protestante! Tam, kjer so čutijo dovolj trdne, pa jo konec njihovi toleranci, ki je ki eri-kailigmiiu pač le kislo grozdje, COp, ur.).
asm. Zgodov&ia bojev med madžarski-imi protestanti in katoliki nam priča, da so za madžarsko katoliško cerkvijo itn katoliškimi težnjami vedno stali fevdalni in reakcijonami interesi, habsburških pristašev, dočim so bili mnogo preganjani in težko izkušani madžarski protestanti v vseh dobaih zastopniki. politično demokracije, pristaši gospodarske in politično svobode in miirn. Vsi tisti na Madžarskem, ki so bili proti Habsburgom, ki so pripa-idiali neodvisni in 48. Kossuthovi stranici, niso bili katoličani, marveč protestanti, dočim so bili pristaši Habsburgov skoraj vsi katoliki. Verski boji na Ggnskm so vedno bili osvobodilni boji zoper Habsburge in najboljši madžarski možje kakor Štefan Bocsfcay, Gabrieli Betblen, Franc Rakoczi in Ludvik Kossuith so pripadali vrstam mod žarskih protestantov.
Madžarski fašisti, ki zahtevajo za protestante numerus elausus so v ozki zvezi s grofom Beitblonom in Horty-jem, diasiravno sta oba protestanta.*) Povdariti je tudi. treba, da tvorijo protestanti vsaj polovico, če ne večino prebivalstva Madžarske,
Dočim katoliki branijo fevdalizem in 'lfiigitimistiono reakcijo, zastopajo madžarski protestanti zopet enkrat boljše tradicije madžarstva, tradicije ljudstva, ki je bilo in je miroljubno ter strpno. Takozvani kulturni boj na Madžarskem ptomeni danes — ne glede na to, da je boj proti kulturi — boj za moč pod alternativo: ali zmagajo prave demokratične in miroljubne sile ■madžarskega ljudstva ali pa temine pošasti žalostne habsburške preteklosti.
*) Ne bo dolgo, pa bomo doživeli, da se bosta Horty in Betlrlen zatekla v
Politično obzorje.
Konec komunističnih iluzij.
vec
je
Pred par dnevi jo bil v Moskvi za- j popolnoma preurediti na podlagi, ključen kongres IHi fcternacdjtonaje. ali manj, duhovitih formul, ki jih Londonski li§± »Morningipost« je prine-' sestavil Karel Marx v svoji učen jaški sel zanimive podatke o govoru znane-1 sobi. Paradiž so je pojavil na obzorju ga boljševiškega voditelja in ideologa kot lepa fatamorgana nad opustošeno Rarietka. Radek je izjavil, da sta bili, vojno im, povojno Evropo, leti 1919 im. 1920 najugodnejši za svc- j Zaman. Človeška natura se jo uprla tavaio revoluciijo. Te lepo priložnosti tej vivisekciji in čimbolj so se norma pa komunisti niso vedeli in mogli iz- ' Jiziirale gospodarske in politične raz-■rabiti. Mnogo krivde nosijo tudi ruski! mere, tem manj so bile maso dostopne bojjševifci — je dejal Radek, seveda na za revolučne poskuse. V letih 1919 in 'lastni račun. V Nemčiji napreduje 1920 je psihoza res dosegla svoj višek Stinnesov vpliv, v Angliji si je prido- od tega, časa sem pa vidimo stalno bila popolno oblast konservativna upadanje. Res je, da družba še vedno stranka Bon ara, Lawa. V Italiji so koleba med dvema ekstremoma, a, ta zmagali fašisti. Mussolinijevo zmago ekstremizem postaja izrazita reakcija smatra Radek za,najtežji udarec, ki je proti komunizmu. V svobodoljubni, Ibii kedaj zadan socializmu in kornu- • globoko demokratični. Angli ji je to šlo ni-zrnu. Edina nadeja je, sklepa gosp. mimo, z navadnim volilnim'mane v Radek, enotna delavska in socialisti-; rom, v Italiji — deželi temperamenta ona fronta, kateri se morajo pridru- in aristokratAčnih tradicij, — je bilo
žiti tudi vse zmernejše in nekomuni- \ treba poseči po desničarski stične, socialistične in delavske stranke.  	1	f
diktaturi
V Nemčiji in y, drugih industrij skih deželah, nam kaže statistika pre-
če pimer jamo to izjavo z bojeviti- 5 Morskega gibanja rastoče decimiranje
je
naročje rimske (Op. ur.).
cerkve. To bo veselje!
Politične vesti.
* Plenarna seja demokratskega klu-
»a se je pričela v torek in se Je včeraj iv sredo nadaljevala. Gre za važno in veliko odločitev glede politike demo-fcra/tlsfcega kluba in 'bo od njegovega /sklepa odvisno, ali bo sodajna narodna skupščina še nekaj časa živela ali ne, vsaj toliko časa,
: nujna socijiaUmoipoditična m organiza-/tortna vprašanja, ter ali ostane v vladi riše aamaprej krepki jugoslovanski pira ■ iVec. Slo je v glavnem za vprašanje, -ali je dovoljeno, da člani kluba (Davi ■dovič), četudi meoficijelno, razgovar-■'ijajio z zastopniki opozicije in Hrvat, bdoksa in ali je to v skladu s sklepi glav ■nega odbora Demokratske stranke od 12. oflctobra. Minister Pribičevič je pro-tfa. takim1 razgovorom ostro nastopal, ‘Davadovič pa j© naproti temu povdlar jat, da vrši. s svojimi razgovori le pa-'irijotijanio delo. Notranji minister Tr-'tmotijovič je govoril pomirljivo, predlagal pa, naj klub sklene, da se preki-nejo vsi razgovori s Hrv. blokom. Poslanec beograjskega okrožja Laza-re-ivič je ostro nastopal piroti razgovo-'tfora. Pribičevič je ponovno povzel be-■Bedb ter izjavil, da se mora klub odločiti za enotno smernico v politični tak-itš&Ss aili nočemo več koalicije in gremo v opozicijo ali pa vztrajamo na •koaliciji in prekinemo razgovore z o-mimi, ki hočejo revizijo ustave. On se ‘bo pokoril skjepu stramlke, naj se glasi ■tako ali tiako. Pešič in Angjeilinovič sta zagovarjala Davidovičevo taktiko.
Mussolini se sestane z Nineičem. »Mieseagero« javlja, da ostane Mussolini nekaj dni v Mijama, kjer se sestane z jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve dr. Ninčičom, na katerem eestaniku hi se vršil razgovor o italijanskih željah glede spremembe san-mamgeritske pogodbe, zlasti v kolikor -S® tičo Reke, Zadra in Soluna.
1	* Vstaja Macedoncov v Bolgariji,
již Sofije javljajo, da jo general Proto-'IPorov v zvezi s Todbrom Aleksandrovem in 15 tisoč mocedotnskiml em.l-<žMti zavzel Custend.il in tamošnje okrožje. Uporniki so dobro oboroženi, uouajo tudi strojnice in nelca.j topov, kitare so dobili od Kemal-paše. Zveze 8 Sofijo so prekinjene in jo nad mestom proglašeno obsedno stan je
* Klerikalci in prezident Masaryk. Kakor se sicer novi klerikalizem (ta-kozvoma kataloška renesansa) ,Veže s •kpmimnisti, ki se prjzhavajo yedmo in
mi grožnjami ravno istega Radeka ini komunističnih vrst. Paradiž se potap-tovarišev pred enim ali dvema letoma, j Ija v meglah bodočnosti; prodno do se moramo čuditi, koliko iluzij so prav-1 spemo tja — če kedaj dospemo — zaprav že izgubili ti »odrešeniki« člo- j treba mnogo delati in se boriti.
■voske družbe! Skušajmo gledati na j	Razdrta Rusija stoji pred nami Kot
svet z njihovimi očali in se vprašaj-; žalostno pogorišče. Na tem pogorišču mo: Cernu pa je bilo toliko vika in j čuvajo boljševiške vestalke svoj sveti krika, če ni uspehov? Čemu so maksi- j ogenj, s katerim še tupatam razsvet-malisti razdrli socialistično fronto \ lijo čustva ponižanih in razžaljenih, hoteč kar čez noč postaviti svet na1 V praksi pa gre poskus za poskusom drugo stran, ako morajo sedaj vabiti v pozabo in če bo šlo v sedanji smeri k stari enotni fronti, k starim metodam političnega in gospodarskega boja?!
Odgovor na to ni tako težaven: Socialistične ideje so si zasužnjili nezreli, ambiciozni ljudje, ki so bili na pol sanjači, na pol hudodelci in norci. —
Mase so živele v nekakem razdraženem stanju, čigar vzroki posegajo globoko v psihologijo človeka.. ljudje so začeli resno verjeti, da se da človeštvo
dalje, bo v Rusiji vladala navadna oligarhija, ki bo prepuščala rusko zemljo in ruski narod tujemu kapitalu v eksploatacijo.
Iluzij ni več. Ostane samo še trezno, realno delo po ©motreno začrtanem programu. V tom delu in v tej borbi je ne samo rešitev proletarijata, marveč rešitev sploh vseh družabnih razredov in edina zanesljiva pot v lepšo bodočnost človeštva.
! s senatorjem Zulegerjem, nemške borbene stranke (Deutsche Kampfgemein-
povsod K materi jalističnemu svetovnemu nazoru — tako ©o mu na dragi
straini najbolj zoperni ljudje, ki se od- 1 schaft) pa so se izjavile proti in nasfo-ločno, krepko iu pošteno bore za lastna pile ostro proti agrarcem. Nastala je da Teši- še nekatera | načela, za svetovni nazor, ki temelji na mučna situacija iz katere ni bilo dru-duiugi fijozofični podlagi kot jo nude gega izhoda kakor razpust pa/rlamen dogme katoliške cerkve. Eden takih tarne zveze. Poslanec Lodgmann je na mož je sedanji prezident češkoslov. re- to tudi res stavil ta predlog, samo publike prof. Masarjnk. Koliiko puščic pozivom, naj bi se mesto razpuščene so pač izstreljali nanj bojeviti vojšča- zveze sestavil nekak narodni svet, v ki klerikalizma; lahko si mislimo, ka- katerem bi bili vsi načelniki nemških ko gledajo nan j danes, ko sedi na meščanskih strank na Češkoslovaškem. Hradčanih in ko pišejo o njem najod- Zveza so je na to res razšla, narodni licnejši svetovni listi. Češki klerikalni svet, kakršnega je predlagal Lodg-dnevnik »Lid« tuintam rad iztrese ne- ( mam, pa še do danes ni bil ustanov-
Irmi i.lnr* otrOOArvn nnlXn .	 -d____ ’	1 !_____•	iv	i	.	.	__
koliko svojega žolča; njegov nedavni članek »Prof. Masaryk« objavlja tudi zadnja »Straža«. — Ker Masaryk ni nikdar proglašal nezmotljivih nazorov in ker je kot bojevnik za svobodno prepričanje in mišljenje vedno stal na tleh realnega življenja, lahko seveda vsak načelen nasprotnik kritizira njegovo delo in metode. Toda na stvari je nekaj drugega: Nedavno smo čitali zagrebški klerikalni »Narodni Politiki« dopis iz Prage, v katerem nas je iz nenadiiia zanimiva notica, da sedanjega ministra, bogoslovnega profesorja dra Šrameka aklnmirajo na shodih: »Živel bodoči prezident dr. Šriamek«. Seveda, če je talko, se ne čudimo, ako klerikalci obnavljajo svojo fronto pro-ti Masaryku. Mislim pa, da je že dolgo minila nevarnost, da bi na prezident skean sedežu češkoslovaške republike sedel eksponent Nj. Svetosti, kralja nad kralji...
* Razpad nemške parlamentarne
zveze na Češkoslovaškem. Poznavalci razmer med nemškimi strankami na Češkoslovaškem so že dlje časa nagla-šali, da nemška parlamentarna zveza ni ©lozna ter da bo prišlo kmalu do razcepa in J>o vsaka stranka za/vzela drugo stališče napram poedinim političnim vprašanjem. Koncem prešlega meseca se je vršila končno seja nemške parlamentarne zveze, ki je postala odiločilim. Sego je otovoriti poslanec Lod-gmann tor stavil na navzoče vprašanje, ako se strinjajo z izjavami nemškega agrarca, senatorja Zulegerja, ki se je načelno in praktično za/vael za pomirjeno© meti Neonci in Cehi Nemški agrarci ©o izjavili na to Lodgmanmovo vprašanje, da je popolnoma fitrinjaja
1 jen iu izgleda, da tudi ne bo. Nemška opozicija proti Ceh osi o vokom im proti češkoslovaški državi j© torej razbita. Zdi se, da se polagoma tudi češki Nemci pričenjajo iztreznjevati in računati s položajem kakršen je. Radovedni smo, kdaj bo tudi naše Nemce srečala pamet!
*PiIsndstj odklanja kandidaturo za predsednika^ Na sestanku klubskih načelnikov, ki so sedanjega predsednika poljske republike kandidirali na to mesto, je ta izjavil, da ne more »prejeti kandidature. Njegov sklep je n eizpromenljiv.
* Zasedanje švicarskega Zveznega zbora. 4. t m. se je otvoriilo zasedanje zveznega zbora v prisotnosti vseh’ članov zbornice in diplomatskih zastopnikov. Novoizvoljeni svetnik 'Jeuny je bil izvoljen za predsednika
njo čitalnice, profesor g. dr. Josip Komljanec. Čitalnica mu je priredila lep večer.
—• Primorci! Spomnite so svojih bratov pod Italijo in kupite književni dar Goriško Matice za 24 Din- Za ta mali denar dobite liri lepe knjige: Koledar, Zlata srca, Strahove bukvo. — Zahtevajte jih po vseh knjigarnah!
— Obsojeni klerik:: Jus obrekovalec. Pred meseci je bil iz Murske Sobote v Loigatec premeščen kancelisfc ofer. glavarstva. Budin, fanatičen klerikalec,_ ki jo oh vsaki priliki nastopal skrajno izzivalno. V Logatcu so je spozabil tako daleč, da je javno v neki družbi govorili, da je dr. Žerjav goljufal za vec milijonov. Sodišče ga je obsodilo na e« mesec zapora. Budin je seveda po klerikalni navadi junaško tajil. Sedajo tudi suspendiran kot državni nameščenec.
— Solunska pogodba. Jugoslovanska vlada jo pooblastila svojega^posla; mika v Atenah, da izmenja listine, ki se nanašajo na solunsko pogodbo.
— Požar v Makolah. V noči od dalje na pondeljek je pogorela lep<Ue noviirana stavbo, klerikalne posojilm?0 v Makolah. Baje so pri r©novira®J^ pozabili, ometati že čez 100 let dimnike.
— Direktor zagrebško direkcij0 državnih železnic Franic je
suspendiran. Franic je zaigrizeii b0
koš in pravijo, da je namenoma sabotiral promet in bil glavni brivec neresnostih na državnih železnicah.	.g
— Ameriška moka. Y Ljubljane 3 zopet prispela večja količina moke, ki se prodaja na dirobno P® l'1 23.S0.	.;
— Petrograjski profesor na li°." ljanski univerzi. Za rednega proRf^i medicinsko fakulteto v Ljuibljaui 1 bil te dni imenovan dr. Georgii majevič Reljina, bivši profesor Pe ... graško univerzo in član Akadc®1IJ znanosti.
— Zidanje palače ministrstva tranja dela. Beograjslri listi poi'00^ da se bo z zidavo nove palače • tranje ministrstvo pričelo takoj hodnjo pomlad. Zemljišče za to odstopa^ meratna občina	r# brezplačno, kredit za zidavo V® volilo finančno ministrstvo. rrSlši
— Izpuščeni grški generali. . preshiro javlja, da so izpuščeni ^ , porov generali Dusmanis, PoJbbt dak, Tilos in Vaileytas«	.
Dnevna kronika.
Uvorna špedicija Orient mam
ozirom na našo včerajšnjo notico javlja, da so bile doitične nemške tiskovine namenjene izključno za inozom-frtvo. Rri ra.zpošiljanjn so zmanjkale slovenske, ostalo jo pa še par nemških tiskovin, ki ©o se potem šo razposlale nekaterim tvrdkam v 'Jugoslaviji. — Tvrdka Oriemt pa je v ostalem skozinskoz narodna, ima alovamslke nastav-ljenco in je teloom letošnjega leta izdala, blizu 200.000 K za narodne namene. Jemljemo to pojasnilo lojalno na znanje, tembolj ker poznamo ravnatelja jKudjetja ikot dobrega narodnjaka in. Sokola.
7- Dvajsetletnico dcfovainjja jv p,tiu-ju jq elayil p. m, pti^dBiednik ttunpž- i
Koroške vesti.
Dr. Mravlag slika celoV^kj!l! Slemcem trpljenje našil1 cev.
S#
Podiužnica Siidmar-ke v Ccbv'° je stavila nalogo, da obuja za-ciri za zgubljene kraje, ki se sedaj j°. v Jugoslaviji. Dala j« (kiJ siki optične slike iz Sp. Štajersko i n-enhorg, Muta, Brezno, Falg, > itd. vise večjo kraje na Štajer^^č*. Predstava se je vršila 11- amTC Pri predstavi je govoril znaiai dr. ^ Mravlag, ki je živel v Marib^ »■Fi-eie Stimnuen« pišejo: so donele iz njegovih ust slih0 0 stislc in nasilstev, katere 80 T rrosF1 Nemci pretrpeti vslod upada J®* vanov na Sp. Štajerakou«
Slalke bodo kazali budil P° , šolah in je g. Mravlag voljah 0 vzame pojasnila. — Skoda- da dogodkih leta. 1914, ki bi bili s0 pretresljivi!
GuŠtanj. Proslava 1’. deconto* ^ vršila v sokolski telovadna®.. * ° nostnem govoru brata Verdih0^^ nastopilo članstvo, mowka_ 111 :0jji deca. Izvajali© so se Murnikov0 vaje članic od! vBesokolelcepa.K ^ Dečflri go telovadili s polieamn obročki. K telovadbi j0 K',i;Vr., ^ra-orlrestei- »Pevskega, in	©tr0"
štva« v Guštaniu. P° telovadihi ci - Sofkoluči [podstavljali P^^elja igro »ftljratl«. Red vo<lstvom , n-Gačnika je dlecn. zapela vec	jd0-
branih' pesmi. Obisk tvlova-d^ _ mi,io jo bil izborn, kar ™aci,
Ihvalsbvo zanima za telovo«110 •Jje žabi bilo, da bi svojo mladino upali Sokolu. Društvo doKiofea.«- ManetaMr.
Dopis!.
Zidanmost V nedeljo so našli v go-®“l tukajšnjo cementarne obešenega nekega Roberta WeMa iz Maribora. . a^or se je zaznalo iz njegovih listin, Je bil odpuščen 25. listopada iz vojaške ^uzlie, ter 22 let star. Vzrok samoano-ra„ni nnan. — Pri nas so je pojavil v ^ec slučajih logar, ter jako pogrešamo Javnika.
Celiske vesti.
Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju.
. P^lck, dne 1. t. m. se je vršil občni .5 Oi,jaške kuhinje, v Celju, najvaž-eisega jn najagilnejšega humanitarca društva. Iz zanimivega odboro-poročila je posneti tole: V preteci6®1 Poslovnem letu jo društvo v last* 1 £°žiji v poslopju realne gimnazije Prehranjevalo nad 70 dijakov. Za ži-je potrošilo okoli 120.000 K. Do-' 1°dki so komaj krili velikanske stroš-'e za hrano. Podpiralo je društvo po-zasebnikov 17 denarnih zavodov, 5 ,r- znstopov, 13 občin in 9 odvetni-l'b pisarn (poravnave). Tudi ob raz-r. yesslih in žalostnih prilikah je do-oVala Dijaška kuhinja lepe podpore.
Poslovnem letu so umrli trije veliki j*WteUi Dij. kuhinje. — Vpokojeni ‘uPnik Frece v Petrovčah je ob svoji določil Dij. kuhinjo za glavnega fllea. Posestvo in razne premičnino Se Prodale za okTOg 420.000 K in de-\ naložil kot glavnica. Rajni trgovec '0ienc jo določil iz svojega premože-Jj nOO.000 Iv za Dijaški dom. Umrl jo j nalje v Ljubljani prof. Klešnik, ko-
seproga je več let brezplačno venijo in tudi sama kuhala. Pra-
M**0'1
jg, a se izpremene v toliko, da bo dru-.» ° odslej zaključilo svoje poslovno W i	111 ne ve*? s 30. sept., ka-
, doslej. V novem šolskem letu pre-, 'Daje društvo nad 80 dijakov.
Vator d. d. Zagreb, Kukovičeva 30
J DS.
tajništvo demokratske Branke v mariboru za oblast.
organizacijo stranke in za Maribor 6 odslej stalno v Cankarjevi ul. št. 1, 2P1 ^Čno. Tam so tudi klubski lokali a soje strankinih organizacij in za a^raT,kinih pristašev. Tam naj a^e^° eiani stranke vse svoje želje, de ve, prošnje itd. Tam so na vpogled a dni imeniki za Maribor. Uradne ure od 8. 12. ure dopold. ter od 16.—18. J*5 Popoldne.
Mariborske vesti.
Maribor 6. dseembra 1922.
hhte ^>an,0rsko predavanje v Ljudski
bra	V	pomdel	jok	dne	11. decem-
bubv .**	naš	znani pomorski
Ujo -18* K. Rudol j Črnič, poročnik ^čyyinske mornarice, svoje drugo le-^ pomorsko predavanje z naslo-h k ‘Jngoslaveni kao kulturni faktor °'11 pomorskih naroda«. V tem pre-ijj^^nju bo naš izborni poznavatelj j^F^rstva. opisal vse važne faze, skozi ie hodil naš narod, dokler ni le if^l današnje popolne emancipaciji K ITlar;Fn’ ki ga vodi v stik z dragico h^umiimi, velikimi in malimi po-\ narodi. Naše someščane opo-še prav posebno na to zani-Sfc; . I^odavanje, ki bo velike važno-HjojJ3- na« Slovence, ki smo pod pritis-Lazin'' tsgoatno odsuniepi od, na?
sega morja. Predavanje g. Crmiča bo mm poka/zalo vso važnost tega problema, pa upamo, da se ga udeleže najširši sloji tukajšnjega prebivalstva, žlasti pa domača, inteligenca.
m Koncert Zika. V Četrtek 7. t. m. nastopi v mali Gotzovi dvorani priljubljeni im širom naše domovine znani [kvartet Zilca z novim in. izbranim, programom. Zikovci so razširili ugled naše glasbe daleč v tujem svetu, zato so tudi v domovini vsekdar dobrodošli gostje. Upamo, da bo njihov jutrišnji nastop napolnil dvorano im prinesel našemu odličnemu ‘kvartetu moralni in materijalni uspeh.
m Lepa nova avtomobilska parna brizgalna je včeraj, v sredo dopoldne stala na Grajskem trgu pred Grajsko kletjo. Brizgalna je last vatrogasnega društva v Zagrebu, ki jo je naročilo in sedaj prepeljalo iz Avstrije. Brizgalno si je z zapimamjem ogledovalo prebivalstvo.
m Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor im bližnjo okolico, naznanja cenjenim interesentom, da se unadno poslovanje društva s strankami vrši začasno vsako nedeljo od 9. do 11. uto predpoldne v pritličju poslopja okrožnega sodišča, soba št. 27, vhod Sodna ul. št. 11.
m Tarif za izvoz fekalij v sodih po g. Josipu Nendil je mestni svet mariborski zvišal od 1. decembra 1922: za sod do 100 ] vsebine od 8.40 D na 12 D; za sod od 100 1 do 200 1 vsebine od 9.45 D na 13.50 D; za sod od 200 1 do 300 1 vsebine od 11.20 D na 16 D.
m Seznam prijavljenih in odjavljenih obrtov v mesecu novembru 1922. Prijave: Kristina Tičar, Slovenska ulica 10, šivilja, Mirko Eeldin, Grajski trg, št. 1. trgovina z mešanim blagom na drobno. Adolf Laurenčič, Gosposka ul št. 3, knjigovez. Vladimir Soheli, Miklošičeva ul. 6, ključavničar. Franc Čuček, Koroška c. 90, branjarija. Edvard Lampe, Aleksandrova c. S3, trgovina z mešanim blagom na drobio. J. Gi-enkuš. Smetanova ul. 50, čevljar Tomaž Medved, Slomškov trg 14, krojač. Franc Wiesthaler, Aleksandrova c. 25, trgovska agentura. Vršič Pavla, Gosposka ul. 38, trgovina z mlekom. Ihl in Kuhar, Aleksandrova cesta št. 9, trgovina z mamufakturnifn blagom na debelo in droluio, Matija Letonja, Graj ska ul. št, 1. sejmarstvo, Katarina Je-šek, Glavni trg, trgovina s sadjem in gorkimi klobasami. Terezija Klanšček, Tržaška cesta 1, trgovina z galanterijskim blagom, šolskimi in kadilskimi potrebščinami. Pavla Schlegl, Koroška c. 50, šivilja. Roza Malli, Glavni trg, trgovina z jajci. — Odjave: Ivan Pisanec, Koroška cesta 11, pekovska obrt, Klara Sebenbandol, Aleksandro va cesta 50, trgovina s papirjem, pisalnimi in kadilskimi potrebščinami. Jv. Dekleva, Tržaška cesta 58, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Mihael Lorger. Radvanjska cesta 5, pekovska obrt, Josip Prinčič, trg pred kolodvorom, kostanjar in branjevec, Hngon Ihl, Aleksandrova cesta 9, trgovina z manufakturo.
m Velika kavarna. Ela Kastelic, lOletna umetnica na gosli svira v Klub-baru vsak dan ob 22. uri zvečer. Svira kompozicije od Beethovena, Di-le, Handel-a in Bacha, itd.
m Kavama v mestnem parku. Vsak dan koncert od 20. do 23)4. ure. Cene se pri koncertu n e zvišajo. 2431
Narodno gledališče.
Repertoiro:
Sreda, 6. dec., ob 15. Snegulčica, izv. mladinska predstava.
Četrtek, 7. decembra. 'Jalnuševča-ni. B.
Petek, 8. dec.: Nečak, izv. (Kuponi).
Sobota, 9. doc.: Jalnuševčani, A.
»Jalnuševčani«. V četrtek 7. £ mu vpriEori tuk. gledališče ljudsko šalo-igro v treh dejanjih, spisala Zagorka, Zagorica, katere pravo ime je Marija Jurič, jo bila rojena 1866 v Negovcu. Od 7. do 15. leta je bila v samostanu usmiljenih sester v Zagrebu. L. 1896 je vstopila v uredništvo »Obzora«. Leta 1918 pa je osnovala ilustrovani list »Zabavnik«. Zdaj sodeluje pisateljica pri večih zagrebških dnevnikih. L. 1917 so uprizorili Jolnuševčme v Zacrobp.
Kultura in umetnost
x Hoffmaimove pripovedke. Pri
včerajšnji reprizi je podal vlogo Hoff-mamna g- Kovač, operni tenor iz Ljubljane. S svojim simpatičnim liričnim tenorjem ter s svojo naravno igro je mnogo pripomogel k lepemu uspehu predstave. Od akta do akta. se je raz-vijiala nekaka enodušno&t v ansamblu in tretji akt se je podal z dramatiško silo, Id je bila v stanu, ne samo učinkovati, temveč tudi ogrevati. Posebej je podčrtati v dragem dejanju scene Hoffmann-Giulctta (gdč. Šuštarjeva) in v tretjem dejanju Hoffmann-Anto-nija (gdč. Gajeva) ter celokupni ansamble Rumpel - Gajeva- Kovač -Arhi-pov. Obžalovati je le, da je bilo gledališče slabo obiskano in je vsled tega prišel marsikateri ob lep umetniški užitek. Kapelniku g. Plecityju in režiserju g. Rumplu je čestitati.
x Kralj za subotiško gledališče, Beograjski 'listi poročajo, da je Njeg. Vel. kralj Aleksander daroval gledališču v Subotici 100.000 K. .
x Mestno gledališče v Varaždinu se zopet otvori. Varaždinsko mestno zastopstvo je razpisalo natečaj za upravnika tamkajšnjega mestnega gledali šča, kateremu poveri nalogo, da sestavi ansambl ter prične zopet z red' nimi predstavami. Varaždinsko mestno gledališče je lansko leto vsled denarnih težkoč prenehalo delovati in je le pozdravljati, da se sedaj vendar zopet obnovi.
x Madžarsko gledališče v Bratislavi. Češkoslovaška vlada jo dovolila ustanovitev zasebnega, madžarskega gledališča v Bratislavi.
x Umetniški kongres v Zagrebu se vrši nepreklicno 9. do 11. decembra. Slovenski delegati za ta kongres so gg. R. Jakopič, J. Costaperaria, F. Kralj, V. Cotič in S. Šantel, a njih namestniki gospodje G. A. Kos, M. Gaspari. L. Dolinar, Val. Kos in Iv. Vavpotič. Kongresa. se more udeležiti poleg imenovanih vsak slovenski umetnik brez ozira na to, ali je elan Udruženja ali ne. V-sem udeležencem je dovolilo prometno ministrstvo znatne potne olajšave. — Prijave sprejema tajnik S. Šantel, Ljubljana, tehn. sr. šola do 5. decembra opoldne. Na imznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Umetniški kongres ima v pavi vrati nalogo ustanoviti e-dinstveno organizaoi.io vseh oblikujočih umetnikov v kraljevini SHS, poleg tega se bodo obravnavale umetniško in stanovske zadeve obl. umetnikov. Piva konferenca se vrši 9. decembra ob 9. uri dopoldne,
x »Kres«, 11. številka jc izšla in prinaša sledečo^ vsebino: Tone Seliškar: Glas^ izbaeanih duš. Pravica. Gil Blas: Iisoc m ena noč. Ernest Tiran: Raz-bo.inik. Leonid Andrejev: Vrnitev, Culkovski: Ples na Vulkanu. — Telovadba. — Vestnik »Svobodo« — Socialni vestnik. - Književnost. -»Kres« izdaja delavska izobraževalna zveza »Svoboda« m se naroča v upravi, Ljubljani, Zidovska ulica 3. I nad stropje.
x Dr. J. Štolba: Stari grehi. Veseloigra v treh dejanjih. Preložil Fr. Govekar. V Ljubljani 1923. Izdaja zveza kul turnih društev v Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga, v Ljubljani. Zgoraj omenjena veseloigra, ki je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, bo dobro služila vsem podeželskim odrom in jo zato toplo priporočamo.
x Novo nemško dramo. Gledališče v Konigshergu je vprizoriuo te dni novo komedijo Maksa Broda »Klaris-sima polovica srca«. Deutsclies The-ater v Berlinu vprizori v kratkem novo dramo Ernesta Weiissa »Olimpia« Thalia Theater v Hamburgu pa Fai-dinovo dramo »Ljubica«.
Gospodarstvo.
g Gospodinjski tečaji po deželi Od
deletk za kmetijstvo jo priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih točajev po deželi s skupnim številom udeleženk 525. L. 1920-21 so j© vršilo 15 točaoev s 274 udeleženkami in L 1901-22 pa 14 tečajev s 251 udeleženkami. Od teh odpade na Štajersko 22 točajev s 397 gojenkami in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakca- so vidi. so Štajerci hobi nategujejo
za. te tečaje kakor Kranjci. Letošnjo jesen se je otvorilo 6 takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotovi j ah pri Žalcu, v Konjicah, v Št. Janžu na Dravskem polju in v Beltincih v Prekmurju. — Prihodnji tečaji se prično z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Poprečno število deklet., ki obiskujejo te tečaje, znaša za en tečaj 18.
Bnoiawna poročila
Kritičen incident v Carigradu.
London, 5. decembra. (Izvirno ) Včeraj se je pripetil v Carigradu resen dogodek, ki bo imel morda dalekosežne posledice. Turška policija je zabranila v-krcanje Grkov in Armencev, ki so hoteli zapustiti Carigrad. Nato so angleške čete zasedle carinarnico ter z strojnimi puškami omogočile vkrcanje beguncev. Danes popoldne pa je preprečila turška policija izkrcanje beguncev iz Samosa, ki so prispeli na francoski vojni ladji jvi carigrajsko luko. Z obema slučajema se bavijo sedaj vrhovni komisarji zaveznikov v Carigradu.
Preganjanje kristjanov v Turčiji. 1
Lausanne, 5. decembra. (Izvirno.) Apostolski nuncij v Bernu je poslal predsedniku lausannske konference noto, M kateri pravi, da dobiva papežka stolica dnevno vznemirjajoče vesti o preganjanju kristjanov. V papeževem imenu prosi, naj podvzame predsednik konference potrebne korake, da to prepreči.
Poincare odpotuje v petek v London-
Pariz, 5. decembra. (Izvirno.) Ministrski predsednik Poincarč in finančni minister de Lasterie odpotujeta v petek v, London.
Iz angleškega parlamenta.
L' o n do n, 5. decembra. (Izvirno.) Dolnja zbornica je sprejela odgovor na prestolni govor.
Demetiti vesti o uporu grških čet v Tra-ciil.
Atene, 5. decembra. (Izvirno..) Dopisni urad dementira vest o demisiji generala Niedera, komandanta tracijske armade ter vest o uporu grških’ čet v Tra-
ciji.
Ruske represalije napram Italiji.
Pariz, 5. decembra. (Izvirno.) ‘X-gence Havas doznava iz Rige, da je ruska vlada zapečatila v Odesi doke neke italijanske družbe ter zaplenila njene trgovske ladje z vsem blagom. Zaplemba bo veljavna tako dolgo, dokler Italija ne u-kine sekvestra nad depoji ruskih državr« Ijanov, ter dokler ne zajamči ruskim zastopnikom popolnoma normalnega izvrševanja komercijelrrth poslov.
Amerika odklanja zvezo proti Nemčiji.
N e w y o t K, 5. decembra: (Izvir.)' Kaikor poroča »Newyark Times« iz Wa-shimgtona, je izjavil predsednik Komisije za. vojaške zadeve v reprezentančni zbornici, da je ameriško ljudstvo proti zvezi, ki naj bi ščitila Francijo pred nemškimi napadi.
Z razorožitvene konference v MosSvI.
Varšava, 5. decembra: (Izvir.) Iz Moskve poročajo: Na prvi skupni seji razorožitvene komisije so po govoru Litvinova posamezni predsednila delegacij izrazili miroljubnost svojih' vlad. ki žele vojaško in politično razorožitev.
Demisija španske vlade.
Madrid, 5. decembm: (Lsroimo.) Vlada je demisijoniralia. Kralj je do* misijo sprejel.	|
i
Pretep v španskem parlamentu, " j
Madrid, 5. decembra: (Izvirna) Ob priliki razprave o zadnji krizi j« prišlo v parlamentu do ostrih sporov, iz katerih se je h koncu izcimil prav* ?ati pretep. Več poslancev se je obdelovalo s palicami in pestmi.
BORZA,
oi 1Cnrih’	decembra:	(Izvirno.)
kklepm tečaji. Pariz 36.96, Zagreb 1.80, London 24.19, Berlin 0.06 tri otb minke, Praga 16.82, Itaiija 26.25, Do* n&j 0.0075, žigosane krone 0.0076, Bff* dimpešta 0.23, Varšava 0.035, Sofij* 3.95. Bukarešta 3J&.
Stran 1.'
»TSBO k«
Sokolstvo.
o Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. Vabim vse člane odseka k seji, ki se vtrši 7. t. m. zvečer ob o-bičajni ari v Grajski kleti. — Zdravo! Predsednik.
o Miklavževa prireditev Sokolskega naraščaja žal radi pomanjkanja prostora ni bila dostopna doraslim niti ne staričem. Velika dvorana Narod, doma je bila docela napolnjena z naraščajem samim, ki je prikorakal pod;
podlago. Krasno in dovršeno je zapel vse dorasle, če se pa zasmeje 700 do vedli lepo skupine. To je bilo enieb..^.n
-_______.1,1- * T,, 1« fn«Hrn,r	-,	tvv	ij	«	CHA	ml	rli n	lil,-; ■ o 11	o*o ni lin i il 111 Inirn -triOi£soll4 n I Al U.'l £1-1117. 1 lil II '11 Tli	l&tOS ni 1 ’
rodni in tri slovenske in
■1 eri vsei dovtinnosti
nastoni:
vanci
dobroto,
Ilčl/alO[l IJJt? lAAl IvU JiiUoiVv	\	>	tvuncij	1	iotiiau.il	1	vev/	j.	la	rvuiu	’	•	•>	”	j vo	P
br. Dekleva), ki so iravajaili proste vaje točki, piri živem drogu. Pokazali so, da cal grozne parkeljne v s^rasiio, •
s spremljevanjem glosovkja tako da-	zadostuje 6 navadnih palic, da more	minjal deco k vztrajnemu dem v	i
sciiplinirano, strumno in pravilno, da	proizvesti 18 dečkov prav resno telo-	vadnici in obetal za prihounjo	^ -
bi mogla služiti starim vrstam v zgled,	vadne vaje. Veselo je zopet bilo, lco je	več, če bodo pridni. Cela mirot
Videlo se je, kaj zmore smotreni telo- brat dr. Pivko naznanil, da bi bil rad je vršila s sokolsko točnostjo m 30^'1
vadni poduk doseči celo pri najmlaj-	nastopil z višjim oddelkom, da so mu	v dveh turah zvršena v najlepseny.^^
šib Potem je pa postalo veselo: Moški	pa od 16 trije zmrznili. Ker je pa mla-	Bila je lepa in je pokazala poleg	<-{	*
delo v pt>v'
pil je sokolski pevski'------------------- —.. ,	-	.	-	,	.
zapel Sokolsko geslo, eno vojaško ini mlado, čvrsto in veselo, da se je dvora- 3ih dvigali v zrak, naj so jih otepan, eno slovansko narodno, ter je s tem i na kar treska od smeha* t O se otrok ampak nazadnje so le zopet oživeli in podal celi prireditvi sokolsko smiselno; tako od srca zasmeje, je nalezljivo za skupno s svojimi tovariši-rešitclji iz-
Bernhard Kellermann:
Pristopajte k
< Drugo in tretje nadsropje sta bili napolnjeni s po-, Dvgalo se je ustavilo, in trojica mehanikov J I vežici pisem, računov, pobotnic, črtežev, ki naj bi jih stopila ter jela rjuti: »Mac! Mac! Mac, kje si..
* v prvih dneh novega leta spravili v nove biroje. Mac!
3
Roman.
(Dalje,)
Po vsem poslopju je tulilo od besa
j	Od pobesnelosti brezumna druhal je začela te	po-
vezke metati skozi okna na cesto in ž njimi polniti stopnišče.	—
(97) j	Gori do sedmega nadstropja so se nenadno	pri
. | vseh oknih pojavili obrazi.
.	.	.	.	.	in	razjarje-	■	Trije predrzni mladeniči, mehaniki, so se pridre-
nosti. Množica	je	začela	razruševati,	karkoli	se je> vjli celo do samega Allana v 32. nadstropju!
dalo. Okna so	zvenčala,	mize,	stoli	so	reskali	in	kadar j	>;Mac nam mora dati na§ denar! Holaj!<{ To ie	bjja
je kdo kaj razbil, je zavrescalo fanatično radostno! d;vna n;scji
JA J* .1,- H | A	»■	.	me	*	'	*	I*	V	•-	p	.s	.
Množica je sindicatc-building osvojevala z na-]	on,	boy	—	zapelji nas k Macu!«
skokom.	t	Dvigalar se je branil ustreči glasnim objestnezem
Nagnetlo se je noter trideset
tisoč ljudi — po Pa so ga iz lifta nagnali in se odpeljali kvišku. Dvi-mnenju nekaterih še več — in zaplalo v gornja nad- galarju, ki je od razjarjenosti tulil, so se posmehovali
stropja. Peščica stražnikov, ki naj bi zdrževala red, in spakovali. Lift jih je vznašal in vznašal in vse je bila popolnoma brez moči. Miroviti ljudje so gledali, Je nagloma potihovalo. Od dvajsetega nadstropja da se čim prej umaknejo, razjarjenci pa, da se kamor-j	navzgor se je	šundcr slisal samo se kakor daljen pokoli zagvozdijo in da utešijo svoj srd.	i	cesten hrum.
Poslopje je bilo tega drugega januarja malone po-! Dvigalo je vihr,elo mimo pu stotu ih Hodnikov. Vi-polnoma zapuščeno in večina nadstropij je bila dočista devali so le malokaterega človeka, a teh malo ljudi, izpraznjena. Sindikat je iz varčnosti sklenil, da ob- ki so jih dobivali na izpregled, menda nobeden ni slutil, drži samo najpotrebnejše prostore, izpraznjena nad- kaj se godi tam zdolaj, dvajset in dvajset pet nadstropja pa odda v najem. Večina oddelkov se je že ; stropi) niže. Meki uradnik je ravnodušno odklepal duri presella v Mac City, drugi so se pravkar selili, odvct-:	svojega biroja,	v 30.	nadstropju	sta sedela dva gospo-
nikom in tvrdkam v najem dana nadstropja pa se da- j	da s smotko v	ustih	na okenski	polici ter se smehoma
nes še niso uporabljala v vsem obsegu.
Pristopali so k vsem durim in	nanje butali.
A nenadoma se je med nekimi	durmi pojavu	m	.
in oni. ki so ga tolikrat videli upodobljenega, so zastrmeli nesposobni izpregovoriti.
»Kaj hočete?« je Allan vprašal nevoljno.
»Naš denar hočemo!«
Allan je menil, da so pijani.	.	.	.	,	ju
»Glejte, da se mi spravite v	pekel!« je del
duri zaloputnil.
Pa so stali in srepeli v duri. Prispeli so, 0 js0 Maca na vsak način izonegavijo svoj denar, P3 -j V|
samo dobili ni centa, arnpak jih je povrh še nag**1 ;
pekel.	7T.Z.
Posvetujoč se so sklenili, da se spuste po " J-e
Niso bili namenjeni v pekel, ne, toda	^
so pa le morali. V dvanajstem nadstropju so nao?.1 hreli skozi dim in v osmem je mimo njih švistnu s reč lift poln ognja in plamenja.
t *	•'	-i	..Ali V v
ifl
Potrti in od strahu napol blazni so dospeli V stibul, in tam jih je zajel val na vne bežečih
jih zanesel na cesto.
(Dalje prihodnjič-)
Glavni nrednlk: R a d i v o J Rehar. Odgovorni tsrednik: Rudolf Ozim.
ti W.»r-
dobrovoljila
m^smmsss:
ARKO L
-Nosile zsroctj nj ihovllivelilSJb fedsodi
& ti c it k
topot"
pl el©
2379 10—3
Naznanilo!
Naznanjava cen}, občinstvu, da otvoriva v soboto dne 9. decembra v Meljski cesti št. 22
zajtrkovalnico.
Jamčiva za točno in solidno postrežbo.
Za obilen obisk se priporočata
Anica in Ivanka Rehar
3139	Meljska	cesta	22.
Med (strd)
1 kg 10—40 kron ccneii kot drugod. Garantiran v vsakem ozirn. I*. KIRAR, Sv. Peter pri Mariboru.	2434	2—1
Pekovski mojstri pozor!
Suha sesekana borova drva, 1 meter dolga, postavi ena na dom, klafter po 2300 K nudi
Drago Sčekič, Raičeva ul. 7
Pohištvo Usodna prilika'
n—=. rt,  irskega
rabljeno, dobro ohranjeno, se proda. Ogled dne 6., 7. in 9. t. m. od 12.—16. ure popoldne v skladišču tvrdke F. & A. Uher, Maribor, Einspielerjeva ulica, nasproti Franzovega mlina.	2433	3—2
SLOBUKE
ter razno modno in galanterijsko blago t relikt
2318
izbiri in najceneje pri
10—9
H
Jako!) Lah, Maribor, Glavni trg p
Mala oznanila.
Posestvo, obstoječe iz 2 hiš gospodar51 poslopja, velikega sadnega vrta, velikega vrta z* . lenjavo, 2 njiv, s sSaroznano gosSSBfl® Fff
- „LOVSKEM BOM«'
v bližini .Treh ribnikov* (10 minut od Maribol3)' radi opustitve obrti s celim inventarjem pr0<Ja 300.000 Din. — Reflektanti dobe natančnejša p pri Josip KaSaBam-BJ, Krčevina št. 70 pri Msf!
ila boru mlia«3'
ali pa pri tvrdki Nikelsbacher & Smerkolj, Littl]<,3 Kolodvorska ulica štev. 26.	—	—	—	24^5
IzfcBJušeRi
Telefon št. 355.
2440
Gospodinja, katera zna dobro kuhati za 4 osebe, so takoj sprejme. Naslor pustite v upravi lista pod „Stalno mesto*.	2416 3-3
Sollcitstorja, izurjenega v
vseh podih vetje odvetniške pisarne z zmožnostjo, da samostojno obračunava, vodi eksekucijo, koledar, evidenc« itd., tudi vpokojenega sodnega uradnika, sprejme odvetniška pi.arna v Ljubljani. Ponudbe pod označbo „Selicitator“ je nasloviti na upravo, 2436 3
Mebiovano sobo iJčeta dva porečenca z 8 letno deklico, po mogočnosti z vso oskrbo, električno razsvetljavo i« klavirjem. Ponudbe na gledalsko ! blagajno.	2433
Prodam po iiredno nizk:h cenah pohištva in sicer:	Mize,
atole, sobno in kebinjsk« opremo, steklene omar« (vitrine), stara pohištvo, rezljan« skrinje, lepo vložene taber-nakelomare, italij. resonančno salongarnitnro bogato urez-liano in z govejim nvnjem, posode iz porcelana različne steklenice, stare, ure Vi.ze. razni nakit, slike, preproge. F. Vincetič, Maribor, Gosposka ulica 27.	j‘2438
Koristite se z najsolldnejšlmi cenami v nori modm trgovini B. Veselinovič & Komp., Maiibor, Gosposka ulica 26 j 2370 8—2
S
Damo, drva, pr®Erao$s -iZ.me sir, sadja in drsala	i
IBca kttpnje in prodaja A N
ano, sli krompir,
prI«S®lk® kttpnje in prodaja £& w ** - m OSET, Maribor, Aleksandrova ^ št 57. Telefon št. 88.
Hranilnica in posofiinica za Maribor in ok°^c0 v Mariboru, Frankopanova ulica 17.
Vabilo
ki se vrti
v četrtek, dne 21. decembra 1922 ob 19. (7.) uri
prostorih.
D IV E V IVI K E O:
1. Sprememba naslova zadruge.
2. Volitev 1 odbornika ia 3 članov nadzorstva mesto
3. Slučajnosti.
2437	F«»nc
zvečer V zadri«
izstopivžih
Jarh 1. r.,
tauiMik m teJdiiaiuli;	»XaImss	SJAkss. XtadbM£dM M(mna	A A