j| iš m

NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
A
%


79-
S"

CLEVELAND, O.TOREK, r. OKTOBRA 191a
U .ii-
ogtti] v trgovskem mesu r nedeljo ponoči je narefil pol milijona škode.

KRIVOPRISEŽNIK.
—Velik del dolenjega meje bil -zagrožen v nedeljo ponoči, ko je nastal velikanski ogenj v poslopju H. C. Christy Co. 616 Huron Rd. Ogenj je naredil pol milijona škode V nevarnosti so bili tudi bolniki Huron Rd, bolnišnice, po številu 44. — Poslopje, ki je začelo goreti, je sedem nadstropij visoko; notri je bilo ti soče galon žganja. Več kot sto sodov napolnenih z žganjem, se je razletelo, kar je še bolj pomagalo k razširjenju ognja. Ogenj je začel okoli pol sedme ure zvečer v druge rji nadstropju. Na lice mesta so prišli sko-ro vsi elevelandski gasilni stroji, in mogočni stolp za vodo, je metal tone in tone vode na goreče poslopje. Kmalu so ognjegasci spoznali, da je ves boj zaman, ter morajo samo paziti, da se ogenj ne razširi na sosednja poslopja. Mestne ambulance in mnogo privatnih avtomobilov je čakalo pri bolnišnici, da takoj prenesejo bolnike v drugo poslopje, če bo treba.
3.
r
—-V nedeljo je otvoritev gledališke sezone slovenskega 0-dra v Cle-velandu. Društvo Lunder-Adamič uprizori krasno igro ''Krivoprrsežnak"" prvič na elevelandskem odru. Po-4robneje o tem poročamo prihodnjič.	1
—V nedeljo je praznovalo žensko podporno društvo Srca Marije petnajstletnico obstanka njih društva, kakor tudi bla-goslovljenje nove društvene zastave. No, to pot laHko rečemo, da so ženske posekale moške, ker v tolkem številu še nikdar nobeno društvo ni javno nastopilo, kakor je društvo Srca Marije v nedeljo. le ob pol dveh je bita Knansova dvorana natalačeno polna, okoli pol tretje ure se pa začne razvijati sprevod. Vedno nove p in nove čete slovenskih žensk in deklet se pridružuje sprevodu. Ko so bili prvi pari že že pri 60. cesti, so iz dvorane še vedno prihajale nove čete. Našteli smo v sprevodu 344 žensk, kar daje društvu res čast in ponos. Vseh članic pri vu je nad 600 in ima dru-vo tudi krasno urejeno blagajno, kjer je mnogo tisočakov. Lahko rečemo, da je to društvo največje slovensko društvo v Ameriki. ,
V/Sprevodu smo opazili mnogo- slovenskih bratskih društev z zastavami. Botra zastali je bila Marija Grdina, boter Louis Lah. članice ustano-lj«ice društva so se peljale v posebni kočiji, med njimi tudi mama Zaman, ki je obhajala zlato poroko. Po slavnosti cerkvi se je sprevod podal v iusovo dvorano, kjer so go-rile prazne članice navduše-Ine govore, med drugimi pa A. Grdina. Potem se je ;ela * veselica, kakorsnje je tesko še kdaj videti. Izve-li smo, da je bilo pripravlje-35 piščanc, 150 funtov gu-82 funtov klobas, pa je osmo uro vse zginilo, judstva se je kar trlo v dvo-Upamo, da so imele žen-tudi dober finančni uspeh, tvu pa želimo od petnajst-lici najlepšega mirnega in napredka.
f soboto se je poročila v hčerka g, Antona
siontf.
ivzo-
=
—Starišem Mlač je umrl sin Alojz, Starišem Čampa sin Jo-sip, starišem Vitigoj sin John, starišem Peče sin Ignac.
—Ponesrečila se je kočija last A. Grdina, ko je kočijaž peljal blizu 79. ceste in Quin-j cy ave. Kočija je šla preko tira, ko pridrvi kara in zadene' v zadnji konec'voza, da ga popolnoma razbije, pa tudi konji | so močno poškodovani. Mo-torrnan ni prav nič zvonil, za kar na razpolago veliko prič, in g. Grdina bo zahteval odškodnino od kompanije.
Zadnjič smo potočali. da je umrla rojaku Volku žena. Njemu ni bilo krstno ime John kot smo pisali, pač pa Jožef.
V nedeljo so igrali baseball na Lake Front člani društva Edinost in sv. Alojzija. Zmagali so igralci dr. Edinost, ki so naredili 13 točk, društvo sv. Alojzija pa dve.
—Razna preiskovanja so dokazala, da ima elevelandski še rtf preveč mastne zaslužke. County plačuje ntjemu vsak dan »za vsakega jetnika ki je v njegovi oskrbi 50 centov, toda šerif Hirstius v resnici zapravi za vsakega jetnika samo 17 centov na dan. Tako "naredi šerif vsako leto $8000 čiste ga dobička od hrane jetnikov, poleg tega ima pa še $6000 redne plače. Jetniki sicer ne dobivajo slabe hrane, kakor so se sami izjavili, vendar Hir stius je pameten mož, ki zna dobro kupovati, tako da kaj ostane tudi za njegov žep.
—Ali ne bi mogoče naša dramatična društva se lahko enkrat posvetovala, če bi bilo umestno dobiti novo glavno zagrinjalo v Knausovi dvorani? Sedajne že skoro več ne odgovarja svojemu namenu. Tudi nekoliko več umetniškega okusa bi lahko imelo novo zagrinjalo. Seveda stvar je draga, ker zagrinjalo je iz asbesta, pa s skupnim nastopom bi mogoče le prišli do kaj boljega, kar <bi naredilo tudi boljši upljiv.
—Oevelandski škof Rt. Rev. John P. Farrelly se je povrnil v nedeljo v Ameriko. V Rimu je bil štiri mesece.
)8 politika.
Predsednik Taft ae je izrazil, d« se boji za Zjedinjene države, če bo Wilson voljen predsednikom.
istov
Velikanska množica je pozdravila socialističnega predsedniškega kandidate Debsa v New Vorku.
NISO PROTI TRUSTOM.
New York, 29. sept. Več kot
—^Mestne večerne šole pričnejo 14. oktobra.
se
—V četrtek, 3. oktobra je prvi registracijski dan za pred' sedreške volitve meseca novembra. Povedali smo le, da se morajo vsi registrirati, ki hočejo jeseni voliti. Vsi brez izjeme! V četrtek je torej prvi dan. Prej se bodete registrirali bolj gotovi bodete, da pridete na vrsto. Registrira se v onih volivnih kočah, kjer volite. Ure so iste, kakor za volitve. Od 6. zjutraj do 6. zvečer. Za tem dnevom pridejo še trije drugi za registriranje, katere pravočasno naznanimo.
—Razni kapitalisti se zelo zanimajo za Cleveland. Kakor pravi poročilo mestnega stav binskega urada, bo še do prihodnjega polleta gotovih pet novih tovaren razlečnih podjetij. Kapitalisti pravijo, da je Cleveland, jako ugodno sredi šče za promet in da so zveze po železnicah <ugodne, kakor tudi paroplovitba po velikih jezerih.
Teika riba.
Toronto, Čnt., 29. sept. V nedeljo se je podalo tukaj pet oseb na jezero, da lovijo ribe. Naenkrat potegne neka riba s tako močjo, da je prefernila čoln in je vseh pet oseb padlo v vodo, kjer so utonili. Pole so dobili, njih trupla, in
DUHOVNI IN POLITIKA.
Beverly, Mass., 29. sept. Ta-fta so danes vprašali, kaj on j dvajset tisoč socijalistov v tem misli o političnem položaju, mestu, možje ženske in otroci Odgovoril je: Glavno vprašan- so se zbrali danes popoldne v je pri letošnjih političnih bo- Madi-son Square Garden, da jih je, ali paj pustimo, da pros-1 poslušajo svojega vodnika, kan periteta še nadalje vlada, ka- didata za predsednika, Eugena kor je sedaj, ali naj se vse sku-j Debsa. Policija je imela polne paj podere v prah in razvaline, roke dela, da je vzdrževala red Prosperrteto imamo. Poglejte1 med raznobarvno množico.
v trgovska in obrtna središča, kjer primanjkuje tisoče delov-cev. Velike transportna kompa
Stari policisti so pravili, da tako velikega števila ljudij še ni bilo nikdar skupaj odkar je le-
nije niti .zmagati ne morejo .ta 1896 William Bryan prvič vseh nalog, ki se stavijo za nje.' prišel v New York \ in pridigal
Zemljiščna vrednost je postal? večja, tovarne imajo toliko naročil, da jih ne dorejo izdelati, in veliki denarni zavodi prav radi prispevajo z denarjem pri v^eh podjetjih. Vse to se bo nehalo, če dobijo jeseni- demo-kratje vlado v roke, ker oni niso zmožni voditi tako obširnih vladnih poslov kot republikanska stranka. Največja nesreča. ki more sedaj Zjedinjene države zadeti je, če pridejo de-mokratje na krmilo.
Auburn, N. Y., 29. sept. Tukaj so zbrani razni duhovni episkopalne cerkve. Imeli so včeraj velika posvetovanja, pri katerih so posebno bičali Taf-ta in Roosevelta. Nihče izmed teh dveh ni zmožen vlade, so rekli.
New York. 2Q. sept. Jutri se
vrne Roosevelt v to mesto na
svoj dom, da se odpočije od naporov, ki jih je imel zadnje dneve, ko je hodil po Zjedinje-nih državah. Obiskal je sedemindvajset držav in prevozil nad 10.000 milj dolgo pot. Kmalu potem pa bo poklican pred senatni odsek, da tam priča, koliko je republikanska stranka dobila leta 1904 denarja od raznih korporacij in trustov. in katere korporacije so največ pripomogle k denarnem uspehu republikanske stranke.
Seagirt, N. J., 29. sept. De-mokratje so dobili dosedaj $700.000 prostovoljnih darov za s-vojo kampanjo. Od tega so porabili ie več kot pol milijona, in pravijo, da je treba še najmanj en milijon dolarjev, da se kampanja lahko nadaljuje. Letos ljudje bolj polagoma prispevajo;
Preveč hrane.
ZcH se nam nenaravno, da bi človek toHko h-rane povžil, da bi umrl raditega. Vendar se tudi to zgodi. Taka novica nas zadene nepričakovano. Mnogokrat se nam kaka dobra hrana ne dopade, ker se sipomnimo,
o ljudstvu, ki je križano na
Mo2 s sekiro,
Znani morilec, ki hodi od države do države in /nori ljudi s sekiro, je povzročil zopet štiri umore.
Srbi pripravljeni.
Srbi so mobilizirali svojo ar- Pri paradi Industrial Workers
Delavski
I ■
■■■■' M
V ILLINOISU.
Quincy, 111., 29. sept. Zopet štirje novi umori so prišteti zločinom, ki so se zgodili tekom enega leta od nekega morilca, ki je začel moriti v za-padnih državah in se vedno bolj bliža vzhodnim državam. Okoli oktobra meseca lanskega leta so dobili v državi Washington pobite s sekiro cele tri družine. Morilec je prišel ponoči in odsekal dvajsetim o-sebam glave. Potem je odšel v Colorado Springs in posekal dve družini, Burnham in Way-zlatem križu. Debs sam je bil ne. S»voje delo je nadaljeval v ves presenečen in je dejal: Kar Kansasu, kjer je v Ellsworthu vidim danes pred seboj je bo- pobil celo družino Snowman, lje, kot najboljši gdvor, ki bi Preselil se je potem v Paola ga govoril. Potem pa mu je Kansas, "kjer je pobil družico sledila ovacija, ki je trajala pol Hudson. Pred tremi meseci se ure. Potem se je pa začel go- je mudil v Vilisci, Ia,. kjer je vor. Najbolje se je udrihalo po posekal osem oseb, med nji-Rooseveltu. Ta je socijalistom mi dve mladi deklici. Včeraj pa največji trn v peti. Obdolžili je prišel v Quincy. so ga vseh političnih zločinov ( Trupla štirih umorjenih oseb in hudobij. Seveda tudi Taft so dobili šestnajst milj od te-in Wilson sta dobila svoje lek- ga mesta v nelki zapuščeni hiši. cije. Emil Seidel, ki je bil svo- ki je zjutraj zgorela. Sprva so je dni j župan v Milwaukee in oblasti mislile, da so osebe v je sedaj kandidat za podpred- ognju zgorele, toda kmalu so sednika Zjedinjenih držav pri se prepričale, da je sekira pri socijalistih, se je izjavil, da je njih smrti igrala glavno ulogo. Roosevelt ukradel enaindvaj- Žrtve so Mr. in Mrs. Pfand-set tcnčk iz socialističnega schmidt, njih šestnajst let sta-evangelija. Seidel j* nadalje ra hči Blanche in Miss Ema tudi povedal, da socialisti ne- Kaempen, ki je prišla k prej čejo prcgrratt TOmflv/lfSf fit1 fSftfSjem &mW na počitnice, bi želeli, da hi bil vsak v tru- Trupla obeh deklet so dobili stu. Odgovarjal je tudi na oči- pod neko žimnico, ki ju je še tanja, ki pravijo/da bodejo .so- precej obvarovala pred ognjem cijalisti razrušili družinsko sre- Blazina, na kateri je ležala go-čo, da bo po celem svetu pro- spodična Kaempen, je bila tasta ljubezen.	ko silno napojena s krvjo, da Ljudstvo je bilo silno navdu- niti goreti ni mogla. Globoke seno, in še dolgo potem, ko sta rane( katere je mogla priza odšla Oba kandidata, so pre- djati samo sekira, so kazale pevali ljudje marsiljezo. |na grozni umor. Starejša zakonska pa sta ležala bolj v kotu in sta bila tako obžgana, da
Čudna operacija.	9C sPrva rti ni°gl0 dognati, ali
sta bila tudi ona dva najprvo Gary, Ind., 29. sept. Zdrav- s sekiro umorjena. Umor se je niki so včeraj operirali Miss moral zvršiti z največjo paz-Ethel Smith, ki je bila hudo ljivostjo, ker so bile celo tele-»bžgana pri neki nesreči. 14 fonične žice prerezane, letni deček W. Rugh, ki ima Umor je grozno prestrašil
zlomljeno nogo je ponudil zdravnikom kožo od zlomljene noge, da prenesejo to kožo na telo ranjene deklice. Dečku so mzeli 150 kvadratnih palcev kože, nakar so mu odrezali ono nogo, na kateri so mu kožo vzeli. Deklica bo ozdravela. Zdravniki so dobili več sto protestov iz vseh krajev Ame-
Ijudi v okolici. Vse kaže, da mora biti to ravno i*ti morilec, ki je dosedaj moril po drugih državah/Le v dveh potezah se ta zadnji umor razlikuje od prejšnjih. Prvič morilec dosedaj še nikdar ni skušal zažgat^ za seboj hiše, kjer je moril, drugič je dosedaj moril vedno ob sobotah ponoči. Umor je
rike, da ne smejo dečku vzeti pa 2 drugimi toliko enak. da je kolže. Toda dečko je sam ra- je pomoril vse osebe, kolikor
iovoljno dovolil.
Iz Ptoeblo, Colo.
21. sept. je presenetila tukaj-
da smo jo nekoč preveč povz,- §no sUmmsko nascibino žalost-h. M* želimo za ddbre sezon- |na	da . gtori| znani ro_
ske hranitve stvar« in za hra-;jak Aflton Oraien samomor, no, ki daje oster apetit. Potre- Biva, jc nad |et y ?utbVj in ba pa nam je pametne hram- kef je d kratkim zguhl] slll. tve. Treba nam ,e dobre pre-1 fbo . ^^^ da gi bavljalne sile. M. potrebujemo jc y hj . omračenosti duha Tnnerjevo ameriško gjenVo . žiyy < pokoj njcgovi vino. To bo povzročilo, da ze-' j iodec sprejme hrano in da jfo popolnoma prebavi. To vino sčisti telo in ne bo dovolilo, da ostanejo neprebavljeni deli v telesu, da zastrupijo želodec. Ozdravi nervoznost, očisti se-
jih je dobil, kakor je dosedaj vedno storil. Povod umora je popolnoma neznan, ker stari Pfandschmith ni imel sovraž nika in tudi denarja ni imel pri sebi.
Bogati naseljenci
Zvezini statistični urad je
*tav, podeli moč. Po lekarnah. lzdal sporočilo, da so tekom Jos. Triner, 1333-39 So. A4h- ene*a naseljenci iz Ev-
l*nd ave. Chicago, 111.	roP* Pr,,ne.8h * scboJ **
nov dolarjev.
Tiranski Japonci.
Seoul, Koreja. 30. sept., Japonska sodnija je obhodila na smrt 114 Korejcev, lei so se earotili proti japonski vladi.
San
Bela zastava.
Sur,
Kruti Ut
Berolin, 29. sept.
OCNARJK V STARO DOMOVINO pošiljamo:.
sa f 10.36 ............. 50	kron,
M 20.60 ............. 100	kroo,
ca 41.00 ............. 100	kron,
sa 101.50 ............. 600	kron,
za 204.60 ............. 1000	kron.
sa 1020.00 ............. 5000	kron,
Poitarina Ja vitata pri tah avotah. Doma «a nakazana »vota pop© Izplačajo krat vinarji odbitka.
Nai« donamo poilljatvo Izplatulo e. k r. pofttni hranilni urad v 11 <io 1»
aH
Oonarjt nam po.iztl Jt n.jpriiičnej« t SSO.OO V fetovliw * priporočenem
I m
mado skupno z Bulgari in poslali Turčiji noto, naj se pripravi na vojrico.
IZ INOZEMSTVA.
Pariz, 29. sept. Brzojavka iz Zofije, glavnega mesta Bulga-rije, poroča, da je bulgarska vlada pripravljena v pondeljek mobilizirati vojsko. Ravno tako je tudi srbska vlada pripravljena, da pokliče vsak trenutek vojaštvo pod orožje. Če se bo mobiliziral samo en del vojske, tedaj je še vedno upan
unije jc bilo več policistov z noži *in krogi jami ranjenih.
DELAVSKI NEMIRI.
Lawrence, Mass., 30. sept. Policija in delavci so se bojevali danes pred demonstracijo Industrial Workers of the World unije. Dva policaja sta dobila smrtno nevarne rane z noži, mnogo štrajkarjev je bilo pobitih na tla s policijskimi koli. Zaprli so tudi vodjo štrajkarjev, pa so ga pozneje spustili. Ptijeli so tudi Karola
je, da se .ohrani mir, če pajTresca. nekega laškega ured-pokličete obe vladi vse vojake nika, ki je organiziral delavce
pod orožje, tedaj pa vojske ne more nihče več odvrniti. Kralj
v unijo. Pozneje so ga spustili. Demonstracije so se vršile
se neprestano posvetuje s svo-(kot predigra sodnijske preiska-jimi ministri, toda podrobno- (vef ki se začne v pondeljek, 30 sti niso znane. Po mestih se sept. v Salem Mass. proti de-zbirajo velikanske množice lju- lavskim vodjem Ettorjem in dij in kričijo, da se mora s Giovani-tti. Prvi je bivši dela-
Turki pričeti vojska. Ravno tako stanje vlada, tudi v Srbiji.
Poročila iz Londona pravijo, da je Bulgarija in Srbija že poslala noto na Turčijo, ki zahteva, da mora turška vlada
vec iz Pennsylvanie, drugi pa urednik nekega laškega listali? New Yorku. Oba sta obtožena, da sta pomagala pri umoru neke Ane Lopizzo, ki je bila pred osmimi meseci za časa
takoj razglasiti avtonomijo] štraijkarskih nemirov na cesti macedonskim provincam, sicer ustreljena.
se ^ojska takoj začne. Grški kralj, ki se je mudil na Nor
Delavci v Lawrence, Ma«s., nameravajo štrajkati ves dan
veškem, je z največjo naglico v pondeljek kot v protest te odpotoval proti domu. Številne | sodnje obravnave. Govorilo se | diplomatične šifrirane brzojav- je tudi. da jih bo korakalo več
ke krožijo od ene vlade do druge. Ves Balkan se pripravlja na nekaj posebnega.
Valparaiso, Chile, 29. sept. Ker je nekdo razširil vest, da bo v imenovanem mestu nastal strašen potres, so začeli prebivalci kar na tisoče bežati iz mesta. Vlada je brzojavila poveljnikom bojnih ladij, da se mudijo blizu pristanišč, da v slučaju potrebe pridejo na pomoč. Astronomi se pa trudijo prepričati prebivalstvo, da ni nobenega povoda za potres.
PRIPOROČILO.
tisoč pred sodnjo palačo v Salem. Oblasti so se dobro pravile. Zaprisegle so policiste, ki bodejo vi sotfcnje poslopje traj. Prvi dan, zbrali porotniki za obrai ne bo smel nihče blizu, neje pa bo sodba javna in lahko vsakdo zraven prišel.
Okoli 20.000 delavcev se zbralo v nedeljo »na kolodve v Lawrence, da sprejmejo delavcev iz Bostona, ki so šli, da se udeležijo parade spomin ubite Ane Lopizzo John Ramya. Po obredih pokopališču se je parada vrstila in začelo se je kc nje po mestu. Na g^vni
Nima časa.
Rojakom v Diamondville, Wyo. in okolici priporočamo j mesta. Essex St. je policija naie»ga zastopnika John Glo- prla prehod. Ko pridejo š4 oočnika, ki je popolnoma opra-jkarji do nje, jih ne pusti vičen kot naš zastopnik oprav- prej, ker niso imeli permita Ijati vse posle, ki spadajo v parado. Prvi so se že njegovo področje.	| vdati, ko pritisrfe množica
Upravništvo Dev. Amerike.' vladaj in ljudje začnejo r
po policistih. Pa tudi poli imela lenih rok in je u< s svojimi koli po ljudeh Kr lu je ležalo več oseb v si
Iz Londona poročajo, da je nar t,eh' 4mcd ni}™ tu kralj Georg odpovedal vse pohcista, kt sta bita 1
dvorne plese, ker je sedaj pre-	z noz,. Pohcij, se
več zaposljen, da bi plesal. Za- konecno P°^ecll° razl
pleten položaj- na Balkanu da™?2^0- ,
tudi angleškim ministrom mno-1, Med Parfl° 80 1,05,11 v«
go misliti.	krvav0 n,tkce zaftav=' .
Ijeza in mternacijonala je
glavni predmet godbe in
sili so tudi velikanske
Na enem izmed njih je bilo
pisano: Kwhura dvaji
stoletja.- Mi imamo ječe,
70 zastrupljenih.
Berolin, 29. sept. Ker so jedli pokvarjeno goveje meso, je .....1 . , ..
v mestu Mersebrugu zbolelo ce'F1J!ot!nCc.,€ktn^ 70 oseb, nekatere tako teško, fa	?lz™p0 v0Jakc
da sploh ne bodejo okrevale. >lh Pkadar " UP""
carjem kapitalizma. Vst
vi sužnji sveta! Nobenega 1
ga ni! Nobenega mojsti
nami. Eden za vse, vsi za
■ •6Ti
Novi topovi.
Dunaj, 29. sept. Avstrijske ir * delegacije so dovolile 250 milijonov kron za nove avstrijske topove, ki se bodejo rabil; v prihodnjih letih. Pravijo, da dosedajni stari niso več pora-bni.
Mlada
Philadelphia, 29. sept. uradnik se je pritožil da 13 letna Mary Dbiskuje šole. Prii pred sodnika, pred

LSfi
—Novi raznašalec lista in zastopnik je Evstahij Brezovar, je izjavila: "Kako ki je upravičen pobirati naroč-1 v šolo, nino. Ker se ravno sedaj bliža hati in rvo polletie svojemu koncu, Trin ?
Jcom
ptv- . ••.

Vsa
dopisi in denar n^j »e
{ritma, dopisi
polica na
iftSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, O.
£D TUESDAYS AND FRIDAYS.
R««<1 tir 13.000 M»R*Uni (Kr.lntm) in the City« f Cleveland and elsewhere. Adeer-tialof rute« on request
TZL., CUV. PNIMCITON 100
Batered aa »«con<J-elaM matter January 6th 1000, at the poet office at Cleveland, O [ Act of March 3. 1870.
——■
>. 79 Tue. Oct i'ia Vol. V.
S3
t
Konvencija S.n.p. j.
Trinajsta seja, sept. 23. 191a.
Predsednik železnikar otva-ri sejo ob pol osmi uri zjutraj. JPrečita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik in se sprej

h
m
la dnevni red pride čitanje ril. Točka: "konvencija" tavek drugi ostane pri sta-»amo se črtati besedi "ra-)1sčeVanjs". Odstavek tretji točka: "kon-icija" naj se glasi: "Delegat lore biti vsak čitanja in pi-ja zmožen član ati članica, je član dhrstva vsaj 3 me-pred volitvijo, Delegatje volijo za redno konvencijo »ca junija za izvanredne cor določi seja glavnega
Vsak delegat mora biti pri-*n glavnemu odboru medni po izvolitvi, stavek četrti, naj se gla-lani gl. odbora prejmejo vožnje tudi po $4.00 na elegatu se pa povrne sa-votinjo. ■ stavek peti ostane pri sta-z dostavkom, da urednik lasih*' ima le pasivno voliv« pravico in posovetovalni
Glavni odbor se voli na kon-jah in sicer do prihodnje vencije rzmed navzočih od-:ov in delegatov ali s »m glasovanjem, v sluča-oiistopa ali odstavke, urade nastopijo s prvim jem po redni konvenciji, redni pa, kakor kon-ija Odloči, dsednik zaključi sejo ob i opoldne.
1 jata seja, sept. 33. 1912.
dnik Zeleznikar otvori dveh popoldne. Cita se ik gl. odbora in delegatov.
i vsi. di čitanje pravil, dnik urejuje "Glasilo", Upravnika si izbere urednik v sporazumu iz glavnim odborom; plačo določi konvencija, urednik je odgovoren za uredniške in upravniške posle ''Gla-sila".
Vrhovni zdravnik pregleda prošnje novih kandidatov in sicer natančno predno jih sprejme ali zavrže. Za odklonjene kandidate mora navesti vzroke radi katerih jih je odklonil. Dajati mora vsa pojasnila v slučaju bolezni in pregledati nakaznice, če to zahteva gl. tajnik. Za svoje poslovanje je odgovoren glavnemu odboru, kteri ga sme zahtevati na sejo v slučaju potrebe.
Namestnik nadomestuje tajnika ali blagajnika, nastopi iz-praznen prostor gl. tajnika in in blagajnika, dokler se potom gla%ovanja izvoli drtrge uradnike. Kadar nadomestuje izpraznjeno mesto je deležen plače določene od konvencije ®a dotični urad.
■MffleiiiS''''"1''	r-
Glavni nadzorni odbor,
*Prvi odstavek naj se glasi: mi nadzorni odbor sesto-z 3 članov, ktere voli kon-Glavni nadzorni odbor redno in točno po žira knjige in raču ijnika in ured
govoren, jeanoune rms pazi sploh, da vrii vsa|< odbornik svoje dolžnosti točno in vestno. Nadzira delovanje vseh odbornikov.
Ce zapazi nadzorni odbor kake nerealnosti ali kaj sumljive-; ga pri poslovanju glavnih odbornikov, naj takoj obvesti gl. predsednika in druge odbornike. naj takoj ko ima dokaze v rokah, suspendira dotičnika, sklilče izvanredno sejo jedno-tinega odbora; ktera vse preišče, zasliši dotičnike in potem sodi. Sodbo mora dati v potrdilo gl. odboru.
Prave direktne zakonodaje.
1.	INICIATIVA. Društva imajo pravico med konvencijami staviti predloge za spremembo, dodatek ali črtanje kteregakoli člena v ustavi in pravilih, izvzemši načelne izjave, predlagati nove člane in in stvari sploh, ki so v korist jednote.
2.	Predlog se objavi v "Glasilu", na kar ga niora podpirati najmanj deset različnih društev različnih držav in šele potem mora glavni tajnik dati predlog na splošno glasovanje vsega članstva.
3.	Predlogi za spremembe, dodatelk ali črtanje članov v ustavi in pravilih se sprejemajo te z dvetretjinsko večino članov in članic potom referenduma; drugi sklepi, ki nimajo stika s pravili, pa z nad-polovično večino oddanih glasov.
no društvo. Sprejeto. i
Glede pritožbe bivrsega^člana dr. Edinost št. 13., Kovačiča. Preiskovalni odbor ni smatral dokazov za zadostne, radi katerih se ga je izključilo. Priporoča, da se ga zopet sprejme v S.N.P.J. Sprejeto.
Vname se debata o Glasilu S.N.P.J. Gla-silo ostane kot je, le da se zmanjša oblika na 6 ali osem strani.
Glasilo.
Jednota izdaja svoje Glasilo, ki izhaja vsak teden. Glasilo prinaša strokovne, gospodarske
pisanem redu, na naj se pa razpravi
česar sej^ bile sklicane. Vsak član gl, odbora zamore priti na društveno sejo, če se je v dotičneni društvu pojavil prepir, da ga pomiri. Stroške pla ča društvo, afco samo zahteva gl. odbornika, če ga pa pošlje gl. odbor, tedaj trpi stroške do $1 društvo, kar je več pa jednota. — Drugi in tretji odstavek ostaneta nespremenjena
Asesment.
Stalen asesment znaša $1.40
in znanstvene članke in raz- na mescc- Povišati se ga sme, prave, ki pa morajo bi-ti pisane	zahtevajo potrebe in če
f.V
mrm
1.	HBFBR&NDU.M. Zadeve izredne važnosti, ki nastanejo ali pridejo sčasoma, morajo iti na referendum ali splošno glasovanje. Dalje gredo na referendum vsi predlogi glede spreminjanja. dodajanja ali črtanja v ustavi in pravilih na podlagi iniciative, določitev kraja za redne konvencije, predlogi za izvanredne konvencije, volitev ©dbornikov za izpraznjena mesta v glavnem odboru, sporne zadeve, kjer se glavni odbor ne more sporazumeti.
2.	Referendum ali splošno glasovanje niora 'biti vselej in v vseh zadevah individualno, to je vsak dober član in članica ima jeden glas. V to svrho mora glavni tajnik za vsak slučaj referenduma nabaviti in razposlati na vsa društva tiskane glasovnice, ki vsebujejo pravilno raztohnačen predlog ali zadeve, o kateri se glasuje.
3.	Obrok glasovanja je šest tednov od datuma, ko je referendum po gl. tajniku uradno objavljen v "Glasilu". Glasovnice, ki se vrnejo po preteče-nem obroku, so neveljavne.
Pomožni odbor se voli že po novih pravilih.
Uprava jednotinega premoženja.
Med prvi in drugi stavek te točke se pridene: "Sme se denar naložiti na dobre državne ali mestne bonde ali zadolžni-Drugo ostane.
v naprednem duhu moderno politično in strokovno organi ziranega delavstva. Dalje pri naša leposlovno gradivo, do pise in splošen pregled. Nadalje vse uradne jednotine in drtr* štvene stvari; obvestila in pozive iz uradov glavnega odbora, zapisnike sej, gl. odbora, mesečne, šestmesečne in celoletne račune, članske spremembe in imenik krajevnih društev, seznam umrlih članov, izplačanih usmrtnin in poškodb, rezultate referenduma, društvena naznanila in sploh vse stvari,, ki se tičejo jednote in društev. Prinaša lahko tudi ilu stracije in oglase zanesljivih tvrdk.
Članstvo,
Član S.N.P.J. .zamore postati vsaika značajna moška ali ženska jseba zmožna kakega izmed slovenskih jezikov v starosti 16 in katera ni prekoračila 45. leta. V slučaju mešanih zalkonov, to je pri zakonskih, od kterih je le eden zmožen kakega slovanskega jezika.
v kterem fondu zmanjkuje denarja in sicer za kolikor odlo či seja glavnega odbora. Asesment se ima razdeliti sledeče: Sinrtninski fond 45c, poškod-ninski in odpravninslki 5c, re ni in upravni 15c. Vsaka na-ni i nupravni 15c. Vsaka nakaznica mora biti nakazana iz fonda na katerega se glasi. Vsak član ali članica mora najkasneje do 25. v mesecu plačati asesment za tisti mesec.
Peleg rednega asesmenta se pobira tudi jzvanreden. kadar ga razpiše upravni odbor.
Pristojbina.
Vsak prosilec plača pri vstopu $3.50, kar se vse pošlje na jednoto. Pristopnina se razdeli $1.40 asesment za stroške 6oc, reservni fond $1.50. To velja tudi za nova dnuštva. Društvo sme poleg tega zahtevati od Člana še posebno pristojbino, ktera pa ne sme presegati $1.50.
Bolezen.
Prvi odstavek, drugi odstavek naj se glasi: Za pet dn
sme se sprejeti tudi drugi v!|>olezni se ne izplača nobena S.N.P.J., isto velja tudi za njih j pofipora. če pa je kdo bolan sinove in hčere. Osebe stare nad pet dlji> potem M mu iz_ nad 40 let se morajo izkazati pJača podpora 0d prvega dne glede starosti s ikako uradno pravjinega Javljenja pri zdrav-listino iz rojstnega kraja pre- niku in društvenem tajniku.
ce
Varščine.
Drugo ostane kot je, le varščina za tajnika se zviša od 5 do 15 tisoč, blagajnika pa od 10 do 15 tisoč. Varščine .u1-pravnega odbora hrani predsednik nadzornega odbora, vse druge varščine pa gl. tajnik. Blagajnik in tajnik krajevnih društev morajo imeti varščine, kakor tudi uradniki glavnih in krajevnih odborov, če tako zahteva odborova seja in sicer kolikor ista določi. Varščine preskrbi jednotni urad.
Br. Zevnik žeti, da se mu dovoli odpotovati, ker ima važne razloge, kar se sprejme.
Zaključek seje ob 6. uri zv.
Petnajsta seja, sept. 24. 191a.
(Predsednik Zeleznrkar ootvo-ri sejo ob osmi uri zjutraj. Cita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Nato sc zapisnik zadnje seje prečita in se sprejme,
V imenu preiskovalnega odbora poroča del. Hrast glede pritožbe bivšega brata Hvalica, člana dr. št. 156. Preiskovalni odbor je prišel do zaključka. d\naj ga i omenjeno društvo pwove na zagovor in ako ome "
den se sprejmejo. Ssacega člana (članico) mora podlagati do bro stoječ član ali članica, nakar se voli dva člana, ki pre-iščeta stanje prosilca, njegovo delo. značaj in* druge podrobnosti. Pri sprejetju novih članov se voli z listki ali tajno. Delomržne osebe ali osebe, ktere se preživljajo nečastno, vzdržujejo igralnice prepovedanih iger. potem osebe, ki delajo ob času štrajkov kot stav-
Nadalje: "Vsak bolnik se mora naznaniti tajniku svojega društva in jB-i zdravniku. Če se naznani prej (zdravniku in pozneje tajniku ali narobe se računa podpora vedno od zadnjega dartuma. Za člane, ki so oddaljeni velja datum poštnega pečata. Podpora se izplačuje le za bolezni, ktere zadržujejo bohiika od svojega dela in potrebuje zdravniške pomoči. Podpora teče vedno do
kokazi se zavrnejo. Zavrnejo se tjgtega dne) y kterem spozna tudi osebe, ktere dobijo pol o- zdravnik bolnika zmožnega za
vico nasprotnih glasov in sicer do prihodnje seje, kjer se ponovno glasuje. Istotako se zavrnejo prosilke v blagoslovljenem stanu. Sposobne kandidate sprejema društvo in jednota, odkloni lahtko vstop, če ima gotove vzroke. Ponovna prošnja se lahko vloži do enega leta. Vsprejet je z dnem, ko ga je pravilno sprejelo društvo, obveznosti jednote napram članu pa nastanejo po preteku 45 oziroma 90 dni kakor določa točka glede novih društev.
Vsalk prosilec mora biti zdravniško preisfkan in vsprejet od zdravnika preiskovalca, kakor tudi od vrhovnega zdravnika jednote. Z vsakim prosilcem mora iti najmanj dva člana društva k zdravniku, kteri ga preišče.
Seja se zaključi opoldne. Šestnajsta seja, 24. sept. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob -drugi uri popoldne. Či-ta se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika, ki se sprejme.
Sledi poročilo preislkovalne-glede pritožbe bivšega člana Špolarja od društva številka I ga člana Sloparja od dr. št. 1. proti društvenemu in glav. porotnem odboru. Preiskovalni odbor izjavlja, da se strinja z raizsodbo društvenega in glav. porotnega odbora. — Sklep preiskovalnega odbora se sprej me in potrdi.
Pri točki: "Društvene seje". Redne društvene seje sc morajo vršiti najmanj enkrat na mesec, izvanredne pa, kadar jih * skliče tajnik v posebno nujnih slučajih ali če to zahteva deset dobrih članov. Prostor in čas aej določi večina člane, ki sklicujejo iz-
delo in do zadnjega zdravniške ga obiska. Vpoštevati pa se mora tudi krajevne razmere.
Bolnik mora biti redno obiskan in sicer najmanj dvajerat na teden,' ker se drugače ne izplača nobene podpore. Obiskati ga morajo tisti člani katere odloči društveni tajnik po vrsti ali krajevnih razme-rah. Bolnik mora biti obiskan, ako ni čez tri milje oddaljen. V slučaju potrebe in če to sklene društvena in odborova seja se jih obišče še v večjj daljini, stroški vožnje do enega dolarja trpi društvo, drugo pa jednota.
Posamezna nakaznica se ne sme glasiti več kot za 40 dni, torej mora biti pri daljših boleznih najmanj vsak mesec predložena jedna nakaznica. Nadalje morajo biti plačilne nakaznice predložene društveni seji najkasneje v teku jed-nega meseca po ozdravljenju, ker se jih sicer ne izplača.
Br. .Verščaj želi, da se mu dovoli odpotovati, ker ima važne vzroke.
Predsednik zaključi sejo ob 6. uri zvečer.
Zadnja seja.
Volitev uradnikov.
Začetek ob pol tretji uri popoldne, 26. sept. Navzoči vsi delegati, razven onih, ki so se upravičili. Zapisnik se sprejme, Volitev uradnikov. Kandidati za predsednika: Miklavčič 48, Železnikar 49, Puc 15. Ožja, volitev. Izvoljen Miklavčič z 66, Železnikar je dobil 45 glasov. Za podpredsednika se vrši ožja volitev med Sarcem in Stefančičem. Izvoljen Stefan ič z 58 proti ja volitev
ovi. Kandidati i ka: Korče, 48 $
42 glasov, Vogrič 22. Ožja volitev med Korčetom in Poto-karjem. Izvoljen Potokar z 59 glasovi, Korče je dobil 53 glasov. Zapisnikar je izvoljen Ku-helj z 89 gflasovi proti 21, katere je dobil Namors. Namestnik tajnika ali blagajnika je izvoljen Canjkar. Anton Trbo-vec je predsednik nadzornega odbora, dTugi nadzornik Pogorele c, tretji Golob. Predsednik porotnega odbora je Hrast, drugi porotnik železnikar, .tretji Sare, Zavertnik izvoljen if* rednikom enoglasno, ker ni bilo druzega kandidata. Molek predlaga, da se nastavo pomočnika ali upravnika uredniku in sicer 1. decembra 1912.
Cleveland, kjer je nad 800 članov S. N. P. Jednote, ni do bil nobenega uradnika. V celi državi Ohio je samo eden, namreč Mr. Železmikar v Barber tonu.
Papirnico zaigafl. I z Pod m o-
klega , poročajo: Tvornica za papir v Wilzhausu je zgorela, škodo cenijo na 300.000 kron. Petnajstletni delavec Beneš, ki je bil aretiran, je priznal, da je zažgal tvornico iz maščevanja.
Ljubavna drama v pariškem poštnem uradu. If Pariza poročajo: Grozna drama se je odigrala v pariškem brzojavnem uradu. 20 letni pismonoša Ray, Pfister je bil zaljubljen v te-iefonistinjo, 30 letno vdovo gospo Pourx, ki je bila zaročena z nekim poštnim uradnikom. Ona je prosila Pfisterja, naj preneha s svojimi ponudbami. Pfister je pa izjavil: "Če me nočete, tedaj vas tudi nihče drugi ne bo poročil." V soboto zjutraj se je približal takoj po začetku waKi'nih ur mladi vdovi, kakor bi ji hotel kaj povedati. Iz neposredne bližine jo je dvakrat ustrelil v prsi. Nato si je sam pognal dve krogli v giavo. Gospa Poux je pri transportu v bolnišnico umrla. Pfister se bori s smrtjo.


po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25o. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nato ime.
F. AO, iiCHTiR a e«,. tis tort it, Mrn Ttfft, a. f.
Dr. RUhUrj*r» Oonfo PUnte oUjfctjo. (29*. alTfiOa.)


DOBRO DELO
PO NIZKIH CENAH, TO JE NAŠ NAMENI
ČISTIMO:
M?e ob,eke $1.00
aoo
Molke hlače _ JQ
Ženilce obleke J ^ 25 2e«ke .uluve ^ QQ
2^'50-75c
»	DELO JE
GARANTIRANO
PRVE VRSTE.	,
„ .	\ EAST MU L
Ob« telefon* l f am ^ g
Pridemo iskat in pripeljemo - na dom.
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CEN AR
F. H. Mervar,
1336 EAST BStk ST.
SEVEDA HOČETE NAJ-BOLJŠE - in vi hočete isto vsak dan. Dobri vzroki so zakaj dajajte svoji drn-lini
LAUBO V GOLDEN
ROD KRUH.
i..... .i
Zavit v papir, varen proti prahu in bofesnim.
5Cts.
nt
i I
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
6IQ) «T. CLAIH AVE.
Tel. Prinoeton IM4 L
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in krstne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f
m

iso c
SE7
ENTIRELY NEW
CIGARETTES
Krasni
satenasti včinki Ptice in cvetlke v vsaki škatlici
NEBO
f Cigmrmttm
■ . 'i
vHi
Be ze, 1C. SE PRODAJAJO POVSOD.
Poskufite eno škatjjo in prepričajte se
Satenasti ptkM in cvctlk* delajo Up« p. loniuAfto co.
Ja S. Jablooski,
SLOVENSKI FOTOORAF.
0122 ST CLAIR AVE. N. E.
Izdelui« slike za tonitbe in družinske slike, otroikt slike, po najnovejfti modi in po nizkih cenah. Za $3 00 vrednosti sKk (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo }e garantirano.
:
•Tf v

GEO. TRAVMKAR,
Old Bant Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, iz v rstni likerj i in Šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
roga! 55 ce»te.	<'! 'mH^ftg
war GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.
km*mi



Največja ponudba, kar jih je še bilo.
VELIKA SLIKA, V KRASNEM OKVIRJU SE DAJE ZASTONJ z vsakim naroČilom duceta fotografij. Posebno pripravno za ženitovanja ali-zn družine.
Liebich Studio,
1M1 EUCLID AVE
mit:,
T-
:V in

%
i:-»-j-—
Glavni sedež: Cleveland, O.
st
JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. Ipredsednik MARTIN COLARIC, 1188 E. 6*st St „jnik, FRANK HUDO VER NIK, 1243 E- 6oth St ipisnikar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. jnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave.
Nadzorniki:
ANTON OSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55tb St.; MIHAEL W INTER, 6030 St Clair ave.
Porotniki:
ANTON AHČIN, 6218 St. Clair Ave.;
FRANK 2IBERT, 6124. Glass Ave.
Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave.^^^
Vrhovni zdravnik J. M. SELISKAIR, 6127 St. Clair Ave.
Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na ( glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika.
Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA.
1
KDOR HOČE DELA S&TSgrMj
■ Vttlftlct Slovensko - Anf(leikt Tolmn«
da m bo lahko ia hitro brca uHtelJ« prluCIl |*agteWine. Knjiga obac«a alor. aofl. rugoror ia vsakdan o potrebo, n •rodila aa angt. plaaro, lpUoranJe anglefthlh placm «n kako ac poatane amtr ka*i»kl driarU«n. Vrtautfga knjiga Ima d padaj a«J*c£jt alov. angl. In aagl. alot. alovar. Knjiga trdo In Okusno t platnfc Tciana (nad 330 atrani) atan« WOO In ac dobi prt:
V. J. KUBELKA, 538 W. M5 SL, New York, N. T.
_ Bdino In n«Jretyc aaloinlitTO alov. angl. In rsaalb alo». kitf Pl»lt« pocenlk.
^ ... _.________
PiamoKomarjevega Janeza.
i
r
Orka štelaža. dons srn pa že tku veseu, deb sam mu hudobcu rep kušnu, če neb biu tku jrd: Zakua nek,,boste -uprašal? I zato, k srn veseu, fiks tur-ken! Al ni tu dost vesela zame, če so se žoletsk urednik pr trobil skregal in stepi? Iti zakua se pa tud neb? Al nimajo rok in nog pa lase, da se premikastja? In zakua so se pa tepl? Le poca's, use čm na dan prnest, debo pred vam ležal kukr izvalen jejc od kokuš
Lepu vas prosemt Kdaj se je presne čase slišal al pa bral. deb se dva urednka od trobila u Žulet sfkregala in zlasala? Kdaj se je slišal, da je mogu prit sam Kranjski Janez u pisarna k trobil, dje gspude pjon-tarje za lase prjeu? In za božja vola, ldjie bcfži, kdaj ste sK-šal. da sluvensk gespudje duhovni pu Amerik izahtevaja, da mora Klepete nehat pisat u trobil? Le prašte gespuda Kratica n Žulet, pa vam *bo po-vvedu, de jh je dubu precej pod nus, ker psti Klepetcu čvekat po trobil. Al ni sam čikaš-ki škof ukazou, da mora trobil imet duhovna za glaunga urednka? Zakaj se pa Klepete po-tli notr tlač kokr trne med Ja, ja, ldje boži, stvar dfuga. Kranč nima pr tro-nc za upraut, bos je Nič-ngou hlape je pa Lipe. buga svetga, kdko pa potli le Klepete do tga, deb on naše učne jgespude učiu in jm razlagu, kaj morja delat? Al ni tu škandal? Potli, pa če se gesftidje duhouni got prto-ijo. jih more pa Kranc po hrbtu dubt, ker on je od škofa puataulen, de vahta, kaj se piše po trobil. Tu jc že res škandal useh škandalu.
Ni še bufo ve kukitr douh od tega, ke gm brau u Icofemalnu' kuku ratuje pr ludstvu čez dali hI prlublen list. Kuku ga Ide neptrpn prčakujeja, kje ta narfol zanimiu in narbl putreben list na svet. Brau sm, de Ide na morja prčakat, da dobeja list u roka, dese doma potli usede j a za mrza in ga lepu pr črnem kufet iz legnatja ber.eja. No. no, kar na cest se pulja za njega. .	\
Holt, Janez, sm reku, tula pa ni brez muh. Kje pa že talcu. pa še jest eno povem. Tu
i ■ ■
je blu še u ttnih cajtih, ke sma lati u šula hudil. Suma-je uprašu ajmalanjs, pa tku znoir, dem je reku: dobr s povedou. Ke s iden in se tku lepu učiš, pa dati tlela ene lepe ku-brat. In gespud šuma-
m'
taku izvrsten in zanimiu kokr dons "Am. Slovene", in jest sm biu takat glih tak koc brau-ci kofemalna, de nism mogu prčakat, deb pršou dam, deb brau Lažniuga Klukca. Brau sm ga kar iz šule pu pot. Eti čas je šlu, naenkrat pa butnem na svetga Jakuba trg u tist štant, kje Maoulinitovka prda-jala karami, pehtrane štrukle, cvebaste struck«, u jesen pa pečen kostajn. Sedem sonc sm naenkrat zagledu, in še dons mam na nus šrmf kse m nau zgubu use žive dni.
Taka lastna skušna čluveka uči, de je nevarn usak tak prlublen list, kokr je "Slovene", kje tku zanimiu. Iti no, kaj sm pr ta prvem koncu povedu? De sa so u Žulet zlasal in »kregal. Al ni tu use posledca caj-tng, ksa preveč zanimive? Ke-ne, nas Slovencu je že tku mal; z dej ne j se j h pa še ud teh zavle "kofemalna" ene pu pu-bije, pol nas bo pa še pu mn. Le poglejte! Una subota so me začel zubje bolt, desm mogu zvečer u salon letet, deb sga prvošu en glažek. Tam pred "Kebram" u Žulet pa zagledam gespuda Klepetca, k je slonu na rantah in klavern gle-du tista gnojnea, k se je valila pu grabnu.
Kua pa iuni tlela tku zami-šlen sluneja in gledaja u ta gnojnea? A tai duh nč nhnga nusa ne ženira? Pa Jcokt vidm, imaja črna pinta ? »Za kum pa žalujeja?
Eli, kaj žalujeja! Ubogi br^uci trobila sm smilja. GKh pretla sta se dva spet z glavam skp zaletela, de sa jih u gane pretresla, de sa jih u špitau odpelal. Lepu vas pro-sm, če u šlu tku' naprej, bo imou vsak, k "trobil" bere, mežgane pretresene. Že zdej skor ne najdeš človeka, k bere 'kofemaln", de b biu pr zdram pamet.
Za *kua pa tku zanemiu pi-šeja? Saj sa saqii uržah te nesreče! sm reku.
Jest ne morm drgač. Kokr jest kej napišem, je reku Klepete, pa ne j u dougu kokr morska kača, al pa kratk kot ušija noga, pa use Idi zmešam. Holt prej ne odnehaja brat, de use prebere ja. Kua pa čm jest za tu? šur sluvenska du-hovšna je huda na me, kjo učim, pa drgač holt ne morm. Zdej pa glih prmišlujem, kua b naredu, deb te nesreče pre-preču, des Idi neb več trgal za trobil.
Veja, kaj, gespud Klepete, Al ni škoda tulk dnarja ven metat usak mesec u vašem urad? Tam zadaj u drukariji imate-starga papirja. Deset let je ž« star, turi jie bo nbenmtt škudu. Tud taku zanimiu ne bo, kje že staru. Potli se
tb kaj tku pa-intou, kokr s ti, k Komarjev Janez.
V skrajnosti.
V borni zidani — drugače se ne more imenovati hišica o kateri oziroma, o katere prebivalcih bodemo Sedaj govorili, premogokopne družbe, najdemo majhno družbp.
Mož srednje starosti, velik, močan, sicer pa takoj na njemu opaziš, da se mu že pojavlja navadna bolezen rudarjev, "sušica"? sedi za mizo in uživa svojo borno hrano, katero je prisiljen vsled draginje in slabega zaslužka jesti skoraj vsaki dan: mrzle žgance in zelje.
'Danes se mu vidi, da ni po-selbno vesel niti hrane, niti svoje žene, katera ga priganja naj bolj je, da ne bo lačen, najmanj je pa vesel svojega svaka, kateri — prišedši iz Nemčije in, ki je sedaj par mesecey tukaj delal, se vrača zopet na-zaj, — ga priganja, naj z njim odpotuje.
"Pusti me vendar pri miru, ko sam uvidiš, da mi je to nemogoče!" Že skoro razjarjen je izgovoril te besede. "Ali ne vidiš, da imam ženo, pet otrok, denarja pa nič. In kdo mi jamči, da bom tamkaj bolje zaslužil kot tukaj, ter da bom s tistim zaslužkom mogel pre-hraniti sebe in svojo družino?
Kočo v hribih pa tudi nerad-prodam. V nji sem svoja mlada leta preživel, najlepše in brezskrbne dni svojega življenja, pa tudi sedaj mi najemnina vsaj toliko nese, da se malo laglje vlečemo? Iz stanovanja morajo takoj, kam pa potem? V hribe, potem pa živi iz zraka, ako moreš. Ne dragi, iz tega ne bo nič. Ti sam nimaš ne žene ne otrok, pa lahko storiš kar se ti poljubi, ne da bi mnogo pomišljal. Saj, ako ti v enem kraju ne gre, se pa na drugi prestaviš. Meni pa to ni mogoče. Jaz moram skr beti za družino, vsaki mesec bi moral pošiljati, da bi imeli vsaj za hrano. Kje pa je obleka in obutev. Kot puščavniki pa tudi ne marejo biti. Ne,, dragi, to mi ni mogoče. Saj menda ne bo vedno tako slabo tukaj kot je to zadnje leto, in menda bodemo še kedaj kaj tfoljše zaslužili."
"To je vse mogoče, gotovo pa ni. Tam pa, to ti jaz zagotavljam, dobiš delo takoj, zaslužil bodeš pa tudi vedno toliko, da boš živel sam sebe, domov denar pošiljal, in še marsikateri vinar lahko na stran daJ."
Na te svakove -besede ni dal nobenega odgovora. Samo zamislil se je.
"Saj koče ti tudi ni potreba prodajati. Imaš tukaj dosti znancev, pa tudi posojilnica je tulka j, ter si lahko i sposodiš sto ali dvesto kron. To boš gotovo dobil. Vrnil jih bodeš pa tudi lahko, najkasneje v enem letu, to ti jamčim."
"Dobro! Ako tudi težko, — pojdem. Ženo in otroke bom že kam spravil. Jutri vzamem v posojilnici dvesto kron od katerih vzametn jaz što, druge pa ženi pustim. Za en čas bo že, potem pa, kakor bo. Tudi v pisarno bom šel jutri in bom vzel obračun, še to bom storil, pa naj se zgodi kakor hoče. Toliko si bom menda mogel prihraniti, da bom — ako bo potreba — lahko nazaj prišel.
''Ali misliš res iti?" ga vpraša žena plaho.	i
"Saj sama vidiš, da mi ne kaže drugače. Mogoče vendar boljše talko. Nič se ne boj, saj na tebe in otroke ne bom pozabil. Sebi od ust bom trgal in tebi pošiljal." Že s solzami v očih je izgovoril te besede.
štiri dni po tem vidimo njega s svakom na kolodvoru. Oba sta namenjena v Nemčijo.
Na klopi pa sedi njegova žena z dvema otrokoma ter mu vedijo prigovarja naj ne hodi nikamor, ter rajši doma ostane.
A ni £3 mogla pregovoriti*
razumela, in kakor bi oba maternih misli — in
, stopil na vlak s svakom.
"Ne pozabi na nas, piši nam kaj! Saj vidiš kako je!" za-kliče žena za njim. A ni dobila odgovora, ker vlak ga je že odpeljal.
Ali bo dosegel kar si želi, in, zaratdi česar je šel od doma?.,.
Frančiška kriminalna statistika. Leta 1908 je prišlo pred francoske porotnike 3559 zločincev. Izmed teh se jih je pregrešilo 1606 proti osebni varnosti. Morilcev in ubijalcev je bilo 776. Statistika tudi o-menja, da se je morala ustaviti preiskava proti 309.101 osebam. Izmed 1606, 'ki so bili obtoženi, je bilo 597 oproščenih, 1008 obsojenih, od teh 48 na smrt. Zanimivo je, da je bilo izmed 1606 oseb, ki so bile obtožene, 212 analfabetov, 1348 obtožencev je znalo (brati in pisati, 46 jih je imelo višjo šolsko izobrazbo.
Pijani ženin. Veselo dogonfc-bico pripovedujejo iz Touraina: Na urad, kjer se sklepajo civilne poroke, je prišlo mlado dekle z ženinom. Uradnik je npkaj časa gledal ženina ter ztnajal z glavo. Mož je bil pijan. In uradnik ju ni hotel poročiti, češ, da se v takem stanju ljudje ne ženijo, čez osem dni sta zopet prišla, toda ženin je bil zopet pijan. In zopet je rekel uradnik: "Toda vsaj je ženin še vedno pijan. Pridita, kadar bo trezen". — "To poj-de težko," je odgovorila nevesta, ''ker on noče iti z menoj, če ni pijan."
Mali oglasi.
Naprodaj je lepa hiša z 11 sobami. Vse najmodernejše priprave. Poceni. Hiša je na 150. cesti. Vprašajte Jos. Vidmar, 15217 Lucknow ave. Collin-wood.	(80)
rrzr
Čedna soba se odda v najem brez hrane. Poizvejte na 1153 E. 60th St. zgorej, vzadaj.
(79)
Takoj dobita delo dva moža, ki bi pomagala pri stiskanju grozdja. Oglasite se takoj pri M. Gril, 5308 St. Clair ave. -- (80)
NAZNANILO.
Od 1. oktobra naprej se bo podražilo mleko po celem Cle-velandu. Naznanjamo, da od-tedaj naj pre j-bo stal en kvort mleka 9 centov in en pint pa 5 centov. Toliko v prijazno naznanilo slovenskim gospodinjim in odjemalcem.	(79) Slovenski mlekarji.
Ena soba st. odda v najem brez hrane. Poizvejte na 6121 St. Clair ave.	(79)
NAZNANILO.
•
Članom društva "Triglav" se naznanja, da se gotovo udeležijo seje, ki se vrši v četrtek, 3. oktebra ob 8. zvečer v Knau-sovi dvorani.	ODBOR.
Lep piano se proda takoj po jako nizki ceni. Vprašajte na 6124 Glass s ave.
Delo dobi takoj izkušena prodajalka, ki govori slovensko in angleško. Oglasi se naj v, trgovini A. Rosertrweiga, 65^ St. Clair ave.
WARNERS MILLINERY 5830 St Clair ave.
Prodaja krasne ženske klobuke prav moderne po niaki ceni.
Pojasnilo.
Za prodajo nlojih smodk ni nihče drugi pooblaščen, kakor dobro znani rojak g. Mih. Lu-knar. Vsem odjemalcem se naj-topleje priporoča Fany Trbež-nik, 1128 E. 63rd St. (80)
n 1 ...	' n.. ...„„-
itt
sprejmejo štirje fantje, postrežba in stanovanje. 1149 E. 63rd St.	(79)
Dobra mesnica je naprodaj, ki
ima čez 300 odjemalcev. Sami Slovenci. Plača se samo sa o-pravo, za druzega nič. Natančneje se poizve pri Anton'Kair-šek, 6202 St. Clair ave. -- (Str. 73*)

I Anstro - Americana [
S. S. CO.
Dlrektaa voknja med
New Torkov ln Avatro-Ofrako
NIZKB CENE.
Fina podvorbfi, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Prans Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki.
Kompanija ima slcdcfe dTorijake: Kaiser Frans Joseph I., Martha Washington, Laura, Alka, Argentina, Ocenia, in nov« lady« se le delajo. Za w podrobnosti te obrnit« na generalne agente.
1 Phelps Bros. & Co.!
H- ' '	'[
2 WashiigtM St New Ttrfc, N.T.
ali, pa na prignane agenti ▼ Z. D. in Canada

>ooooopoooo»>oot»ooooooooo<
Najnovejše za rojake
Jedini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljia zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brads popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in knzicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge »lične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebpo.
JAKOB WACHCIC,
109a E. 64 Street CLEVELAND, OHIO.
>»oow>oo x> tatom*****'
Dobro zobozdravniitvo
Tu ni vprašanje, kako poceni hočete imeti delo narejeno, pač pa kako dobro. Tu imate oboje: Najboljši materijal, najbolje delo po najnižjih cenah, ki so mogoče za najbolje delo. Preiščite si prej usta m> vprašajte prej za cene, predno začnemo z delom. Prihranim vam od 25 do 50 procentov in zagotovim najbolje delo, garantirano za 10 let. Boljše pogodbe ne morete dobiti. 3000 Slovencev, ki so bili pri meni, so moje najboljše priporočilo. Vprašajte nje, ki si bili tukaj. Lahko plačate na posebna odplačila, če vprašate za nje, posebno oni, ki ne morejo vsega skupaj plačati. Pripeljite otroke s seboj — posebna pozornost je posvečena njim. Preiskava in nasvet je zastonj, torej ne odlašajte. Ženska postrežba. Govori se v raznih jezikih. Prvo zobo-zdraništvo v Ohio. Govorite v svojem jeziku.
Službo dobi takoj st? venka, 1ci
AJiittfiKiHfii
Slo-'
Dr. A. A.
In pogrebni zavod.
t l r
▼ dva Ms ta v potni marl s Titovim sa aaknp poftiitta. orodja, ■takta ta drago. Po*rabni savod Ja s najflnsjital m praokrMJan. Ml prsstrbajomo aajlvp** sprevod« v " ljndlj. sakar Imamo bres Števila zahval Z» vsaki staitaj M assbahmoe in fina kotfja. riyovina odprta no« (a dan. JK totn vaam Slovencem ta alovsaaktm trafttvom
I t
t m
TsL Prtnooton 1381
A. Grdina. »Ž

umu i i i i * 11 mmiiiiik "I!

Vi se bodete čudili ;
» kako velike koristi za človeško zdravje je
; Father Kneipovo grenko vino i
To greriko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na^ dalj« govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poiktstil, se bo sam prepričal o njega pristnosti.
Zahtevajte KneipaJ
katerega dobite po najboljših lekarnah tn gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga val gostilničar aH lekarnar ie nima v zalogi, pišite nam, ker smo ml edini glavni založniki in razprodajami Kneifovega vina.
Prva Slovenukn družim
Š OHIO BRANDY DISTILLING
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio

m
♦ minim rmt ft if j j if j
JOSIP ZELE,
SLOVENSKI NIK IN TR(
=
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen n najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištvi, nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. i
JOSIP 2ELE, 6108 ST- clair AVJ
L. LlJIUim LOL- JiJ.J!."WftBW!W»Bjr If
yMI>illilli>>M>M»HMMM*»mM>MtlHIIIIIH
JOHN rtORNIK
SLOVENSKI KROJ
6100 St. Clair An.
rojakom * Mirap loplb. motenih Ia trpot alfa •pomladne ia letne oblek tor rakca). Prodajam po Ml 1» le aerejrae, Priporočim .«e slavnim r iMfiTp uniform te lsrrtajem in draga kroja** Prtpovotem tudi arojo veliko ulogo reek moiktk
■Dim ZALOkNIK V8BH SOKOL8KIH POTKltmom
Tel. Princeton 240a W. JVOJ K SVOJIMI ...............................
DOBRE PLINOVE PRIPRAVE
Ali veate» če imate prave plinove potrebščine t vaši kuhinji? Ali imate najboljši kurilnih, pečenih in kuhalnik? Pridite in obiičite našo
IZLOZBO PUN0YIB PRIPRAV.
Prva vrata od ptinovega urada, 621 Superior Ave. nasproti Hollenden hotelu. To je največja trgovina za plinove potrebščine v Ohio. Tam dobite vse, kar potrebujete skupno z uporabo pHna.
Mnogo novih iznajdb dobite v tej trgovini. Pridite jutri.
THE EAST OHIO GAS
bim
1 n
Hit


i T> ■
fi'^'IHfTTBB IS f
k MK i vVU
r r7 1 i i ¥ „
francosko spisal victorhuco. XLEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P.
Drugo poglavje.
pripeti človeku, ki sledi ponoči lepi deklici.
Gringoire si je vtepel v glavo, da sledi lepi ciganki na način. Videl jo je, kako zavila v neko cesto, in tja me svdjo smer tudi naš pes-Peter. "Zakaj pa ne?" si dejal sam pri sebi. Gringoire, ki je bil praktičen
ni ročici sklene nad prsi in gleda pazljivo kapitana, kakor bi jo njegov obraz nazinal, in kakor bi hotela skazati svojo hvaležnost za rešitev. In potem, ko zbere ves svoj sladki glas, vpraša častnika:
"Kako se imenujete gospod?"
"Kapitan Febus, na tvoje povelje, dragica," odvrne ča stnik.
"Hvala,"odvrne ona, in ko vidi, da si kapitan viha brčicc
filozof, je sam pri sebi priznal,
da ni bolj prijetne stvari na	pod nosom, se splazi ona ne-svetu, kakor slediti deklici, ki	vidoma na tla in zgine v temne ve kam gre. V takem polo-	nih ulicah, predno more kapi-žaju je človek prava slika fan-	tan hiteti za njo tastične neodvisnosti in slepe
pokorščine, človek, ki je v sre med sužnjem in prosto ose-Jn poleg tega ni imel Orin->ire nrti hiše, niti doma, niti snane osebe, ki bi mu dala
Tretje poglavje.
Posledice.
Gringoire je ležal nekaj časa nočisče. Kam naj torej gre. v omedlevici pred podobo Ma-ost je, lahko hodi za nepoz-jtere Božje. Polagoma je pa pri-no lepo deklico. No, in po-!hajal k sebi. Nekaj časa je pre-n instinkt je dajal Petru tnišljeval kot v fantaziji; nežna
isel, da krasna deklica mora leti kje svoje stanovanje, šifer ne bi tako hitela po ulicah do svojega cilja. In ciganke dobre narave. Kdo ve —" ti pri tej misli je nehal misliti. Ceste so pa medtem postaja-vedno bolj temne in zapu-Večerni zvon je že zda-utihnil. Le tupascm je koše kak potnik po ulici,
_j se je posvetila kakšna luč
v oknih. Medtem pa je tudi deklica zapazila, da ji nekdo: klopa! ' mrmra Gringoire, ko
postava deklice se je mešala z močno pestjo Kvazimoda. Ta položaj pa ni trajal dolgo. Njegovo telo je občutilo na onem koncu kjer se jt dotikalo zemlje, da je mraz, in sicer hud mraz. To mu je dalo popolno zavest. ''Od kje neki prihaja ta mraz?' vpraša samega sebe. Ko se pa ozre naokoli, vidi, da leži v cestnem jarkto, napolnen v vodo. '
Zlodej vzemi grbavega ci-
sledi. Večkrat je obrnila glavo, pogledala je nanj t lahnim
skuša vstati. Toda bil je tako poškodovan in brez moči, da
rahom na licu. Da, včasih!ostane na mestu, kjer je. Edino je celo ustavila, kjer je vi- roko je imel prosto. S to pro-
m.
I
rfSi
tiara i
de m grabi dekli«
a svetlobni žarek prihajati kake pekarije. Merila ga je ve do nog. Peter pa je v slučajih povesil ,glavo in delal kot bi štjel kamne na Kar naenkrat pa, ko je zaviti okoli vogala v dru-> v katero je zavila tu« lepa ciganka, začuje grozen . Cesta je bila jako temna, vno na vogalu stoji majhna pelica Matere Božje in pred* njo brli lučka. Pri svitu te luči vidi, kako se ciganka bori moškima, ki sta se vala, da zadušita njene Uboga mala kožica pa etala in nemirno tekala svoje gospodinje, ieija, policija!" kriči jireJ ko možato stopa Eden izmed moških, ki drial deklico, se obrne pro-njemu. Bil je grozni obraz [vazimoda. Gringoire ni po-in tudi ni stopil za ko-naprej. Kvazimodo ga u-ri po telesu, da se z«vrti sti-crat okoli sebe, potem pa ps-na trdi tlak. Potem pa pori Kvazimodo prestrašeno Elico in jo odnese kot listnato pero. Kožica pa meketa in stopica za svojo gospodinjo.
"Umor, .umor, umori" kriti nesrečna ciganka.
'Stojte lopovi, pustite de->!" zagrmi naenkrat v o-:i, in okoli vogala se po-jezdec. Bil je kapitan kra-itrelcev, oborožen, s po-ijenim mečem. Jezdec hitro prestrašenemu Kvazi-njegovo breme in položi dino počez preko sedla. Ko Kvazimodo nekoliko zave svojega strahu, hoče skočiti k?piUn%, toda v tem tre-i itku ze skoči nanj kakih 4vajset strelcev, ki so slediti svojemu poveljniku za petami, ttil je to oddelek mestne stra-ie, v kraljevi službi in pod po-jstvom gospoda Estutevila, kega poveljnika mesta a.
Kvazimoda obkolfjo, prime-in zvežejo. Stegoval se je, pihaf in grizel; in če bi ta stvar zgodila po dnevu, Kvazimodo na vsak način z grdobo svojega obraza ppl kompanije voja-,, toda noc mu je vzela nje-orožje, »jego-Njegov spremije-pa v temi zgubiL " vsedia ci-
sto roko si je zatlačil nos. ker so mu nečedne dišave iz kanala preveč silile v notranjost nosu. Tako je pričakoval gvoje usode.
Razne misli mu silijo v glavo, ko se naenkrat spomni ar-hideakona Klavdija Frolo. Mislil je o njem, premišljal je o nasilnem priizoru, katerega priča je baš bil. Spomnil se je, da se je morala ciganka boriti z dvema možema, da je imel Kvazimodo spremljevalca. In pred njegovimi očmi se prikaze visoka in veličastna postava arhideakona. Kaj je nek! imel opraviti s ciganko? Tudi to dobro pride, če si zapomni. Ze je začel sestavljati krasne načrte, ko naenkrat pride zopet do zavesti, "Hudič", zakli če, na tem mestu prav gotovo zmrznem."
Gringoire je moral nekaj po skusiti, da pride naprej. Kar naenkrat mu pride pomoč od druge strani, kakor je mislil. Po cesti sem pride četa deč kot, paglavcev, takih, ki niso nikdar doma, bosi po zimi in poleti, ki nimajo doma nikjer, in kakoršt\jih je bilo na pa ri&kih ulicah vedno mnogo. Podijo se po ulicah, kričijo in mečljejo kamenje eden proti drugemu. S seboj so nosili ne ka stara vrata, katera so vr gli ravno na ubogega Gringo-ira. Pri Petiur so se dečki namreč ustavili, ne da bi siromaka opazili. Eden dečkov pa priloži kup slame, dočim teče drugi proti podobi Matere Božje, da ob lučici prižge slamo.
"Smrt in peklo," kolne Gringoire. "2iv se vendar ne dam zažgati."
Vso svojo moČ zbere skupaj in konečno se dvigne na kolena, zažene vrata nazaj na dečke in krevlja naprej, kakor hitro je pač mogel iti.
"Sveta devica," kričijo paglavci, "duh se je prikazal!" S strahom pobegnejo na vse strani.
četrto poglavlje.
Zlomljeni vrč.
Ko je Peter Gringoire nekaj časa bežal, kar so ga noge nesle, ne da bi vedel kam, ko se je števflnokrat zaletel v cestni vogal, se izvrnil v jarek,
v majhna stezo in so mu ■
r Peter
dirjai"okoli kot osel. Paglavci so tebe ravno tako prestrašili kot ti nje. Zdi se mi, da so oni tekli proti severu, ti pa proti jugu. In sedaj imaš dvoj no stvar za premišljati: Ali so ttečki pustili vrata pri kapelici blažene device Marije, katera vrata bi bila najfoolja tvoja po stelj, ali so jih pa zažgali, in ti ognja potrebuješ kot jelen vode. Za vsak slučaj, ogenj ali postelj, vse mi je dobrodošlo. Osel si bil torej, ker si tekel proč kot zajec od zelnika. Res, pravi norec si, Peter Gringo-rel"
In Gringoire obrne nazaj, odkoder je prišel. Hodil je po zveriženih ulicah, iskal soteske, gledal, kje je cesta, se spodtak-nil ob kamenje, toda nikamor ni mogel priti. Konečno pa vz-kliknen r "Zlodej vzemi te ulice! Sam hudič jih je moral narediti svojimi grabi jam i." Ta kletvica ga je nekoliko ohladila, in rucleča luč, katero e opazil na koncu bližnje ulice, mu je dala novega upanja. Bog bodi čaščenj" reče "tam gorijo moja vrata! '
In ko koraka naprej po ozki ulici, ki je bila precej kriva in netlakana, in od časa do ča-so bolj blatna, zapazi čudne postave, ki se pojavljajo ob potu. Od vseh strani se pomikajo raiz-čne osebe proti luči na koncy 'čudnega pota.
Gringoire koraka vedno na^ >rej, in kmalu pride mimo kru-evevca, ki je bil brez nog in skaka* po obeh rokah na->rej, V trenutku, ko pride mimo te kreature, ga slednja pozdravi: "La buona mancial La juona mancia!"
"Zlodej te vzemi!" pravi Gringoire, "in mene poleg tebe, če vem, kaj klepetaš". Peter koraka naprej.
Zopet srečaj druzega kruljev-ca kateremu so bile odsekane roke in noge; narejene je imel umetne roke, noge pa so bile irprte ob posebno za to izdelane bergle. Ta postava, katero e v svoji filožofični domišljiji »rimerjal s tripodom boga Vul-cana, se je najprvo odkrila pre<l njim, potem pa mu ponudila klobuk in mu kričala na uho: Senor cabalero, para compar vin pedaso depan."
"Ta človek',' si misli Gringoire, tudi govori, toda pameten mora biti bolj kot jaz, če ra-ume, kaj govori."
In požuril bi korake, da ga ni ustavila tretja oseba. To je bil majhen slep mož, judovskega obraza in dolge brade. V roki drži vrv, na kateri vleče močan pes, dočim slepec ne-prestano govori: "Facitote ca-ritatem!"
"No," reče Gringoire, "tukaj je vendar en človek, ki govori kristijansko.. Tem ljudem se moram neznansko dopasti, ker zahtevajo od mene miloščine, posebno sedaj, ko je moja denarna mošnja tako suha. Prijatelj moj," reče Gringoire, ko se obrne proti slepemu možu, "še ni pretekel en teden, ko sem prodal svojo zadnjo sraj-co.
Ko to izgovori, obrne slepemu možu hrbet in koraka naprej. Tudi slepec se požene arr-neje za njim, hruljevec hiti. da pride naprej, *ajedno z drugim grbavoetn. Vsi trije obkolijo Gringoireja in kričijo:
"Caricatem, un pedaso den pan, la buona nancia. facitote caritatem)"
Gringoire si zatlači ušesa. ''Oj ti babilonski stolp," zakli-če.
Potem pa začne drveti naprej, za njim pa slepec, krulje-vec in grbavec. Naenkrat ga pa obkoli velikanska množica slepih, kruljevih in pokvečenih; nekateri pridejo iz sosednjih ulic, drugi iz kletij ali hiš. Kar deževalo je te tepo izbrane so-drge. Gringoire ni vedel, kaj naj reče. Na njrsel mu pride, naj dbrne nazaj. Toda bilo je že prepozno. Cela legija sodr-ge se je nabrala okoli njega.
"Kje sem>" zakriči prestrašeni poet.
"Na dvoru čudežev," odvrne neka temna postava. "Da, čudeži so tuktj, ker tu
tem trenutku
ialjen klic: "Pelj ga k kralju, peljite ga k'kralju f
Sveta devica", mrmra Gringoire, "kralj tega mesta 1 On ne mone biti druzega kot kozel."
''K kralju, k kralju!" ponavlja prejšnji glas.
Ubogega Petra prime nekaj močnih pestij in kmalu ga peljejo naprqj , proti sredini velikanskega prostora, kjer je gorel ogenj. Blifcu ognja pa stoji p res ič j a glava in na tej pre-šičji glavi pa sedi kralj vaga-bundov,
"Hombre, quita tu sombrero!" reče eden izmed onih, ki so ga držali v pesteh in še predno more misliti, kaj to pomeni, mu že zbije ena oseba z glave klobuk, ki sider ni bil dosti vreden, vendar še vedno poraben proti dežju ali solncu.
"Kakega podanika imamo tukaj?" vpraša kralj- vagabun-dov. Gringoire se strese. Glas se mu je zdel znan. In res, ko mu pogleda rcekoliko v obraz, spozna v njem onega berača, ki je danes zjutraj v palači beračil in celo govoril s flander-skim poslanikom. Bil je Klopin Trulefu.
Klopm je bil kralj lopovov, toda na sebi ni imel niti ene cunje več kot njegovi podaniki. V roki drži palico, na glavi pa nekaj, kar ni bilo podobno ne kroni ali otročji igrači.
"Moj'ster," jeclja Gringoire, "gospod moj — lord — zakaj si me poklical sem?"
"Imenuj me veličanstvo, ali pa tovariš, ali kar hočeš: Toda hitro. Kaj imaš povedati v svoj zagovor?"
Dalje prihodnjič.
HMrftlWlMi^lMf i m Ifcfl
, - ■ - ■■ ,•- • < ■ jj
I - »• - ■	••« ■
1 '
gre vsaka kaplja vaše krvi skoti vaše obisti. Pomislite! Zdrave obiski ^ncedijo vse nečistosti iz krvi, ko teče skosi nje. Bolne obisti ne storijo tega in napo- :: sled. pridejo strupenine zopet v obttk, nspadejo druge organe in imate
Bolečina nad l«4jeb, razdrpaženje mehurja, oteklost pod
, očmi, bolečine pri soanju, Madeže pred očmi, kol v hrbtu,
žolčnico, srčne bolevni, etekle členke, ledveno bol.
Preden je prepozno — preden postanejo vaše obisti otrple, počnite uživati
SEVEROVA
Zdravila za Obisti in Jetra
(Severa'« Kidney and Livar Remedy)
i	4
Okrepi obisti. Vzdružuje njihovo «dravo delovanje. Piepreča resnejše bolezni in razpletljaje. 50c steklenica, večja steklenica $1.00.
Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za vsako Jednoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpelno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, ds smo naredili dobro in trpežno delo.
New York Dry
^^mm^mmmmmmmammmmmarnmammmmmmmimmimmmmmm^mm
Cleaning Co.
Kos & Kunst^ Bratje
Čistimo in likamo vse moške in
ženske obleke po zmernih cenah
ki
$1.25 $1.25 $1.00 $0.75 $1.00 $0.50
Čista, poštena in hitra postrei ba. Pripeljemo 1 lago na dom Svoji k svojim.
NEW YOIK DBY CLEANING COMPANY.
6428 Si. Clair av. blizu Addison.
Molke obleke
P®................
Ženske obleke
od.;.................
Moike suknje
od...................
Ženske ldk(je
od......
Ženska dolga
krile od.........
Molke obleke likanje po......
VASI ZOBJE!
m	I I''	*
t -- I
' Najboljše zobozdravništvo, J j katero pismeno garantiram »
PO NAJNIŽJIH CENAH. BREZ BOLEČIN.
Severovo Gothardsko Olje
(Severa'« Gothard Oil)
bi moralo vedno biti pri roki kot prvi pripomoček za bolečine in rane. Namaiite se z njim ali se pa s njim n&drgnite, kjerkoli boli. VeČina bolečin se vda njegovim učinkom.	Cena 50 centov.
Severov Življenski balzam
(Severa'« Balzam of Life)
odpravi neprebavo in teško prtba-vo, uteši žolčnico, učinkuje na vse prebavne organe. Pomaga moškim, ženskam in starim ljudem. Je krepčilo za celi ustroj.
Cena 75 centov.
V vseh lekarnah. Vslqj vprašajte za Severova Zdravila in zavrnile druga. Zdravniški svet zaston, ako pišete na
W« FLSevera Co,
fFncR "SPIDS
iaw
.iMUuumtiiuiiiivtiiiiiiiiMiiiirii^i**^"*""1*"**"1* >iitii"i>M*************M*Mi***lii,,i i
Če hočete dobro pohištvo poceni, pridite k nam.,..
COMPANY.
DVE PRODAJALNE:
708 EAST 152nd ST., COLLINWOOD, OHIO 5824-5902 ST. CLAIR AVE.
Dr. L S. Sabin i
Dere
brez
550«
A

MS
DVE PRODAJALI
2 ••


''V' —