-----    396    -----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
202,
Tobak v Evropi. Širjenje tobaka po starem svetu. Njegovi prijatelji neprijatelji.
Kdo je prvi prinesel tobak v Evropo, ne zna se točno, ali to se zna, da so ga preje prinesli kakor korun. Treba je bilo dosta truda in prigovarjanja, prešla so stoletja, preden so se Evropejci koruna oprijeli, ali strupeni tobak se je pa koj razširil po v em svetu, da-si sta na njega ustali cerkev in država. Pod konec prve polovice 16. stoletja omenjajo več potnikov, o katerih trdijo, da so prvi v Evropo tobak prinesli, no vse te vesti niso dovelj utrjene. Prvo zanesljivo vest o tobaku v Evropi imamo z leta 1559. Tega leta so prinesli seme v Portugalsko. Francoski poslanik v Lizboni, Nicot, posejdl je to seme na svojem vrtu in rastline so mu dobro uspevale. Po njem je pozneje dobil tobak svoje znanstveno ime nNicotiana." Pripoveda se, da je rojak njegovega paža z obližem tobakovega perja slučajno ozdravel raka na nosu, a poslaniški kuhar rano na roki. Tobak so prinesli v Evropo tudi še zategadelj, ker so mislili, da je zdravilna  rastlina,   in ta   uspeh v Lizboni
mu je dal še večjo veljavo. Nicot je poslal še tistega leta tobak v Pariz z napotkom, kako ga treba za zdravilo upotrebljati'. Katarina Medicejska je dala tobak na svojih vrtovih vzgajati, ia je tudi sama poskušala njegovo moč v raznih boleznih.
Na ta način je   postal tobak   v Evropi vse pozna-tejši, in mnogi botaniki   so ga   začeli   na svojih vrtovih vzgajati. V dvajsetih   letih so ga   imeli  po vsej Evropi. Klusius nam pripoveda, da   za njegovega časa tobaka v Evropi niso še  kadili, sadili  so ga  edino   le  radi leka. N.jveč   so se   ukvarjale   s tobakom   gospoje.   Jemale so sveže perje  in v   senci   posušile,   potem  pa   so ž njega stiskale sok. h kate ega so napravljale  vrlo dobro mast. To ma t so hvalili kot izvrstno   zdravilo za vsakovrstne rane   in   prUade,   za   mnoge kožne   bolezni   in   za   oči. Pancovius je 1656. 1. v svojem   delu zdravilnost  tobaka koval   v   zvezde.   „Ta   trava   —  pisal  je   —  napravlja človeku kihanje,   čisti mu   usta   in  glavo,   preganja bol in trudnost,   pomaga   zoper zobobolje  in riganje, varuje kuge,   preganja   uši,  celi  hraste, otekline   in rane." Ob takej   pretiranej   in   neosnovanej   hvali  ni   čudo,   da   so ljudje začeli tobak na najrazličnejše načine  upotrebljati, in tako se je  polagoma izcimila  tudi navada, da  so ga začeli v prah mleti  in v   nos  vsipati.  Ni   preteklo poldrugo stoletje, pa so   po starem svetu kadili in  njuhali od  Lizbone   do  Pekinga,   od  Irlanda   do   Kaplanda.   V severnej Evropi so vpeljali  kajenje menda holandeški in angleški  mornarji.   Lonicer je   1570.   1.   v  svojem   delu omenil, da mornarji, ki prihajajo z Indije ali Portugalske, tobakovo perje   zvijajo,  da je   kakor cev,   potem ga na enem koncu prižgo,  drugi konec   pa v usta devajo, vlečejo in tako kade. To jim preganja glad in   žejo, kakor se hvalijo, daje jim krepkost in veselost, pa tudi spanje. Na Angleškem so kajenje vpeljali mornarji Drake ovi, kateri so   1583.   ali   1586.  1.   z  Virginije  se   pripeljali, kjer so videli   divjake, Kako so z   lul kadili.   Prvi zna-menitejši mož, ki  je na   Angleškem začel kaditi, bil je Raleigh, in to so mu sodniki v nesrečnej njegovej pravdi razen ostalih grehov   kot velik   zločin   očitali.   S prvega so kadili   samo   mornarji, ali   kmalu   se   je  jelo kajenje tudi   v   odličnejših   krogih   širiti.   Za   vladanja   kraljice Elizabete je bilo kajenje že razširjeno, in angleški pisatelj Stovv (1631. 1.)   pripoveda, da   so že tudi ženske začele kaditi „to smrdljivo in v nečast božje zlorabljeno travo". Za   Jakoba   I.   so   začeli   kaditi   tudi   sami   dvorjani. A kralj je bil velik   nasprotnik   kajenju,   zato   je   1604. 1. izdal  strogo  prepoved   proti   kajenju.  Navadne   kadilce in njuhalce je  dal   nabrisati  s palicami,   plemiče pa je dal ostrici in   golonoge  z   Londona pognati. V Oxfordu so javno   razpravljali v  pričo kralja   o tobaku,  in kralj je bil vrlo vesel, ko je  učena skupščina dokazala, kako je tobak škodljiv. Tudi sam kralj je potem izdal poseben spis proti Rajepju, ali kralj je  zastonj dokazoval svojim zvestim   podanikom   škodljivost   kajenja.   Leta   1619  je spisal kralj knjižico proti kajenju, njuhanju in žvekanjd, in v njej veli da je ta  navada grda za oko,  gnusna za
nos, škodljiva za želodec, nevarna za pluča i. t. d. Za naobražeu narod, voli kralj v istej knjižici, ni dostojno, da sprejema navade takih divjakov, kakor so Američani, in če se bode kajenje tako dalje širilo, kakor se je začelo, bodo se morale tudi ženske poprijeti tobaka, ker drugače ne bodo mogle živeti pri svojih smrdljivih možeh. Koliko so vsi ti opomini in vse te prepovedi koristile, razvidno nam je s tega, da je že 1629. 1. Thorius zložil pesen na slavo   tobaku.
Pa tudi po drugih zemljah se je širilo kajenje z nenavadno brzino, da-si so povsodi proti tobaku ustajali. Svetna in duhovenska oblast sta pod konec 17. stoletja na vse mogoče načine delali proti tobaku. Toda vse pridige, vse prepovedi in kazni niso izdale, kajti kajenje se je bolje in bolje razširjalo. Vojaki in mornarji so najbolje širili s prvega tobak, a kmalu so jim priskočili na pomoč dijaki. Mladi Angleži, kateri so se učili na vseučilišču Leydenskem, poučili so v kajenju Holandeze, in kmalu so začeli dijaki in profesorji, pesniki in zdravniki hvaliti to zdravilno in ljubko travo, in od leta do leta je prihajalo vse več pesnij v slavo tobaku na svetlo.
V   Nemško so zanesli tobak vojaki Karola V. s Španjolske. Belgijanci in Holandezi pa so jih še bolje kajenju privadili. V Virtemberškej se je vgnejzdilo kajenje za tridesetletne vojske, in kako se je brzo širilo, priča nam to, da sta cerkvena in svetna gosposka na vso moč se napenjali, kako bi tobaku pot zaprli. Mestno starešinstvo Ulmsko je mislilo, da bode odvrnilo kajenje, ako se dovoli samo lekarnarjem prodajati tobak za zdravilo. Kedor pa bi ga hotel imeti za kajenje ali njuhanje, morajo mu ga dvakrat taKo drago zaračuniti. Ker to ni pomoglo, izdali so 1651. 1. naredbo, kako se ima paziti na kadilce, da jih koj gosposki prijavijo. No koj so sprevideli, da tudi ta naredba ni dosta stroga, inLčez štiri dni so izdali novo naredbo, s katero so zabranili trgovcem, da nimajo nobenemu meščanu tobaka prodati, krčmarjem pa so zapretili z globo 4 for., ako dopuste, da im gostje kade ali njuhajo. In kakor drugej, tako tudi tu vse te prepovedi niso nič koristile, in ko je videla državna oblast, da jej je vsa moč preslaba, ni samo dopustila kajenja, temveč je še gledala, kako bi se s to slabostjo človeško okoristila.
V  Turško so zanesli kajenje evropski trgovci 1601. leta. V koranu ni bilo o tobaku niti besedice, a Murat IV. je mislil, da hoče dobro storiti, ako strogo zabrani kajenje, zato je koj 1605. 1. zažugal kadilcem smrtno kazen. V istem času se je tobak z nenavadno brzino razširil po vsej južnej Aziji, po Kitajskem, Japonskej in Javi, kjer se je tako udomačil, kakor da so ga od naj-davnejših časov imeli. V Rusko je prišel tobak že v 16. stoletju; tu so ga zabranjevali radi ognja. Tudi cerkev je ustala proti tobaku. Leta 1634 so izdali ostro prepoved proti kajenju, in kdor bi se pregrešil, odrezati mu hočejo nos. Leta   1650 so   ponovili   to prepoved, in
zato so se v Ruskej najdalje ogibali tobaka, in staro-verci ga še dandanes ne morejo videti, češ, da je to »prekleta babilonska trava*. V Švedskej je bil tobak na početku 17. stoletja še malo razširjen. Kedar so kmetje videli svitke tobakove na brodu, mislili so, da so ko-nopci. No 1640. 1. je kadila tako rekoč že vsa Švedska. V Bernu so izdali 1661. 1. redarstveni napotek v obliki deseterih zapovedij, in ena je branila tudi kajenje. To zabrano so ponovili 1675. J. in so ustanovili posebno sodišče proti kajenju, ki se je obdržalo vse do polovice 18. stoletja. V Glarusu s1 1670. 1. kaznovali kadilce z jedno krono. V Appenzellu so začeli kaditi 1653. 1. Kedar se je kadilec pokazal na ulici, drla je za njim deca kakor za kakovim čudom, a načelnik je kadilce pred se klical ter jih kaznoval, gostilničarjem pa je naročil, da mu morajo vsakega prijaviti, kateri bode pri njih kadil. Tudi po ostalej Švicarskej so pustili gostilničarje, kateri so dopuščali, da se pri njih kadi. V Sedmograškej in Ogerskej so kaznovali kadilce z globo 300 for., a v Sedmograškej so še zapretili, da bodo vsakemu zemljo vzeli, kedor bi jo s tobakom zasadil.
(Dalje prihodnjič.)
------    397    ------