Leto DL V Ljubljani, dne 16. novembra 1933* štev. 46. N J. VEL. KRALJ HiiimmtiiHiMiiiitiiiiiuitiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiniiiiiiiiitiiifiiiHiniiiiiiiMiiuiiM NA PROSLAVI STOLETNICE ItmHIlItlllllHMIlHIlIHHIIHIHItniHIIIIHIHNMHIIIIIIHIIIIIIHIIUIIIIIIIIIinillimilllllllllllllllllM GIMNAZIJE V KRAGUJEVCU WU«tUHtUMIIIHWWUIIII»IIIIIIIIUIUJHUHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI Vladar prihaja v Kragujevac, spremljan od mestnega župana ln Članov vlade. Prebivalstvo mu prireja navdušene ovaclje in ga obsipa s cvetjem. — Slika desno zgoraj: Sumadinka v narodni noši nudi kralju v dobrodošlico kruha in soli. — MIlan Antid, novi minister dvora. Kakor smo poročali, Je bil imenovan za ministra dvora g. MIlan Antič, ki Je bil (• 1892 v Zaječaru) daljšo dobo v diplomatski službi, a za vršilca dolžnosti ministra dvora Je bU imenovan ob koncu leta 1932. —* Slika spodaj: Bratski pevci i Juga. Skopljansko pevsko dro-*tvo »Vardar« Je priredilo lepo uspel koncert ▼ LJubljani. Ma$gCed po Grd zločin v Slapniku Spet je razburil grozen zločin vso Dolenjsko. Vas Slapnik se nahaja kakih 5 km proč od Novega mesta. V hiši trdnega posestnika Franca Rohrmana so pred dnevi ličkali koruzo, pri čemer je pomagala tudi Ana Goršetova, stanujoča v hiši. Rohrmanova žena, 50 letna Uršula, je namreč sestra Goršetove. Gospodar, ki je že 80 let star, je odšel že poprej k počitku, ob 23. se je odpravila v posteljo tudi gospodinja, Ana pa, ki je hotela delo dokončati, je ostala sama v družinski sobi. V hiši je bilo vse mirno, naenkrat pa je Ana vstala in vzkliknila proti čumnati: »Zdi se ml, da nekdo hodi po veži.« Ana je šla in posvetila v vežo. Tamkaj pa ni opazila nikogar, zaradi česar je stopila naprej in pogledala tudi v kuhinjo. V Čumnati so slišali pretresljiv krik in je gospodinja prestrašena skočila k vratom ter jih tiščala. Ko pa je bilo čez čas vse mirno, se je opogumila, prižgala luč in stopila v kuhinjo, kjer je opazila sestro Ano ležečo na tleh v mlaki krvi. Goršetova je imela na levi strani preklano glavo od senca prav do čeljusti. Več ran je imela tudi na temenu ln na vratu. Vsa preplašena gospodinja je takoj planila nazaj v sobo in zbežala na podstrešje, kjer je klicala na pomoč. Iz sobe je prišel tudi mož, ki je odhitel iz hiše in klical na pomoč sosede. Ti so se kmalu zbrali ter našli v kuhinji zverinsko razmesarjeno Ano. Preiskali so vso okolico hiše in našli kakih 30 korakov proč tudi vso okrvavljeno sekiro, orodje, s katerim je bila umorjena nesrečna starka. O. zverinskem zločinu so bili še ponoči obveščeni orožniki, ki so prišli nemudoma na kraj zločina ln zastražili hišo. Opis zločina je po večini podal zaslišani gospodar Franc Rohrman, vendar še ni povsem gotovo, če res vse odgovarja dogodkom, kakor so se vršili. Razburjenje je bilo preveliko. Gospodinje Urše orožniki prvi dan sploh niso mogli zasllšati, ker se je umaknila v čumnato ln zaspala zaradi prehudega živčnega pretresa. Omamil jo je tudi alkohol, da ni mogla podati nobene jasne izjave. Drugi dan pa so jo zaprli, ker gre upravičeni sum, da je ona kriva sestrine nasilne smrti. Pri hišni preiskavi na domu umorjenke so našli orožniki pod slamnjačo v postelji poleg 6000 Din gotovine še več hranilnih knjižic v skupni vrednosti 170.000 Din. Baje je bil večkrat prepir med sestrama zaradi teh knjižic. Pokojna Ana je bila zelo skopa, dočlm ga je Uršula rada pila, kar ji je Ana pregovarjala. Poleg Urše Rohrmanove so orožniki aretirali tudi nekega mladeniča, ki je osumljen sodelovanja pri umoru, ter ga odvedli v zapore. Fant je bil poškodovan na obrazu, otečeno je Imel tudi glavo, nI pa mogel povedati, od kod so te poškodbe. Prihodnje dni je pričakovati še nadaljnjih aretacij. Stari Rohrman je ves potrt ter tako zmeden, da kaže znake slaboumnosti. Kakor pričakujejo, bo umor Ane Goršetove v kratkem pojasnjen. ZLATA POKOKA. Pred dnevi sta v Ptuju slavila v krogu svojih otrok, vnukov ln sorodnikov zlato poroko vpokojeni železniški čuvaj France Menoni ln njegova zakonska družica Marija, rojena Bokalova. Jubilanta sta vzgojila 13 otrok, od katerih je danes še pet živih; dva sta padla v svetovni vojni. Kljub visoki starosti sta oba še čvrsta in zdrava ter jima želimo, da bi dočakala še diamantno poroko! 60 LETNICA ENGELBERTA GANGLA. Vsa jugoslovenska sokolska društva in sokolske čete in ves slovanski sokolski svet se je te dni z neizmerno ljubeznijo in spoštovanjem spominjal 60 letnice brata En-gelberta Ladislava Gangla, prvega namestnika starešine Sokola kraljevine Jugoslavije in I. podstaroste Zveze Slovanskega Sokolstva. Njihovim čestitkam pa se pridružuje tudi vsa slovanska nacionalna javnost, saj je ime brata jubilanta tako izrazito in globoko začrtano v srcih vseh onih, ki so si nadeli nalogo, zvesto ln vdano vse življenje služiti domovini, njenemu napredku, njeni kulturi. Jubilej moža, ki je vse svoje življenje od prvega dneva, ko je stopil v javnost, bilo posvečeno trdemu, nesebičnemu in požrtvovalnemu sokolskemu, vzgojiteljskemu, kulturnemu in socialnemu delu v duhu gesla sokolskega soustanovitelja Jindfiha Fiignerja, prvega staroste Praškega Sokola, je dogodek, ki po vsej pravici ne sme iti neopažen mimo nas. Kakor Fiignerja, tako je tudi Gangla vseh 30 let sokolovanja ln vse njegovo življenje pri vsem njegovem udejstvovanju vodilo geslo »ne dobička, ne slave«, saj je storil vse, kar je bilo v njegovih velikih duhov-nvih silah, da popolnoma opraviči nasproti samemu sebi in nasproti vsem znani izrek: Ne samo kar mu veleva stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Mogočni spomenik Sumadincem, ki so padli za svobodo v obeh balkanskih ln v svetovni vojni naitfi krajift Stopetdesetletnica naše učene knjige -----------— Pred 150 leti je napisal na Dunaju naš rojak artiljerijski častnik Jurij baron Vega učeno knjigo za račune pri streljanju s topovi. Ta knjiga je bila prva te vrste in je še danes na glasu. Jurij Vega se je rodil 24. marca 1794. v mali vasici Zagorici pri Moravčah kot sin polgruntarja Jerneja Vege in njegove žene Helene. Njegov ded Jožef Vega, sin Gašperja Vege od Sv. Trojice v moravški župniji, se je priženil v Zagorico 1. 1700. in od tedaj pravijo domačiji »pri Ve-govcu«. Ker je bil mali Jurij zelo nadarjen, so ga poslali v ljubljanske šole, ki so bile tedaj še Izključno nemške. Težka je bila Vegova pot skozi osnovno ln srednjo šolo. Na pomoč od doma nI mogel računati, zlasti ne, ker mu je zelo zgodaj umrl oče. Zaradi tega je bil navezan le na tujo podporo. Kot učencu ljubljanske gimnazije in llceja, ki so ju do leta 1773. vodili jezuitje, mu je bilo življenje že nekoliko manj trdo, ker si je lahko Vegov kip v Idriji , sam služIl kruh. Pozneje se je posve- til vojaškemu poklicu ln dosegel najvišja odlikovanja v turških vojnah. Dne 17. septembra 1802. je Vega nenadno Izginil ln vse Iskanje je bilo brezuspešno. Devet dni pozneje so ga našli mrtvega v Donavi pri Nussdorfu v dunajski okolici. Njegovo truplo je bilo privezano s tanko vrvico k nekemu kolu. Način smrti je ostal do danes nepojasnjen; najbrž si je sam vzel življenje. Vegove zasluge na znanstvenem polju so pripoznali že njegovi vrstniki ln sodobniki. O tem pričaio -o mu jih izkazale razne učene družbe. Vegova rojstna hiša s severne strani (X spominska plošča) ING. PENGOV, priljubljeni napovedovalec ljubljanske radiopostaje JUBILEJ POLJANSKE SOLE. Te dni je proslavila osnovna šola v Poljanah srebrni jubilej z nagovorom in fepicarjevo mladinsko igro: »Pogumni Tonček«. Sedanjo, novo šolo so pričeli zidati že 1. 1907., blagoslovljena pa je bila baš na Martinovo , nedeljo, na dan farnega patrona, po pokojnem župniku Jerneju Ramovžu. Za tiste čase je bilo to eno najlepših, najmodernejših šolskih poslopij na našem podeželju, v ponos občini ln dolini. V razmerah, ki takrat nikakor niso bile naklonjene našemu šolstvu, je bilo treba premagati obilo težav ln ovir. Glavna opora tedanjemu nad-učltelju g. Lovru Perku je bil poleg drugih zavednih mož tedanji poljanski župan g. Alojzij Grošelj. V 25 letih je imela šola dva upravitelja. Od 1. 1903. do 1925. je poljansko šolo vzorno vodil rojak g. nadučitelj Lovro Perko, ki sedaj živi v pokoju v Ljubljani. Njegov naslednik je g. Janko Kokalj. Z novo šolo se takoj postajali vidnejši splošni šolski uspehi in gospodarski napredek Poljansko doline. SEDEMDESETLETNICA NAPREDNEGA DELAVCA. G. Matej Seme je pred 9 leti postal član občinskega odbora v Mostah pri Ljubljani, ko je še trdno vladal klerikalni režim. Član občinskega odbora je bil 7 let, leta 1931. pa je postal župan. Kot odbornik ln župan je zvesto ln vestno deloval v korist občine, bil je napram vsem v največji meri pravičen ln je baš s temi ln drugimi svojimi vrlinami najboljše služIl najčistejši domovinski ljubezni ter državnemu in narodnemu edinstvu. Med sotrudnki in občani si je pridobil tolik ugled, da so njegova načela pridobivala v občini vedno več tal ter dosegla veliko zmago, ko je pri občinskih volitvah velikanska večina oddala svoj glas za napredno listo JNS. Zaradi svoje visoke starosti 70 let ni hotel več kandidirati, vkljub starosti in bolezni pa se je vneto udejstvoval v volilni borbi ter si tudi tako pridobil velike zasluge pri zmagi, želimo, da bi bil po težkem delu še mnogo let deležen pokoja v sreči in zadovoljstvu. PREOBILEN BLAGOSLOV V HLEVU je že drugo leto hudo prizadel Janeza Jele-niča, posestnika v Dolah poleg Suhorja pri Metliki. Njegova krava je vrgla lani šest, letos pa 4 teleta, ki jih vidimo na naši sliki. Vsa so bila mrtvorojena in tehtajo po 10 do 15 kg. Hronika prete&Cega tedna NAJVEČJI REŠITELJ OTROK profesor Roux je umrl te dni v Parizu. Njegovo znanstveno delo je obširno. Kot Pasteurjev sodelavec je prispeval svoj veliki del k vsem sijajnim raziskovanjem o kužnih boleznih, zlasti o vraničnem prisadu, pasji steklin, omrtvičnem krču, legarju, goveji kugi itd. Največ pa je dal v področju raziskovanja da« vice, kjer je z Versinom odkril davični strupa pozneje pa z Martinom in Chailloiucom serum proti davicl. V tridesetih letih, ko Je vodil Pasteurjev zavod, je bil svetovalec neštetim znanstvenikom in njegov vpliv na razvoj zdravstva J« bil nemara še večji nego njegovo lastno raziskovalno delo. NADIR KAN UMORJEN. Po poročilih iz Loodto« na, je postal afganski kralj Nadir kan, nasledi nik Amanulaha, žrtev političnih nasprotnikov i deželi. Nadir kan je bil za Amanulahove vlada njegov notranji minister in se je oklical za vladarja Afganistana po državnem udaru Habibula-ha, ki je vrgel Amanulaha s prestola Morilci m proglasili za kralja Afganistana Nadir kanovega Svečani pogreb ministra Palnlevčja V Parizu je nedavno umri bivši ministrski predsednik Paul Painlcve, ki al Je stekal nevenljivih zaslug za svojo domovino, predvsem M znižanjem vojaškega roka, dobre opremo armade in utrditvijo francoskih meja. Profesor Piccard (drugI na levi) poleg krste Pogrebni sprevod na poti ▼ Panthčon UJETNIKI KUBANSKE REVOLUCIJE. V Havannl ujeti oficirji ob nastopu r trdnjavi Cabans, kjer so jih smeli obiskati svojci.