CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 75 KRANJ, torek, 1.10.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Elanova proslava na Jlanovci, poslovni partnerji, tekmovalci in športni veterani, družbenopolitični delavci in časnikarji so v soboto povsem ^polnili športno dvorano na Bledu, ki so jo domiselno °Premili z Elanovimi izdelki. Svečanost ob 40-letnici tovar-Je športnega orodja Elan Begunje je izzvenela v kopici pokalnih besed in zahval, v zanimivih pogovorih z Elanovi-**** športniki, v privlačnem kulturno-zabavnem sporedu, skratka, vse skupaj je bilo resnično prijetno doživetje. *b0 Bled' 28. septembra — Ko je izzvenela uvodna pesem pevskega Pq |!a Begunjščica, v katerem pojejo tudi Elanovi delavci, in je zbrane sPr v^a Nevenka Krmpotič, predsednica delavskega sveta Elana, je H0ve8°voril Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ. Dejal je, da je Ela-^ delovni kolektiv eden najbolj vzornih, da lahko vsakdo med njimi °sno reče, da je Elanov delavec. Spomnil je na Elanov začetek v V SREDIŠČU POZORNOST Nasmeh je premalo Turizem vse bolj stopa v središče pričakovanj kar največjega zaslužka, deviznega seveda. Toda mimo hotelskih sob, sedežev v restavracijah in turističnih prodajaln se vse bolj oziramo k človeku. Ne le k človeku, ki dela v turizmu, temveč k vsem ljudem. Kajti turizem je svojevrstna panoga, ki brez spraševanja vključi vse prebivalce turističnega kraja, ne le natakarje, kuharje in receptorje. Na ravni Slovenije se je turistična propaganda s sloganom Slovenija, moja dežela obrnila k vsem ljudem. Na Gorenjskem lahko že nekaj časa spremljamo dobro ponudbo o vključevanju pouka predmeta turizma v osnovnih šolah, kar si je Gorenjska turistična zveza zadala kot eno bistvenih nalog. S pomočjo Zavoda za šolstvo v Kranju so sestavili učni načrt, pripravljenost je pokazalo več osnovnih šol, posebej tiste v turističnih krajih. Lani so tako kot dopolnilni predmet začeli turizem poučevati v osnovnih šolah na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Kranjski gori in Preddvoru. Na Bledu je, denimo, navdušil 19 učencev, všeč jim je bilo, ker je bil praktičen, saj so si ogledali hotel, turistično poslovalnico, se z lepim avtom odpeljali na igrišče za golf, smučišče na Zatrniku in v kamp Sobec. Seznanili so se s turističnimi poklici, se preizkusili kot turistični vodiči. Poprej sta se v blejsko gostinsko šolo vpisovala po dva domača učenca, lani se jih je 12, tudi takšni s prav dobrim spričevalom. Vendar pa se ta akcija ustavlja, zatika se pri denarju. Pouk temelji zgolj na ljubiteljstvu šolskih mentorjev in zunanjih predavateljev ter na pripravljenosti gostinskih organizacij. Vse lepo in prav, toda stvar bi bila veliko resnejša, predvsem pa trajna, če bi predmet vključili v redno financiranje šole, pri čemer bi bila seveda pomoč gostinskih organizacij domačega kraja dobrodošla. Na čistem ljubiteljstvu pač lahko sloni le na začetku. Turistično vzgojo potrebujemo, o tem ni dvoma. Zgolj nasmeh na natakarjevem obrazu je premalo, če ni spontan, toliko bolj. S turizmom mora utripati ves kraj, vsi ljudje. Le tako bodo gostje resnično dobrodošli. M. Volčjak Opravičilo! V petek, 27. septembra, Gorenjski glas ni izšel zaradi večje okvare tiskarskega stroja v tiskarni Ljudska pravica v Ljubljani. Prosimo za razumevanje! °bii ^anskih delavnicah v Cerknem, na številna priznanja, ki jih je tif' *8|Jh ^°ma *n v svetu, med njimi je tudi odličje AVNOJ H i-'n skušnja za druge, posebej za tiste, ki bi radi pi v(>|j ' na svetovnem trgu. Zgled, kako nihče ne more biti sam sebi do-st ' ^ako je jugoslovanski trg premajhen za tiste, ki žele napredovati, V ?Zv'iati, prodati več. Resno zamujanje pri uresničevanju gospo-^ j ke stabilizacije neizprosno terja takšno ravnanje, to ni čas, ko bi P°novn° opredeljevali in pregovarjali, kaj zmoremo; danes po--v010 resno delo in delovne rezultate. Vest o enoodstotnem ^JŠanju inflacije je danes več vredna kot še tako kritična beseda. ^». ®do je nato povzel Elanov direktor Dolfe Vojsk, ki je ob spomi-^Čm seP^emDer 1945, ko je deset delavcev z Rudijem Finžgarjem ^Ish osnovalo zadrugo za izdelavo športnega orodja, dejal, da je bila Kt'U V z'De^° položena velika obveznost, po kateri je dober član ko-S)| 1Va le tisti, ki po svojih najboljših močeh skrbi za Elan kot celoto. Vi1*10 po trnovi poti izvoza, brez pravih vzorov in podpore, je dejal, fr*s je Elan ena največjih športnih tovarn v svetu, polovica izdelkov . 'zvoz, med njimi tri četrtine smuči. Krog prijateljev in ugled Ela-velik, uspehov ne bi bilo brez pomoči športnikov, ki so ponesli +b°VW 'me v sve*- V preteklih letih ni bilo nikoli enostavno in brez-K|| °« veliko je bilo težav in grenkih izkušenj. Odlikuje nas ustvar-^eniir, kolektivno delo in polet, naše delo sloni na lastnem razi-' hi?n^u m razvoju ter na tržni usmerjenosti; če bi vsi delali tako, ne \ £i° gospodarske stabilizacije. Kljub majhni donosnosti te panoge ostal športna tovarna, vendar bo iskal nove izdelke. ^w ^ o Elanovi proslavi lahko preberete na 6. strani. ™ Volčja Po 12 ur za izvoz Kranj — V Iskrini Telematiki te dni hitijo, da bi zaključili delo za izvoz v vrednosti 8,5 milijona dolarjev. To je velik denar, ki veliko pomeni ne le za kolektiv Te-lematike, temveč za celoten sozd Iskra. Tega se delavci tudi zavedajo, zato ponekod delajo pa 10 in 12 ur dnevno, tam.kjer so ozka grla, pa delajo v treh izmenah. Tako bo lahko že kmalu odpeljalo iz Kranja devet vagonov, v katerih bodo telefonske centrale za Sovjetsko zvezo, Turčijo in Romunijo. S tako prizadevnim delom naj bi se Iskrina Telematika izkopala iz izgube. V planu imajo sicer zapisano, da bodo v periodični račun ob letošnjem tričetrtletju še morali zapisati rdeče številke, vendar se sedaj trudijo, da do tega ne bi prišlo. L. B. Spet na izlet Gorenjskega glasa! Tokrat bomo potovali z vlakom. Izlet bo vsoboto, 12. oktobra. Vse podrobnosti o izletu bomo objavili v petkovi številki Gorenjskega glasa. Tudi za tokratni izlet bomo žrebali med našimi naročniki! Zvezno priznanje za žirovsko šolo Žiri — Lani je žirovska šola dobila občinsko priznanje za dobro delo. Uspešnih je bilo 97,5 odstotka učencev. Po učnem uspehu je bila šola druga v občini. Ob vzornem delu kolektiva in z dobrim pedagoškim vodstvom so v šoli razvili tudi številne druge dejavnosti, ki veliko primorejo k boljšemu znanju in vzgoji učencev. Letošnje šolsko leto so začeli spodbujeni z novim priznanjem. Zvezni odbor Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije je žirovski šoli podelil plaketo za poseben prispevek pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilne borbe med mladino. L. B. Se bolniška spet splača? Kranj — Ob koncu polletja so zdravniki v splošnih ambulantah ugotavljali, da je vse manj bolnikov, ki bi razen recepta hoteli še bolniški stalež. Razlog je znan — nadomestilo za bolniško odsotnost, ki ima osnovo v lanskem povprečnem osebnem dohodku, je bilo kaj malo vabljivo. Zato je število takih bolnikov, ki si bolezen le zamišljajo, upadlo, v staležu so bili prav gotovo le tisti, ki so bili resnično bolni. Zato ni čudno, če je odstotek bolniške odsotnosti v gorenjskih občinah letos strmo padel z že tako nizkega, nižjega kot je slovensko povprečje. Zdravniki pa so ugotavljali še druge značilnosti: nekateri bolniki so celo odklanjali bolnišnično zdravljenje, da jim ne bi bilo treba plačati prispevka k oskrbnemu dnevu v bolnišnici. S 1. julijem letos nadomestila za bolniško odsotnost nad 30 dni zvišujejo, podobno pa se spreminjajo nadomestila do 30 dni tudi v delovnih organizacijah. Po vsej verjetnosti bo zato v drugi polovici leta bolniški stalež začel naraščati. Bolnim ne bo več treba jemati dopusta namesto bolniške, manj bolnim — recimo kar zdravim — pa se bo znova bolj splačalo malce zaigrati bolezen in dobiti bolniško, kot pa delati. L. M. , G 18. sejem stanovanjske opreme kranj, 11-17.10:83 ostilna sejem. Pivovarna Laško in PPC Gorenjski sejem letos prvič organizirajo vesele jesenske popoldneve ob glasbi, kranjskih klobasah, pečenih piščancih in pivu. Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din GLAS 2. STRAN NOTRANJA POL4TIKA — GOSPODARSTVO TOREK, 1. OKTOBRAJ98J KRANJ — Na proslavi mednarodnega dne slušno prizadetih je republiško priznanje za uspešno 30-letno delo dobilo tudi gorenjsko društvo za slušno prizadete. — Foto: F. Perdan____ Ob mednarodnem dnevu gluhih Gluhost ne sme biti tudi izolacija Slušno prizadeti Slovenije so na tradicionalnem srečanju — tokrat je bilo v Kranju — opozorili na probleme pri vključevanju v družbo Kranj — Kar 800 slušno prizadetih iz vse Slovenije se je minulo soboto zbralo v Kranju na tradicionalnem srečanju ob mednarodnem dnevu gluhih. Takšna manifestacija ljudi, ki jih je prizadela ena najtežjih oblik invalidnosti, predvsem opozarja zdrave na obstoj in probleme, ki jih imajo slušno prizadeti. Invalidnost te vrste ostane za vedno, zato med tistimi, ki slišijo, in gluhimi vedno obstaja tišina. Vendar pa predvsem v zadnjem času tudi pri nas poskušamo to tišino premostiti s komunikacijo drugačne vrste — take so na primer televizijske oddaje za slušno prizadete. Gluhi občani so sicer izenačeni z zdravimi glede pravice do šolanja, zaposlovanja in dru- gega, toda v vsakdanjem življenju gluhost vendarle predstavlja veliko oviro za normalne stike. To je očitno že pri šolanju, saj v Sloveniji ni med okoli 4500 člani enajstih medobčinskih društev niti enega, ki bi imel več izobrazbe kot srednjo šolo. Prepreke se pojavljajo tudi pri delu, pri seznanjanju s sklepi samoupravnih organov, pri vsakdanjih opravkih, pri zdravniku itd. Da pa se tudi tako velike ovire vendarle dajo premagovati, so pokazali slušno prizadeti na sobotnem srečanju v Kranju. V vseh društvih, tudi v kranjskem, ki je ob tej priložnosti proslavilo 30-obletnico obstoja, namreč skrbe za predavanja, kulturno in športno udejstvovanje članov Pregled ustvarjalnosti — V prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih Kranj je te dni odprta razstava izdelkov, ki so jo pripravili člani z vse Gorenjske. Razstava je odprta v počastitev tridesetletnice obstoja gorenjskega društva. — Foto: F. Perdan in podobno. Del svoje dejavnosti so predstavili tudi na prireditvi v kinu Center: nastopila je folklorna skupina slušno prizadetih iz Ljubljane z venčkom gorenjskih plesov, recita-torji, plesna skupina, športniki. Kako se da lepo zapeti pesem, ki jo lahko »slišijo« tudi slušno prizadeti, pa je pokazal pevski zborček osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Na prireditvi so podelili priznanja Medobčinskega društva slušno prizadetih Kranj in Zveze slušno prizadetih Slovenije posameznikom in organizacijam za pomoč pri delu in uveljavljanju slušno prizadetih. Med dobitniki priznanj za delo v društvih in za športne dosežke je bil tudi univ. prof. dr. Zvonko Juras iz Zagreba, ki si v zadnjem času prizadeva, da bi telekomunikacija postala dostopna tudi gluhim osebam. Razvoj tehnike namreč omogoča spreminjanje zvočnega signala v optičnega, to pa je najbrž problem, ki bi ga znala razrešiti v obliki posebnega telefonskega aparata tudi katera od naših delovnih organizacij. l m. Milivoj Perkon — novi predsednik škofjeloške mladine Škofja Loka — Na volilno-pro-gramski konferenci je škofjeloška mladina minuli teden izvolila novega predsednika. Vesno Ha-rej je na čelu občinske konference ZSMS Škofja Loka nadomestil Milivoj Perkon, dosedanji predsednik osnovne mladinske organizacije na Postaji milice v Škofji Loki. Na konferenci so loški mladinci sklepali tudi o delu v prihodnje. Poleg priprav na 12. mladinski kongres se bodo ukvarjali zlasti s kadrovsko in akcijsko krepitvijo svoje organizacije, z zaposlovanjem pripravnikov, z reševanjem stanovanjskih problemov, s svojo vlogo v delegatskem sistemu, z nadaljnjo usodo mladinskega prostovoljnega dela. Ob tej priložnosti so delovnim mladincem podelili tudi priznanja. Nagradili so dosedanjo predsednico Vesno Harej, mladince Anami Leben, Gregorja Cerkve-nika in Jureta Hajnriharja, med osnovnimi organizacijami pa s plaketami Gorenjsko predilnico, Jelovico, Postajo milice, KGZ So-ro iz Žirov in Vzgojnovarstveno organizacijo, knjižne nagrade so dobile mladinske organizacije iz Trebije, Drar.^oš, Rudnega, EGP, Srednje lesne šole in Termike. Dolgoletnemu aktivnemu mladincu Franciju Miklavčiču pa je predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Cepin izročil Red zaslug za narod, ki ga mu je prisodilo predsedstvo SFRJ: Partizani-kolesarji ob jadranski obali 30 let občinske gasilske zveze v Kranju — Gasilska zveza iz Kranja, ki letos slavi tri desetletja dela, ima danes 1412 operativnih članov, 328 članic, 354 mladincev in 523 pionirjev gasilcev. Če bi tem prišteli še vse, ki drugače podpirajo gasilsko organizacijo, bi bila najbrž še številnejša. Gasilci med ljudmi uživajo velik ugled, kar priča tudi petkova slovesnost ob 30-letnici in dnevu požarne varnosti. Na njej so zaslužnim gasilcem in društvom podelili priznanja. Dobili so ji: Avgust Buh s Primskovega, Franc Škofic s Kokrice, Ignac Štempihar iz Vogelj, Janez Kristane iz Šenčurja, Alojz Skodlar, Viktor Bizjak in Alojz Za-krajšek s Primskovega, Jelka Rozman iz Dupelj, Peter Vilfan iz Bitenj, Milan Vidic s Podblice, Jože Zavrl iz Velesovega, Janez Kovač s Suhe, Janko Pegam iz Tekstilindusa, Franc Košnjek s Primskovega, Miro Ravnikar iz Tekstilindusa, Janko Štefe iz Tržiča, Demeter Kimovec in Viktor Štefe s Primskovega ter Janez Bajželj iz Stražišča. Priznanj so bili deležni tudi občinska konferenca SZDL, izvršni svet, skupnost za varstvo pred požarom iz Kranja, občinska konferenca ZSMS, Zavarovalna skupnost Triglav, vsa občinska gasilska društva in gasilska reševalna služba iz Kranja. — Foto: F. Perdan Nekdanji partizani-kolesarji še vedno pridno poganjajo kolesa. So redni udeleženci prireditev, povezanih s tradicijo NOB, kot so maraton Franja, Pohorski kolesarski maraton, maraton 9. korpusa, vožnja v spomin padlim kolesarjem ter slovenska partizanska transverzala. Letos so partizani-kolesarji sklenili prevoziti v počastitev 40. obletnice osvoboditve jadransko obalo od Ankarana do Ulcinja. 11. septembra je v Ankaranu startala skupina srčnih, že osivelih tovarišev. Kolona je krenila proti Puli, se ustavila v Banjo-lah in nadaljevala vozno do Reke. Na vsej poti so slovenske kolesarje pozdravljali predstavniki borčevskih in družbenopolitičnih organizacij mest, skozi katera so vozili. Partizani so obiskali Karlobag, Biograd, Split, Kardeljevo, Dubrovnik, Boko Kotorsko in Ulcinj. Držali so se strogega programa, vsak dan startali ob dogovorjeni uri in premagali vse težave ter nevarnosti kolesarske vožnje. Kolesarji so se iz Ulcinja vračali skozi Jajce, Titov Drvar in Bihač ter 21. septembra prišli v Ljubljano. Med kolesarji je bil tudi borec Prešernove brigade Stane Bobek -Miha. S. Bobek Trkamo na starševsko zavest Otrok ni mrtva stvar Mati samohranilka je zjutraj privezala otroka v posteljo in ods^ na delo. Dolgih osem ur je malček, lačen in žejen, še bolj pa prestras in osamljen čakal na materino vrnitev iz tovarne. Otroški jok je fj}0 sosede, ki so stvar prijavili in otrok je zdaj zadovoljen v vrtcu. plačno. . j. Pred dnevi je pri eni od kranjskih osnovnih šol čepel fantič štirih, petih let. Solzen in polulan. Ob vprašanju, kaj je z njim, je 2 hlipal, da je mamica odšla na delo in da ga ne more več pošiljati v v tec, ker je predrag. Sosede včasih malo popazijo nanj, v glavnem Va> sam Takih primerov ni tako malo, če se le pazljive je ozremo okrogs be. Res je vse hujša draginja, osebni dohodki pa so v primerjavi z nJ vedno nižji. Pa vendar; ni še tako hudo, da starši ne bi mogli P°^ien-poskrbeti za otroke. Namesto da bi se odpovedali enemu od manjnUl nih izdatkov — avtu, cigaretam, pijači, najnovejši modi — zaČn" običajno varčevati pri otrocih. Ne dogaja se še, da bi starši na veliko jemali otroke iz vrtcev,s j za tiste z najnižjimi osebnimi dohodki regresirana oskrbnina sploh11 predstavlja visokega stroška. Dogaja pa se. Gre predvsem za tistesffl' še, ki so upravičeni do otroških dodatkov. V dodatku namreč vidti vir za obogatitev družinskega proračuna, ki ga lahko porabijo za vrt ali pa tudi ne. Res nakazilo otroškega dodatka neposredno vrtcu P . meni nezaupanje staršem, žal pa je to marsikdaj edina pot, da oirti, niso prikrajšani vsaj za to obliko vzgoje in varstva, da se vsaj dop01 ne pošteno najedo. Kuharice v vrtcih lahko povedo, da zadnje čase nikoli ne skuM preveč in da imajo otroci — so seveda izjeme — poseben apetit ob P nedeljkih, ko nobena jed ni tako slaba (neprivlačna za otroke), da bi polizali posodic. ,.g Imamo centre za socialno delo. Žal se v velikih naseljih #w^j premalo poznajo med seboj oziroma zanimajo drug za drugega, da izredni primeri zapostavljanja otrok vedno prišli na dan. Tako ostane drugega kot potrkati na starševsko zavest. Četudi je to trka11' že vnaprej obsojeno na molk ... H. Jelovčan Pionirji bodo nosili ime Gorenjskega odreda Ivan Jan, Aleksander Valič, Janez Kavčič, Lojze Hafner, Tončka nik in ravnateljica osnovne šole Ivana Groharja Bogomila KtvV^k ogledujejo razstavo knjig Ivana Jana in razstavo o borbi Gorenjsk** odreda. Foto: F. Perdan 11 i Škofja Loka — Letošnja pionirska konferenca, ki so jo v V°'ClX^ v |jj tev dneva pionirjev pripravili učenci osnovne šole Ivana GroharJ.^, ^ Škofji Loki, je bila še posebej slovesna, saj so se učenci skupaj z u^ ^ lji odločili, da pionirski odred v šoli poimenujejo po Gorenjskem o du. Med vojno je namreč kar šest izmed devetih bataljonov Gorenj ga odreda delovalo na področju škofjeloške občine. ^ Preden so se pionirji odločili, da svoj pionirski odred poimenuj ^ prav po Gorenjskem odredu, so se o njem tudi dobro poučili, ^.^h povabili dramskega igralca Aleksandra Valiča, ki je bil eden j^*!r3| borcev Gorenjskega odreda, da jim je pripovedoval o borbah in z1 j, nju partizanov na Gorenjskem. Srečanje z njim bo tudi povod za r y nje spisov na temo NOB, s katerimi se bodo udeležili natečaja za ^ boljše sestavke ob 40-letnici zmage nad fašizmom. Pionirje je 0^zftf)'fcj Štefan Urbane, ki se je med vojno veliko ukvarjal z delom Pa a)j*C skih tehnik, ki so tiskale časopise, letake in izdajale glasila. Zbf ^ precej gradiva o borbah Gorenjskega odreda. Zato je učencem v Y jj nirski sobi pripravil razstavo o Gorenjskem odredu. Lv-onCi so se y$j pri urah zgodovine učili marsikaj o delovanju Gorenjskega odred8'■ .ci razredi so dobili emblem Gorenjskega odreda, Tončka Vodnik, ^ odbora Gorenjskega odreda, pa jim je obljubila sodelovanje in P° pri delu pionirskega odreda. ..^ Na petkovo slovesno pionirsko konferenco so pionirji povabil' Ivana Jana, člana odbora Gorenjskega odreda in znanega pisa Janeza Kavčiča, predsednika odbora skupnosti gorenjskih kurirji Lojzeta Hafnerja, tajnika odbora gorenjskih kurirjev. V. Primož^ .tet Javna razprava v Cerkljah Cerklje — V četrtek, 3. oktobra, ob 19.30 bo v Zadružnem domu v Cerkljah javna razprava o osnutku dolgoročnega plana razvoja občine do leta 2000 in o osnutkih dogovora o temeljih družbenega plana ter samoupravnih sporazumih o temeljih planov interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje, ki jo organizira krajevna konferenca SZDL Cerklje. Hkrati pa bodo pripravili tudi pro-gramsko-volilno konferenco, kjer bo osrednja pozornost veljala Y£.fl ^ Programska konferenca, kinJ,(J cuje krajevna konferenca rjjijJ kije.bo tudi priložnost za T*%fi«p!ca Zavrl-Žleblr - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Oblikovalci L^Tlttu»^T?Lr?_ll" Krat teoinsko. od januarja l»M kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek T K tlllliatAl tisk tisk /!• I iud«l?» pravica Ljubljana. Naslov uredništva h. uprave lista: Kranj. Mofte Fljadeja I - Tekoči račun pri SDK v Kranj," tetiIka uSSSSS 1M W,lS oglasi, naročnin« 27-980 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - N.nrfnin. za II. polletje 1.250 din Srečanje civilnih invalidov vojne Kranj - Medobčinsko vilnih invalidov vojne Gore ^ Kranja je priredilo ob I5/ .0$F, ) dolovanja društva prijatelj^* #' nje članov na vrtu Doma.1 f in borcev v Kranju. Invalid1 .^V j veli prijeten dan, za popeS l so pripravili bogat srečelov'- ; j so zbrali prizadevni člani f» I Ob tej priložnosti se ^X%^t t di vojne zahvaljujejo vsem j,, t i jam združenega dela, zaS ^ \ in posameznikom, ki so s prispevki omogočili sreč*n"" < 5*, 1. OKTOBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®®®BSoiJ©IEnGLAS 16. srečanje gorenjskih turističnih delavcev Pobratenje Kranja in Žirovnice ^tradicionalnem srečanju gorenjskih turističnih delavcev so podelili priznanja najbolj delavnim turističnim podmladkom in mentorjem v osnovnih šolah ter priznanja najbolj Ur«jenim krajem Kranj — V soboto, 28. septembra, je Gorenjska turi-j^cna zveza s sodelovanjem občinske turistične zveze ^anja pripravila tradicionalno srečanje gorenjskih turi- " -/Cnih delavcev, ki ljubiteljsko delajo ha področju turiz-?a- Zgodaj popoldne se jih je okoli 300 zbralo pred Pre-. rnovim gledališčem v Kranju, kjer sta zaplesali fol-orni skupini s Kokrice in Primskovega. Nato so odprli "Ustavo izdelkov turističnih podmladkov osnovnih šol, jj^sikaj lepega smo lahko videli, dosti idej za izvirne tu-/p&ie spominke. Sledila je osredna slovesnost s pojavnimi govori, podelitvijo priznanj in kulturnim spolom. j^.^ed nabito polno dovrano, v kateri so bili tudi Leo-Pja Krese, predsednik Turistične zveze Slovenije, Vili Jrat> predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorsko, in Henrik Peternelj, predsednik kranjskega iz-J^ega sveta, je naprej spregovoril Andrej Babic, pred-e^*aik občinske turistične zveze Kranj, ki združuje j*]st turističnih društev, pred ustanovitvijo pa je v fj'čičah. Dejal je, da potrebujemo še več sodelovanja turističnimi društvi in povezovanja s turističnim gospodarstvom. V Kranju bodo morali storiti več, da turisti-k? Feka P° nov* cesu ne bo šla le mimo, turistična priv-^nost pa postaja Brdo, ki se počasi, a vendarle odpira Jan-Zmu" ^hjo si, da bi nas tam kmalu sprejemal nasme- r6ceptor, ne več uniformirani stražar, kakor je to že čaia ***ed- Henrik Peternelj je poudaril ljubiteljski znanji ZDranm turističnih delavcev in dejal, da je v zad-1 ^ letu, predvsem pa letos marsikje moč opaziti novcih • Zdravko Črv, predsednik Gorenjske turistične zveze, sk'Knes Z(iružuje 45 turističnih društev v petih občin-lov *Ur*sučnm zvezah, je najprej poudaril pomen sode-j ,avnJa Gorenjske turistične zveze in Prešernovega gle-Q'lsča, kar se je spomladi odrazilo v podpisu sporazuma pjj^jnem sodelovanju, vsakoletno srečanje pa so tokrat Pravili tudi s pomočjo Prešernovega gledališča. 0s v nadaljevanju slavnostnega govora pa je orisal r, ednje naloge ljubiteljske turistične organizacije na rj ^nJskem, nanašajo se predvsem na pospeševanje tu-obri n>e vz£°Je> enotno obravnavanje turistične takse in jjj avčevanja zasebnih turističnih sob, urejenost krajev g. °Kolja, kakor seveda na povezovanje turističnih dru-ih društev Kranja in Žirovnice. Stike so naveza-b Pripravah teka od Kranja do Vrbe v Prešernov spo- min, prijateljstvo bo brez dvoma prineslo še boljše sodelovanje in nove spodbude. Priznanja turističnim podmladkom Tako kot že vrsto let so tudi letos dali poudarek turistični vzgoji oziroma vključevanju mladih v ljubiteljsko delo na področju turizma, kakor tudi navduševanju mladih za turistične poklice. Komisija za turistični podmladek in izobraževanje pri Gorenjski turistični zvezi, ki jo vodi Marjan Trtnik, je tudi letos razpisala natečaj na temo: Naš kraj, njegove lepote, zanimivosti in posebnosti. Pri podelitvi priznanj pa so upoštevali tudi sodelovanje podmladkov s turističnim društvom v svojem kraju in prizadevnost pri uvajanju predmeta turizem v šolski pouk. Priznanja za sodelovanje na razstavi so prejeli turistični podmladki v osnovnih šolah: Lucijana Seljaka v Kranju, Toneta Čufarja na Jesenicah, v Kranjski gori, v Žireh, Petra Kavčiča v Škofji Loki, Franceta Prešerna v Kranju, v Šenčurju, na Bledu, v Preddvoru, v Mojstrani in likovna šola pri ZKO Kranj. Priznanja za dobro delo pa so dobili turistični podmladki v osnovnih šolah Planina v Kranju, Žirovnica, Simona Jenka v Kranju in Bohinjska Bistrica. Zahvalili so se tudi mentorjem, priznanja so prejeli: Dragica Žnidarič, Jelka Blaznik, Jože Cvetek, Kati Knaflič, Elizabeta Telalovič, Ingrid Wauken, Zdenka Košir, Ema Vesek, Milica Je-senovec, Magda Bogataj, Zdenka Bobnar, Breda Fabjan, Matjaž Miklavčič, Marica Albreht, Ljuba Korene, Ema Drobnič, Tone Logar in Tončka Vodnik ter Nevenka Ci-gler z Zavoda za šolstvo v Kranju. Bled, Rateče-Planica in Podljubelj Podobno kot v preteklih letih so tudi letos ocenili urejenost turističnih krajev na Gorenjskem, kakor je povedal predsednik komisije za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi Janko Oblak, tega niso storili v Škofjeloški občini, zato je letos tako rekoč izpuščena. Dejal je tudi, da nasploh opažajo napredek, da so kraji lepše urejeni kot nekdaj, pri čemer je omenil predvsem Bohinjsko Bistrico in Kranjsko goro, razočarani pa so bili v Rib-nem, ki je bil včasih lepše urejen. Dodal je še, da je zdajšnja oblika ocenjevanja že nekako preživela in da bi se kazalo spomniti kaj novega. Morda bi bilo treba vključiti tudi to, kako v posameznih krajih skrbe za varstvo okolja, ne le za lepo urejenost. Pri ocenjevanju so kraji razdeljeni v tri skupine. V skupini turističnih krajev je letos prvo mesto dosegel Bled, ki je zbral 15,74 točke, drugo Kranjska gora s 15,65 točke, tretje Kranj s 14,65 točke in četrto Tržič s 14,50 točke. V skupini izletniških krajev so zmagale Ra-teče-Planica s 15,49 točke, na drugem mestu je Bohinjska Bistrica s 15,26 točke, na tretjem Žirovnica s 14,66 točke in na četrtem Kokrica s 13,76 točke. Med ostalimi kraji pa je zmagal Podljubelj s 13,48 točke, drugi je bil Šenčur s 12,38 točke tretje Ribno s 9,38 točke. Za nadaljnje tekmovanje na ravni Slovenije so predlagali Bled, Rateče-Planico in Podljubelj. Povedati velja še, da so se s pismenimi priznanji "posebej zahvalili Marjanu Trtniku, Zavodu za šolstvo v Kranju ter turističnima birojema v Kranju in Sarajevu. V kulturnem sporedu je nastopil kvartet Zvonček, citraši in igralska skupina Prešernovega gledališča. Udeleženci srečanja pa so nato krenili na Brdo~ kjer so si ogledali njegove naravne lepote in večerjali v hotelu Kokra. M. Volčjak 0stilna Homan spet odprta tilnik za najzahtevnejše goste Koliko ostrih be- Ajja Loka - ^.Je bilo že spregovorjenih pa tudi C*nih.' odkar e na vratih Homa-iL gostilne v središču starega dela W6- ^oke Pisal° Zaprto! Ne le do-O1. tudi številni tujci, ki na poti ij-v morju in zdraviliščem radi CeJo Škofjo Loko, so začudeno VaU, kaj je s prijetnim loka-2? slaščičarno. Tudi pivnica, ki ^ nekaj leti zaokrožala ponud-K)vJmanove hiše, je zaprta. ABC a l0zd Gostinstvo Jelen iz Kra- - da bi bil° slep0 in gluho" ten6 Zdaleč ni bil° tako- Skoraj « v ?n so Po časopisih izhajali ■ predstavili Biserka Car s r\\ z°irko pesmi Modro, Fran-ironkar z zbirko pesmi Vzemi «fJr|erni, Zlata Volarič z zbirko t^pui pripovedi Sreča? Da, ali pa ..^e in Jože Volarič s Paberki d j? Prišli, pridružil pa se jim je ^V'iTna ^enc 2 Delavske univer->" ■ ^tor Stražišar Jesenice s svo- ključna beseda neke proze. To so pesmi, ki so nastajale še v mojih dekliških letih in tudi že zdaj, ko imam družino. Samokritičen moraš biti. Marsikdo misli, da ženska, ki piše pesmi,ne počenja nič drugega pametnega, da je to zasanjana oseba, ki le piše. V resnici pa se moraš še bolj dokazovati, doma in v službi. S pesmimi postaneš pošten do sebe in drugih. Povejmo si vse po pravici, pa bo lažje vsem.« da smo vendarle dosegli dokaj visoko kulturno raven.« j^So zbirko pesmi Rdeča breča. Hm kulturni večer je bil. Za pra-ij^etniško in kulturno doživetje |P°skrbeli pevci Mešanega pev-l|^a zbora Iskra pod vodstvom CJa Bajžlja in flavtistka Maja znani literatki Berta Go-j^entorica iskrških literatov, in ^pa Neža Maurer, ter seveda • Francka Tronkar: »Vesela sem, kot je vesel vsak človek, ki nekaj ustvari. Jaz sem to majhno knjižico pesmi Vzemi in verjemi, ki je prišla iz moje duše, je del mene in jo imam rada, kot ima človek rad svoje delo. Negotovo se počutim, kajti dati dušo med ljudi je velika odgovornost. Vesela sem, da mi je Iskra omogočila izdajo te zbirke, sicer bi še ne zagledala belega dne.« k -i in pripovedniki, ki so ta ve-^edstavili svoja dela. Ws°Pku bogate kulturne dejav-jjjj ^ Iskre je spregovoril predsed-jj^Veze kulturnih organizacij ob-k'da -an^ Matevž Oman. Poudaril %vJe *skra rned tistimi redkimi i^jskimi delovnimi organizacijah *Uc^ v na3težjih dneh najde Za kulturo. Prav literarne itve delavcev dovoljujejo vpo-v misli in čustva ljudi, katerih ^v!^ vnema prerašča utečeno ^ajCn°st delovnega vsakdana. In Wqv knjižic z njihovimi deli je ^tfi Samo z velikim razumevati., delovnega kolektiva in ljudi, j. Prve knjige naprej mora av-^a^a gončave sam- Je poudarila «i- ,Maurer. Velika preizkušnja k^Prve knjižice, a je tudi veli-adoščenje. 5*u?ata Volarič: »Sreča? Da, ali Mit ne Je moJe drugo natisnje-H vrarno del°- Prva je bila knji-^q.raki. Lep večer smo imeli • Jože Volarič: »Prvo knižico, aforizme, sem izdal leta 1982, letos pa so izšli Paberki mojih misli. No, v srednji šoli sem pisal ljubezenske pesmi in tudi danes je vmes še kakšna, ki je vezana na ljubezen. Pripravljam pa tudi še nekaj novega. Eno zbirko pesmi imam že pri prof. Golobovi v urejanju. Pravi, da je nekaj posebnega. Pripravljeno pa imam že tudi naslednjo zbirko aforizmov. Iskro moram resnično pohvaliti, ker ima za vsestransko kulturo kjub vsem finančnim težavam toliko razumevanja.« fc^j5 'n vesela sem, da je tako Lj'. prireditev smo pripravili Ncl' sem naredila P^kat, ta ka tekst za vabilo, vse pa je \g^lrala Iskra. Pomagali smo %i ^emu- Ilustrirala sem svo-\ o*00' mozevo in zbirko pesmi l^v^enca. Z združe imi močmi e hitreje in ceneje. Mislim, • Biserka Car: »V zbirki Modro sem zbrala tiste pesmi, ki so se mi zdele najprimernejše. Od več kot sto pesmi sem jih za objavo izbrala 35. Kratke in jedrnate so, kot za- # Miha Cene: »Prijetno, spodbudno vzdušje je bilo danes zvečer. Iskra bi bila lahko za vzor, kako je treba spodbujati literate v delovnih organizacijah. Svoji zbirki pesmi sem dal naslov Rdeča breča. Breča je kamenina, ki jo najdeš v jeseniških Rovtah. Konglomerat, sestavljen iz grobih, oglatih kamnov. Nebrušenih, kot je groba in nebru-šena moja pesem, se mi zdi. Malo pišem, pred desetimi leti sem več. Tokrat sem slučajno spet začel. Ljudje se zanimajo za moje pesmi. Prvo knjižico Breča sem že dvakrat ponatisnil. Ne prodajam jih, imam jih le za prijatelje. Drago mi je bilo, da so me iskrški literati vzeli medse. Vsak, ki ustvarja, si želi zunanje potrditve. Takle večer je resnično lepa prireditev.« D. Dolenc Koncertni večeri v Markovi cerkvi v Vrbi Nastop trobilnega tria Z nastopom TROBILNEGA TRIA v sestavi STANKO PRAPROT-NIK, trobenta, JOŽE KOCJANČIČ, rog, in BOŽIDAR LOTRIČ, pozavna, so se v Markovi cerkvi v Vrbi na Gorenjskem minilo soboto nadaljevali glasbeni večeri jeseniškega občinskega društva Glasbene mladine. Ansambel sestavljajo izvrstni trobilci obeh ljubljanskih simfoničnih orkestrov, sicer pa več ali manj gorenjski domačini, rojaki. Vsi trije instrumentalisti imajo za seboj izvrstne trobilne šole v Ljubljani in tujini, orkestrska rutina pa jim prav tako pomaga k vedno večjim komornoglasbenim in izčiščenim nastopom. Če je bila v začetku ansamblovega delovanja tu pa tam še prisotna zadrega literature za dokaj redek komorni sestav, se je Trobilni trio tudi tokrat postavil v glasbeni čas in prostor, ki ga lahko obvladuje s popolno poustvarjalno lahkoto, zraven pa ansambel s svojim poslanstvom že pričenja spodbujati slovensko glasbeno produkcijo. Tako je Trobilni trio v istem tednu, ko je nastopil v Vrbi, na letošnjih Kogojevih (glasbenih) dnevih v Kanalu ob Soči krstil slovensko noviteto Diabolus in musica skladatelja Igorja Štuheca (roj. 1932), isto delo pa smo seveda slišali tudi tokrat. Povsem razumljivo je, da Štuhec tudi v tem delu bolj ali manj eksperimentira s tehničnimi zmožnostmi posameznih instrumentov ansambla, da ta eksperimentacija ne presega skrajnosti in da je tega veliko manj v različnih instrumentalnih kombinacijah in da je le-ta skoraj povsem odsotna v celotnem ansamblu. Štuhčeva glasbena govorica tudi v tem triu lebdi med atonalnostjo, dodekafonijo, aleatoriko in je izražena grafično s tem pa seveda zanemarja obliko, strukturo oziroma teksturo. Trobilni trio (Praprotnik, Kocjančič in Lotrič) je s prefinjeno glasbeno govorico igral še dvoje »priredb«, Purcellovo in Handlovo Suito. Baročno in instrumentalno efektni deli sta učinkovali kar najbolj svečano in mislim, da se je prav v teh delih izkazala največja ansamblova kvaliteta. Ta se že odraža v poglobljenem fraziranju, homogeni in stilno prebrani igri in tehnični (glasbeni) neoporečnosti vseh treh in-strumentalistov. Po dveh baročnih uvodih so bila na vrsti tri moderne- je koncipirana in izvirna dela za trobilni trio: Mala suita Roberta L. Donahueja, Trio Arthurja Mevlemansa in Sonatina Francisa Pou-lenca. V dodatku pa je Trobilni trio igral še dve priredbi slovenskih ljudskih pesmi (priredil Egi Gašperšič), ki so se tako po vsebini kot po obliki in harmonizacijah izkazale za izjemno karakteristične glasbene vložke. Prav v nadaljevanju svojih spodbud bi ansambel lahko razmišljal o možnem nadaljevanju takih in podobnih skladateljskih naročil ter tudi na ta način populariziral tako slovensko glasbo dandanašnjega dne, instrumentalni sestav kot tak in seveda trobila, ki v takih ali drugačnih zasedbah zelo redko nastopajo sama. FRANC KRIŽNAR Razstava, vredna ogleda — V delovni organizaciji Donit v Medvodah je te dni na ogled prijetna razstava, s katero se predstavlja enajst avtorjev z ex tempora v Gozdu Martuljku. Ogled razstave je prijetno doživetje, saj so slike nastajale v prelepem okolju, čopič pa je sukala ljubezen do slikarstva in veselja nad čudovito naravo, -fr lesna industrija 64260 btod. (jub^mka c 32 tototon: 064-77661 4* lip bled LAHKO GRADIŠ.ČE IMAŠ VSE PRI ROKI »vrata«oblog8»opažne plošče »pohištvo« °vno razsodišče (221) Ovalni doseg slovenščine %)slaviji X^Smu prilagam dopis, ki ga je predsednik RS SOUR Iskra po-om ^ v TOZD-ih Iskre. V zvezi s tem vprašujem: 1. Ali Sa] dopise v Beograd pošiljati v srbohrvaščini, tudi ko gre le %a?° Pooblastilo? 2. Ali se smejo spreminjati uradni (slovenski) A\ ■ s'h OZD-ov? Kaj se tukaj ne kaže zopet tista slovenska last-Je Cankar na kratko označil s »HLAPCI« ...? 3. Kaj je z ne-^iX>ttni kot RS - DS> SOZD - SOUR, KPO - RS, DO - ,RO Xa '"" Telematika) itd? — S tovariškimi pozdravi, J>L., L Prji" \>°8i res beremo: »Radnički savet SOUR Iskra na svom 8. reje .Redanju dana ... doneo je: OVLAŠTENJE za druga Srečka ^h>° ni nobenega razloga za to, da pooblastila za nastope slo-zunaj Slovenije ne bi mogla biti v slovenščini. Ne °s se skriva v mešanju kratičnih slovenskih in srbohrva-enovanj. Kakor da si pisci pod tem ničesar ne predstavljajo rat smo povedali, da je slovenščina po zakonu s srbohrva- l?i V Prt*vna, v praksi pa je srbohrvaščina dejansko na več po Rednosti. Tudi v tem konkretnem primeru. Pred štirimi leti N^zarjali na podobne primere, pa — kakor vidimo iz našega .brez uspeha. Seveda Iskro zaradi take jezikovne prakse lah- Prvi koncert sezone 1985/86 Kitarist Marinko Opalić v Kranju S solističnim kitarskim recitalom, s katerim je v torek zvečer v prenovljeni dvoranici kranjske glasbene šole nastopil solist-kitarist MARINKO OPALIĆ, doma sicer iz Pule, se je ponovno odprla kranjska glasbena sezona. Glede na popularnost instrumenta, kitare, je bilo hkrati pričakovati tudi večjo pozornost publike in kot po pravilu se je prav to izkazalo za pravilo. uspe TOo. Vendar krivda ni le pri njej. Načela o enakopravnosti !iV>S° znali izpeljati niti naši zvezni delegati pri svojem delovali ^ih ustanovah, s čimer so ustvarili jezikovni vedenjski vzo-W podJetje, kakršno je Iskra. ^L,v za te težave vidimo samo v tem, da tudi srbohrvaško govo-ijfej* Ustanovah dosežejo pasivno obvladanje slovenščine in ma-t^rh' ^° d°seči b* bilo veliko lažje, kakor se na splošno misli; v H^fh anJka le dobre volje. Kultura jezikovnega ravnanja ima to-H. Področju še izredne možnosti razvoja. Hlapčevstvu smo se ^t^a Sem nekoliko že odmaknili, vendar še zdaleč ne toliko, da ^ lahko hodili po svetu čisto vzravnani. Kitarist Marinko Opalić se je predstavil s popularnim kitarskim repertoarjem za kitaro solo. kjer so prednjačila dela »juznjaških« skladateljev (Latinska Amerika, Španija itd.). Kratkostavčna dela skladateljev Torrobe, Sora, Ponceja, Millottija, Laura, Barriosa in Joviči-ča so se hkrati izkazala za melodično in ritmično zanimiva ter še posebej kitarsko temperamentna glasbena dela. Marinko Opalić je opozoril na solidno muzikalno in tehnično perfektno igro, izkazal se je s kvalitetnim instrumentom pa z odlično igro celovečernega recitala na pamet. Pri večini del je bil v ospredju ritmični muzikalni element in Opalić ga je v sožitju s sončno obarvanimi ter južnjaško temperamentnimi delci oplemenitil s popolnim muzikalnim podoživljanjem odigranega večera. Kitarskega mojstra Opalića je mogoče ritmična vznesenost ter gosto-besednost kitarskega teksta (polifonija) malce zanesla prav v najbolj popularnem Sorovem Gran solu, op. 14, kjer se je tista trdna in stilno dovolj enovita kitarska igra kar malce zamajala na račun tehnično kompliciranega ter vsekakor dovolj težkega besedila enega od klasikov kitarskih skladb 20. stoletja. Foklorno obarvani ter za naše razmere še dodatno zanimivi pa sta se izkazali Millottijeva Istrska suita in Jovičiće-va Makedonska rapsodija. Opalić ju je s kar največjo mero kitarskega in muzikalnega poznavanja odigral s polno poustvar jalno vnemo ter popestril repertoar klasičnega kitarskega večera z redkimi, a zato dokaj hvaležnimi delci za kitaro solo. FRANC KRIŽNAR Fotografija Ivana Vebra Radovljica — V fotogalerije pasaže radovljiške graščine bodo v petek, 4. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Ivana Vebra iz Bohinjske Bistrice, člana tamkajšnjega foto kluba Bohinj. Predstavil se bo s triindvajsetimi fotografijami. Ivan Ve-ber je inženir gozdarstva in dela v Bohinju. Z naravoslovno fotografijo^ se ukvarja že deset let. Kot planinec in lovec je član foto kluba Bohinj in foto kluba Triglavski narodni park, za lovsko fotografijo je bil nagrajen na razstavi foto kluba Diana, foto kluba Triglavski narodni park ter v Bukarešti in Plovdivu. Tokrat se v radovljiški graščini predstavlja kot fotolovec. Njegove fotografije opominjajo, da se nam ohranjena narava vsak dan bolj odmika. Natečaj za najboljši spis Radovljica — Komisija za informativno propagandno dejavnost pri občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin v Radovljici je razpisala za učence sedmih in osmih ra zredov osnovnih šol natečaj za najboljši spis. Izbrali so dva naslova: JLA kovačnica bratstva in enotnosti ter Pripadnik JLA mi je povedal. Učenci bodo lahko izbirali med njima. Najboljše tri spise bo vsaka šola do 15. novembra poslala žiriji pri občinski konferenci ZRVS, ki bo izbrala najboljši spis vsake šole in jih nagradila. Učenci bodo pismena priznanja in knjižne nagrade prejeli na občinski proslavi ob dnevu JLA. Ciril Rozman 1 @®imiSWSEGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 1. OKTOBRA 1 1 \ 6 Vinko Bogataj (na sliki), Andrej Robič, Pavel Koder Elanove proslave seveda ne bi bilo brez Elanovih m brane Renko so prejeli kipce Bloški smučar, pri- športnikov, prišli so tudi Bruno Kernen, Ingemar znanja za izredne zasluge za Elan. Stenmark, Bojan Križaj in Miro Cerar. Elanova proslava na Bledu Elan ima velik ugled in veliko prijateljev Po slavnostnih besedah se je proslava prevesila v prijetno kramljanje s športniki, za kar je poskrbel radijski novinar Marjan Fortin, podelili so priznanja, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli ansambel Šok, ansambel Sariroma iz Sarajeva, Andrej Šifrer, Tone Fornez-zi s celotnim Moped shovvom in ansambel Avseniki z zabavnimi točkami Franca Koširja. K pogovoru so najprej povabili Iva Šimenca, jadralnega letalca, lanskega evropskega klubskega prvaka na Elanovem jadralnem letalu DC 100, na letošnjem svetovnem prvenstvu pa se je z Elanovim jadralnim letalom DC 300 uvrstil na osmo mesto. Kot športnik tišine in višine je dejal, da pri jadralnem letenju niso toliko pomembni fizični napori, kolikor je naporno sedem in večurno sedenje v ozki kabini letala, temveč psihični napori. Nenehno se mora odločati, vsaka napaka pri menjavi je izguba časa, več zaporednih napak pa pomeni pristanek zunaj letališča. Dejal je, da je jadralno letalo DC 300 okoli 10 do 15 odstotkov boljše kot DC 100, kot zanimivost pa, da ni motorni pilot. Jadralno letenje niti ni tako drag šport kot bi mislili, drag je začetek, nato pa strošek predstavlja le vleka v zrak. Dušan Puh, jadralec na vodi, vsestranski, lahko rečemo, saj je bil na lanskem svetovnem prven- stvu v jadranju na deski drugi, letos pa je Elanova jadrnica 31 z izkušenim krmarjem Dušanom Puhom na čelu domače ekipe zmagala na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Zmagala je seveda med jadrnicami serijske izdelave, če se nam v hudem neurju zadnje regate ne bi odlomilo jadro, nam šesto mesto v skupnem seštevku ne bi ušlo, je dejal. Miro Cerar, naš zlati konjenik, prav tako povezan z Elanom, saj je doma tekmoval tudi na Elanovem gimnastičnem orodju. Svojo športno kariero je končal pred petnajstimi leti, odtlej se je pri športnem orodju marsikaj spremenilo, spremenila se je tudi tehnika, k čemur je pripomoglo tudi orodje, Elanova v ničemer na zaostajajo za drugimi v svetu, je dejal. Ko se je spomnil svojih telovadnih časov, je dejal, da so bili športniki stalno v stikih s strokovnjaki tovarne, prenašali so izkušnje, povedali so jim, kaj je na tujem novega, saj je pri telovadnem orodju pomembnih vrsta malenkosti. Ob koncu pogovora mu je tako rekoč ušla zanimivost, saj je rekel, da je pred 22 leti kot darilo v Elanu dobil smuči, tedaj najboljše seveda. Še vedno so v uporabi, je dejal, v družini seveda, kar govori o kakovosti Elanovih izdelkov. Bojan Križaj in Tone Vogrinec sta skupaj prišla na oder, Bojan je dejal, da se je tekom let v smuča- Ingemar Stenmark je največ pripomogel k uveljavitvi znamke Elan v svetu, Dolfe Vojsk mu je izročil najvišje priznanje — zlato plaketo Elana. Jadralni pilot Ivo Šimenc se je na letošnjem svetovnem prvenstvu z Elanovim letalom uvrstil na osmo mesto. Jure Franko se poslavlja od tekmovalnega smučanja, v soboto je bil prav tako nasmejan kot vselej. nju marsikaj spremenilo, da je sprva smučar sam skrbel za smuči, danes pa skoraj nima več opravka z njimi. Na vprašanje, koliko ga v pripravah na novo sezono zmotijo takšne proslave, je odvrnil, da tudi to pač sodi k življenju športnika. Tone pa je dejal, da so bili začetki težki, tako za Elan kot za tekmovalce, ki so se na začetku uvrščali na 70., 80. mesto in mislili, da so tega krive smuči. Največ je takrat naredil Ingemar Stenmark, on je s svojimi zmagami naredil pravo revolucijo v našem pogledu na domačo industrijo. Jasno nam je postalo, da za naše neuspehe niso krive smuči, je dejal Tone, Ingemar je za Elan naredil največ. To je najbolje potrdil tudi oglušujoč aplavz, ko je Ingemar Stenmark stopil na oder. Bil je skop z besedami, kakor vedno, fant s hladnega severa pač. Rekel je, da se pri nas počuti kot doma in tako z malo besedami povedal največ. Več kot deset let že smuča na Elanovih smučeh, zadovoljen je z njimi, z Elanovimi ljudmi tudi. Upa, da bo smučal še nekaj let, da bo z Elanom obdržal stike tudi po koncu svoje športne kariere. M. Volčjak Priznanja Zlato plaketo Elana, najvišje odličje, so izročili Ingemarju Sten-marku, ki ima največ zaslug za utrditev znamke Elan v svetu. Kipec Bloški smučar, najvišje priznanje za izredne zasluge, so prejeli štirje Elanovi delavci: Andrej Robič, Pavel Koder, Franc Renko in Vinko Bogataj. Kipec Smučina, priznanje za uveljavitev Elana doma in po svetu, so prejeli Elanovi smučarji: Bojan Križaj, Jure Franko, Boris Strel in Bruno Kernen iz Švice. Kipec smučina so izročili tudi petim poslovnim partnerjem v tujini ter Francu Arharju in Božu Linhartu. Enakega priznanja pa so bili za izjemno prizadevno delo deležni Elanovi delavci Janez Urbane, Janez Ravnik, Avgust Šli bar, Pavle Potočnik in tovarniško gasilsko društvo. Grafiko Prijatelj Elana so izročili Borisu Gregorki. Grafiko Bloški smučar so izročili enajstim domačim poslovnim partnerjem ter trem tujim. Prejelo pa jo je tudi 46 zaslužnih Elanovih delavcev, štirje pa plakete Bloški smučar, s katerim nagrajujejo uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah v tovarni. V imenu Smučarske zveze Jugoslavije pa je njen predsednik Janez Kocjančič izročil direktorju Elana Dolfetu Vojsku spominsko darilo in ob tem dejal, da brez Elana jugoslovanskega smučanja, vsaj takšnega, kot ga imamo, ne bi imeli. Vsestranski športnik Dušan Puh ji krmaril Elanovo jadrnico na letos njem svetovnem prvenstvu na švedskem, kjer je naša ekipa zrna gala. Poskusiti je treba, šele potem se lahko pravilno odločaš. Dobrotam, katft v zadnjih letih ponujajo naše vinske kleti in pršutarne, se je težko upreti ^ bi se pobliže seznanili z našimi tovrstnimi proizvodi, je Murka iz L>esCuA Šobcu pripravila pokušnji za koroške gostince in predstavnike slovel organizacij na Koroškem. — Foto: D. Dolenc Naša vina za koroška gostišča Šobec — Prijetni srečanji je v četrtek, 26., in v petek, 27. septembra, v svojem marketu pri Šobcu pripravila Murka iz Lesc. V četrtek so gostili koroške gostince, hotelirje in trgovce, ki svojim gostom in kupcem zadnja leta prav po zaslugi Murke spet ponujajo naše dobrote, dobra vina in delikatese, kot je na primer kraški pršut. V petek pa so prišli na obisk v Murko predstavniki koroških organizacij. Med drugimi so bili v gosteh Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Franc VVedenig, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, od Zveze slovenskih zadrug pa g. Andrej Millonig in dipl. inž. Franz Konzilia. Srečanja v Murki so se udeležili tudi Slavko Beznik, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu, ter predstavniki Gospodarske zbornice Gorenjske, predsednik Bojan Urlep, sekretar Andrej Prislan in svetovalec izvršnega odbora Gospodarske zbornice Gorenjske za obmejno področje Viktor Eržen. Želja Murke in vseh naših pridelovalcev vin, piva, žganih pijač in sokov, kot so Fructal, Pivovarna Union, Vina Kras, samostan Pleterje, Kmetijska zadruga Metlika, Kmetijski kombinat Vipava, Kmetijska zadruga Goriška Brda in drugi, je, da bi šlo v izvoz kar največ njih?' proizvodov. Vse kaže, da bo pose' katerega se Murka trudi že dve lepo stekel. Po 35 letih lahko go«L koroških gostilnah, restavracij3^, hotelih spet naročajo naš teran, ^ lot, cviček in prigriznejo naš Pr .jj,. ki slovi daleč po svetu. Na sreča «5 na Šobcu so delavci Murke PT}?T^tf za goste pokušnjo najnovejših • vina in piva, v Lescah pa so org3 ^ rali poslovne razgovore. Podobnoj kušnjo bo Murka kmalu prip.ra J tudi v eni od slovenskih gosti^U Koroškem. Pokusiti je treba, P^' res, potem se človek velik0 ! $! odloča. Lahko smo prepričani- đ jt takih dobrot ne bodo mogli u^r tudi naši sosedje. D. Dole*c Tekmovanja ob prazniku krajevnih skupnosti Križe - Ob prazniku kraje .J skupnosti Pristava, Križe, Sebenj^ Senično bo tudi več športnih r # vanj. Jutri bo odbojkarski turn1^ katerem bodo sodelovale ekipe & A štirih krajevnih skupnosti, v Pe* p 16. uri občinsko namiznotenis* rJ venstvo za moške, ženske in Qy/ $ ob 17. uri pa bo v osnovni šoli K0* fjil ga odreda v Križah še šahovski t J V soboto je bil turnir v malem nog ^ tu in v ponedeljek tekmovanje v za dvojice. ^ Za lubadarjem hodimo s sekiro Lanski katastrofalni vihar je v kranjskem gozdnogospodars* . območju najbolj prizadel iglaste gozdove pod gorami in v ravninsK^ predelu od Tržiča do Cerkelj. Veter je izruval ali polomil prek 160 t1 jjjj kubikov drevja, predvsem smreke in rdečega bora. Veliko dreves ]e • cer ostalo pokonci, vendar so bila tako poškodovana (natrgane kor JH ne, osute iglice), da jih je bilo treba posekati. Svoje sta opravila se ter in sneg v minuli zimi. ..^ Po lanskem viharju preživljajo gozdovi hude čase. Prve posle občutimo sedaj, še bolj jih bomo v naslednjih letih. igc Le malokdo je pričakoval, da bo lubadar, najhujši unicev *L smrek, tako množično napadel gozdove. Čeprav se je spravilo le? jjjir čelo že kmalu po vetrolomu, ponekod traja še danes, predvsem v y. ^ borštu, kjer je bilo zaradi nedostopnosti najprej potrebno zgradi" j, ste. Zalubniki, med katerimi je najhujši smrekov lubadar, so se P°J-1$ li letos spomladi. Sprva je kazalo, da bo lubadarja močno zdeset^ pri nas prvič množično uporabljena past s hormonskim prepar3 V saj so v njej pri enkratnem ulovu našteli tudi prek 1.500 hroščk0 vročem juliju in avgustu je bilo iluzij konec. Na vseh koncih so se P pjA vila suha smrekova drevesa. Gozdarska služba je sicer pripravil3 jtj ščitne ukrepe, za katere pa se je izkazalo, da so bili premalo učin* ^ in nedorečeni. Za to sta vsaj dva razloga. Ljudje so podcenjeval'\ v mere v gozdu, misleč da ne more priti do prekomernega razmno j0 nja lubadarjev. In drugič — v temeljnih organizacijah kooperant .^v se preveč zanašali na pravočasno in pravilno opravljeno delo l^^gV^ gozdov. Zdaj hodijo za lubadarjem s sekiro — in podirajo suha d ^ sa. Več tisoč jih bo padlo in njihove naloge, ki jih opravljajo, boa.^Cf rala prevzeti druga drevesa. V normalnih razmerah (brez onesna^ti sti vseh vrst) bi zacelila rane, tako pa lahko zaradi preobremenje omagajo. Smreka doživlja resnično težke čase, saj jo v boju s K ho dežjem uničuje še lubadar. Pa ne gre le za smreko. Brest umira z ^ landsko boleznijo, kostanj hira zaradi kostanjevega raka, jelka P gt3 da iz neznanih vzrokov, javor in jesen objeda preštevilčna Par, ,,rjz#' divjad, macesen trpi zaradi nekaterih žuželk, bukev je pone del letošnji spomladanski mraz . . . Vsak, ki se vsaj malo razU^ rjr njem namesto zelenila čedalje v« gozd, lahko sam vidi, da je v vine- §e- Čeprav je že precej zamujenega, se še da preprečiti najhuj ^y preskušnji ni samo gozdarstvo, ampak vsi lastniki gozdov in tu o \e bena skupnost. Vse je odvisno od naše učinkovitosti v prihodnj gji. tu. Marsikdo bo dejal, da smo na Gorenjskem takšno stanje ze jj) pa se je vse uredilo. Res. Vendar ne pozabimo, da so onesnaženje) posegi v okolje v zadnjih dvajsetih letih nekajkrat večji kot prej zgodovini. *e Miha Marende JOHEK. 1. OKTOBRA 1985 KRONIKA .7. STRAN ©DSUSSiJJglEnGLAS Ob dnevu kazenskih delavcev Težko je živeti s pečatom zapornika Da. Najteže je takrat, ko ob sojenec prestane kazen, pečat Opornika pa ga še lep čas spremlja skozi življenje. Da bi bila vrnitev na pošteno pot i ia' pomagajo socialne službe. Za odločnejši korak v formalno življenje pa zadnje <*se skrbijo tudi odprti odliki v zaporih, ki omogočajo« da se obsojenci že med Prestajanjem kazni vključijo v okolje, kjer bodo potem ži-V*H in delali. Radovljica — V radovljiških za Porih, organizacijski enoti lju-"Ijanjskih zaporov, ki delajo za Temeljno sodišče v Kranju, je prostora za 46 zapornikov. Letno se za rešetkami izmenja od 350 do 400 pre-krškarjev (zaporniki, ki jim kazen izrečejo sodniki za prekrške), do 150 pripornikov (ti morajo zaradi Preiskave sedeti v priporu, dokler Jirn ne izrečejo obtožnice) in okoli 300 pridržanih oseb, pri katerih gre 2a ugotavljanje istovetnosti. Lani Je bil radovljiški zapor povprečno yes čas docela zaseden, kar ne pri-f.a zgolj o porastu tatvin, ropov, go-'juhj, tihotapljenju, temveč tudi o svojevrstni in že več let trajajoči Prostorski stiski zapora v Radovljici. Razmere v zaporu — kakšna srhljivka neki Debeli zidovi so še, tudi rešetke, zapahi in klasično zaporniško sprehajališče, ki mu zaporniki med se milejši režim, zaporniki imajo pravico do več izhodov in obiskov, večinoma pa jih zaposlujejo zunaj zavoda, da bi se že med prestajanjem kazni privadili okolju, ki jih bo nekoč sprejelo. Sedem obsojencev trenutno prestaja kazen na odprtem oddelku. Gre za zapornike, ki so osebnostno dovolj urejeni, da jim lahko zaupajo. Izkušnje z njimi so dobre, pravijo v Radovljici. Obsojeni so pridni delavci, v zapor se vračajo točno, vselej trezni, v njihovih delovnih organizacijah so zadovoljni z njimi. Ko bi imeli v radovljiških zaporih več prostora, bi odprte oddelke lahko razširili, tako da bi v njim lahko prestajalo kazen več ljudi z Gorenjske. Premestitev bliže domu, družini in delovni organizaciji, kjer bodo potem delali, je lahko le spodbuda za kasnejše urejeno, pošteno življenje. Po prestani kazni zaprta vrata Mnogi, ki se vrnejo iz zapora, ostanejo za okolico vse življenje zaznamovani. Dela ne dobijo, ker veljajo za nepoštene, tako je težja tudi pot do strehe nad glavo. Kadar se v okolici zgodi kako kaznivo dejanje, pade sum najprej nanje. Sosedje jih zaničujejo in se jih izogibajo. Mnogi zaradi teh pritiskov ne morejo normalno zaživeti, pozabijo na nauke in vrednote, h katerim so jih skušali prevzgoj iti, in spet se znajdejo v zaporu. Da se to ne bi dogajalo, skrbijo mnoge institucije, dejavniki post-penalne pomoči. Eno najpomemb- nejših vlog nedvomno igrajo socialne službe, ki pomagajo nekdanjim zapornikom storiti prvi korak v novo življenje „ D. Z. Žlebir • ZAPORNIK 5: Po poklicu je natakar, dela kot zaporniški kuhar. Tudi njemu se kazen izteka. »Hrana je kar v redu, podobno kot denimo vojski. Sko raj vsak dan jemo meso.« • PAZNIK: »Kadar sprašujem povratnike, kaj jih je znova pripeljalo na krivo pot, so si enoglasni: odnos družbe. Zavrača jih pri zaposlitvi, pri dodelitvi stanovanj, vsakdanji odnosi so nevzdržni. Ko nekajkrat zaman poskusijo, začnejo spet po starem, po poteh kriminala.« Zaporna kazen za tatvine Očitnosta denar in zlatnina iz ukradenega kovčka zakopana na skritem kraju, saj so pri Tomažu Jensterletu nash le uro in kri- 'j rečejo »vrtiljak«, nič več pa ni >! jI A bo. sledu o srhljivih podobah zaporov, kakršne pomnijo zaporniki iz za-Cetka stoletja ali kakršne prikazu-gjo pustolovski filmi. Za zaporniškimi zidovi živi življenje brez prostosti kakih 30, 40 zapornikov, ki so se pregrešili zaper zakon. V zapah-nJenih prostorih ki so njihove spalne, jedilnice in delavnice, so pripor niki. Le ob vsakodnevnih sprehodih in ob sredah, ko je čas obi-!*°v, jih smejo zapustiti, če seveda Preiskovalni sodnik ne odredi drugače. V sobah, ki niso tako trdno ^Pahnjene, saj jih iz njih vsak pn vozijo na delo v škofjeloško Jelovico ali Žito Lesce, so zaporniki, Kl so jim izrekli kazen sodniki za Prekrške. Njihov hišni red je mno-š° milejši od priporniškega. V sobi 2a pridržanje, kamor na večer prinesejo zimnice za prenočevanje, J*kaj ljudi čaka, da dokažejo svojo ^entiteto. Prostori so čisti, osebje korektno, hrana zadovoljiva ... Le nekaj Je> kar moti zapornike, še bolj pa °sebje radovljiških zaporov: utesnjenost. Že več let si prizadevajo, *jj bi se zapor razširil in posodobil, ?a se jim šele zdaj obetajo svetlejša obzorja. Denar so sicer zbrali, 2Qtaknilo pa se je pri soglasju krasne skupnosti. Tudi v dolgoro-šnih zazidalnih načrtih zanje ni re-ltv.e, tako da si bodo pomagali z J*s»lno. Odkupili bodo prostore v jjadstropju nad njim, uredili tamkaj nekaj dodatnih zaporniških n°b pa skupne prostore, ki jih zdaj ajbolj pogrešajo. %*Por ni več, kar je bil Zadnje čase tudi v radovljiškem .aporu nekaj obsojencev prestaja ***en v odprtih oddelkih. Tu vlada • ZAPORNIK 1: Iztekajo se mu zadnji tedni kazni. Večji del jo je prestal v ljubljanskih zaporih, potem pa je njegova delovna organizacija na Jesenicah zaprosila, naj bi ga premestili v Radovljico, od koder zdaj vsak dan odhaja na delo na Jesenice. V delovni organizaciji, kjer bo delal, ko se vrne na prostost, ga že zdaj poznajo. Tako bo njegova pot v normalno, pošteno življenje lažja. • PRIPORNIK 2: »V zaporu sem zaradi suma goljufij. Ko odslužim kazen in se vrnem domov, bom vse žviljenje nosil pečat zapornika. Že zdaj pa ga nosijo moji otroci, ki niso nič krivi, da jim je oče zašel na krivo pot. Priporniki smemo sprejemati obiske le ob sredah. Tedaj se komaj pozdravim z družino, o problemih, ki se ji kopičijo zaradi tega, ker sem v zaporu, pa se ni časa pogovoriti.« • PRIPORNIK 3: »Delal sem v tujini. V zaporu sem, ker me sumijo tihotapljenja kave iz Avstrije v Jugoslavijo. Boli me, ker sedim zaradi tihotapstva, mnogo hujši kriminalci pa so na prostosti. Ne vem, kaj bo, ko odslužim kazen. Bom v Nemčiji, kjer delam, izgubil svoje pravice? Kakšna bo moja prihodnost?« • PRIPORNIK 4: »Težko je ubiti čas. Knjige iz skromno založene zaporniške knjižnice sem v glavnem že prebral, nai-gral sem se z dominami in se našahiral. Tu sicer opravljamo drobna ročna dela, da nam odvrnejo misli. Večkrat bi nam lahko dovolili kopanje.« Nekaj zapornikov, obsojenih pretežno zaradi prekrškov, med prestajanjem kazni dela v škofjeloški Jelovici in leškem Žitu. V ŽITU pravijo, da se ti delavci v ničemer ne razlikujejo od njihovih stalno zaposlenih. Pridni so, marljivi, prizadevni, zato so jih Žitovi delavci sprejeli brez predsodkov. Tudi za stalno bi jih zaposlili, ko bi jim lahko dali stanovanje. • • • Kadar v jeseniški ŽELEZARNI zaposlujejo delavca, ki je prestal kazen, ga nikoli ne vprašajo, zaradi česa je bil obsojen. Na odnosu zaupanja gradijo, s čemer mu najbolj pomagajo k poštenemu življenju. O premestitvi na odprti odde lek zapora odloča republiški sekretariat za pravosodje. V radovljiškem zaporu je trenutno sedem obsojencev v tem oddelku, zaposleni pa so v Verigi, Elanu, Železarni in jeseniškem Kovi narju. Doslej je na ta način v Radovljici prestalo kazen 20 za pomikov, letos 12. V radovljiškem zaporu so poskrbeli tudi za poklicno usposabljanje. Trenutno šolajo dva zapornika, eden ie na šoli za voznike, drugi v Železarskem izobraževalnem centru na Jeseni cah. Delavca brez poklica bi kasneje težko našla delo, s po klicem pa jima bo po prestani kazni odprtih več vrat za zaposlitev. žec Radovljica — Zaradi več kaznivih dejanj je senat petorice Temeljnega sodišča Kranj, enota Radovljica, konec prejšnjega tedna obsodil 20-let-nega Tomaža Jensterleta iz Bohinjske Bistrice na 4 leta zapora, 22-let-nega Ranka Hadžiča iz Bohinjske Bistrice na 1 leto in 7 mesecev zapora, medtem ko je bil Zahid Ružnič, star 21 let, obsojen na 11 mesecev pogojne kazni. Tomaž Jensterle je konec oktobra lani splezal skozi okno v hišo Franca Logondra v Bohinjski Bistrici ter vzel iz spalnice zaklenjen kovček z dokumenti, denarjem in zlatnino. Jensterle je dobro poznal razmere v hiši, saj je bil bližnji sosed in je za kovček vedel. Na tatvino je mislil dlje časa, hotel je celo, da bi mu kdo pomagal. Vendar pa je 28. oktobra opazil, da sta 82-letni Logonder in žena v domu upokojencev v Bohinjski Bistrici, zato je tudi vedel, da je hiša prazna. V kovčku so bili vsi prihranki — 180.000 din, 2800 mark, 103 ameriški dolarji, 20.800 šilingov in 325 zlatih listov, ki se uporabljajo v kamnoseštvu. V kovčku je našel še dve zlati uri, dve ročni uri, otroško uro ter drugo zlatnino — dva poročna prstana, verižico obesek in dve srebrni verižici. Vrednost odnesenih predmetov in denarja je znašala 745.320,00 din. Doma v kleti je odtrgal ključavnico s kovčka in vsebino pretresel v škatlo, to sta z mladoletnim prijateljem zakopala, kovček pa zažgala. Dokumente je mladoletnik prinesel v vrečki pred Logon-drovo hišo. Škatlo z denarjem in zlatnino je Jensterle še nekajkrat prenesel in skril, tako da oškodovani Logonder nazaj ni dobil ničesar. Pri Jensterletu so našli le starinsko zlato uro in obesek — zlat križec. Jenstrle je na sodni obravnavi zanikal, da bi ukradel kovček z denarjem in zlatnino, zanikal pa je tudi druge tatvine. Z Rankom Hadžičem sta septembra lani vlomila v osnovno šolo J. Mencingerja v Bohinjski Bistrici, od koder sta odnesla kolutni magnetofon in sedem trakov v vrednosti 28.558 din. Ob drugem vlomu v šolo pa sta v zbornici iz omare vzela škatlo s 25.400 din, v drugi pa je bilo 3000 din. V to šolo sta s Hadžičem vlomila že spomladi leta 1983, ko sta vzela kasetofon in mikrofon z dvema priključkoma. Tega leta je Tomaž Jensterle s še dvema mladoletnikoma vlomil v dve počitniški hišici v Bohinjski Bistrici. Fantje so opustošili notranjost ter odnesli, kar je bilo vredno: tranzistor, daljnogled, brivski aparat, kasete, zračno puško, diktafon-rekorder, motorno žago, vrtalni stroj in drugo. Iz prve vikend hišice so odnesli za 64.200 din vrednosti, v drugi pa je vrednost ukradenih predmetov celo presegla 100.000 din. Opomba: Radovljiške zapornike v prispevku omenjamo pod številkami. Ne zato, da bi jih ponižujoče ožigosali kot arestante, temveč da bi tako ne izdali njihove istovetnosti. Letos januarja je Jensterle z Zahi-dom Ružničem vlomil v lokal v kulturnem domu; iz blagajne in točilnega pulta sta vzela za nekaj več kot 5000 din gotovine ter cigarete in žgano pijačo. Isto noč sta vlomila tudi v skladišče gostišča Danica, kjer sta vzela radiokasetofon in kavo, v prostorih diskoteke pa sta vzela 98 velikih in 42 malih gramofonskih plošč, vse v vrednosti 61.183 din. Ko je sodišče ugotavljalo okoliščine teh kaznivih dejanj, se je odločilo tudi skrbno pretehtati osebnosti Jensterleta in Hadžiča. Sodna izvedenca psihiater in psiholog sta ugotovila, da je Jensterle hudo motena osebnost z visoko stopnjo nezrelosti, kar pa ne more vplivati na to, da se ne bi zavedal svojih dejanj. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da ni bil v stiski z denarjem, pa je vendarle kradel (celo sosedu), da je bil že obsojen in sicer na pogojno kazen, ki jo je zdaj preklicalo. Med oteževalne okoliščine pa je štelo tudi to, da doslej še ni povrnil nobene škode. Hadžiču, za katerega je sodišče ugotovilo, da je dejanje zagrešil v bistveno zmanjšani prištevnosti, je štelo kot olajševalno, da je nekaj škode povrnil, da je dejanje obžaloval in tudi to, da je živel v neurejenih družinskih razmerah. Sodba še ni pravnomočna. L. M. GORENJSKA NOČNA KRONIKA SKRINJA JE IZGINILA Na poti iz Velenja v Kranj je kupec s tovornjaka izgubil zamrzovalno skrinjo. Ko se je obupan oglasil na milici, da bi javil izgubo, ni vedel, kako je bil ob dragocen tovor. Kolikokrat in za kako dolgo se je med vožnjo ustavljal, da si priveze dušo, ni znano. ŽENA GA ZANEMARJA Tržičanko je skrbelo, da se bo pijani mož, ki je vpil in razbijal po stanovanju, z batinami lotil tudi nje, zato je klicala na pomoč. Ko so prišli strogi varuhi reda in miru, je razgrajač še spal, žene pa ni bilo od nikoder. Dobri sosedje so radi postregli s podatki o najbližjih: mož je nenehno v rožicah, ker ga žena zanemarja. KOZAREC V GLAVO Možak iz Radovljice je prišel na milico potožit, da mu je ženska, s katero živi na koruzi, vrgla kozarec v glavo. Ko so preverjali prijavo, so našli oba, napadalko in žrtev, krepko opita. Sicer pa tudi ubogi priležnik ni bil povsem nedolžen. Sosedje so vedeli povedati, da tudi on večkrat premlati žensko. ^SREČE f S* 1» PREDNOST /^SARju !rMerlca ~~ V SODoto- 28- septem-, :NpL v°2nica osebnega avtomobila, l^uia sinji___o..r_..:„ „ »/n.u« ipena, Sladžana Sajovic z Mlake, i>;jala od doma na Kokrico. V Golnik—Kranj —Naklo— \\\ °a je nameravala zaviti levo Si^0stilni Lakner, pri tem pa je S t* Prednost kolesarju, 69-letne 'je v Poldu Bozovičarju iz Goric, •o- rt«! '*l.,J0.zil naravnost. Avto ga je zaje padel na pokrov motorja in 0 zadel v vetrobransko steklo. fen \u ZNESLO NA NASPROTNI L. ST? ~~ V četrtek, 26. septembra, Sil ^gistralni cesti blizu Lesc Hn Pr°metna nesreča. Voznik Nlkgia avt°mobila Alojz Grošelj, H Iet< z. Jesenic, je v koloni pe-/I* ^? Podvina proti Jesenicam. Ko ela kolona zavirati in je avto pred Grošljevim sunkovito ustavil, je tudi Grošelj močno zavrl. Ker je imel k avtu pripeto prikolico z 200 kilogrami peska, ga je pri zaviranju zaneslo na nasprotni vozni pas. Po njem je pripeljal z avtom Srečko Be-gič, star 43 let, iz Kočevja. Kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Z Grošljevega avta se je odpela prikolica in zadela avto Magdalene Kolesa iz Goric na desnem voznem pasu. V nesreči je bil Grošelj huje ranjen. OTROK PRITEKEL PRED AVTO Jesenice, Ribno — Voznik avtomobila nemške registracije Egon Her-bert Maver, ki je v soboto, 28. septembra, vozil skozi Jesenice, je na Cesti maršala Tita podrl 3-letnega Gorana Marjanca. Otrok je nenadoma pritekel na ce.cto, voznik pa ni mogel dovolj hitro ustaviti, da bi preprečil nesrečo. Huje ranjenega otroka so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Istega dne se je podobna nesreča pripetila tudi v Ribnem. Motorist Boris Bertoncelj, star 39 let, iz Lju- bljane, je vozil skozi vas, ko je nenadoma izza parkiranega avtomobila pritekel na cesto 4-letni Anže Demšar. Čeprav je Bertoncelj zaviral, je otroka zadel, pri tem pa tudi sam padel z motorja. Otrok je bil v nesreči hudo ranjen. AVTO S CESTE Vrba — Na magistralni cesti pri Vrbi se zgodila je v petek, 27. septembra, i^vuu. hujša prometna nesreča. 29-letna voznica osebnega avtomobila Branka Kelbl iz Bohinjske Bele je vozila iz smeri Jesenic. Iz nasproti vozeče kolone je nenadoma zapeljal osebni avto Thomasa Christmanna, državljana ZRN, ki je nameraval prehitevati. Da bi preprečila trčenje z njim, je Kelblova naglo zavila na desno neutrjeno bankino. Njen avto je zaneslo po travnatem nasipu, nato je trčil v drevo. Voznica in njena sinova, Jaka in Nejc, so bili v nesreči huje ranjeni. D. Ž. Požar zaradi sveče Dovje — V Dovjem se je v soboto, 28. septembra, na hiši Pavle Babic pojavil rdeči petelin. Babičeva si je v kuhinji zjutraj svetila s svečo, nato pa jo je pustila prižgano na mizi med kopico časopisov in odšla od doma. Ko je sveča dogorevala, se je časopis na mizi vžgal in ogenj razširil po kuhinji. Ogenj, ki je uničil nekaj kuhinjske opreme, je napravil za 300 tisočakov škode. Pogasili so ga okoliški gasilci. Segel po lovski puški Srednja vas v Bohinju — V počitniški hišici na planini Zajamnik pri Srednji vasi v Bohinju se je v nedeljo, 29. septembra, odigrala tragedija. Skupina znancev, med katerimi sta bila tudi Franc K. iz Črnuč in Lovrenc Z., je z dekleti prebila noč v vikend hišici, zjutraj pa sta se Franc in Lovrenc sprla. Franc je Lovrenca izzval, ta pa je segel po lovski puški in z njo ustrelil Franca v prsi. Ranjenec je takoj umrl. Strel na srečo zgrešil lobanjo Škofja Loka — Milan Cankar s Svete Barbare pri Škofji Loki je minuli teden nameraval ustreliti steklega mačka. Nabil je malokalibrsko puško, za katero ima veljaven orožni list, in se z avtom odpeljal na lov za steklo živaljo. Ko je mačko zagledal, je potegnil puško, pri tem pa s petelinom zadel ob vogel avtomobilskega sedeža in puška se je sprožila. Krogla je zadela strelca v glavo. Sreča v nesreči je hotela, da krogla ni prebila lobanje, temveč se je zarila med lobanjo in kožo. Strel, ki naj bi podrl steklo žival, bi bil skoraj usoden za strelca. Dogodek pa ni poučen le zanj, temveč za vsakogar, ki s premalo spoštovanja in previdnosti vzame v roke orožje. D. Ž. V koči ukradel 50 starih milijonov Jezersko — Oskrbnik Češke koče na Spodnjih Ravneh je minuli teden obvestil milico v Preddvoru, da je eden od gostov v koči ukradel izkupiček 300 tisočakov, nato pa zbežal v dolino. Miličniki so takoj odšli na pot, da bi storilca prestregli na poti v dolino. In res jim je uspelo. Ko so prišli do osamljene kmetije Ivana Murija, so srečali neznanca, ki se je ob srečanju z domačini nenavadno vedel. Prijeli so ga in pri njem našli 535.655 dinarjev gotovine. Storilec, 38-letni Sebastian Hippolt, avstrijski državljan brez zaposlitve, je dejanje priznal. Povedal je, da je denar vzel iz odklenjenega predala v koči. (MM^ISHGLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA ZANIMIVOSTI TOREK, 1, OKTOBRA 1985 Ivan Breznik — dobitnik zlatega znaka Balinarske zveze Jugoslavije: Prizvok gostilniškega športa ostaja Škofja Loka — Ivan Breznik je mladost preživljal v Ljubljani. Pri Odredu in Železničarju je igral nogomet, potem se je s prijeteljema-odločil za šport, ki tedaj med mladimi ni bil posebno priljubljen: pridružil se je balinarjem (med katerimi so prevladovali starejši) v klubu Kamene, ki je imel balinišče na prostoru sedanjega Gospodarskega razstavišča. Iz Ljubljane ga je pot zanesla v Idrijo in odtod v Skofjo Loko, kjer se je pred sedemindvajsetimi leti zaposlil v Jelovici. Tudi na Gorenjskem ni mogel brez balinanja: pomagal je pri uveljavljanju tega športa, pri gradnji balinišč, izvedbi tekmovanj in podobno. V mestu pod Lubnikom ob njegovem prihodu ni bilo nobenega balinišča. Ob koncu petdesetih let so ga zgradili na Trati, leta 1973 ob tisočle-tnici Škofje Loke še Na otoku. Ivan z zadovoljstvom ugotavlja, da se je kasneje balinanje na gorenjskem hitro razmahnilo. Gorenjska balinarska zveza, katere predsednik je, združuje danes že 26 klubov, ki razpolagajo z več kot šestdesetimi balinarskimi stezami. Tekmovalno balina tristo občanov, ljubiteljsko, za sprostitev in razvedrilo, na stotine. Štiri gorenjske ekipe — Borec iz Kranja, Lesce, Radovljica in Trata — nastopajo v slovenski ligi, med njimi ima predvsem Radovljica dobre možnosti, da kmalu postane drugoligaš. »Klubi se preveč zapirajo vase, gledajo le nase in ne dopustijo, da bi najboljši tekmovalci prihajali iz slab-ških ekip v boljše. Če bi nam uspelo združiti igralske in strokovne moči, bi tudi Gorenjska lahko imela prvoligaša.« V petintridesetih letih je veliko dal balinarskemu športu. Največje tekmovalne uspehe je dosegel v začetku petdesetih let: skupaj s pokojnim Karlom Podgornikom je bil drugi na državnem prvenstvu med dvojicami, slovenski prvak v zbijanju, drugi na republiškem prvenstvu med posamezniki. Bil je gorenjski prvak, letos je zmagal tudi na občinskem prven- stvu. Po preselitvi na Gorenjsko se je bolj kot tekmovanjem posvetil strokovnemu in organizacijskemu delu: postal je inštruktor balinanja (eden izmed dveh na Gorenjskem) in zvezni sodnik (poleg Stanislava Drak-sleria iz Kranja). »Šele sredi šestdesetih let se je začela spreminjati miselnost, da balinanje ni le gostilniška igra, temveč tudi šport, ki zahteva redno in zavzeto vadbo tako kot katerakoli druga športna panoga,« poudarja Ivan Breznik. »Prizvok, da se je balinanje rojevalo ob gostilnah, ostaja v tem športu še danes: šole niso pripravljene, da bi ga predstavile mladim, četudi bi jim bili balinarski delavci pripravljeni pomagati«. Ivan je letos na skupščini Balinarske zveze Jugoslavije v Splitu tako kot Jože Rebec in Marjan Bajželj iz Radovljice ter Stanko Pulc z Jesenic dobil najvišje balinarsko priznanje — zlati znak. Tudi to ga obvezuje, da vztraja in dela v korist balinarskega športa — premošča ovire, rešuje probleme, pomaga z izkušnjami.. . C. Zaplotnik Poroka oskrbnikov na dvatisočaku V nedeljo v Poženiku tekmovanje v streljanju z vojaško puško Cerklje — Zveza rezervnih vojaških starešin Cerklje organizira v nedeljo, 6. oktobra, z začetkom ob osmi uri na strelišču v Poženiku tekmovanje v streljanju z vojaško puško M-48 v počastitev praznovanja krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem (Brnik, Cerklje, Zalog, Sentur-ška gora in Poženik), ki ga vsako leto praznujejo v spomin na 4. oktober 1944. leta, ko je drugi bataljon Šlandro-ve brigade v Zalogu pri Cerkljah uničil štab črne roke za Gorenjsko. Tradicionalno tekmovanje bo ekipno za pokal krajevnih skupnosti; ekipo sestavljajo štirje tekmovalci in ena tekmovalka. Kot novost pa so pripravili tekmovanje ekip delovnih organizacij, ki delujejo na tem območju. Tudi letos pa bodo pripravili tekmovanje za posameznike, za vse krajane vasi pod Krvavcem. Lani je na tem tekmovanju sodelovalo več kot 140 strelcev in strelk. J. Kuhar Poraz Jesenic Kranj — V 4. kolu članskega gorenjskega nogometnega prvenstva je prijetno presenetila-žirovska Alpina, ki je doma tesno, z 1:0, premagala vodeče Jesenice. Izidi: člani — Alpina : Jesenice 1:0, Lesce : LTH 2:1, Kondor : Alples 1:3, Bohinj : Reteče 4:0; vrstni red: Alpina 8, Jesenice, Lesce 6 itd.; pionirji — Lesce : Bohinj 2:1, Jesenice : Bled 4:3, Polet : LTH 0:4; vrstni red — A skupina: Jesenice, Bled 4 itd., B skupina: LTH 6, Alples 2 itd. P. Novak Vijugali po suhem Tržič — Čeprav so prvi jesenski dnevi še prav poletni, se smučarji vneto pripravljajo na novo sezono. Člani smučarskega kluba Tržič so pred nedavnim pripravili tekmovanje v slalomu po suhem. Po progi na »smučišču« v Hrastah je vijugalo 65 cicibanov in ci-cibank. Pri cicibankah je zmagala Anita Bogataj pred Petro Jurjevčič in Majo Švegelj, pri starejših cicibanih Florjan Jordan pred Mitjo Grašičem in Mirom Šabičem ter pri mlajših cicibanih Gregor Ribič pred Francijem Sokličem in Andrejem Jermanom. j Kikel Sankači in sankaški delavci Tudi v vročini mislijo na zimo Čeprav je do koledarske zime in prvih tekmovanj na snegu še kar precej časa, sankači in sankaški delavci tudi v vročih poletnih dneh ne mirujejo. Vse so podredili poglavitnemu cilju — evropskemu prvenstvu, ki bo čez dve leti na Savskih jamah nad Jesenicami. Jesenice — Delegati mednarodne sankaške zveze so se pred nedavnim zbrali na kongresu, na katerem sta bili na dnevnem redu tudi dve za Jugoslavijo in Gorenjsko pomembni točki: koledar prireditev in predstavitev novih Elanovih tekmovalnih (in rekreacijskih) sani. Delegati so podprli pobudo slovenskih sankaških delavcev, da bi prvič v dolgoletni zgodovini sankanja na naravnih progah pripravili evropsko prvenstvo v Jugoslaviji. Tekmovanje bo čez dve leti, februarja 1987, na Savskih jamah nad Jesenicami, že od 23. do 26. januarja prihodnje leto pa bo na tej progi tekmovanje za memorial Jožeta Jelovčana in za pokal mesta Jesenice, ki bo veljalo tudi kot generalka za evropsko prvenstvo. V jeseniškem sankaškem klubu so se že lotili priprav na generalko in evropsko prvensUjo, saj se dobro zavedajo, da bi si z uspešno izvedbo na stežaj odprli vrata med prireditelje največjih mednarodnih sankaških tekmovanj. Letos bodo v zgornjem delu podaljšali progo za dvesto metrov in uredili ciljno hišico (v njej naj bi bil prostor za obdelavo podatkov in rezultatov, prvo pomoč, za orodje in za delovanje tekmovalnih služb), naslednje leto bodo ob progi napeljali vodovod in položili inštalacije, potrebne za pripravo proge in merjenje časov. Sankaškim delavcem pomagata jeseniški Gradbinec in Gozdno gospodarstvo Bled. Velikokrat pa pomagajo tudi sankači, ki si na delovnih akcijah nabirajo moči za novo tekmovalno sezono, v kateri bo poleg svetovnega prvenstva v Aosti (Italija) še več pomembnih tekmovanj (pokal Koroške in Slovenije, karavanška turneja). Prav dobremu sodelovanju med koroškimi in slovenskimi sankači in sankaškimi delavci se gre zahvaliti, da bodo naši tekmovalci že 19. oktobra prvič trenirali na enem od avstrijskih ledenikov. V soboto sta sklenila zakonsko zvezo na vrhu Krna oskrbnika v tamkajšnjem zavetišču — Najlepše darilo za njun odhod — Z mladoporočencema so se veselili povabljeni in naključni gostje Krn — Še v mraku sem stopil iz toplega zavetja Koče pod Bogatinom na pot, ki vodi navkreber k Bogatinskemu sedlu. Na njem so me ujeli prvi sončni žarki in napovedali lep zgodnjejesen-ski dan. Za trenutek sem postal in občudoval pogled na vrhove, ki so se kopali v mehki svetlobi. Od tam je bil videti kot na dlani tudi moj cilj, nepravilno prisekani piramidi podoben Krn, ki moli svoj zašiljeni vrh nad okoliške zaobljene gore. Toda v resnici je treba prevaliti kar nekaj dolin in bregov, da pride popotnik pod njegovo pobočje. Zato sem se sklenil podvizati, da bi prišel pravočasno na goro. Se mar čudite, čemu hiteti, ker gora ' od vekomaj stoji tam in bo še čakala mnoge rodove? To je že res, ne zgodi pa se vsak dan, da bi se na njej kdo poročil. In ker so nas povabili k takemu dogodku, ni kazalo zamuditi opoldanskega obreda. Že z grebena Krnove sosede Bato-gnice, kjer se prvič uzre Gomiščkovo zavetišče na Krnu, je bilo opaziti živahen vrvež pri postojanki na 2210 metrih višine. Plapolanje zastave ob koči je opozarjalo na slovesnost, glasni vriski pa so napovedovali vesel dan. Tega dne, 28. septembra 1985, šta bila verjetno najbolj vesela Majda Vaso-vič in Janez Sedminek, ki sta bila letos oskrbnika v zavetišču. Nista bila zadovoljna zato, ker se je končala planinska sezona in z njo njuna odgovorna ter naporna naloga, ampak zato, ker ju je za sklep čakalo pomembno doživetje, najlepše darilo ob odhodu. Obred na 2245 metrih Kramljanje in pesem sta utihnila, ko so petnajst minut pred dvanajsto uro stopili iz koče svatje Planinski rog je oznanil najslavnejši vzpon doslej od zavetišča na vrh Krna. Svečani sprevod je vodil starešina z jugoslovansko tribarvnico, njemu sta sledila godca, ki sta s kitaro in rogom dajala ritem hoje, za matičarjema sta stopali priči z nevesto in ženinom pod roko, za njimi pa so se vrstili svojci in dcugi povabljenci. Svate so spremljali tudi številni planici, ki so v soboto prišli na Krn. Za obred na 2245 metrov visokem vrhu so Krnovo sleme ozaljšali le s planinsko zastavo. Vse drugo okrasje nevsakdanje »poročne dvorane« je ponudila narava s prelestnim razgledom po naši čudoviti gorski deželi. Svečano godbo je nadomestila planinska pesem, slavnostni trenutek pa je napovedala Prešernova Zdravica. Nevesta in ženin, oblečena v svetle pumparice in belo majico z napisom PD Nova Gorica ter podobo Krna, sta stopila pred matičarko in pooblaščenca za poroke iz tolminske občine, drugi pa so jih obkrožili in prisluhnili zaprisegi zvestobe mladih oskrbnikov. Navdušeno ploskanje se je razleglo z vrha Krna, zatem ko sta Majda in Janez izrekla vsak svoj DA, si nataknila prstana in poklonila prvi zakonski poljub. Solze ganjenosti in radosti je mladoporočencema s čestitko osušil predsednik PD Nova Gorica, ki jima je za vse planince skupaj zaželel složno zakonsko življenje. Kot je hudomušno svetoval, naj si stalno izmenjujeta vlogi v dobrem in slabem, le pri nečem bosta morala namesto vlog menjati položaj. Čestitkam je dodal v dar lično spominsko knjigo. Mladoporočenca so obdarili tudi kobariški gorski reševalci, Gorenjski glas pa jima je poklonil polletno naročnino. « Nepozabno doživetje Resno ceremonijo je zaokrožil sproščen spored, med katerim sta Majda in Janez morala tudi pozobati bogat grozd iz primorskih vinogradov v objemu ter družno popiti čašo ruj nega vinca. Potlej je sledilo nazdravljanje z voščili številnih zbranih, ki so vsi hoteli seči v roke mladoporočencema. Memorial Kristjana Kokalja Križe — Športni delavci TVD Partizan Križe so pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Križe priredili tradicionalni rokometni turnir v spomin na dolgoletnega predsednika kriškega Partizana Kristjana Kokalja. Prireditelji so letos povabili na memorial le mladinske ekipe, med njimi tudi roko-metaše iz Celovca, ki pa se turnirja zaradi nastopa na Igrah treh dežel niso mogli udeležiti. Ne glede na to so gledalci lahko videli kakovosten rokomet, saj so se predstavili trije republiški ligaši. Zmagali so mladinci Peka pred Termopolom in Krizami. J. Kikel Svatje so med petjem in vriski sestopili k zavetišču, kjer sta morala že poročena oskrbnika s podpisoma v poročni knjigi potrditi svoji obljubi z vrha. V plačilo za prestani napor so jima tokrat drugi skuhali svečano kosilo in postregli vsem povabljenim v koči. Kako so doživeli nevsakdanji dogodek na Krnu, najbolje povedo izjave nekaterih udeležencev slavja. Kot prva je nevesta, tedaj že Majda Sedminek, devetindvajsetletna varuška iz Maribora, izrazila zadovoljstvo, da so jima novogoriški in kobariški planinci »priskrbeli« poroko na taki višini in s tako prisrčnostjo. Tudi ženin Janez Sedminek, triindvajsetletni natakar iz Dolenje vasi pri Mirni peči na Dolenjskem, je potrdil, da je le med planinci lahko tako prijetno. Priča Bogdan Zorati iz Nove Gorice, ki pogosto prihaja v Gomiščkovo zavetišče zaradi prostovoljnega dela in je v kratkem času postal dober prijatelj obeh oskrbnikov, je njuno poroko opisal kot nepozabno doživetje. Priča Lidija Koren iz Drežnice, ki je z Majdo tuhtala o poroki na gori, je bila vesela, da je to uspelo. Matičarka Valerija Gaberšček, ki ji je bila to prva poroka zunaj občinskih prostorov, je kot planinka že večkrat obiskala Krn. Tudi pooblaščencu za poroke Mihi Bizjaku iz Tolmina ni bilo žal prelitih kapelj znoja med prvo turo na goro. Stane Sedej iz Nove Gorice, ki je prišel postorit še to in ono pred odprtjem novega bivaka pri zavetišču, je rad zamenjal orodje s kitaro v veselje vseh. Predsednik novogoriškega planinskega društva Rajko Slokar je izrazil zadovoljstvo, da so se lahko tako slove- Majda in Janez sta si na gori zapds^ gla zvestobo pod planinsko zastavo sno poslovili od dobrih oskrbnik°V; Med starejšimi obiskovalci je bil tuj*} Mirko Rakušček z Blejske Dobrave, f kljub pogostemu zahajanju v gore s ni doživel poroke v njih. Ena najrnw ših obiskovalk pa je bila osemletna J*' sna Miklavčič iz Tolmina, ki se je ntf bolj veselila darilca mladoporočenk za udeležence, v ličen robček zavi^' sladkorčkov. Sredi popoldneva je vesela družb* rsko idalr krenila v dolino; žal na primo stran, zato nisem mogel slediti nad**! njemu dogajanju. Prav gotovo pa )e*\ lo svatovanje v Drežnici pestro in V* vsem dolgo. Besedilo in slike-Stojan Saje Doslej najsvečanejši vzpon od Gomlščkovega zavetišča na vrh Krna Z mladoporočencema so se veselili povabljeni In naključni gosti do *e' Kranj — Izdelke tovarne pohištva Lipa Ajdovščina so Gorenjci - g0 daj precej kupovali tudi v njihovem salonu v dvorcu Zemono, zato se v Lipi odločili, da svojo ponudbo približajo Gorenjcem ter Lju JpC ni z okolico. V ponedeljek so v prizidku večnamenske dvorane * ^ Gorenjski sejern odprli salon pohištva, kjer na dobrih 200 kvadra*11 j nn'trih nudijo celotni proizvodni program, vključno z izvoznim n katerim se navdušujejo največ Američani, Francozi in Italijani. Sa ^ je odprt vsak dan od 12. do 19.30 in ob sobotah od 8. do 12. ure. nekaj zanimivosti o Lipi: 60 odstotkov proizvodnje izvozijo, lastne • Ione pohištva imajo še v Zemonu, Zagrebu in Sarajevu, kupljfn° P hištVO dostavijo do 120 kilometrov od salona brezplačno, njihove huijc so zavarovane 2 leti od dneva nakupa. Foto: F. Perdan TOREK. 1. OKTOBRA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA OGLASI IN OBVESTILA 9. stran (^mmmmmsiLAs Rezultati odprtega prvenstva Kranja v streljanju z vojaško puško Rezultati 1 Obrtni 19» /kur Krani v- 130' 3- KS Nakl° L ,5 4- IS Kranj 128, 5. SD Šenčur I. «. 6. ZRVS Orehek-Drulovka 1.128, 7. *r 127 ft crv _t> xt„j;x„__ /*>:_x„ oi_ S?*.KI. 127, 9. Obrtno združenje 127,10. Gorenjski tisk I. 126, 11. Rajski tisk III. 116, 12. OŠTO 124, ^vska druž. Jošt I. 124, 14. SD °ratstv0 in edinstvo« I. 124, 15. Gorski tisk VII. 124, 16. SD »T. Nadi-£r« fJanina-Čirče I. 123, 17. ŠC Iskra Sn v ' 18- KS Preddvor IV. 122,. 19. I liftj 1121» 20-Ikos L 120» 21- SLO Su v 221 Jelovica Preddvor I. 120, 23. itotfuJ IL 119> 24- IskratKranj Tele-QiCka-TOZD Terminali I. 119, 25. Pla-S? *■ U8, 26. IS OS I. 118, 27. LD ^7?°ršt I. 118, 28. Prostov. TO mla- Sl iV 117- 29-IBI L 117' 30-Iskra Del" (Wiii ' 31- SD Tug0 Preddvor 115, 32. Ud! u 0 rešev- služba II. 115, 33. LD llToc ršt n- 114' 34- KS Preddvor I. 113 37 !~ Kranj 113, 36. Aerodrom IV. 41 viMKD I. 111, 40. ZRVS III. 110, Meli?7, Triglav konfekcija I. 112, 38! I. 111, 39. ' J^MKD i. m, _ Hot* P°dbrezje 1.110,42. KS Olševek U) rSaže L 109> 43- Creina I. 109, 44. u, Udenboršt III. 108, 45. SD »Franc **• Predoslje-člani 108, 46. VP. 1098 107, 47. KS Olševek Hotemaže II. 106, 48. Iskra Telematika ATC III. 106, 49. Merkur Kranj III. 106, 50. SD »Franc Mrak« Predoslje - mladinci II. 106, 51. Merkur IV. 104, 52. Iskra Telematika TOZD MKD II. 104, 53. ZRVS Orehek 9 Drulovka II. 104, 54. ŠC Iskra VI. 103, 55. Srednja tekstilna obutvena šola I. 103, 56. ZRVS Bela I. 102, 57. Gorenjski tisk II. 121, 58. LD Jošt II. 101, 59. Iskra TOZD II. 100, 60. ŠC Iskra XV. 100, 61. SZDL III. 100, 62. ŠC Iskra X. 101, 63. LD Jezersko 99, 64. KS Čirče 99, 65. PTT Kranj 99, 66. ŠC Iskra XII. 98, 67. Merkur II. 98, 68. ZRVS II. 97, 69. OKZSMS 97, 70. Letališče Brnik 97, 71. LD Šenčur 96, 72. ŠC Iskra IV. 95, 73. Letališče Brnik II. 94, 74. Ikos II. 93, 75. Gorenjski tisk VI. 93, 76. Komite za SLO-DS 91, 77. KS Jezersko I. 94, 78. Vodovodni stolp 91, 79. Tekstilindus II. 90, 80. Merkur Kranj VI. 89, 81. Gorenjski tisk X. 87, 82. Letališče Brnik I. 86, 83. Iskra Telematika DS Komerciala I. 86, 84. DO Tekstilindus mladinci -1. 85, 85. Gorenjski tisk IX. 85, 86. ZRVS Vodovodni stolp 85, 87. Tekstilindus III. 84, 88. Gasilsko reševalna služba Kranj 83, 89. Merkur VII. 83, 90. Iskra TOZD Te VI. 83, 91. KS Bela II. 83, 92. ŠC Iskra XI. 83, 93. ŠC Iskra DC. 82, 94. ŠC Iskra XIV. 81, 95. Tekstilindus I. 90. 96. *— ^a balinišču nekdanjega alpskega smučarja in olimpijca Ja-tt*aStefeta je bil pred nedavnim balinarski turnir, na katerem so na-j. Pile četverke orodjarjev iz Peka, obrtnikov, mesarjev, pekov in ple-ty»'?eu' Prehodni pokal — izdelali so ga orodjarji — so brez poraza os-<^Wi mesarji iz tržiške klavnice, drugi so bili obrtniki, tretji orodjarji, elcPleskarji in peti peki. Najboljši med vsemi je bil Miran Štefe iz ik ^6 mesarJev- Dvodnevno tekmovanje so sklenili z nastopom trži-l^^Pihalnega orkestra. — Na sliki:zmagovalna ekipa — Polde Kav-hi\ a9° Mikolandra, Grega Perne, Tona Beganovič ter »selektor« ne* Ahačič. — M. Jenkole ŠC Iskra V. 79, 97. Gorenjski tisk IV. 79, 98. Srednja gradbena šola I. 76, 99. Osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur 75, 100. OŠTO 75, 101. ŠC Iskra XVI. 74, 102. Iskra Telematika TOZD TIV II. 71, 103. KS Zlato polje ZRVS 71, 104. Iskra Telematika TOZD TIV I. 69, 105. LB Kranj I. 61,106. Tekstilindus II. 59,107. ŠC Iskra III. 56,108. Planika II. 50, 109. Gorenjski tisk XI. 45, 110. ŠC Iskra I. 43, 111. ŠC Iskra XVII. 42, 112. SD »Tone Nadižar« Čirče-Planina II. 82, 113. Gorenjski tisk V. 27, 114. NZ Šenčur IV. 39, 115. ŠC Iskra XIII. 19 krogov. REZULTATI POSAMEZNO MOŠKI: 1. Pogačnik Ivo, Frelih Vinko, Žižmond Zdravko 48 krogov, 4. Marčun Lojze, Erzin Zlato, Kompare Janez, Klemen-čič Zoran, Škerjanc Tone 47, 9. Umnik Marjan 46, 10. Jerman Srečo, Peternel Vinko, Vranic Franc, Pičulin Igor, Kovač Franc 45, 15. Pečnik Peter, Rako-vec Ivan, Vuk Andrej, Potočnik Andraž, Slabšak Julij, Papler Miran, Faj-diga Jure, Eljon Jože, Frelih Cveto, Strle Brane, Tomat Vili, Umnik Janez, Fister Matej, Rakovec Vili, Alič Ferdo, Grošelj Franc, Kalan Stane ml., Lavrič Franc 44, 33. Rozman Rajko, Tičar Milan, Štepur Ivan, Šmid Emil, Mubi Franc, Primožič Avgust, Zupančič Jože, Markič Tone, Markič Roman Re-šek Anton, Vidic Štefan 43, 44. Šilar Ivo, Gaser Andrej, Lakner Alojzij, Zupan Janez, Korent Janko, Teranovič Mitja, Rozman Jože, Mitrovič Brani-slav, Šmid Branko, Jagodic Matjaž, Zver Avgust, Djini Peter, Jagodic Smi-ljan 42, 45. Paušer Ivan, Černe Franc, Peternel Jože, Umnik Zoran, Lukanc Ciril, Mauser Peter, Kirbiš Jože, Be-šter Darko, Markič Roman, Slavec Janez, Kotlovšek Janez, Černigoj Erik, Čermelj Dario, Zoreč Marjan, Fojkar Stojan 41, 73. Markič Marjan, Strniša Janez, Hvale Tine, Žagar Pavel, Dražu-merič Franc, Mušič Janez, Markezič Marko, Nahtigal Roman, Lukič Dragan, Zver Franc 40, 83. Podgoršek Jani, Pelko Peter, Šaljanin Doko, Grošelj Franc, Gregorovič Matej, Škrlec Lado, Uršič Miroslav, Strniša Franc ml., De-loč Damir, Sulaj Mehmed, Sever Silvo, Šilar Jože, Žirovnik Janez, Tomažič Brane, Šubic Milan, Dolinar Franc, Strniša Franc st, Stegnar Rudi 39, 101. Strniša Matija, Mežek Tomaž, Kajzer Igor, Sitar Zoran, Eržen Lojze, Grošelj Franc, Globočnik Franc, Andrejašič Rajko 38,109. Peric Ruda, Roblek Jože, Sajovic Miha, Flajnik Luka, Škrbič Slavko, Rotar Drago, Kokalj Marjan ml., Pirih Oskar, Gogala Matija, Lu-skovec Viki, Bukovnik Marko 37, 120. Čubrilovič Marinko, Kern Alfonz, Eljon Stane, Pavec Milan, Popovič Ivo, Hafnar Janez, Simič Rajko, Bogataj Andrej, Škulj Tone 36, 129. Kalan Stane st., Tavčar Matjaž, Bučan Brane, Draksler Franc, Nunar Jernej, Vuk Jože, Štefur Ivan, Kne Andrej, Lekič Mo-mir, Sajovic Franc, Pečnik Peter, Černigoj Erik, Vebec Marjan, Rekelj Janez 35, 143. Perčič Marjan, Eržen Franc, Benetič Mladen, Nunar Jože, Komovec Marko 34, 148. Jagodic Lado, Gregorovič Matej, Mikič Radovan, Gogala Janko, Plahuta Franc, Kalan Božo, Šaljanin Doko, Ušlakar Franc, Zoreč Marjan, Ravtner Zoran 33,158. Me-zek Ivan, Polajnar Ivan, Naglic Janko, Meglic Dušan, Umnik Jani, Rakovec Simon 32,164. Sekne Stojan, Benedičič Tomaž, Brolih Tine, Lupša Matjaž, Kavčič Jože, Kočar Janez, Stariha Miro 31, 171. Gril Franc, Peric Drago, Aleš Bojan, Pogačar Milan, Peternelj Peter 30, 176. Draksler Janez, Žižmond Igor, Mahkovic Brane, Žugelj Martin, Rakovec Matjaž, Maznik Jože, Zver Marjan 29, 183. Simič Rajko, Škrlec Lado, Kokalj Marjan, Grobovšek Slavko, Toplišek Stane, Cof Iztok, Klemen-čič Zoran, Ovsenik Bruno, Roblek Jože 28, 192. Sajovic Lovro 27, 193. Vadnjal Boris, Jekovec Jože, Purič Salih, Tratnik Polde, Renko Edvard, Žirovnik Milan, Matelič Toni, Vuk Andrej 26, 201. Kovač ^Franc, Potočnik Iztok, Štraus Vitomir 25, 204. Korenšek Igor, Nunar Nejc, Ramovž Franc, Šker Igor 24, 208. Pleša Ivo, Kacin Jelko, Vrho-všek Janez, Govekar Miro, Eljon Cveto, Vrhovšek Jože, Omahen Darko 23, 215. Tušek Vili, Oblak Anton, Mikič Tomislav, Hafner Stane, Roje Borut 22, 220. Marčun Lojze, Matezič Mladen, Sire Peter 21, 223. Halemič Safet, Vrana Simon 20, 225. Bogataj Jože, Pinta-rič Ivan, Grobovič Radomir, Kruezi Vili 19, 229. Filej Zlatko 18, 230. Drinovec Marjan 17, 231. Gartner Miro 16, 232. Lasica Budimir 16, 233. Šiler Igor, Šolar Lojze, Šilar Franc, Jerman Tone, Slapar Igor, Pleša Aleš 14, 239. Jurišič Stevo 13, 240. Erzin Zlato, Hafnar Zdenko, Mežek Dušan 12, 243. Marčun Tomaž 10, 244. Krgovič Todor 7, 245. Povšnar Boštjan 6, 246. Žugelj Robert 4, 247. Jarc Matej 3, 248. Hueber Miro 1 krog. REZULTATI POSAMEZNO ŽENSKE: 1. Lovrenčič Vera 48 krogov, 2. Vodopi-vec Lidija 46, 3. Smrtnik Darinka 44, 4. Kos Elvira 43, 5. Bogataj Alenka 40, 6. Šaljanin Dora 39, 7. Markič Nada 37, 8. Strniša Mija 29, 9. Dolinar Pavla 28,10. Šavs Cirila 28, 11. Gril Ema 22, 12. Mencinger Lea 22, 13. Bukovnik Joži 21, 14. Eržen Tatjana 10, 15. Beniger Miljana 7. Raziskave nad Soriško planino Kranj — V drugi polovici avgusta so kranjski jamarji raziskovali okoli Črnega vrha nad Soriško planino. Ponovno so se spustili v že znane vhode s prejšnjih akcij zaradi meritev v dveh breznih. Ob vrnitvi s Črnega vrha so odkrili dva nova vhoda, brezna po opisu lovcev pa niso našli. Prvi dan so izmerili-jamo tik ob cesti. Presenetil jih je vodoraven potek jame, saj so blizu okoli sama brezna. Jama, ki se počasi spušča v posameznih nekaj metrskih skokih, se konča v globini okrog 70 m z neprehodno ožino. Jama nima posebnega okrasja in je večinoma podrta. Sodeč po sledovih v jami, jo je nekdo že obiskal pred Kranjčani, vendar v katastru ni podatkov o tej jami. Drugo brezno, ki je kakšen kilometer naprej ob cesti proti Rovtarici, je globoko okoli 100 m. Vhod je na dnu vrtače, ki se prevesi v navpično brezno. Na dnu je podor, ki zapira pot naprej. Zaradi bližine ceste je na dnu polno smeti, kar priča o slabem odnosu ljudi do kraških objektov. Tako neodgovorno početje lahko namreč povzroči zastrupitev vodnih zajetij nižje v dolini. Kranjčani se še nameravajo vrniti na to področje. .Na njem je še veliko nepregledanih vhodov jam in brezen. Odkritje na Planini Ovčari ja Kranj — Člani DZRJ Kranj so na dveh zaporednih akcijah konec avgusta odkrili na planini Ovčarija Micino brezno in še približno 10 vhodov, ki se vsi končajo po 15 m v glavnem z ledenimi zamaški. Lokacija brezna je dokaj neverjetna, saj leži na manjši vzpetini sredi planine med ruševjem. Jamarjem ga je pokazala pastirica na planini. Vhodno brezno se konča po 19 m v manjši dvoranici. Naprej sledi ozka razpoka z 10-metrskim breznom, ki pripelje na vrh 50-metrske stopnje. Brezno se nadaljuje po meandru, ki je tektonsko porušen v dvorano z izmera-mi 15 x 10 x 5 m. Zelo zanimivo je, da se v končnih delih brezna temperatura zraka giblje okoli 6" C, kar je za alpska brezna izredno visoko. Še bolj preseneča, da ima jama podobno jamsko okrasje (kapnike) kot kakšna klasična kraška jama. Na dnu jame so se kranjski jamarji prebili skozi podor, po dveh krajših stopnjah pa jim je nadaljnje prodiranje onemogočila neprehodna ožina. Nadaljevanje bodo skušali najti na eni prihodnjih akcij. I. Potočnik MERCATOR- ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK OZIMNICA ŽE V PRODAJI V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI MALA OZIMNICA 12 kozarcev a 720 ml - 1900,- din Kumarice 2 kom j*aPrika paradajz. 2 kom Paprika fileti 1 kom M&Šana solata 2 kom Rdeča pesa Kislo zelje Kompot sliva Gorčica 370 ml 2 kom 1 kom 1 kom 1 kom MINI OZIMNICA 6 kozarcev a 720 ml - 980,-din Kumarice 1 kom ^prika paradajz. 1 kom paprika fileti 1 kom Mešana solata Rdeča pesa Kislo zelje 1 kom 1 kom 1 kom paketi 6 kozarcev a720ml PAPRIKA fileti 3kom 1100,-din paradajz 3 kom RDEČA PESA 6kom 920,-din MEŠANA SOLATA 6kom. 1000,-din KOMPOTI - slivov 1 kom 1 100,- din breskov 1 kom hruškov 1 kom marelični 1 kom višnjev 2 kom PO VASEM OKUSU • V STEKLENIH KOZARCIH ■ PASTERIZIRANO • TRAJNOST ZAJAMČENA ■ Zanimiv košarkarski turnir KRANJ — V počastitev 10. obletnice Medobčinske košarkarske zveze za Gorenjsko bo danes, 1. oktobra, v športni dvorani na Planini kvaliteten košarkarski turnir, na katerem bodo igrala moštva Smelta-Olimpije in Slovana iz Ljubljane ter domači Triglav. Ob 17. uri bo tekma Smelt-Olimpija : Slovan, ob 18.30 Triglav : Slovan in ob 20. uri Smelt-Olimpija : Triglav. Ljubitelji košarke, vabljeni! [21 VILA 1 DO ŽIVILA, TOZD Maloprodaja prodajalna GLOBUS vam je tudi za letošnjo jesen pripravila G0M0UNICE IN PRST ZA LONČNICE ZA JESENSKO SAJENJE Na zalogi imamo tudi razne potrebščine in hrano za male domače živali. Talne obloge za vsak prostor in vsak dom. Ugodno: — široka ponudba in ugodne cene, — znižanje ostankov, — blago II. in III. kvalitete do 50 % ceneje, — potrošniški kredit brez obresti na 7 mesecev Brezplačno: — robljenje — prevoz do 20 km # sintelon Blagovnica Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka iz Sektorja kakovosti in zanesljivosti HELENA MASTEN roj. 1943 Od nje se bomo poslovili v torek, 1. oktobra 1985, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Britofu 277, kjer bo ležala do dneva pogreba. Sindikalna organizacija Sava Kranj (M^MIEHGLAS 10. STRAN OBVESTILA — OGLASI TOREK, 1.0KT0BRAJJ!5 Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti razpisujemo dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE TOZD STIKALA in objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: tozd Števci 2. samostojni konstrukter ii 3. konstrukter i tozd stikala 4. vodja funkcijske kontrole 5. varnostnik razvojno tehnološki center 6. STROJNI TEHNIK oz. REZKALEC, STRUGAR ali ORODJAR za dela na stroju za elektroerozijo DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA 7. PRIPRAVNIKA za dela v prodajni službi v Ljubljani Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: — visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne tehnične smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — znanje tujega jezika, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandat za razpisana dela traja 4 leta. Pod 2.: — 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika, — 2-letne delovne izkušnje; Pod 3.: — 4-letna srednješolska izobrazba strojne smeri, — 6-mesečne delovne izkušnje; Pod 4.: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 4-letne delovne izkušnje; Pod 5.: — 2-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — pogoje, potrebne za pridobitev dovoljenja za nošenje in posest orožja; Pod 6.: — 4- oz. 3-letna srednješolska izobrazba strojne oz. kovinarske smeri, — večletne ustrezne delovne izkušnje, — zaželeno poznavanje izdelave orodij; Pod 7.: — visokošolska izobrazba tehnične smeri, — znanje tujega jezika, — od kandidatov pričakujemo veselje do marketin-škega dela. « Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. T l ID i KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ objavlja prosta dela za - 3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE za priučitev poklica elektromehanik Pogoji: — osnovna šola, — enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Prijave sprejema 8 dni po objavi tajništvo Elektrotehniškega podjetja Kranj, Koroška cesta 53 c. Cevljarna „RATITOVEC" CEVLJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI objavlja prosta dela in naloge 1. POMOŽNI ČEVLJARSKI DELAVEC — 2 mesti (moški — enoizmensko delo) 2. POMOŽNI ČEVLJARSKI DELAVEC — 5 mest (ženske — dvoizmensko delo) Pogoji: — nekvalificiran delavec, — poskusno delo traja 90 dni, — stalno bivališče na področju Selške doline in Škofje Loke* Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi ria gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, p. o. Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta in v skladu s statutom razpisuje odbor za delovna razmerja prosta dela in naloge za VODJO OPERATIVE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo tehnično izobrazbo in dopolnilno izobrazbo za gasilskega inženirja ali da je gasilski inženir, — 5 let prakse, od tega 2 leti na organizacijsko vodstvenih delih, — moralno politična neoporečnost. Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov: Gasilsko reševalna služba, Kranj, Oldhamska 4, odboru za delovna razmerja, v 30 dneh po objavi. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa. * ItlfiTl SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za DR in DS za OD ponovno objavlja potrebo po: 1. KV ZIDARJU Pogoj: — KV zidar 2. 2 KV KROVCIH - KLEPARJIH Pogoj: — KV krovec oziroma klepar ali priučen 3. KV KLJUČAVNIČARJU Pogoj: — KV ključavničar 4. KV VODOVODNEM INSTALATERJU Pogoj: — KV vodovodni instalater 5. 2 NK GRADBENIH DELAVCIH Pogoj: — NK delavec Pod točkami 1., 2., 3. in 4. bo poskusno delo trajalo 45 dni, pod točko 5. pa 30 dni. Za vsa navedena dela bomo združili delo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. »■■■■i Elektromontažna delovna organizacija ELMONT BLED Spodnje Gorje 3 a, Bled objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avto kombi Z 435 K, leto izdelave 1979, vozen, neregistriran 2. osebni avto kombi Z 435 L, leto izdelave 1979, vozen, neregistriran 3. osebni avto kombi Z 435 K, leto izdelave 1979, vozen, neregistriran 4. osebni avto kombi Z 435 K, leto izdelave 1978, vozen, registriran 5. osebni avto kombi Z 435 K, leto izdelave 1983, karamboli ran, nevozen Izklicna cena vsakega avtomobila je 80.000.— din. V ceni ni vračunan prometni davek. Javna prodaja bo 3. oktobra 1985 ob 15. uri v prostorih DO Elmont Bled. Ogled vozil je mogoč uro pred prodajo. Kupci oziroma interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene na dan javne prodaje do 15.00 v pisarni elektromontaže v Spodnjih Gorjah 3 a. Odprodajamo tudi nekurantni elektroinstalaterski material — vsak dan od 12. do 14. ure v prostorih skladišča. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALISTA za prodajo embalaže in oblog Pogoji: — da je ekonomist z dveletnimi delovnimi izkušnjami, — da je ekonomski ali lesarski tehnik s triletnimi delovnimi izkušnjami, — čas uvajanja tri mesece. Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj dostavijo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, St. M. aux Mineš 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja. DO SCT, TOZD ELIM JESENICE Hrušica 72 c Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE SKLADIŠČA Pogoji: — dokončana poklicna šola trgovske smeri (tebn1* čna usmeritev) ali ustrezen poklic IV. stopnJe elektrotehnične ali strojne smeri z opravljenih tečajem za skladiščnika, — 1 leto delovnih izkušenj. 2. KV INSTALATERJA CEVNIH INSTALACIJ — več delavcev Pogoji: — KVjnonter ogrevalnih naprav ali vodni instal*' ter ali priučeni instalater z znanjem avtogeneg8 varjenja, » — 8 mesecev delovnih izkušenj. 3. KV KLJUČAVNIČARJA — več delavcev Pogoji: — KV ključavničar, — 8 mesecev delovnih izkušenj. 4. KV ELEKTRIKARJA — več delavcev Pogoji: — KV elektrikar, — 8 mesecev delovnih izkušenj. 5. KV LIČARJA Pogoji: — KV avtoličar ali lakirar, — 8 mesecev delovnih izkušenj. Ob stimulativnih dohodkih nudimo možnost strokovnega popolnjevanja. Delo združujemo za nedoločen čas s poln1111 delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoJeV pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov DO SCT TOZD ELIM senice, Hrušica 72 c. Natančnejše informacije lahko dobite po tel. 82-181. ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o. KRANJ, Savska loka 4 Po sklepu komisije za delovna razmerja in osebne do delovne organizacije objavljamo prosta dela SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA u. za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na poro« škem dopustu Od kandidatk za zaposlitev pričakujemo, da imajo poleg ,ZP°^ njenih splošnih pogojev še: j| — sklenjeno izobraževanje III. stopnje zahtevnosti v sr njem usmerjenem izobraževanju družboslovne usmeri za poklic administrativni manipulant. Kandidatke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P0^ jev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Iskra, ^ dustrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko P dročje, Kranj, Savska loka 4. TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU Moše Pijadeja 2, Kranj . objavlja javno licitacijo osebnega vozila^GoIf VW, reg. št. KR 678-56, letnik 1978, v° zen, začetna cena 315.000.— din. Vozilo bo prodano po sistemu videno — kupljeno, brez kaS^,gi ših reklamacij. Pravico udeležbe na licitacijo imajo pravne in fizične osebe. Obvezna udeležba, ki jo plačate v D gajni sodišča, je 10 odstotkov od začetne cene vozila. _ Stroške prenosa lastništva plača kupec. Kupec mora vozilo prevzeti v treh (fizične osebe) ali v osmih dneh (pr? ^ osebe), sicer menimo, da vozilo ni prodano. S tem kupec bi pravico na vračilu varščine. V prodajno ceno ni vrača«1 davek, ki ga plača kupec v mestu prebivališča. ^ Licitacija bo 15. oktobra 1985 z začetkom ob 9. uri v pr°stopj sodišča v Kranju. Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 12. «re sodišču v Kranju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj g01 v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka ce, Prešernova 16, 64270 Jesenice. ABC POMURKA HTDO »GORENJKA«, n. sol. o. Jesenice, Prešernova 16 Delovna skupnost za skupne zadeve, odbor za medseb°J razmerja objavlja prosta dela in naloge: BIAGOVNI KNJIGOVODJA EMBALAŽE Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — zaželeno 1 leto delovnih izkušenj na podobn lih in nalogah, — delovno razmerje bomo sklenili za nedolode« polnim delovnim časom. ka>$ ISBEjU. OKTOBRA 1985 OBVESTILA, MALI OGLASI — OSMRTNICE .11. stran (mmmmmsiLAs TURISTIČNO DRUŠTVO BLED PRIREDITVE V MESECU OKTOBRU 1985 3.-6. ČE—NE XVIII. Mednarodni Bridgeiurnir BLED 1985 *.—6. SO—NE 8.00 Tenis turnir za pokal Kongresnega biroja Bled. Na tenis igrišču B. SO. 12. SO ZAKA. 14.00 Promenadni koncert godbe na pihala iz GORIJ pred Festivalno dvorano. 16.30 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku. Izvaja pihalni orkester jeseniških ŽELEZARJEV 19 —20. SO—NE 8.00 Tenis turnir GK Bled in GK Ljubljana. Na blejskem golf igrišču. ^Ll OGLASI *«>27-960 **gaJIA16 ŽI»Žfatlartro|i stiki9^"0 Prodam MOTORNI ŽAGI oni«. AV in stihl O31 Av Naslov v '^^emoddelku _12678 dovinda^račno 2AG0 za razrez hl°-ko Rrh' S tirom (horizontalno). Andžel-r°orović, Pipanova 68, Šenčur _12679 Od.am ohranjen MEŠALEC za be-,e'efon 79-915 od 15. ure dalje V-----12563 (eOfirSfm FOTOAPARAT canon AE 1 OBJEKTIVA 4/200 mm , m 80 - 205 mm (45.000). Kidričeva 7, Kranj, tel. 24-219 ----_12628 O^frnnove NOŽE za silokombajn p-^fLfranc Leben, Selca 85 12629 lC0