CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 89 KRANJ, petek, 22. 11. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO >pZi°^.raza zgodnjega snega — Zgodnji sneg je prinesel veselje in jezo. Snežne odeje so veseli smučarji, saj je tako prjnja fniuka pri nas zadnja leta redkost. V Planici je vzdušje takšno, kot sredi sezone. Če bo vse po sreči, bo jutri ŽaP?avtiena za vadbo tudi stara Bloudkova velikanka. Urejevati so jo začeli v torek (na sliki). Sneg in zmrzal pa sta 1 tudi pustošila. Žled je povzročil po gorenjskih gozdovih nepopravljivo škodo. Več o dveh obrazih zgodnjega sne- V SREDIŠČU POZORNOSTI Ogroženi gozdovi Vihar, kakršnega na Gorenjskem še ne pomnimo, je februarja lani polomil in izruval blizu pol milijona kubikov gozdnega drevja in razen tega omajal ali kako drugače poškodoval še na tisoče dreves. Prejšnji teden je pod težo žledu in snega v gozdovih Gozdnega gospodarstva Kranj, predvsem v kranjski in škofjeloški občini, klonilo približno sto tisoč kubikov bukve, hrasta, bora, macesna, smreke..., na stotine dreves je ostalo brez vrhov. Že tri desetletja se iz neznanih vzrokov suši jelka. Kostanj propada, ker ga je napadel rak. Javor in jesen objeda divjad. Macesen ogrožajo določene vrste žuželk. Nekatere bukove gozdove je prizadel spomladanski mraz. Na Jelovici in Pokljuki so v zadnjih letih opazili pri smreki presvetlene krošnje in porumenele iglice, v Bohinju so že 1981. leta nasekali 12 tisoč kubikov sušic. Bil bi pravi čudež, pravi Marjan Šolar z Bleda (ki že sedmo leto preučuje vpliv onesnaženega zraka na gozdove), če bi se »zelena kuga«, kot nekoliko senzacionalistično imenujemo umiranje gozdov, izognila Gorenjski in Sloveniji. Škodljivci so na pohodu: letos poleti je prišlo do doslej najhujšega napada lubadarja na smrekove gozdove. Čeprav so gozdarji nastavili pasti, jim je »ušel« po gmajni. Samo v Gozdnem gospodarstvu Kranj so odkrili 365 žarišč in odkazali za posek 14.625 kubikov smrek-lubadark. Precejšnja škoda nastaja zaradi paše živine v gozdovih, zavoljo gradnje daljnovodov in cesta, ki vsevprek sekajo gozdove, se rušijo naravna ravnotežja, ob tem prihaja še do napak pri gospodarjenju ... Se bomo zamislili nad taksnim stanjem gozdov? Skrajni čas bi bil. Že zdaj sekamo veliko, če že ne preveč; glad po lesu pa spričo prevelikih zmogljivosti lesno-predelovalnih obratov še narašča. Rane, ki so nastale v gozdovih lani in letos, ter nevarnosti, ki jim pretijo z vseh strani, .opozarjajo, da morajo obnova, varstvo in nega gozdov dobiti osrednje mesto v načrtih za naslednje petletno obdobje. C. Zaplotnik na srednjih straneh današnjega Gorenjskega glasa, (jk) — Foto: F. Perdan telefoni bodo zazvonili čez dve leti Sodelovanje s Kanalsko dolino V §k f).a Poslopja za vozliščno avtomatsko telefonsko centralo p0 JJ9> Loki gre h koncu, pred tednom dni pa so podpisali Psećih Z ISkr° Telematiko' ki bo central° dobavila v 18 škofi0!^*. LoIta — Po torkovi seji JW r ^°ea izvirnega sveta lahko Škof - TVe^ napovemo, da bodo v is?,)1 in okolici novi telefoni s0 ^°mli čez dve leti. Minuli petek Teie . č podpisali pogodbo z Iskro v02ii^at^0, k' se Je obvezala, da bo Cent SCno avtomatsko telefonsko ^es -Z dobavila in montirala v 18 ^red V dvQh Ietin bo brez dvoma ža . Ua"i krajevna telefonska mre- $i£ Jv1 v krajevnih skupnostih Gode- *Wra-ateČe in Sv- Dun že neka>> časa priwV.° denar za gradnjo telefonskih K1Jučkov Seveda pa nova centra- la ne bo pomembna le za mesto Škofja Loka in okoliška naselja, temveč predstavlja pogoj za širitev telefonskega omrežja tudi v drugih predelih občine. Pogodbena vrednost centrale je nekaj več kot 481 milijonov dinarjev. Polovico zneska bosta škofjeloška občina in PTT Kranj poravnala do konca januarja prihodnje leto, drugo polovico po namestitvi centrale, zanj pa bo veljala 4-odstotna mesečna podražitev, ki se bo letno le seštevala. Torej bo končna vrednost centrale nekaj večja. Pri prvem plačilu bo večji delež prispevala škofjeloška občina, pri drugem PTT Kranj, ki zdaj nima dovolj prostih naložbenih sredstev. 76-odstotni delež škofjeloške občine pri prvem plačilu je edina pot, da v že zgrajeno poslopje čimprej namestijo centralo in tako omogočijo priključitev novih telefonskih naročnikov. Gradnjo objekta na Trati končujejo, če bi bilo rešeno tudi ogrevanje poslopja, bi ga lahko odprli konec januarja prihodnje leto. Sprva so namreč računali, da bodo poslopje ogrevali s kotlovnico pri novih stanovanjskih blokih, vendar so njene zmogljivosti premajhne. M. Volčjak Kranj — Gorenjsko gospodarstvo je že nekaj let vključeno v sodelovanje z gospodarskimi organizacijami Slovencev na Koroškem. Sedaj ima ponujeno roko sodelovanja s Slovenci v Kanalski dolini v Italiji. Medobčinska gospodarska zbornica je s tem seznanila gorenjsko združeno delo. Pobuda prihaja iz Kluba kanalskih Slovencev v Italiji, medobčinski zbornici pa jo je posredovala občinska konferenca SZDL Jesenice. Slovenci v Kanalski dolini uživajo v italijanski republiki najmanj pravic med vsemi pripadniki naše narodnostne skupnosti v sosednji državi. Povrhu vsega živijo v manj .razvitem delu Italije. Lastna gospodarska dejavnost pa je pogoj za obstoj manjšine in za zaustavitev asimila- sen naj bo gorenjski dogovor Kranj — Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo dogovor o skupnih te-ko Planov gorenjskih občin med letoma 1986 in 1990 sprejet do ji ^Ca ]eta an najkasneje v začetku leta 1986, so povedali na sredini se-s, lzvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenj-r °; Osnutek dogovora je sedaj v razpravi. Pripombe bo strnil svet go-Jskih občin, pripravil predlog in ga predložil v razpravo in sprejem. _ Po razpravi na izvršilnem odboru zbornice sodeč je pri osnutku Se ,enJskega dogovora še marsikaj nejasnega. Gre za vprašanje, če je Sd anJi predlog podpisnikov pravšnji. Sestavljala osnutka se tudi S a^ujejo. če je osnutek dovolj optimističen v primerjavi z republiški-dr,J?*anskimi dokumenti, vendar pravijo, da so za sestavo osnutka pač UOblli takšne podatke. re Glavna razprava se je sukala okrog vprašanja, kaj v takšen go-Jski dokument sploh sodi. Zanesljivo ne deklarativne besede bomo, drn!vmo' Prizadevali si bomo in podobno. Prav tako bi morala biti popis Q enakovredna, ne pa tako, da na primer pri gozdarstvu osnutek p ? skoraj o vsakem posekanem kubiku posebej, nekaterim drugim le h^em' na Primer stanovanjski gradnji, pa so namenjene le načel-Vor lfse.de- Prevladalo je mnenje, da mora biti skupni gorenjski dogo-> krajši, obvezujoč, predvsem pa mora govoriti predvsem o stvareh, Uj 'Vl«jsi, obvezujoč, predvsem pa muia guvonu preuvsem ^:.So skupne Gorenjski, in o načinih, da bo zapisano uresnič orv! kaže predsedniku zbornice Bojanu Urlepu: Gorenjska i Ceno. Pritr-ma veliko Jrtvenih faktorjev, od prostora, delavcev in surovin do investicij okr?a -din& saj za naložbe ostaja brez Železarne in Telematike le ^\r°g 3 milijarde dinarjev. Nima pa intenzivnih razvojnih programov, §J5? lahko akumulacija, ki je na Gorenjskem višja kot drugje, odteče ^gam. -j k Tržič — V sklopu ureditve križišča Lepenka-Jelendol-Lom na Slapu so se delavci SGP Tržič najprej lotili razširitve dela ceste, ki je doslej predstavljala izrazito ozko grlo. Tovornjaki so težko zavijali v Lepenko pa tudi vozilom Gozdnega gospodarstva in avtobusom je vožnja delala preglavice. Gradbnici so se s posebnim strojem zazrli v skalnato področje, saj minirati ne smejo zaradi bližine tovarne in stanovanjske hiše, ki je na vrhu hriba. Stroj za razbijanje skale bo delal predvidoma še prihodnji teden. Če bo zginil sneg, bodo z urejanjem ceste takoj nadaljevali. Predračun za naložbo, ki je v programu občinske komunalne skupnosti, znaša deset milijonov dinarjev. — H. Jelov-čan cije. Imajo sicer razvito kulturno dejavnost, vendar je samo to premalo. Gorenjska ima pri sodelovanju s Slovenci na Koroškem že nekaj izkušenj, zato pripadniki naše narodnostne skupnosti v Kanalski dolini pričakujejo, da njihova pobuda pri nas ne bo naletela na gluha ušesa. Ta cesta je smrtno nevarna ŠKOFJA LOKA - »Lasje so mi šli pokonci, ko sem videla, kaj bi se lahko zgodilo, pa se še ni. Ta cesta je smrtno nevarna! Kje v Sloveniji je še tako nevaren cestni odsek? Nimam več pametnega predloga, tolikokrat smo že zahtevali, da je treba cesto popraviti,« je na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta ostro dejala predsednica Ida Filipič-Pe-čelin, ko so obravnavali sobotno prometno nesrečo na Fužinah, na cesti Trebi ja—Žiri. Pri srečanju dveh tovornjakov se je vdrl spodnji rob ceste in Tehnikovo vozilo za prevoz betona je zgrme-lo po strmini, šofer in sopotnik pa sta k sreči pravočasno izskoči-la. Res, kaj bi bilo, če bi namesto hruške v globino zgrmel avtobus! Po cesti od Žirov proti Škof ji Loki pa vsak dan pelje trinajst avtobusov. Zdaj nameravajo uvesti enosmerni promet, uro tja in uro nazaj. To je seveda elegantna rešitev, vendar pa je zelo neživljenj-ska, saj je ta cesta najpomembnejša prometna povezava Žirov. Čimprej bi bilo torej treba cesto popraviti, kar pomeni zgraditi oporni zid. Uspelo jim je zagotoviti 50 milijonov dinarjev iz sredstev za odpravo črnih cestnih točk, vendar to ne bo zadoščalo, kvečjemu za začetek del. MV REKREACIJSKO DRSANJE v prostorih gorenjskega sejma SREDA od 16 -18* SOBOTA od 10 -12h ČETRTEK od 16 -18h od 14 -16h PETEK od 16 "18h NEDELJA od 10 _12h W.- od 19 -21h od 15 od 18 -17h -20* poceni sprostitev in zabava poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj j GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 22. NOVEMBRAJ98! Strokovno izobraževanje odraslih v gorenjskih šolah Se preskromno Gorenjske srednje šole bodo vpisovale odrasle v skrajšane in srednje programe večinoma še do novega leta ali celo do začetka drugega šolskega polletja, ko se bodo začele posamezne izobraževalne oblike. Zato tudi število vpisanih za to šolsko leto še ni primerljivo z lanskim. Lani se je v gorenjskih srednjih šolah in v delavskih univerzah v Kranju in Radovljici učilo 847 ljudi. Največ v trgovinski usmeritvi, v srednji tekstilni in obutveni šoli, v Iskrinem centru in škofjeloški kovinarski in cestno-prometni šoli. »Učencev« je bilo za štiri odstotke manj kot prejšnje leto, še bolj zanimiv pa je podatek, da je bil vpis v primerjavi z razpisanimi mesti uresničen le 68-odstotno. Nezapol-njeni so ostali predvsem skrajšani progami izobraževanja v kovinarski in metalurški usmeritvi na Jesenicah in v. Škof ji Loki, v tekstilni v Kranju ter v družboslovno-jezi-kovni v Škofji Loki. Največ udeležencev se je izobraževalo za strojnega tehnika, kar 121, v petih šolah v štirih gorenjskih občinah. Med 847 odraslimi, ki so lani izredno obiskovali skrajšane ali srednje programe strokovnih šol, je bilo 311 samoplačnikov. Največ razumevanja za strokovno izobraževanje svojih delavcev imajo v Savi, v tekstilnih in obutvenih tovarnah, v gostinstvu, gradbeništvu in železarstvu. Te panoge so že tradicionalno dobro povezane s šolami. Več povezanosti pa ne bi škodilo še Iskri in prometnim organizacijam, saj se zlasti v Škofji Loki večina odraslih izobražuje še na lastne stroške. To kaže, da njihovi kolektivi nimajo primerne kadrovske politike. Stroški šolanja so v lanskem izobraževalnem letu znašali okrog 30.000 dinarjev. Letos so za približno 10.000 dinarjev višji. Srednje šole imajo za izobraževanje odraslih dobre materialne in kadrovske pogoje. Največ težav je z učbeniki, ki jih za posamezne programe ni ali pa niso prilagojeni samoizobraževanju. Učbeniki bi morali biti pisani na kožo odraslim, ki večino snovi študirajo sami, ali pa bi morali redni učbeniki vsebovati navodila ^a tako učenje. Kakovost izobraževanja odraslih bi bilo dobro izboljšati. Učitelj bi moral najprej spoznati oziroma ugotoviti njihovo strokovno predznanje in nato za vsako skupino izdelati poseben učni načrt, prilagojen predznanju in delu, ki ga kandidati opravljajo oziroma ga nameravajo opravljati. Temu primerno bi moral razdeliti tudi potrebno količino splošnega in strokovnega izobraževanja. V trgovinski usmeritvi v Kranju se je lani izobraževalo 92 odraslih, v tekstilni in obutveni šoli 77, v gumarski 28, v mlekarski in kmetijski šest, v gradbeni 24, v Iskrini 112, v delavski univerzi Kranj 151 in v Radovljici 37, v gostinski šoli na Bledu 32, v jeseniškem centru 35, v škofjeloški kovinarski in cestnoprometni šoli 207 in v lesarski 46. Po številu samoplačnikov so prevladovale naslednje šole: trgovinska 41, prav toliko delavska univerza Kranj, Iskra 34, kovinarska in cest-noprometna pa kar 151. Razen tega ni še nič narejenega za izobraževanje odraslih za prihodnost, za tehnologijo, ki prihaja. Razloga sta predvsem dva; prvič, takega izobraževanja ne spodbujajo v delovnih kolektivih, drugič pa, v šolah ni predavateljev, ki bi ga ponudili in posredovali. Oboje, tako izobraževanje po posebnih učnih načrtih kot izobraževanje za prihodnost, bi od učiteljev terjalo ogromno dela, inovatorstva. Nanj ob sedanjem načinu nagrajevanja vsekakor niso pripravljeni. H. Jelovčan Zgrajeno javno zaklonišče 74 milijonov din Je veljalo prvo javno zakfonišče v kranjski občini, zgrajeno na nekdanjem prostoru Mer-kurjeve Gradbinke (stara Sava) — Občani si ga lahko ogledajo v sredo, 27. novembra, ob 14.30 KRANJ — V kranjski občini so te dni zgradili prvo javno zaklonišče — tam, kjer je bila tovarna Sava. Zaklonišče, investitor je Svet za SLO in DS skupščine občine Kranj, je stalo 74 milijonov din. v njem pa bo prostora za 400 oseb. Sedanja lokacija zaklonišča je bila izbrana po več kriterijih, prevladala pa je gostota ljudi, ki je v tem delu mesta največja: tu sta dve kinodvorani, veleblagovnic Globus, zgradba skupščine občine, SDK itd. Zaklonišče je bilo grajeno tako, da ga bo možno v mirnem času uporabljati tudi kot skladišče, zato obiskovalci ne bodo videli nizkih prostorov, značilnih za takšne objekte. Prostore bodo ponudili v najem delovnim organizacijam, najemnina pa se bo stekala v sklad za gradnjo zaklonišč. Z doslej zgrajenimi zaklonišči v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v kranjski občini se lahko na ogroženem območju (mesto in območje letališča) lahko v vojni nevarnosti zaklanja 33 odstotkov prebivalstva. Pri tem je treba povedati, da so pred dvema letoma v Kranju usposobili tudi rove pod mestom; morda usposobitev teh zaklonilnikov brez ventilacije ni ravno prava beseda, vendar pa bo že očiščenje rovov in vgraditev vrat preprečilo nadaljnje propadanje teh zaklonišč. V sredo, 27. novembra, ob 14.30 bo novozgrajeno javno zaklonišče odprto za ogled vsem občanom. Do zaklonišča se pride iz Gregorčičeve ulice (za stavbo SDK), po cesti, ki je vodila proti nekdanjim prostorom Gradbinke Merkur. LM Odmev: Da bo informacija popolna V večini komentarjev o dveurni prekinitvi pouka 8. novembra letos na Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslo-vno-matematične usmeritve v Kranju nanašajo komentatorji, da delavci šole niso izrabili vseh samoupravnih poti in da je bila s tem skrajnim ukrepom povzročena velika pedagoška škoda. Ker ob tem ne povedo, katere poti so bile v enem letu in pol vse napravljene in kakšna škoda se zaradi neurejenih razmer v srednjem šolstvu dejansko dogaja, si bo nepoučeni bralec ustvaril o dogodkih napačno sliko. Ne bomo se spuščali v razpravo, kakšen je namen nepopolnih informacij, ne želimo polemizirati, želimo pa povedati tisto, česar iz sedanjih poročil ni bilo mogoče razbrati, povedati želimo, katere poti smo opravili, na kaj smo opozarjali in kaj dosegli. — Več kot pred letom dni smo poslali RS ZS Slovenije pismo, kjer smo opozarjali, da osebni dohodek delavca brez zahtevane strokovne izobrazbe ne dosega niti 70 % zagotovljenega minimalnega osebnega dohodka. Odgovora ni bilo, storjenega še manj; — 25. 12. 1984 je skupščina ISS sprejela sklep o predlogu amandmaja k predlogu resolucije o politiki uresničevanja usmeritve družbenega plana SRS za leto 1985. rast sredstev za vzgojo in izobraževanje ter raziskovanje bo enak rasti dohodka. Na zasedanju vseh zborov skupščine SRS je bil ta amandma brez soglasja skupščine ISS umaknjen. Sredstva 136 starih milijard, kolikor je bila cena umaknjenega amandmaja, so se prelila v pretežni meri drugam, le v izobraževanje zelo malo, čeprav je bilo to z uresničenim 10 % zaostajanjem najbolj prizadeto; — 7. 2. in 6. 3. 1985 so naši delegati na sejah skupščine ISS ob oceni materialnih možnosti usmerjenega izobraževanja za leto 1985 in razpravi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih ponovno opozarjal na težavne razmere v srednjem šolstvu ter predlagali rešitve. Njihove pobude niso prišle niti v zapisnik zasedanja; — junija 1985 smo skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata kranjskih srednjih šol opozorili merodajne dejavnike v občini, regiji in republiki o skrajno zaostrenem položaju v srednjem šolstvu. Od skupščine ISS smo zahtevali, da je treba sprejeti program, kako bomo uskladili dinamiko gibanja OD v primerjavi z dinamiko v gospodarstvu, kako bomo dosegli, da bo najnižje vrednoteno delo v srednjem šolstvu enako vsaj zagotovljenemu minimalnemu osebnemu dohodku in kako bomo odpravili zaostajanje OD v šolstvu za OD v gospodarstvu, pri čemer je treba upoštevati kvalifikacijsko strukturo; — junija 1983 smo v pogovoru s predstavniki občinskega sindikalnega sveta in skupščine občine Kranj ponovno opozorili na situacijo v šolstvu; — 25. septembra letos smo na posvetu v okviru MS SZDL za Gorenjsko ponovno opozorili na neurejene razmere v šolstvu, zaradi česar nastaja že občutna pedagoška škoda. Ukrepov na to ni bilo; — na seji ZI skupščine ISS dne 17. oktobra letos smo postavili zahteve za ureditev materialnega položaja v srednjem šolstvu; — na seji skupščine ISS 7. novembra letos smo ponovno postavili delegatsko vprašanja, kako bodo realizirani sklepi julijskega zasedanja. Delegatka je ostala brez odgovora, čeprav je omenila, da bomo morah vprašanje postaviti posebnemu .sodišču združenega dela; — probleme, na katere so opozarjali naši delegati na skupščini ISS in skupščinah PIS, smo posredovali delegatom Gorenjske, da bi tudi oni podprli naše zahteve in prizadevanja; — problematiko materialnega stanja v srednjem šolstvu smo obravnavali v prispevkih v Delu. Prosvetnem delavcu, Vzgoji in izobraževanju. Kaj smo z vsem tem dosegli? To, da v sistemu svobodne menjave dela dobimo za OD čistilke okoli 16.000,— dinarjev, za učitelja z visokošolsko izobrazbo pa okoli 50.000,— dinarjev. S sklepom zadnje seje skupščine ISS naj bi se dohodek šol povečal za 4 do 4,5 %, kar predstavlja povečanje-OD čistilke za okoli 720,— dinarjev in OD učitelja za okoli 2.250,— dinarjev mesečno. Znano pa je. da so samo oktobra narasli stroški za 11 %. Koliko samoupravnih poti nam je ob vsem tem še ostalo? Skoraj ni komentarja o dogodku na naši šoli, ki ne bi omenjal pedagoške škode. Nihče ne komentira, kaj si pod tem sploh predstavlja. Zavedamo se. da predstavlja prekinitev dela, tudi prekinitev pouka, prej škodo kot korist, zato take postopke tudi obsojamo in odklanjamo, če so možnosti, da se Stvari urede po ,-ugi poti. Večina nas je ocenila, da možnosti ni in odločili smo se za skrajnost. Z vsemi navedenimi prizadevanji m tudi z našim zadnjim ukrepom smo opozarjali na razmere, zaradi katerih se v šolstvu m naši družbi res nično dela nepopravljiva škoda. Skoda se kaže v naslednjem: — učiteljevo delo je do skrajnosti razvrednoteno; — zaradi takšne podcenjenosti šolskega dela je velika fluktuacija; 30 % ur pouka je neustrezno zasedenih; — zaradi neuspelih razpisov (čeprav večkrat ponovljenih) manjka v začetku šolskega leta vrsta učiteljev, odpade veliko število ur in snov ostane nepredelana; — zaradi pomanjkanja števila učiteljev za posamezne stroke opravljajo posamezni delavci delo, ki presega normalne obveznosti; eden izmed razlogov je tudi ta, da si zagotove eksistenčni minimum; — zaradi odhajanja učiteljev v druge delovne organizacije učenci pogosto menjajo učitelje, kar neugodno vpliva na šolsko delo; — zaradi omejenih sredstev je le težko izboljševati učno tehnologijo in ustrezno opremljati učilnice; — zaradi omejenih sredstev je omejeno strokovno izpopolnjevanje učiteljev; osiromašen je njihov delovni standard (prehrana, dnevnice, regresi), kar negativno vpliva na delovno vzdušje; — zaradi nizkih OD v pron/Vjti so pokojnine upokojenih kolegov tako nizke, da upokojenci že predstavljajo socialni problem. To je škoda, ki jo /aradi neurejenega sistema čuti naša šolajoča se generacija in z njo vsa družba. Skoda je dolgotrajna, posledice so in bodo občutne. Z vsemi našimi prizadevanji smo se borili proti razmeram, ki to škodo povzročajo. Skoda, ki je nastala z dveurno prekinitvijo pouka, s prej omenjeno ni primerljiva. Kljub navedenim primerom, ki resnično ustvarjajo slabo vzdušje v šolstvu, smo kvalitetno delali, kar se kaže v uspehih absolventov naše šole na sprejemnih izpitih za visokošolski študij. Naši učenci so dobili 17 nagrad na republiških tekmovanjih, deset se jih je udeležilo zveznih tekmovanj, trije so sodelovali na mednarodnih olimpijadah srednješolcev oz. na mednarodnih seminarjih. Omenjeno delo potrjuje, da naša prizadevanja niso mezdno gibanje, gibanje za plače, temveč prizadevanja, da uredimo razmere v šolstvu ne le materialno, ampak predvsem sistemsko, da se bo delavec lahko uveljavil kot samo-upravljalec, da bo lahko odločal o svojem delu in rezultatih dela. S temi mislimi končujemo na£ prispevek in prepričani smo. da smo povedali tudi listo, česar drugi niso, in kar se nam zdi bistveno. Dogodkom Mimo dali celovito |mkIoI>o. Delavci SŠPRNMU Kranj Kranj — V ponedeljek je bila na obisku v Iskrini Telematiki delegact~ ja Komunistične partije Italije iz dežele Furlanija-Julijska kraji™*: Gostje so si ogledali tovarno in se z vodstvom tovarne in predstavni* tovarniške konference ZKS pogovarjali o sodelovanju. Foto: F. Perdan V nedeljo gasilski kviz KRANJ — Prejšnjo soboto in nedeljo so se na meddruštvenem gasilskem kvizu pomerili mladi gasilci iz 16 društev kranjske Občinske gasilske zveze. 25 ekip se je z 80 odstotki znanja uvrstilo na finalni, občinski kviz, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 8. uri v dvorani gasilsko-reševalne službe v Kranju. Pokrovitelj tekmovanja, na katerem bo merilo znanje 8 ekip mlajših pionirjev, 14 ekip starejših pionirjev in 3 ekipe mladincev, je kranjski Tekstilindus. Mladi gasilci vabijo čim številnejše občinstvo, da jih pride bodrit v odločilnih tekmovalnih trenutkih. Radovljiško postajo bodo popravili Radovljica — Avtobusno postajo v Radovljici bo Alpetour začel spomladi popravljati, menijo da bo nared do 1. maja. Poolopje, ki Je staro dvajset let, ne ustreza več vse večjemu prometu. Sprva so nameravali zgraditi novo, z zazidalnim načrtom so celo določili novo lokacijo. Vendar z novo postajo ne bo nič, zato bodo staro za silo popravili. Med stebri bodo zgradili nove prostore, v katerih bodo uredili čakalnico, prodajalno vozovnic in sanitarije, česar zdaj ni. Povečali bodo tudi peron, da bodo avtobusi lahko čakali pod streho, potnikom pa v slabem vremenu pri vstopu ali izstopu iz avtobusa ne bo treba odpirati dežnikov. • MV Delovni gasilci v Britofu Kranj — Gasilsko društvo Britof si je začrtalo v mesecu varstva pred požari obsežen program dela. Že konec septembra je predalo namenu novo črpalko s 3200-litrsko cisterno, nad katero je prevzela pokroviteljstvo delovna organizacija Creina. Razen pokrovitelja so pri zbiranju denarja za pomembno gasilsko pridobitev pomagali krajani in občinska gasilska zveza. Ob slovesnem prevzemu vozila so prikazali vajo v uporabi črpalke, žal pa si jo je ogledalo malo ljudi. Začetek oktobra je društvo organiziralo tekmovanje dvojic iz občine Kranj. Ob pomoči sodnikov OGZ je prireditev lepo uspela. Na tekmovanju je bila najuspešnejša dvojica Oljarice iz Britof a, drugo in tretje mesto pa so zasedli domači gasilci. Posebej številni so bili tekmovalci iz Naklega in z Golnika. Delo so gasilci v Britofu nadaljevali s pregledi gasilnih aparatov in hidrantnega omrežja po naseljih krajevne skupnosti. Pripravili so tudi predavanja o gašenju z ročnimi gasilnimi aparati in nevarnostih pri uporabi plina v gospodinjstvu. Zavedajo se namreč, da je v gasilstvu najbolj pomembna učinkovita preventiva. J. Bogataj GLAS Ob 35-letniči izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni uicdnik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Skofja I^ka in Irzič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj -Novinarji: I^opoldina Hogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej Marija Volčjak Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-2lebir - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Samostojni oblikovalec: Igor Pokom - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Hirk (Radovljica) - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pljadejn t - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni- direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega dnvka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1 250din Sklic loške in tržiške skupščine Škofja Loka — V torek, 26. bra, bo ob 13.30 zasedal družbe litični zbor, naslednji dan ob l6- f pa še zbor združenega dela in z .j. krajevnih skupnosti skupščine o \ ne Skofja Loka. Delegati bodo ta drugim obravnavali uresničeva družbenega plana občine v prvi" . vetih mesecih letos, poročilo je za družbeno nadzorstvo o nad ^ njem ugotavljanju odgovornost1 tozdu TGA Iskra Reteče, stanje usmeritve za pospeševanje ra^ $ drobnega gospodarstva v nasledAl^ petih letih, osnutek programa 0 zborov skupščine občine Škofja ka v prihodnjem letu in drugo- A Sestali se bodo tudi delegati JJJ ške skupščine. V torek bo zaS # družbenopolitični zbor, v sredo P zbor združenega dela in zbor kr»J nih skupnosti. Obravnavali bodo ^ katere spremembe in dopolnitve flV činskega statuta ter osnutka od Jo, o določitvi delegatskih mest v z^j, združenega dela in zboru kraje skupnosti. H- Priznanje kranjskemu Združenju šoferjev in avtomehanikov leti Kranj — Pred šestimi — 5, srbski časopisi Politika ekspr Republiški svet za varnost P meta Srbije, Zavarovalnica % nav, Zveza voznikov in Avto m . zveza Jugoslavije spodbudili 9 $ jo Srečan put, ki si prizadev^ preventivo zmanjšati žrtve krvni davek naših cesta. N»J^ služnejšim vsako leto Po£*f Jo priznanje. Letos so zlato pla'1 jp prisodili Združenju šoferje^. s, avtomehanikov iz Kranja, ^ ^ zadnja leta zavzeto prizadeva preventivo. Kranjsko združenje je z'r,i plaketo, ki jo podeljuje druz^v svet akcije Srečan put, preje| a torek, slovesnosti ob podeli^1 £ so poleg odlikovancev priso* J vali še predstavniki nekake ij družbenopolitičnih organi2*^ občine, notranjih zadev, osno% šol, s katerimi združenje aoo■ f je, Zveze ZŠAM Slovenije, W ve za notranje zadeve, RSNZ. „r varovalne skupnosti Triglav. ~j ta za preventivo in varnost ^ nega prometa občine Kranj 'n£; budnika akcije, srbskega čas11 Politika ekspres. jj Kot so poudarili člani kl ,ii skega združenja, je zlata Pl£tft# veliko priznanje njihovemu ti' f Podobno priznanje imajo v S' / niji še celjsko, mariborsko, n J meško in ptujsko združenja \f brno plaketo pa je pred dve'11'^ toma prejela tudi občina K''9* n v GOSPODARSTVO _3. STRAN ©Q)IMSSgcJJ©IESGLAS Javne razprave o planih ... * •. Železnikih Enakomeren in usklajen razvoj Predvidevanjem, da bo do leta 2000 število P^™^^ krtkih naraslo s 3700 na 4175 naj ta sle&B[f**?™**? »adnja, razvoj preusmerjene industrije in druge dejavnosti Železniki — Dvema osnovnima u]ema so načrtovalci podredili v ^danjem osnutku, ki je pravkar v rii* razPravi v škofjeloški občini, S°ročni družbeni Plan do leta u"0. To sta prestrukturiranje gospodarstva in kvaliteta življenja. V gospodarstvu so to čimcenejša po-•aba energije in surovin ter usklajeno in enakomerno zaposlovanje z pravnim prirastom. Tako je načrpano tudi razvijanje obstoječih Jjaselij oziroma sedanjih središč s P°udarkom na izenačevanje socialnega standarda, varstvo naravne n kulturne dediščine in varstvo okolja. Pgotovitev je, da ima industrija •.^eleznikih že danes preveč delov-]fh mest, zato bi v prihodnje mora- * Upoštevati, da bi se število prebi-**lcev od sedanjih 3700 povečalo Ja 4175. Kar zadeva kmetijstvo, l?Vbi čimbolJ izkoristili razpo- zljivo zemljo, z gozdarstvom pa * bo potrebno sporazumeti, kako Ziviti nekatere površine, ki so se f° yojni zarasle- Ocena je, da je c^uih. zaraščenih zemljišč kar gW hektarov. S preselitvijo obstoječih kmetij bi v centru Železnikov . redili banko, pošto in trgovino. edanja industrija pa je hkrati tu- sn?fn0Va za razv0J drobnega gozdarstva oziroma uslužnostnih javnosti. Možnosti sp na tem po-, 0cJu tudi za razvoj turizma, ven-p večji posegi za zdaj na Soriški tanini niso predvideni. *w zadeva energetiko, bo treba *a Železnike zgraditi dvojno napade in razširiti omrežje toplarne, ^edvidena je razširitev sedanjega POkopaušča za en hektar in čistilne naPrave od 2500 na 5000 enot. Tudi do leta 2000 je v občini načrtovana centralna deponija odpadkov v Dragi, do katere pa bo potrebno organizirati odvoz. Povprečno 43 stanovanj naj bi na tem območju zgradili vsako leto oziroma do leta 2000 v Selški dolini 760, kar pomeni gostoto med 50 in 90 prebivalci na hektar. Za to pa bi potrebovali okrog 39 hektarov zemljišč. Poleg nadaljnjega poseljeva-nja hribovitih predelov naj bi najprej gradili na Kresu in izkoristili vse možnosti v samih Železnikih oziroma v starem delu. Manjše površine so tudi v Smolevi. Prav tako je predvidena poselitev Trnja in Dašnjice. Šele nazadnje naj bi prišla na vrsto poselitev med Dolenjo vasjo in Ševljami. Industrija naj bi se razvijala na področju Alplesa* ter med Iskro in Nikom. Kar pa zadeva prometno povezavo sta predvideni dve varianti ceste. Vendar so varianto skozi Železnike opustili in predvideli varianto ob Sori oziroma ob Trnju do Tehtnice ter most na jezu. Še največ pripomb je bilo v razpravi zaradi načrtovane gradnje Tehtnice in Domopreme na sedanji lokaciji. Obe delovni organizaciji bosta morali upoštevati neposredno bližino stanovanj oziroma naseljenost. Predvsem Tehtnica bo morala računati morda celo z nadomestno gradnjo za stanovalce. Posebej pa so tudi poudarili, da bo treba čimprej razširiti obstoječo šolo v Železnikih, s tem v zvezi pa v prihodnje načrtovati usklajeno razširjanje športnih naprav tako v Železnikih kot v Selcah in Ševljah. A. Žalar Železniki Zireh Še vedno neusklajeni Žirovska javna razprava o prostorskem planiranju do leta 2000 je ostala brez sklepne besede Žiri — Kako pereč je problem stanovnajske gradnje tudi v Žireh in okolici, je pričala polna dvorana družbenega doma Partizan v torek, 19. novembra zvečer. V krajevno skupnost je že prej prišla vrsta pismenih pripomb glede prostorskega planiranja in pozidave Žirov. Krajane zanima, kje bodo lahko gradili, katero področje naj vendarle ostane za kmetijstvo, kdaj bo začetek gradnje blokov in individualne gradnje na predvidenih zazidalnih področjih, pripomnili pa so tudi, da v novem prostorskem načrtu še vedno ni predvidenih zemljišč za vrtičkarje, da ponekod dokumenti kažejo kmetijsko zemljišče, ki je v resnici že pozidano, da bi se v Žireh še vedno lahko precej zidalo, če bi pozidali velike vrtove po Žireh, zakaj pozidati kmetijsko zemljišče na Jezerih, če je to kmetijsko zemljišče in podobno. Kakšen je splošni družbeni interes v Žireh, se še ne ve. Kot se je videlo iz razprave, so interesi obojni. Radi bi zidali, hkrati pa ohranili nedotaknjene zemljiške površine. Vendar bo eno in drugo težko doseči. Varovanje kmetijskih površin je nujno, ker imajo Žiri le še malo kmetijske zemlje v svojem okolišu, zelo malo predvsem v ravnini, in pozidati še to bi bilo več kot lahkomiselno. Najti nekakšno vmesno rešitev, da bi bili zadovoljni individualni graditelji in zakonodaja, pa bo težko. Načrtovalec, Projektivno podjetje Idrija, je sicer predvidel dolgoročni razvoj Žirov in zazidalne soseske tudi začrtal v načrtih, a kaj ko to ni usklajeno s kmetijsko zemljiškimi interesi. Nekako je bilo čutiti, da bo daljši konec potegnil tisti, ki bo glasnejši. Če bo več argumentov za pozidavo, bodo Žiri pozidane, sicer pa bodo ohranile zelene površine. A kot nalašč ta večer ni bilo načrtovalca iz Idrije, ki bi se na tej javni tribuni potegoval za gradenj željne Žirovce.- Še enkrat se bodo dobili predstavniki Kmetijsko zemljiške skupnosti, načrtovalec in predstavniki krajevne skupnosti in Zavoda za družbeni razvoj ter ugotavljali splošni družbeni interes za Žiri, pa kaj je možno pozidati in česa ne. Morda bodo po naslednjem zboru krajanov želje ljudi bolj usklajene z možnostmi. D. Dolenc lralnica mleka v Gozdu Martuljku ^l^rtuljek Kmetje iz Goz-Mia s Jka- z Belce in Srednjega ^radil° Sami s Prostovoljnim delom °b cest- moderno zbiralnico mleka ^an V Gozdu Martuljku. Nekaj ^ciJa R 6 prisPevala KŽK - koope-f^ti p adovlJica in kmetje-koope-^ozdnega gospodarstva Bled. Kmetje so približno 700 ur prostovoljno delali, pri organizaciji pa se je najbolj izkazal Marjan Robič. Zbiralnico je bilo treba zgraditi, ker je sanitarna inšpekcija prepovedala oddajo in zbiranje mleka v stari zbiralnici. D. S. Mestu Jobro, fla sem °stala Svoji stroki ,rlravs končala srednjo šolo Junija lani je Ne- 0^e.dicinske sestre na Jesenicah. renieJ je iskala delo po vsej Golobi *' vendar ustrezne službe ni ^i, \ peneracja, ki je končala la-Wra Sicer večinoma dobila delo v So ort^6™11 "stanovah, nekatere niSo h 6 naPreJ v sole> rnnoge, ki toVa dobile zaposlitve, pa so šle v sila Fne' Nevenka Štravs je zapro-dt >2a delo v domu upokojencev sPiVnka Benedika in bila takoj -leta kot negovalka. se^eP.rav to ni delo, kakršnega Vlje .si Predstavljala kot svoj ži-$ern isk' poklic, sem vesela, da Pove,?sta'a vsaj v svoji stroki,« je * HeL^la" bi se namreč zaposli-^ V tovarni' bi se strokovno 8a vJe sčasoma porazgubilo, tu pa Qendarle ohranjam. V domu so vni ^gočili opravljati tudi stroko-Ije^P't. Sicer pa se moje tukajš-v bo) °.ne razlikuJe veliko od dela % hišnici ali zdravstvenem do-^j, r&v tako imam veliko opravki don n'ki. ostarele pa je treba tu-^ so n° neg°vati. Starejši, zlasti jj nepokretni, potrebujejo velijo ,,Z°rn°sti. Delo je precej teža- ?stare.ndar sem z njim zadovoljna. e $e ZnaJ° pokazati hvaležnost, ^jii^i ukvarjaš z njimi. Pri delu z Sj so^01^ bit' predvsem človek, v$c<( veda tudi zdravstveni dela Nevenka Štravs ni edina iz generacije medicinskih sester, ki se je zaposlila v radovljiškem domu upokojencev kot negovalka. Še nekaj jih je, dve od njih so kasneje sprejeli kot medicinski se6tri. Če se bo tudi zanjo pokazala ta n ^žnost, bo rada ostala v domu. Če pa bo drugje našla delo, ustrezno njeni srednješolski izobrazbi, pojde pač drugam, najraje v bolnišnico ali zdravstveni dom. »Sicer pa tam najbrž ni dosti drugače,« razmišlja. »Osebni dohodek je povsod v zdravstvu pičel. Tu imam okoli 40 tisoč dinarjev osnove, z nočnim, nedeljskim in prazničnim delom dobim nekaj več. Delam v treh turnusih, najbolj utrujajoča je seveda nočna izmena. Ker pa nam ta prinese nekaj več prostih dni, se ne pritožujem.« D. Z. Žlebi r Engineeringu gre vse slabše Zaradi slabih osebnih dohodkov delavci zapuščajo Engineering, še posebej pa projektanti, tako da bo očitno treba to vzporedno dejavnost, projektiranje, opustiti — Lani novi prostori očitno niso pomenili tudi preobrata za boljše gospodarjenje — Izhod bo treba najti v povezovanju z drugimi organizacijami Kranj — Čeprav kranjski Engineering v tem četrtletju še ni zabeležil poslovne izgube, pa vsi gospodarski kazalci vendarle kažejo, da se ji vztrajno približuje. Slab gospodarski položaj v tej delovni organizaciji, ki po proizvodnji sodi deloma v gradbeništvo deloma pa v projektiranje, ni nastal nenadoma. Že lani je bil poslovni rezultat slabši kot leto prej, slabšanje pa se je nadaljevalo tudi v tem letu. Zaradi skromnih gospodarskih rezultatov so se poslabšali tudi osebni dohodki zaposlenih. Letos so se le malo povečali, tako da ni bilo možnosti, da bi letos poračunali po družbenem dogovoru lani preveč izplačane osebne dohodke. Še bolj kot iz osebnih dohodkov pa je gospodarski položaj razviden iz padajočega deleža akumulacije v dohodku; lani je dosegel še 14 odstotkov, v polletju letos 7,5 odstotka, v devetih mesecih pa je zdrsnil na 4 odstotke. Povečal se je tudi delež dohodka za obresti in sicer je v devetmesečju porastel na 20 odstotkov z lanskih 3,5 odstotka za vse leto. Zaradi slabih gospodarskih rezultatov — zanje naj bi bilo vzrok pomanjkanje dela za proizvodne zmogljivosti, ki jih Engineering ima — so začeli delavci odhajati in to v takem številu, da se morajo zdaj ukvarjati celo s problemom številčno okrnjenih samoupravnih organov. Odhod je napovedalo tudi 15 projektantov, tako da bo verjetno treba vzporedno dejavnost, projektiranje, opustiti. Slabim gospodarskim rezultatom se je pridružila še vrsta drugih problemov, kot so slabi medsebojni odnosi, slaba organizacija dela, neposlovnost, itd. Izhod iz sedanjega stanja so v Engineeringu že iskali v povezovanju z gospodarstvom kranjske občine, toda doslej brez posebnega uspeha. Zdaj se pogovarjajo o možnosti povezovanja s sozdom Astra, kjer načr- tujejo združitev proizvajalcev čistilnih naprav. S povezovanjem proizvajalcev čistilnih naprav in kemičnih sestavin za te naprave, ki bi kranjskemu Engineeringu verjetno odprla drugačno prihodnost, se strinja tudi kranjski izvršni svet. L. M. Kaj pravi Alpetour o servisu na Bledu Na lokacijo čakajo že tri leta ŠKOFJA LOKA - »Projekt za obnovo našega servisa na Bledu nam že tri leta leži v predalu, krajevna skupnost Bled je bila proti razširitvi-in posodobitvi servisa. Zato je bila kasneje predvidena nova lokacija ob blejskem mostu, med Bledom in Lescami. Projekt za postavitev servisa na tej novi lokaciji bo narejen do konca tedna, obljubili smo, da bo nared za javno razpravo o družbenem planu radovljiške občine. Toda zdaj v Radovljici predlagajo spet novo lokacijo, ob cesti za Lancovo v Lescah. Ta lokacija za nas ni sprejemljiva, predaleč od Bleda je, zaradi komunalne opreme zemljišča pa tam ne bomo mogli graditi še najmanj pet, šest let. Najbolj nam ustreza stara lokacija, saj je naš servis namenjen tudi turistom na Bledu, čiščenju in manjšim popravilom turističnih avtobusov. Mislim, da turistični Bled servis potrebuje, seveda ne takšnega kot je zdaj, temveč sodobno opremljenega in urejenega. Lokacija ob blejskem mostu je še sprejemljiva, saj je ob cesti na Bled. Najbolj nesprejemljivo pa je seveda to, da v Radovljici že tri leta iščejo lokacijo za naš servis, mi pa njegovo posodobitev prestavljamo iz plana v plan.« Tako nam je stališče Alpetou-ra do odprtega vprašanja lokacije servisa predstavil Matevž Oman, ki je kot pomočnik glavnega direktorja posebej zadolžen za naložbe. Kako se bodo v tej zmešnjavi na zasedanju občinske skupščine, ki bo 27. novembra, odločili delegati, je težko napovedati. Lokacija Alpetou-rovega servisa namreč prihaja na zasedanje skupščine kot povsem odprto vprašanje. Občinski izvršni svet kot predlagatelj dolgoročnega družbenega plana vztraja, naj servis dobi novo lokacijo ob obvozni cesti za Lancovo v Lescah, medzborovska skupina, ki je usklajala pripombe, pa podpira prvotno stališče, da bi servis ostal na Bledu, razširili bi ga le toliko, da bi ga lahko posodobili. Pri vsem tem je najbolj čudno, da se tako krajevna skupnost Bled kot krajevna skupnost Lesce otepata servisa, kot da ga ljudje ne bi potrebovali. Znano je, da blejski servis tja do Kranja in Ljubljane slovi kot zelo dober in ljudje od daleč vozijo svoje avtomobile popravljat na Bled. Za krajevno skupnost Bled pa je dvakrat čudno, ker se upira posodobitvi servisa, saj vendar sodi v turistični kraj. Na Bled pripelje veliko turističnih avtobusov, ki jih morajo nekje oprati, zamenjati okolje ali odpraviti manjše okvare. Tudi turisti, ki se pripeljejo s svojimi avtomobili, često na servisu iščejo pomoč. Ali torej tja v en dan nenehno govoričimo, da turistični kraj poleg hotelov potrebuje tudi dobre trgovine in servise? M. Volčjak Prihranjeni kilometri Odkar deluje v Kranju oddelek deviznodokumentacij-ske kontrole Narodne banke Slovenije, je bilo prihranjeno marsikatero potovanje v Ljubljano zaradi urejevanja zunanjetrgovinskih poslov Kranj — V začetku letošnjega leta je bil na pobudo gorenjske gospodarske zbornice, temeljne banke in kranjske izpostave Carinarnice Ljubljana v Kranju ustanovljen oddelek deviznodoku-mentarne kontrole Narodne banke Slovenije. Oddelek se je sorazmerno hitro usposobil za urejanje vseh zadev s področja zunanjetrgovinske menjave, obenem pa so njegovi delavci znali svetovati združenemu delu, kako ravnati v posameznih primerih. Marsikatera druga pot v Ljubljano je bila prihranjena. Veliko pove podatek, da je oddelek v Jetošnjih devetih mesecih potrdil 2375 iz- voznih in 5927 uvoznih poslov. Po obsegu zunanjetrgovinskih poslov prednjačijo Sava Kranj, Planika Kranj, Merkur Kranj, Peko Tržič, Elan Begunje in Železarna Jesenice. Predstavniki teh organizacij so izjemno zadovoljni z delom oddelka. Medobčinska gospodarska zbornica pa je letos začela izdajati dokumente o izvoru blaga — izvorna spričevala. Na osnovi teh spričeval je Gorenjska izvozila za 35 milijonov ameriških dolarjev blaga. Zanimiv je tudi podatek, v katere države je romalo največ izdelkov gorenjskega gospodarstva. To so Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Italija, Nizozemska, Velika Britanija, Švica, Švedska, Združene države Amerike, Irska, Francija, Danska, Belgija, Finska, Norveška, Grčija in Japonska. ®®3MgS9oIJ©IESGLAS 4. STRAN OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO PETEK. 22. NOVEMBRAJ9?5 Kemična čistilnica in pralnica <3i6tca Škofja Loka p. o. Spodnji trg 27 tel.: (064) 60-317 /skrene čestitke vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ KRANJ. JEZERSKA C. 20 • TEL. 26 861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST, TOZD GRADNJE, DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Čestitamo za praznik republike — 29. november. NEOPfaNTR Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za praznik republike — 29. november v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvoae, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER ŽIVILA Trgovska in gostinska DO Kranj SOZD MERCATOR NT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ČESTITA OBČANOM GORENJSKE ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER ...........................« Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg. Radovljica Vsem svojim gostom, delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestita za dan republike. ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem "P? IE TE KSTILINDUS s svojimi TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA TOZD PREDILNICA TOZD TKALNICA TOZD PLEMENITILNICA TOZD PREHRANA IN ODDIH ter DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitke ob dnevu republike moda KRANJ Prodajalne v Kranja Škofji Loki, Kamniku in na Jesenicah Čestitamo delovnim ljudem in našim zvestim kupcem za praznik republike ter vas vabimo, da obiščete naše dobro založene trgovine. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. — TOZD GRADNJE, KRANJ — b. o. — TOZD KOMUNALA, KRANJ — b. o. — TOZD OBRT, KRANJ — b. o. — TOZD OPEKARNE, KRANJ — b. o. — IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november. ODEJA sr je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializ'^% za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstni proizvodov. - PREŠITE ODEJE - OKRASNA PREGRINJALA - NADVLOŽKI - VZGLAVNIKI - SPALNE VREČE so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rah'0 kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dat1 republike — 29. november. 7. slovenski knjižni sejem Praznik slovenske knjige S slavnostnim govorom predsednika RK SZDL Franca Šetinca in z akademijo Neznano slovensko pesništvo upora so v ponedeljek zvečer odprli 7. slovenski knjižni sejem. Ljubljana — Geslo letošnjega, sedmega slovenskega knjižnega sejma, ki so ga slovesno odprli v Ponedeljek zvečer, je knjiga v 40 letih. Zato letos založbe, za razliko °d prejšnjih sejmov, poleg knjižnih novosti v zadnjih dveh letih prikažejo tudi knjižno produkcijo prvih dveh let. V prvih dveh letih so slovenske založbe izdale 505 knjižnih naslovov, v zadnjih dveh letih Jlh je bilo 2214 v nakladi prek 13 trilijonov izvodov. V 40 letih smo knjižno zakladnico v Sloveniji obogatili za 68 tisoč knjižnih naslovov v skupni nakladi 300 milijonov *njig. Večina knjižne produkcije v štirih desetletjih po svobodi gre na račun štva. kov neorganiziranega založni-saj je 21 slovenskih založni- y v teh letih izdalo le okoli 25 tisoč naslovov, medtem ko njihova naklada obsega dve tretjini celotne. Če bi založbe hotele razstaviti vse, kar so izdale prvi dve leti življenja in novosti zadnjih dveh let, P1 Cankarjev dom, gostitelj največje knjižne razstave na Slovenskem, postal pretesen. Knjige in ostale publikacije na sejmu predstavlja 21 založb, deset ostalih organizacij, ki jim je založništvo stranska dejavnost, šest časopisen hiš (med njimi tudi naša) in semeni tiskarn. Razstava pa tudi tržni °-el sejma sta mnogo bogatejša kot Pred dvema letoma, isto pa velja tudi za prireditve, ki spremljajo Praznik slovenske knjige. 2e akademija, ki je v ponedeljek zvečer naznanila kulturni dogodek Četrt stoletja bralne značke . Neprecenljive zasluge za knjigo ima bralna značka, ki letos slavi ^-letnico. V Sloveniji je 32 različnih br»lnih značk, ki združujejo tisoče "»[»dih bralcev. Doslej je v branju tekmovalo 150 tisoč mladih. To je do-k®.2« da ima slovenska knjiga obilo Privržencev in upanje, da jo v večji meri kot doslej ohranijo tudi kot odrasli. v Cankarjevem domu, je bila nekaj posebnega. Dr. Boris Paternu je uredil zbir do zdaj neznanih pesmi iz NOB, ki jih namerava v naslednjih letih tudi publicirati. Vsakodnevne prireditve v Cankarjevem domu, ki spremljajo največjo knjižno razstavo na Slovenskem, združujejo založnike, ustvarjalce, knji-gotržce, knjigarnarje in druge, ki imajo opraviti s knjigo. V Srednji dvorani Cankarjevega doma se mladi bralci lahko vsako dopoldne srečajo s slovenskimi mladinskimi književniki in ilustratorji mladinskih knjig. V torek je Mladinska knjiga skupaj z Geodetskim zavodom predstavila novost, Atlas Slovenije. Popoldne so na srečanju mladih književnikom podelili letošnje nagrade za najboljši knjižni prvenec. Med 15 mladimi ustvarjalci so se odločili za pesnika Štefana Remica. Društvo Slovenskih pisateljev je zvečer pripravilo razgovor o položaju slovenske knjige. V sredo se je predstavilo nekaj založb, tako Založništvo tržaškega tiska iz Trsta in Založba Drava iz Celovca, knjižne novosti je prikazala Cankarjeva založba, Založba Obzorja pa program knjižne zbirke Znamenja. Začelo se je posvetovanje knjigotržcev, podelili pa so tudi Knjiga stoletja Na letošnjem knjižnem sejmu sta Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije predstavila letošnjo knjižno novost, Atlas Slovenije. Izšel je v rekordni nakladi 60 tisoč izvodov, 48 tisoč jih je že prodanih prednaro-čnikom. V njem je Slovenija prikazana na 109 kartah v merilu 1:50.000, v registru je 45.000 imen naselij, zaselkov, rek, potokov, gora, vrhov ... Schweintnerjeva priznanja za pospeševanje plasmaja knjige. TV Ljubljana je v sredo prikazala epizodo iz nove slovenske nadaljevanke Rodna letina, osrednji projekt igranega izvirnega umetniškega programa slovenske TV ob 40-letni-ci osvoboditve. Popoldne so se srečali slovenski književniki jubilanti, Josip Vidmar, Bratko Kreft, Filip Kumbatovič Branko Rudolf, Jože Dular, Branka Jurca, Dušan Ludvik, Vitomil Zupan, Milan Šega, Marička Žnidaršič in Bogomil Fa-tur. Založbi iz Trsta in Celovca sta zvečer pripravili pogovor o slovenski književnosti v tujem, a sosednjem svetu. V četrtek je Mladinska knjiga predstavila antologijo sodobnega jugoslovanskega pesništva za otroke Roža čudotvorna, Pomurska založba nova leposlovna in znanstvena dela, DDU Univerzuum knjižno novost, dan pa je zaokrožil večer slovenskih pesnikov in pisateljev. Danes se predstavlja Državna^ založba Slovenije s knjižnim programom za prihodnje leto, sešli se bodo delegati bralne značke, Mladinska knjiga pripravlja literarno ft^AZAlOZBA ^* 7. slovenskem knjižnem sejmu se predstavlja 21 založb z bogatim raz--~i*}n*im in prodajnim programom. Foto: F. Perdan »V 40 letih smo dosegli občudovanja vreden razvoj, saj smo založili več knjižnih naslovov in v višji skupni nakladi kot prej v štirih stoletjih od popolne teme pred Trubarjem do najsvetlejših luči kulture v časih NOB,« je med drugim dejal slavnostni govornik Franc Šetinc. Na sliki z založniki Marjanom Javornikom, Borutom Ingličem in Ivanom Bizjakom. matinejo (iz letošnjih novih leposlovnih del bodo brali najvidnejši mladinski ustvarjalci), znova se bosta predstavili založbi iz Celovca in Trsta, Založba Obzorja pabo opozorila na najnovejšo ploščo. Jutrišnje dopoldne bo namenjeno najmlajšim, ki si bodo v Srednji dvorani lahko ogledali musical Maček Muri. Popoldne bo Breda Smolnikar spregovorila o novi bibliofilski izdaji trilogije Gospa + Z Stobovske balade. Z vokalno-in-strumentalno oživitvijo slovenskih ljudskih pesmi bodo sodelovali Mira Omrzel-Trlep, Matija Trlep in Beti Jenko. Praznik slovenske knjige bodo v ponedeljek zaokrožili s predstavitvijo Muzikalij Državne založbe Slovenije, nove znanstveno fantastične knjige Tehniške založbe Slovenije in založbe Mohorjeva dru- žba- D. Z. Žlebir ■H?1 Večer pesmi iz »Škatljice« KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA — V Šivčevi hi-Sl v Radovljici bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave JULIJSKE AL-jjE V PRVI SVETOVNI VOJNI. Razstava bo odprta do 15. decem- . KRanj — Galerija in likovna spla NOVA Kranj (vhod 6, Delavci dom) vas vabi na otvoritev in gled razstave risb akademskega ?J[Karja in grafika Iva Mršnika. j-'tvoritev bo v torek, 26. novem-Jra, ob 18. uri. Razstavo bo odprl ar^Mirko Jutršek. j sKOFJA LOKA — V knjižnici jvana Tavčarja v Škofji Loki bo v 26. novembra, ob 17. uri ^RA PRAVLJIC. V sredo, 27. no-^ernbra, ob 18. uri pa bo VEČER c glAPOZITIVI. v ŽELEZNIKI — V salonu pohi-tva Alples v Železnikih je na gled razstava del slikarja Stanejo °hlaka iz Škofje Loke. Razstava bo odprta do 6. decembra. l .^KOFJA LOKA — V Homanovi Jf1 v Škofji Loki razstavlja aka-ernski slikar Franc Novine. Raz-lSoa bo odPrta do 15. januarja DOMŽALE V petek 22. novembra, ob 20. uri bo v Kinodvorani v Domžalah nastopil pantomimik ANDRES VALDES in JANA KOVAČ. V soboto, 23. novembra, ob 20. uri bo v Partizanskem domu v Moravčah nastopil z monodramo ZLATKO ŠUGMAN - M. Mikeln Fraklova vrnitev. V nedeljo, 24. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji Janeza Rešan-ška na Rudniku gostovalo Eks-preimentalno gledališče GLEJ iz Ljubljane. KAMNIK — V razstavišču Veronika v Kamniku je odprta knjižna razstava ob 200-letnici rojstva Franca Pirca (1785—1880) sadjarja in prosvetitelja ameriških Indijancev. LJUBLJANA - V dvorani E 2 v prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani bo drevi ob 18. uri predstavitev knjige Florjana Lipuša JALOV PELIN. JESENICE - V petek, 22. novembra, ob 18. uri bodo v salonu Dolika odprli skupinsko razstavo slik članov likovnega kluba Do-lik. Nastopil bo pevski /.bor Milko Teden kulture v Naklem Naklo — KUD Dobrava in družbenopolitične organizacije Naklo bodo ob dnevu republike pripravile deveti Teden kulture v Naklem. V soboto, 23. novembra, ob 18. uri bo v klubskih prostorih Doma kokrškega bataljona otvoritev razstave ročnih del aktiva kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Naklo. Ob 19. uri bo nastopila folklorna skupina Iskra Kranj. V nedeljo, 24. novembra, ob 10. uri bo lutkovna igrica Grdi raček v izvedbi kulturnega društva iz Besnice. V torek, 26. novembra, ob 18. uri bo krajan Metod Pavlin imel predavanje Potepanje po Evropi, prikazal bo tristo diapozitivov. V sredo, 27. novembra, ob 16. uri bodo v osnovni šoli cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. V četrtek, 28. novembra, ob 19. uri bo imel celovečerni koncert Iskr-ški mešani pevski zbor. V soboto, 30. novembra, ob 18. uri se bodo predstavili mladi glasbeniki. V nedeljo, 1. decembra, ob 10. uri bo za otroke nastopil Cveto Sever. V soboto, 7. decembra, ob 18. uri bo domača dramska sekcija uprizorila burko Jezični dohta- Petelin. V petek, 15. novembra, smo v avli kranjske gimnazije lahko prisostvovali literarnemu večeru Potovanje — poezija, ki so ga pripravili Dušan Grobovšek, Matevž Košir in Marko Studen skupaj s sodelovanjem občinske ZKO. Večer, ki so ga avtorji že nekaj časa obljubljali, je imel namen združiti sliko in glasbo s poezijo, vse troje v nekem komplementarnem smislu znotraj tematsko zaokroženega motiva — potovanja. Vsaj tako je obljubljal plakat, ki je vabil na večer. Poslušali pa smo dobre pol ure interpretacijsko slabo recitirane pesmi, obenem videli nekaj privlačnih diapozitivov s potepanj naokoli ter ob tem poslušali sumljive zvokovne etude. Sinteza vseh treh prenos-niških območij mladim avtorjem ni uspela, tako da je bil večer daleč od enovite celote, prej lapidaren in na trenutke, po premisleku o posameznih pesmih, celo neokusen. Čisto osebni občutek je, da so se avtorji na tihem zavedali izpovednih slabosti svojih pesmi, in so jih skušali preseči z vizualnim učinkovanjem. Le-to je v takšnem primeru namenjeno zgolj samemu sebi in s sporočilnostjo dogodka nima nikakršne utemeljene zveze (mogoča je le naključna). A vendarle je bilo v, petkovem površno insceniranem in režijsko (?) nedodelanem happeningu nekaj razveseljivega: javnosti se je predstavil že pred letom zasnovani in zdaj končno natisnjeni pesniški »almanah« v manjšem obsegu — Škatljica pesmi. Na petintridesetih listih, ki jih najdemo v škatlici podobnem majhnem paketu, so natisnjene pesmi štirih mladih kranjskih avtorjev. Prvi med njimi je Gorazd Sire, ki se predstavlja s sedmimi primerki, stilno in izpovedno zelo podobnimi. Njegova najbolj značilna je uvodna pesem Dejstva I: v njej gre za preprosto ugotavljanje dejstev, banalnih, resničnih in izmišljenih. Nanizana so tako, da eno ob drugem učinkujejo edinole kot kontrast, celota v tem smislu računa edinole na šok, učinek, ki ga takšen konstrukt naredi na bralca, medtem ko je njegova izpovedna resničnost vprašljiva, izrazna moč pa nezadostna. Ob posameznih bizarnih verzih se zdi, da avtor pozna tudi Kosovela, še posebej njegov konstruktivistični opus. Številčno je najbolj zastopan Marko Studen, ki je naslednji avtor v Škatljici. Od vseh oblikovno najbolj pretanjen, s precejšnjim smislom za pomenske odtenke posameznih besed in zdi se, da tudi dovolj iskren, da njegovim pesmim lahko verjame- Filmi iz skrajnosti mo, saj je za verzi čutiti Studnov izpovedni jaz. Po čisto osebni presoji se zdita najboljši Mojim pesmim in Moji bogom so moji strahovi (11). Studnovim sledijo pesmi Dušana Grobovška, ki se jim pozna avtorjev ustvarjalni napor; medtem ko v posameznih verzih včasih zmoti izrazna prenasičenost, pa po tematskem zamahu in izpovedni silovitosti njegove pesmi presegajo pesmi ostalih treh v Škatljici, le oblikovne umirjenosti mu še manjka, tiste, ki jo premore Studen. Oba pa sta pesniško predvsem bolj samostojna in zato so njune pesmi kvalitetnejše, česar se je zagotovo zavedal tudi šestavljalec »almanaha«, saj je prav tema avtorjema prepustil največ prostora. Kot poslednje so v Škatljici pesmi Miča Mrkajiča. Pet jih je in zanje je gotovo najbolj značilno izbrano besedišče, ki hoče imponirati, in s tem ozirom se razkrije tudi obzorje pol-sodobne slovenske poezije v Mrkaji-čevem pesnenju. Njegov način se je v marsičem že pokazal za nezadostnega, samemu sebi namenjenega, zgolj igrivega in izpraznjenega, zato je v tem primeru samo eden od mnogoštevilnih plagiatov te vrste na Slovenskem. Poezija štirih avtorjev, izbrana v Škatljici, razpade na dva dela — osrednjega, ki ga tvorita Studen in Grobovšek,ter marginalnega, kjer so pesmi Sirca in Mrkajiča. V prvem primeru je to poezija, ki nekako za-sleduje,tendence sodobne slovenske poezije, v drugem primeru pa, kot že rečeno, za način pesnenja, ki smo ga 'že) presegli, ker nam preprosto ne zadošča (več). Ob vsem povedanem pa še dve stvari, ki neprijetno bodeta v oči in kvarita sicer ugodni videz: Najprej sama beseda »škatljica« — po Slovenskem pravopisu 1962 se ta beseda piše brez »7«, torej škatlica. In drugo: v posameznih besedilih je dosti nepotrebnih slovničnih (mislim na tiste pesmi, ki slovnico in pravopis upoštevajo) in tipkarskih napak. Izid Škatljice pesmi je dejanje, ki smo ga lahko veseli, še posebej, če kranjsko izdajo primerjamo s podobnimi samozaložniškimi podvigi drugod po Sloveniji in kranjska ZKO za to zasluži vso pohvalo. V prihodnje pa seveda upamo na občutljivejši in kvalitetnejši izbor pesem-skih besedil. Škatljica pesmi je izšla z letnico 1984 v sto izvodih, likovno jo je opremil Matej Mihelčič, finančno pa jo je omogočila ZKO v Kranju. M. Pušavec ' Spet smo dva večera spremljali najboljše amaterske alpinistične filme. Prek 750 ljudi je videlo filme, posnete na himalajskih odpravah, v Centralnih Alpah in v domačih gorah. Izbira, vzeti s seboj na plezalno turo kamero ali več hrane, je za navdušene snemalce-alpiniste izziv, ki se konča navadno s prvo izbiro. Obilnejša večerja doma ali v baznem taboru nadomesti izgubo. Ostane pa filmski material, ki po obdelavi nudi užitke ne le snemalcu, ampak tudi številnim ljubiteljem gora. Tudi doživljanje lepote ali mraza in viharjev je lepše z rokami v toplih rokavicah, kot s premrzlimi prsti na sprožilcu kamere, zato pa je zadovoljstvo ob filmu večje. Občutek, da boš ta svet lahko predstavil širšemu krogu, odtehta napore in premaga lagodnost. Finančna plat je pri tem drugotnega pomena, ker se stroški teh projektov nikoli ne povrnejo. Dejavnost je ljubiteljska. Začetki prodora v javnost pa so tu. S filmom laže dopoveš ljudem, da je tudi alpinizem šport, za katerega se je treba resno pripravljati in trenirati, ki zahteva celega človeka in tudi znatna denarna sredstva. Ljubiteljem planin pričaraš vzdušje, ki vlada na odpravah, v težkih stenah, pa tudi v romantičnih stenah juga, kjer je največja dilema — plezati ali plavati. Vse to smo spremljali v teh dveh večerih v kranjskem kinu Center. Videli smo štiri naše odprave v najvišja gorstva sveta. Začelo se je z Makalujem, kjer smo prek deviške južne stene splezali na naš prvi osemtisočak. Kamera v roki Tomaža Jamnika je pokazala boj za prvo veliko steno v Himalaji. S tem, ko smo jo zmogli, smo dokazali sebi in drugim, da poti na najvišje vrhove vodijo tudi prek sten. Dosežek, ki je v tujini odmeval celo bolj kot doma. To je sploh značilnost velikih dosežkov malih narodov. Če bi to uspelo Francozom ali Avstrijcem, bi o tem čivkali celo vrabci na strehah, pri nas pa je o tem govoril le malokdo. Spremljali smo gotovo našo naibolj skromno in požrtvovalno odpravo — tržiški Hidden Peak. To je bil začetek naših žepnih odprav. Skromna finančna sredstva, kratek čas plezanja in neskončna požrtvovalnost članov odprave so nam prinesle drugi osemtisočak. To je sedaj obrazec, po katerem delujejo številne naše in tuje odprave. V južni steni Lotseja smo začeli z obdobjem," v katerem smo plezali stene, za vrh pa nam je zmanjkalo moči. Isto nam je kasneje še dvakrat uspelo na Daulagiriju. Postalo je že kar naša posebnost. Sreča za druge, ki potem v bistveno boljših razmerah po naših sledeh dosežejo vrh in poberejo popolno slavo, in smola za nas, ki nas gora ne mara vedno. Popoln uspeh, torej steno in vrh, smo videli pri filmu o Yalung Kangu. Žal ne le uspeha, ampak tudi tragedijo, saj je v objemu gore za vedno ostal član odprave. Nič manjših užitkov nam niso pripravili avtorji filmov o plezanju stolpov v Meteori, tik nad mestom. Divji in privlačni stolpi nudijo plezalcu popoln užitek, gledalcem pa ob tem zastaja dih. Lepoto domačih gora smo s tem pregledom malo zanemarili, a smo jo vseeno doživeli v polni meri v edinem filmu z naših hribov. Bitenc nam sporoča: kdor je pogumen, ne ve, kaj je samota. Prehod med našimi hribi in Himalajo so Centralne Alpe. Prek divjega grebena smo šli s kamero Matjaža Dolenca. Stena, cilj mnogih, se nam predstavi v enkratni lepoti ob razpoloženjski glasbi. Prav glasbena oprema je bila največji korak naprej v primerjavi z lanskim pregledom. Žirija je letos zahtevala popolno glasbeno opremo filmov s posnetim komentarjem vred. Odstopila je le v primerih, ko bi bil posnet komentar le bleda slika živega. Vsi, ki so videli te filme že v Cankarjevem domu, pa prisegajo, da je bil kranjski prikaz mnogo boljši po tehnični plati. To nam je pohvala, spodbuda in obveznost za drugo leto. To smo dolžni številnm ljubiteljem filmov, ki so kljub petkovim Trnov-kam in sobotni nogometni tekmi dodobra napolnili kranjsko kino-.dvorano. ---- P. Markič GLAS 6. STRAN ALKOHOLIZEM V HOVEMBRII? Kar nerodno se je oglašati z današnjim prispevkom, ker s tem dajemo vtis, da se na to težko socialno bolezen spomnimo le novembra, v mesecu boja proti alkoholizmu. Pa vseeno nekaj misli in nasvetov! Toliko je že napisanega in rečenega o pripravi alkoholika na zdravljenje, da je težko razumeti, zakaj se jih tako malo zdravi. Vzrok je naslednji: alkoholika se v družini bojijo, nerodno je priznati najbližji okolici, da naš(a) preveč pije (sramota, če se gre zdravit, ker bodo drugi zvedeli, da preveč pije), pijejo tudi drugi v družini, med sorodniki,«prijatelji, znanci. V delovni organizaciji so strpni glede pitja alkoholnih pijač in ne silijo alkoholikov k zdravljenju: ker pijejo tudi predpostavljeni, pijejo drugi delavci, smatrajo, da alkoholik ne pije toliko, da bi bilo zdravljenje že potrebno, ker alkoholik zelo uslužno in ponižno sprejema razna neljuba dela tudi v nadurah, da s tem pokrije plave šihte, je torej »nepogrešljiv« delavec v očeh drugih. Med prijatelji je alkoholik družaben, pomaga v stiski, plačuje pijačo tudi drugim (dokler ima kaj pod palcem, pa čeprav doma trpijo pomanjkanje). Edina rešitev za alkoholika je čimprejšnje zdravljenje. Prisiliti ga moramo, hkrati družina, delovna organizacija in njegov zdravnik, da se bo sam odločil za zdravljenje. Ne se bati njegovih groženj s samomorom! Le malokateri poseže po svojem življenju zaradi pritiska, praktično nihče. Seveda mu je pri pritiskih in ultimatu treba na stežaj odpreti vrata v zdravo, boljše, trezno življenje brez odvisnosti od alkohola. Izkušnje kažejo, da morajo svojci pri zdravljenju sodelovati in da šele večletno resno sodelovanje obeh, bolnika in svojca, v klubu zdravljenih alkoholikov zagotavlja uspešno zdravljenje in rehabilitacijo. Sodelavca pri zdravljenju izberemo med najbližjimi svojci in treznimi prijatelji ter sodelavci. Če so najbližji svojci (zakonski partner, starši, otroci) alkoholiki, ne morejo odigrati pozitivne vloge svojca. Pride pa v poštev, da se dva družinska člana zdravita hkrati in sta eden drugemu v oporo. Jemanje tablet proti pitju (tetidis) je lahko nevarno, če se ne zavedamo nujnosti hkratne stroge abstinence, vzdržnosti alkoholnih pijač. Dokazano je, da same tablete brez hkratnega zdravljenja v skupini ali bolnišnici ne pozdravijo nobenega alkoholika. Naš prispevek vzemite le kot opozorilo, kot nasvet. Spomnite se nanj v stiski katerikoli mesec v letu, ne le novembra, v mesecu boja proti alkoholizmu. Tone KOŠIR ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 22. N0VEMBRAJ1SL KLOBIIK IH PLEŠA Pravijo, da »tesen klobuk povzroči plešavost«. Za takšno trditev ni nobenega dokaza. Prav nasprotno, vsa pokrivala varujejo lase. Plešavosti so pri človeku različne, pri moških je povezana predvsem z dednostjo in z moškimi spolnimi hormoni. Vendar je nekaj le še treba dodati. Pretesno pokrivalo lahko včasih zavira pretakanje krvi v lasišču. To pa bi lahko pospešilo izpadanje las. Če se to zgodi, bodo lasje nehali izpadati, ko boste zavrgli pretesni klobuk in nosili pravšnje pokrivalo. ALI SE LAHKO OBVARUJEMO- PRED AHGIHO? Pravzaprav lahko. Če pozimi ne hodimo ob največjem mrazu z razgaljenim vratom po svetu, ampak se zavijemo v topel volnen šal, kadar zunaj prav mrzlo brije in se hoče zima še posebej izkazati. Če pa kljub temu staknemo angino, potem se lahko obvarujemo pred tem, da bi pokazala vse svoje moči in nas položila v posteljo, tako da večkrat na dan grgra-mo žajbljev čaj, raztopino hipermangana ali samo toplo vodo, v kateri smo raztopili veliko žlico soli. Če pa so se angini pridružile še visoka vročina, hujše bolečine v vratu in težave pri poziranju, se lahko nadaljnjih težav obvarujemo le tako, da stopimo k zdravniku, ali pa ga, kadar so težave res velike, prosimo, naj nas obišče doma. r VRT V HIŠI- Lončnice novembra Sobna smrečica se enakomerno razvija, če jo redno obračamo. Obračati pa jo moramo vse leto, nekako v tedenskih presledkih. Tako delamo tudi pri mnogih drugih sobnih rastlinah. Za primer naj navedemo kraljevsko be-gonijo in difenbahijo. Sobna smrečica mora rasti v hladnem prostoru, kvečjemu v zmerno toplem, ker je to v njeni naravi. Kdor ima kemelijo, ki je obložena s popki, naj jo nikakor ne postavlja v toplo sobo. V močno kurjeni sobi je zrak večinoma zelo suh. V takem popki kaj hitro odpadejo. Najbolje za kamelije je, če je temperatura nekaj stopinj nad ničlo. V hladnem prostoru cveto sicer pozneje, zato pa gotovo. Važno je, da se koreninska gruda nikoli popolnoma ne presuši. Konec novembra postavimo na toplo prve hijacinte in tulipane. Pri tem pa je potrebno, da so cvetni poganjki že vidni, da so iz čebule dovolj pognali. Mesto mora biti še vedno temno ali pa posamezne lonce pokrijemo s klobučkom. V tem času je potrebno redno zalivati, sicer se rado zgodi, da poženejo samo listi, cvetja pa ne dočakamo. POUK V S1NDELF1NGNU Tudi letos poteka v mestu Sindelfingen slovenski dopolnilni pouk. Z mladimi se dobimo enkrat na teden, spoznavamo lepote naše domovine in našega jezika, pojemo, pišemo, beremo in še kaj zanimivega počnemo. Učenci se vozijo od daleč vse od Magstadta pa do Weil der Stadta. Okoli petdeset jih je, radi obiskujejo našo šolo in ne pozabijo, da so Slovenci. Letos smo organizirali pouk v treh skupinah. Prvi, drugi in tretji razred naj bi se srečeval v ponedeljek, četrti, peti in šesti v četrtek, starejši, to je sedmi, osmi in deveti, pa v petek. Žal so nastopile težave z nemškimi urniki, ker prihajajo otroci iz različnih šol. Tako imamo zdaj kljub lepi zamisli vse tri dni mešane skupine, to pomeni učence od prvega do devetega razreda. Res pa je tudi, da letos nemškim oblastem ne smemo očitati brezbrižnosti. Šolske oblasti se trudijo, da bi tako uskladili svoje urnike, da bi mogli vsi zdomski otroci k dopolnilnemu pouku materinščine. Na naših srečanjih poročamo o problemih, na katere naletimo pri vsakodnevnem delu. Vedno znova se spopadamo s preobremenjenostjo učencev, izoliranostjo, ki smo je deležni v šoli, kjer poučujemo, pomanj- kanjem diaprojektorjev, kasetofonov, s premagovanjem posebnega statusa, ki ga imamo kot »nemško govoreči tujci«. Podobne probleme kot slovenska dopolnilna šola imajo tudi srbohrvaška šola, grška, turška, španska ... Na sestankih, ki jih imamo vsi zdomski učitelji skupaj"; se trudimo, da bi tudi sodelovali med seboj in resnično dali našim otrokom vse naj boljše. Ne smemo namreč pozabiti, da je za otroke dopolnilna šola velikokrat tudi dodatna obremenitev, ki pa je nujno potrebna, da se bodo lahko čimprej vrnili v svojo pravo domovino in se uspešno vključili v vzgojnoizobraže-valni proces ali v delo. Vse to zahteva znanje, privrženost, ljubezen, kar gojimo v naših dopolnilnih šolah. Zato je ta oblika toliko pomembna kot redni pouk v nemških šolah. Tega se zavedajo tudi tukajšnje šolske oblasti, ravnatelj, socialni delavci in nam skušajo poma gati. Vendar moramo kljub vsemu levji delež bremena nositi sami. Predvsem pa se moramo zavedati velikega pomena slovenske dopolnilne šole v tujini in podpirati njeno delovanje na vsakem koraku. Nana Požun, učiteljica MOJA — DRUŽINA Moja družina je velika. Atek Štefan, mamica Marinka, moj starejši brat Štefan, najmlajši bral Danijel in jaz, Klavdija. Moj atek gre zjutraj zgodaj od doma in pride pozno zvečer nazaj. Vozi tovornjak v Mannheim, Karlsruhe, Darmstadt, Stuttgart in po vsej Nemčiji. Ko z bratom prideva iz šole, je kosilo kuhano. Popol-dan se igrava z Danijelom ali pa smo zunaj. V četrtek obiskujem slovenski dopolnilni pouk. Moja mamica doma pomiva posodo, šiva obleke, pospravlja stanovanje, pere perilo, čisti in se igra z mojim mlajšim bratom. Poleti se vedno odpeljemo v našo domovino Slovenijo. Tam tekamo po gozdu, se igramo s prijatelji in hodimo na kopališče. Kmalu se nameravamo vrniti v Slovenijo. Klavdija Zakelšek, Freiburg KUHARSKI RECEPT Iz slovenske narodne kuhinje Belokranjski žlikrofi Za testo potrebujemo 50 dag moke, 3 jajca in za 2 jajci vode, za nadev pa 20 do 25 dag perutnine (jetra, srce, meso), sesekljano čebulo, 1 jajce in sol. Iz moke, jajc in vode ume-simo gladko testo, ga razdelimo na tri dele, vsakega posebej obdelamo in oblikujemo v hlebčke. Površino hlebčkov premažemo z oljem in pustimo, da testo počiva pol ure. Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev: jetrca, srčke in meso sesekljamo in na hitro prepražimo na sesekljani čebuli. Meso ohladimo, povežemo z jajcem v maso in solimo. Testo na tenko razvaljamo, premažemo s stepenim jajcem in 2 cm narazen polagamo nanj kupčke mesa. Nato ga pokrijemo z drugo krpo testa. Med vrstami testo pritisnemo s prsti, da se zlepi, in z obodom izrezujemo kroge. Žlikrofe skuhamo v slani vodi, odcedimo in zabelimo z maslom ali mastjo. Žlikrofe uporabimo tudi kot jušni vložek; v tem primeru jih skuhdmo manj. Letos nas je sneg kar hitro presenetil. Predvsem pa nas opozarja na bližajoče se novoletno praznovanje. Včasih smo na veliko silvestrovali po hotelih, danes pa večina to noč preživi kar doma. A ZA OBČUTLJIVO KOŽO Maska iz pšenične moke Žlico pšenične moke in žlico jogurta mešajte, dokler mešanica ni voljna kot majoneza. Pokrijte s to blagodejno mešanico ves obraz in še vrat povrhu. Ležite za petnajst minut in se dodobra sprostite. Ko se zmes na obrazu strdi, jo sperite s toplo vodo, nato še oprhajte obraz in vrat z mrzlo vodo. Ta mask* je zelo priljubljena na Nemškem, posebno pri ljudeh, katerih koža je zelo občutljiva na milo in deter-gente. mlade še vedno vleče v ves lo družbo, v plesne dvorane-Ena izmed njih je tudi Joiaj. da iz Hotemaž. Pravi, da rada imela bluzo, primern i za svečane priložnosti, ki jo lahko nosila h krilu in tu» k hlačam. Ker Jolanda pravj da s svojo postavo n*1118.,,^ žav in da je tudi precej V»?j ka, sem ji narisala model, je primeren predvsem zfl soke, sloke postave. k0 Bluza je malo daljša, ta* da jo lahko nosimo čez hJa^ s pasom. Zapenja se P0^!^ dolžini na desni strani. C/vr tnik je dvojni, zgornji, benJ krajši od spodnjega, črneg,^ Manšete so precej visoke se zapenjajo s tremi SutCi^. Na ramenih je guba, ki se W novi na zadnjem delu. R° ,Q va so na zgornjem šivu jB nabrana. Svetujem tudi k° binacijo, ki je narisana. Q ko pa izberete enobarvj^ blago, a se bojim, da ne pravega učinka. Bluzo d°paSi raznimi dodatki (P '■ šal, *• nite z ogrlica, uhani). Tudi sem ga narisala, je le tek. doda' Strnili smo nekaj izsekov iz dela in življenja učiteljev ter učencev, ki v Zahodni Nemčiji obiskujejo slovenski dopolnilni pouk. Naj bo to njihov in naš prispevek k počastitvi praznika d°' movine Jugoslavije. Zaljubljena mačka je narisala Tatjana Jejčič, Stuttgart- Wangen O MIRU- NASVETU Robi, 13 let: Da ne bi delali bomb, tankov, raket in da ne bi bilo nikoli več vojne. Ksenija, 14 let: Denar, ki ga namenjajo oborožitvi, naj raje dajo lačnim ljudem; naj se takoj prenehajo vse vojne na svetu in naj bodo vsi ljudje srečni! Robi, 14 let: Veliko prijaz nosti, prijateljstva je potrebno na svetu in naj takoj razpustijo vse vojske! Manuela, 10 let: Da ljudje ne bi umirali v vojni. Da bi vsi otroci v miru hodili v šolo in se učili! Suzi, 12 let: Moja mama je preživela vojno. To so bili strašni časi. Naj se nikoli ne vrnejo! Mihaela, 8 let: Rada bi, da bi bili vsi zadovoljni. Le če je mir na svetu, se da živeti. Učenci slov. dopolnilnega pouka v Calwu MOJ ODNOS DO NARAVE Živim sredi velikega mesta. Obdajajo me samo visoke hiše. V prostem času in počitnicah grem rada v naravo. Rada jo opazujem. Premišljujem o njenih lepotah in nastanku ter koncu. Veliko se govori in piše o umazanem zraku in umirajočih gozdovih. Velikokrat se tolažim, da se bom kmalu odselila v Slovenijo. Bežati pred problemom ni dobra rešitev. Človek mora znati naravo razumeti, se od nje učiti. Ves čas jo opazujem, kaj mi daje. Gozdovi nam dajejo svež zrak, plodove. Polja nam dajejo hrano, ljudem in živalim. Čudovit alpski svet prav vsak rad obišče. Morje in njegovo lepoto še niso do konca odkrili in ga že zastrupljajo. Žalostna sem, ko vidim ob cestah, na polju, ob morju, ob gozdu prave smetnjake. V šoli imamo organi zacijo »ščiti naravo«. Njena članica sem tudi jaz. Upam, da smo drugim dober zgled. Martina Trebar, Feuerbach S TRŽIČANIV PINETI- Učiteljica Mira Turk piše, da je letovanje na morju z vrstniki iz Tržiča za učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Reutlingna že prav tradicionalno. Letos so bili skupaj že šestič. Skoraj tri tedne so preživeli v Pineti pri Novigradu. Dekleta in fantje so se pomešali med Tržičane in rojake s Koroškega; pri delu, športu in zabavi. Spoznali so nove prijatelje, nove znance in seveda, kot se za prave počitnice v domovini spodobi, tudi drobne »simpatije«. Sodelovali so pri vseh skupnih prireditvah, zelo uspešno tudi v večeru Skupine se predstavijo. Monika Strmljan, ki že več let pridno sodeluje v folklorni skupini SKUD Triglav Reutlingen, je prijateljice iz skupin Čenč, Mišk in Muc naučila dva moderna plesa, s katerima so navdušile gledalce. Robert Sladic pa je za dobro voljo večkrat raztegnil svojo harmoniko. Ko so ocenjevali te počitnice, so učenci povedali, da so po njihovi presoji morali prezgodaj v posteljo, da so za nekatere kuharice prevečkrat skuhale mlečni riž, za druge pa premalo-krat, da bi lahko imeli še več plesov, da je bilo celo morje pre slano, da je tovariš Bojan zelo v redu, da sta očka in mamica premalokrat pisala, da so Tržičanke »fejst punce« ... A vse to prav gotovo niso pripombe, ki bi pomenile slabe počitniške dni. Nasprotno, ostalo je polno lepih spominov in za večino obljuba ob slovesu v Tržiču: drugo leto se spet srečamo! ŽIVLJENJE JE TRPLJENJE V različnih krajih sveta ljudje živijo in trpijo. Njih res ni mogoče spregledati. Po nerazvitih deželah vidimo različne načine življenja in trpljenja. Ponekod so otroci od malega lačni in bolni. To trpljenje jih spremlja celo življenje. Drugod se vojskujejo in preganjajo ljudi tako, da nimajo svojih domov in stanovanj. Ob bombardiranju ali streljanju jih dosti ostane brez nog in rok. T' so celo življenje invalidi in trpijo. Tudi tukaj v Evropi je mnogo ljudi, ki še trpijo. Biti daleč od rojstnega kraja, v tujini, tudi to življenje je trpljenje. Jeanete Rantuša, Stuttgart-Gablenberg Ko je prišla svoboda — J Aleksandra Tičar, Reutliri* PLEŠEM-J: V FOLKLORNI SEKCIJI Sem učenka sedmega rav' reda dopolnilnega PoU*3h(r Wangenu. Vsako soboto *lp dim s prijateljicami v SK Triglav, kjer imamo folk 1°^, V folklori nas je sedem Plešemo gorenjske rodne P'CX/, štajerske narod Imam svojo gorenjsko nO Sešila mi jo je mamica, gim je klub kupil obleke Nastopamo na razli*1«, prireditvah. Imamo dve u y teljici, ki nas učita plesati folklori je zelo lepo, čepi'tlvr včasih tudi zelo naporno. ^ ni je všeč in mislim, da ie d i drugim všeč. „kj|i Plešemo tudi na hn/aS* in nemških prireditvah. Andreja Mušič, Wang«fl 1 .. Z LOČANI PA V FAZANI Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Sindellinga s? letos že tretjič taborili pod platnenimi strehami v Fazan)-Tam ima svoj tabor Zveza tabornikov Škofja Loka. Svoje vti' se je povedala tudi Nataša Cepec: Končala sem šesti razred. Prvič taborim s skupino. V šoto/ ril sem skupaj z Andrejo. Spoznala sem tudi številne nove p1"1' jatelje iz Škofje Loke. Nekega popoldneva smo imeli orientacijski tek. Za nas )e bilo to novo. Beli listki na drevesih so nam kazali pot. Pri P0" sebnih znakih je bilo skrito sporočilo z geslom. Tega smo m0' rali prepisati na list. Pred startom smo bili radovedni, kak° bo šlo. V skupini nas je bilo pet. Nismo bili vsi enako hitr)-Dva fanta sta tekla naprej in iskala gesla. Jaz sem jih PreP\ sala. Medtem so ostali prišli za nami. Tako smo našli vseh pe skritih sporočil. Potem je bilo treba čimprej priti v tabor. K0' maj smo ga našli in smo izgubili nekaj minut. Zadnji del P°r smo tekli in skupaj prišli na cilj. Čeprav smo prvič tako te^ movali in nismo poznali gozda, nismo bili zadnji. Tega smo br li veseli. Drugo leto se bomo gotovo še bolje odrezali. V I ažani mi je zelo všeč in bi drugo leto spet rada priš'f' Mogoče bodo v isti izmeni tudi moji novi prijatelji iz Škofih Loke 22 NOVEMBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU .7. STRAN -Oddajniki II. TV mreže: H s5 Na prelazu ni dovoljeno lR streljati, sovjetski film Mala princesa, predstava lutkovnega gledališča iz Bjalistoka na bienalu v 18 Kn Bu9°irw "•SO Mestni ključi, češkoslovaški mladinski film 0 Retrospektiva dram A. I9nn P°Pov'ca: Ančika Dumas •J® Narodna glasba B9 Mini show portret Kjr ?°kumenti "ašega časa iVsn športna sobota '■^O HenrikXIII. Katarina Aragonska, 1. del jj. angleške nadaljevanke Poezija (do 23.50) ^--^VZajreb 1. program: Sig 7TVdni 1r 5° Narodna glasba I6to številke in črke - kviz ^TV koledar 17.00 Košarka (ž) - jedinstvo Aida : CZ, prenos 18.30 To je to, dokumentarna oddaja 20.00 Oči Laure Mars, ameriški film 22.05 Za konec tedna NEDELJA ,24. novembra 8.50 Živ žav: Risanka, Smrkci II 9.45 Sokoli, ponovitev 4. dela angleške lutkovne nadaljevanke 10.10 M. de Cervantes: Cervantes, 4. del španske nadaljevanke 11.05 XVI. Festival narodne glasbe - Ptuj 85, 3. oddaja 11.35 525, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 14.40 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 15.30 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 6. dela avstralske nadaljevanke 16.20 Mozaik kratkega filma: Morje - iskanje naše prihodnosti, ameriški film 17.15 Mladi mladim (B. Smetana: VLTAVA) 17.30 Pasja zmeda, kanadski film 20.00 J. Vipotnik - J. Drozg: Rodna letina, 1. del nadaljevanke 20.55 Športni pregled 21.45 Beseda da besedo -pogovor z učiteljem Janezom Prestorjem Oddajniki II. TV mreže: 13.05 Test 13.20 Mladi talenti: Pianist Kemal Gekič ■ 13.55 Boj za obstanek, dokumentarni film 14.15 G. Rossini: Pepelka, komična opera 15.30 Jugoslovanski pokal v športno ritmični gimnastiki reportaža 16.00 Zlata pirueta, prenos mednarodnega prvenstva Jugoslavije v umetnostnem drsanju 17.30 PJ v rokometu (ž), Halas Jožef : Radnički (BG), vključitev v prenos v odmoru . .. 18.25 Udeleženec in priča: Vladimir Pogačic 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 20.00 Spomini, jugoslovanska dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Somrak bogov, italijanski film (do 22.45) TV Zagreb I. program: 13.00 14.00 14.15 15.25 16.50 20.00 20.55 21.40 Jugoslavija dober dan Mali koncert Obale, 6. del sovjetske nadaljevanke Nedeljsko popoldne Tolpa angelov, ameriški film Kako se je kalilo ljudstvo gornjega Jaukovca, 2. del nadaljevanke Športni pregled Morje, ljudje, obale - dokumentarno-zabavna reportaža PONEDELJEK , 25. novembra 8.50 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 Postojnska jama 17.50 Vsak petek nov začetek - 1. del nanizanka TV Sarajevo 18.25 Podravski obzornik 18.45 Slovenska ljudska pesem: Gorenjska (poje Koroški akademski oktet) 20.10 P. Andreota: Neuničljiva Marija, 3. del francoske nanizanke 21.05 Aktualno: »Je davek sklep za miljarde?« 21.45 Glasbeni večer: Jakob Petelin Gallus in njegov čas Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski TV program 18.55 Košarka (m) - sprint: Cibona, vključitev v prenos 20.00 Znanost 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija, 74. del ameriške nadaljevanke 22.05 Hit meseca TV Zagreb I. program: 16.15 Videostrani 16.25 TVvšoli 17.35 TV koledar 17.45 Mali šlager, otroška oddaja 18.15 Zdravje otrok 18.45 Mladi upi 20.00 D. Sušič: Džemila, drama 21.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 21.30 Izbrani trenutek 21.55 En avtor en film TOREK , 26. novembra 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 10.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -veleslalom (ž), prenos 1. teka 12.25 Sestriere. Svetovna serija v alpskem smučanju - ž -prenos 2. teka, 15 30 Šolska TV 16.40 Svetovna serija v alpskem smučanju - veleslalom (ž), posnetek iz Sestriera 17.40 Jesenska serenadav Trubarjevem antikvariatu V. Projan: Cesarjev slavec 18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Savel in David, nanizanka TV Beograd 18.25 Koroški obzornik 1J.40 Rdeči cvet, dokumentarni film 20.05 J. Hubač: Ptice selivke, drama češkoslovaške TV Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodni pesmi naproti, glasbena oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja 21.50 B rezkončnost sveta: Življenje iztrgano pesku - Maroko (do 22.20) TV Zagreb I. program: 9.00 TVvšoli 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 16.00 Videostrani 16.10 TVvšoli: Dan republike. Kipar Ivo Lozica, Japonska 17.30 Poročila 17.45 Mali svet 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Filmi J. P. Melvilla: Vojska v senci, francoski film SREDA , 27. novembra 10.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -veleslalom (m), prenos 1. teka 12.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -veleslalom (m), prenos 2. teka 16.20 Poročila 16.30 Svetovna serija v alpskem smučanju - veleslalom posnetek iz Sestriera 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic: Ostržek, 1. del; 9. del lutkovne nanizanke 17.50 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik - Veseli robot, 5. del nadaljevanke 18.25 Pomurski obzornik 18.40 ščepec širnega sveta: Začimbe Indije, 7. del angleškega izobraževalnega niza 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Trije možje, finski film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Družinski magazin 18.45 Za razvedrilo, glasbena oddaja 20.00 Športna sreda TV Zagreb I. program: 8.40 9.05 10.35 17.20 17.35 17.45 18.15 18.45 20.00 Flipper, otroška serija TVvšoli: Poštni nabiralnik. Izbrali smo za vas. Makedonščina, Računalniki, Poročila TV v šoli Videostrani TV koledar Flipper, otroška serija Družinski magazin Za razvedrilo, zabavna oddaja Športna sreda ČETRTEK , 28. novembra 9.55 Beogra: Slavnostna seja ob 40-letnici skupščine Jugoslavije 11.50 Svetovna serija v alpskem smučanju - slalom ž, posnetek 1. teka iz Sestriera 12.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju - slalom ž, prenos 2. teka 15.25 Šolska TV: Rokomet, odbojka; Poklici v elektrogospodarstvu. Rdeče, zeleno pa tudi rumeno 16.25 Poročila 16.30 Propagandna oddaja 16.35 Svetovna serija v alpskem smučanju - slalom (ž), posnetek iz Sestriera 17.35 V. VVinkler: Petelinje pero 17.50 Paul Stroyer: Pepe s trobento 18.05 Zakaj, zakaj - oddaja TV Zagreb 18.25 Posavski obzornik 18.40 Čas, ki živi: Slovenci, domovina kliče 20.10 Festival revolucija in glasba, prenos osrednje republiške prireditve iz Žalca 21.05 Tednik 22.10 C. P. Snow: Tujci in bratje, 5. del angleške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 Tass lahko objavi, 6. del sovjetske nadaljevanke 18.40 Avnojski dnevi, 1. del dokumentarne serije 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer: Partizansko gledališče 22.05 Revolucija - kar ostane je človek, slavnostni spored jugoslovanskih TV centrov ob Dnevu republike 23.05 Pesmi naših narodov TV Zagreb I. program: 8.30 TV koledar 9.15 TV koledar 9.25 Lutkomendija, otroška serija 9.55 Beograd: Slavnostna seja ob 40-letnici skupščine Jugoslavije 11.00 Izobraževalni program 16.10 Videostrani 16.20 TV v šoli: Ne pozabi 17.35 TV koledar 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Drevesnica znanosti, poljudnoznanstveni film 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.00 Jugoslavija, dokumentarna oddaja 21.05 Pot v središče znanja - kviz 22.10 Razžarjenje, jugoslovanski film 29. novembra 8.35 Praznični zvoki z rudarsko godbo iz Titovega Velenja 9.05 Živ žav: Risanke, Smrkci II 10.00 Bolnišnica Franja, oddaja za otroke 10.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -" slalom (m), prenos 1. teka 11.50 Sokoli, 5. del angleške lutkovne nadaljevanke 12.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju - . slalom (m), prenos 2. teka 13.15 Lucija strah in trepet ulice, 1. del češkoslovaškega mladinskega filma 14.30 Iz sporeda dnevov JRT '85: 15.30 Nastanek človeške vrste: Nova doba, 3. del angleške dokumentarne serije 16.25 Gala koncert ob kulturnem forumu v Budimpešti, posnetek 17.25 Posladkana vodica, jugoslovanski film 20.00 S. Pavić: Odhod vojaka, 1. del drame TV Beograd 21.55 Ne prezrite 21.10 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, 8. del ' avstralske nadaljevanke 23.05 Petrijin venec, jugoslovanski film Oddajniki II. TV mreže: 12.25 Test 12.40 Prvi dnevi miru, dokumentarna oddaja 13.25 Avnojski dnevi, 2. del dokumentarne serije 14.15 Šele pozneje smo začeli rasti, otroška oddaja 14.45 Mali koncert 15.00 Boks - turnir prvakov, prenos 17.45 Mali koncert 18.00 »Pozdravljena, moja domovina: Rasti in se razvijaj I« oddaja za otroke vseh TV studiov 20.00 Koncert opernih prvakov 21.05 Partizanska kinematografija, dokumentarni film 22.10 13 stolov, francoski film TV Zagreb I. program: 9.45 Poročila 9.55 TV koledar 10.05 Praznični zvoki z rudarsko godbo iz Titovega Velenja 10.35 Republiki iz srca, otroška oddaja 11.05 Pozdravi Marijo, jugoslovanski film 12.35 Zlati Slavček, posnetek otroškega festivala 13.50 Zgodbe iz nepričave, otroška serija 14.20 To kar ostane v nas, glasbena oddaja 14.50 TV dnevnik 15.05 Bajka o carju Saltanu, sovjetski film 16.10 Jubilej republike, dokumentarni film 16.40 Dan, ki je združil svet - zabavnoglasbena oddaja 17.10 Rezbarka, zadnji del ameriške nadaljevanke 18.00 »Pozdravljena, moja domovina: Rasti in se razvijaj)«, oddaja za otroke vseh TV studiov 20.00 Odhod bojevnika, vrnitev Maršala -1. del dokumentarne drame 21.50 Bilečanka, dokumentarno-glasbena oddaja 22.25 Politika je stvar delovnih ljudi, dokumentarna oddaja 23.40 Poje Mireille Mathieu - 2. del koncerta SOBOTA 20.00 12 + 1. film Italijanski frizer Mario Beretti (Vittorio Gassman), ki se je izselil v ZDA, je na robu propada, ko pride vest, da je dedoval po stari teti iz Anglije. Odpotuje v London, da bi prevzel dediščino, na veliko razočaranje pa je od vsega ostalo samo trinajst stolov, ki jih proda starinarju. Potem pa najde tetino pismo, v katerem piše, da so v enem od stolov skriti dragulji, vredni 100.000 dolarjev. Toda stole so medtem prodali. Tako se Mario skupaj z lepo Pat (Sharon Tate), tajnico starinarja, odpravi na lov za stoli, ki ga vodi na vse konce Evrope. NEDELJA 20.00 Rodna letina Nadaljevanka je narejena po istoimenskem romanu Janeza Vipotnika, dodane pa so ji snovne prvine iz nekaterih njegovih drugih pripovednih del. Rodna letina (v treh delih) želi prikazati notranjo rast glavnega junaka med NOB, ki se iz sprva neos-veščenega partizana preoblikuje v zavestnega borca za nove odnose, in medsebojna razmerja junakov v izjemnih vojnih razmerah leta 1943. _TOREK_ 20.05 Ptice selivke Gre za nadaljevanje televizij ske igre Ikarov padec, ki obravnava problem alkoholika in njegove družine. V Pticah selivkah se Kara odloči za prostovoljno zdravljenje, vendar je njegov boj za ponovno pridobitev dostojanstva dolg in naporen. Udio A^U. novembra °'?sba RJ^tr»ni' Program Sck » 5 P'onirski tednik matineja - 10.05 °ite >avii?amL1105Spoti po Ju UJalciV 12-10-14.00 Naši po-i I4.05 r?t,ta'° in Pozdravljajo 1Q-15X obena panorama -J600 v/i^/OPoldanski mozaik 1° ob i7^k in EP - 17.00 Stu-a9azin 1. " Zunanjepolitični 18 3n 00 škatlica z godbo Mladi mladim - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 24. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 še pomnite, tovariši... -10.05 Nedeljska matineja -11.00-13 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 17.50-18.35 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 25. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - 1135 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Kulturni globus - 21.05 Državni simfonični orkester Sovjetske zveze - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Zimzelene melodije TOREK, 26. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate - 14.05 V korak z mladimi - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16 00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Ljudska medicina -20.35 Koncert mladinskega simfoničnega orkestra »Paščan« iz Beograda - 21.05 Radijska igra -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe SREDA, 27. novembra program Prvi program j 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Ob otvoritvi doma Radia Maribor -20.00 Koncert za besedo - Pesnik - 20.25 S slovenskimi interpreti - 21.05 Bedrich Smetana: Odlomki iz opere »Prodana nevesta« - 22.30 Zimzelene melodije 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 28. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate... - 14.05 Za mlade radovedneže - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 Prenos zvezne proslave ob dnevu republike - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Paleta popevk ju- j goslovanskih avtorjev PETEK, 29. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Posebna oddaja -9.05 Praznična glasbena matineja - 10.05 Posebna oddaja -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Zvoki za oddih - 14.05 Posebna oddaja (DFR) -15.00 Proti morju ... - 15.45 Zabavna glasba in obvestila - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Posebna oddaja (IPP) - 17.35 Za vsakogar nekaj -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba - 22.15 Iz naših sporedov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje mL i um »&0reHPraznicni in praznični t^tr? pr,r,aša na veliki ekran H QlemiBrskih filmov. Za zače >f> fc^nimo domači film Rdeči ^ M*a katerega je scenaristice. ania Peakić-Mikuljan rekla VabW 8 za fi,m i8 bila zame ^i.cla DrGdvsem zavoljo zave-1* dr? 9re za dogodek, ki je nje-V| <>bi0cl'ekni, Predvsem kot pr W 0rpženi spopad s fašisti v H»m abinska Republika je v S^srnislu naša Pariška ko %n°^Un «* Bondove ulice je %,°nska pustolovska Kome %k Vni iunak je iznajdljivi S v"9- Ki P« naročilu britan Sliu.1^ službe išče izgubljene Ni^0l vratolommh akcijah in I n'n zasukih. Sdl°l0vski h»m Roparji At [%*.Pa so posneli Italijani. a Do i° skupino pustolovcev. >o A^aključju odkrijejo misti ; Ve"antido. Seveda do nje ne jHj , kar tako. Komaj se rešijo I^W6rskimi zarki' Atlantida *one na dno oceana *Sala- obogatena z glasbo, je JJ« rv! *načilnost ameriškega hI V^lene ulice. Gre za ugrabe 0l*ovskfi zvezde, ki jo S j osvoboditi njen nekdanji 1 ,1evenetno hladnokrven. S^*1 Pa mTia tudi puško, ki bljuje ogenj. Konec je seveda srečen. Tudi film Zadnja vojakova naloga je akci|ski Junak je policaj, vojni veteran iz Vietnama, ki ga napade skupina kriminalcev ter mu ubije ženo in otroka. Pri maščevanju ne izbira sredstev in tako nima nasproti le kriminalcev, ampak tudi policijo in narodno stražo. in še novica za najmlajše gle dalce. V matineji si bodo lahko ogledali slovenski film Pastirci. za njim pa še Kalo. Ena redna predstava je rezervirana tudi za vedno lep film Cvetje v jeseni. KRANJ CENTER 22. novembra: amer. astronav. film POT V VESOUE ob 16. in 19. uri, 23. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. pust. filma ROPARJI ATLANTIDE ob 22. uri, 24. novembra: slov. mlad. film PASTIRCI ob 10. uri, amer glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 15.. 17. in 19. uri, premiera hongk. akcij, komedije VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 21. uri, 25. in 26. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 16.. 18. in 20. uri, 27. novembra: hongk. akcij, komedija VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 16. in 20. uri, 28. novembra: hongk. akcij komed. VOHUN IZ BON DOVE ULICE ob 16. uri, amer. ljub. film MARIJINI LJUBIMCI ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 22. novembra: franc komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 16., 18. in 20. uri, 23. novembra: amer. pust. film CABOBLANCO ob 16 in 20. uri, ital srhljivka OČI ZLA ob 18 uri, 24. novembra: amer. pust. film SUPER VOHLJAČ ob 14 in 18 uri, amer. akcij, film NEW YORK 1997 ob 16. uri, premiera jugosl zgod fil ma RDEČI IN ČRNI ob 20 uri, 25. novembra: amer. thriller NOČNI MORILEC ob 16. 18 in 20 uri, 26. novembra: amer. -!-—___ barv. film BELI PES ob 16., 18 in 20. uri, 27. novembra: amer. pust film CABOBLANCO ob IG. in 20. uri, amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 18. uri, 28. novembra: amer. akcij, film NEVV YORK 1997 ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 22. novembra: amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16.30 in 19.30, 23. novembra: amer. astron film POT V VESO LJE ob 16. in 19. uri, premiera franc. erot. filma KONVOJ ŽENSK ob 22. uri, 24. novembra: amer. astr. film POT V VESOUE ob 15. in 18. uri, premiera ital. barv. filma OČI ZLA ob 21. uri, 25. novembra: franc. erot. film ŽENSKI KONVOJ ob 17. in 19. uri, 26. novembra: amer ljub. film MARIJINI UUBIMCI ob 17 in-19. uri, 28. novembra: franc. pust film VELIČASTNI ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 22. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18. in 20. uri, premiera amer. filma ŠKRLATNI DEŽ ob 22. uri, 23. novembra: amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16. in 19 uri, premiera hongk. filma VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 22. uri, 24. novembra: amer. glasb film MOJE PESMI MOJE SANJE ob 15 in 18. uri, premiera amer. akcij, filma PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 21 uri, 25. novembra: amer. ljub. film MARIJINI UUBIMCI ob 17. in 19 uri, 26. novembra: jugosl komedija KAMIONARJI ZOPET VOZIJO ob 18. uri. premiera amer astron. filma POT V VESOLJE ob 20. uri. 28. novem bra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 18. in 20. uri DUPLICA 23. novembra: angl. komedija GARDEROBER ob 20 uri, 24. novembra: jap. risani film PALČIČA ob 15. uri, franc. erot. film ŽENSKI KONVOJ ob 17. in 19. uri, 27. novembra: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 20. uri, 28. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 20. uri J.SENICE RADIO 22. novembra: jugosl. komedija KAMIONARJI ZOPET VOZIJO ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke OBSEDENOST ob 21. uri, 23. novembra: amer. srhljivka OBSEDENOST ob 17. in 19. uri, 24. novembra: franc. pust. film VELIČASTNI ob 17. in 19. uri, 25. novembra: franc. erot film EMANUELA II. - AN-TIDEVICA ob 17. in 19. uri, 26. novembra: franc. krim. drama ČAO, MALI ob 17. in 19. uri, 27. novembra: amer. ljub. drama MARIJINI UUBiMCI ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 22. in 23. novembra: franc. pust. film VELIČASTNI ob 18. in 20. uri, 24. novembra: jugosl. komedija KAMIONARJI ZOPET VOZIJO ob 16. in 18. uri, amer. srhljivka OBSEDENOST, ob 20. uri, 25. novembra: franc krim. drama ČAO, MALI ob 18. in 20 uri, 27. novembra: amer. thriller NOČNI MORILEC ob 18. in 20. uri . 1 -r-r KRANJSKA GORA 22. novembra: amer. pust. film SUPER VOHUAČ ob 18. uri, 23. novembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 20. uri, 26. novembra: franc. pust. film VELIČASTNI ob 20. uri DOVJE 24. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 19. uri SVOBODA ŽIRI 22. in 23. novembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri, 24. novembra: amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 17.10 in 20.30, 26. novembra: amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 22. novembra: jug. drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU oh 18. in 20. uri, 23. in 24. novembra: ital. akcij, film GANG STERJI Z NEŽNIM SRCEM ob 18 in 20. uri, 26. in 27. novembra: amer. melodrama ZGODBE O LUTKAH ob 18. in 20. uri, 28. novembra: avst. drama LETA NEVARNEGA ŽIVUENJA ob 20. uri POUANE 22. novembra: nem. erot film ŠAMPIONI POSTEUE ob 19. uri, 24. novembra: amer. film KO ZAZVONI TELEFON ob 17. uri, 26. novembra: austr drama LETA NEVARNEGA ŽIVUENJA ob 19. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 22. novembra: ital. akcij, film GANGSTERJI Z NEŽNIM SR CEM ob 20. uri, 23. novembra: T *> 1 v> aln_• -*iA.f CU)^ ! nem. erot. film ŠAMPIONI POSTELJE ob 20. uri, 27. novembra: amer. film KO ZAZVONI TELEFON ob 20. uri RADOVUICA 22. in 26. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 20. uri, 23. novembra: franc. film RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ob 18. uri, braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 20. uri, 24. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 18. uri, amer. film ČEJENI V BOJU ZA ŽIVUENJE ob 20. uri, 25. novembra: braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 20. uri, 27. novembra: franc. film RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ob 20 uri, 28. novembra: ital. pust. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 20. uri _BLED 22. novembra: amer. film HO KUS POKUS ob 20. uri, 23. novembra: franc. film OPERACIJA BANZAI ob 18. fn 20. uri, 24. novembra: amer. film HOKUS POKUS ob 18. uri, amer. film PSIHO II ob 20. uri, 25. novembra: amer. barv. film ČEJENI V BOJU ZA ŽIVUENJE ob 20. uri, 26. novembra: braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI pb 20 uri, 27. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 20. uri, 28. novembra: franc. film RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ob 20. uri _BOHINJ_ 23. novembra: amer. film PSIHO II ob 20. uri, 24. novembra: franc. film OPERACIJA BANZAI ob 18. in 20. uri, 28. novembra: amer. film ČE.JENi V BOJU ZA ŽIVUFNdF ob *:0, uri GLAS 8. STRAN. OGLASI, OBVESTILA PETEK. 22. NOVEMBRA 1? A 1985 ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o., Škofja Loka objavlja prosta dela oziroma naloge V TOZD PRODAJA NA DROBNO 1. VEC PRODAJALCEV Pogoj: — KV prodajalec za prodajalne na območjih Škofje Loke, Medvod in Ljubljane. 2. MESARJA - SEKAČA za delo v blagovnici v Železnikih Pogoj: — KV mesar ali PKV mesar V TOZD JELEN - GOSTINSTVO 3. DELAVKE V KUHINJI GOSTILNE STARI MAYR 4. VEC KUHARJEV Pogoj: — KV kuhar Kuharje iščemo za delo v obratih Stari Mayr in Restavracija Podlubnik. Poskusno delo za delavko v kuhinji traja 30 koledarskih dni, za kuharje, prodajalce in mesarja pa 45 koledarskih dni. Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: ABC Po-murka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Skofja Loka. Informacije pa lahko dobite po telefonu 61-461. TEKSTILINDUS KRANJ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe: - KOM CIALNI SEKTOR 1. PROD O NJE BLAGA ZA IZVOZ Pogoji: vi i ' šola tekstilne, ekonomske ali organizacijske (s prejšnjo izobrazbo tekstilnega tehnika), • — lovnih izkušenj na strokovnih delih v pro-! In ji tkanin ali na prodajnem področju, ;■ trgovinska registracija, akti up znanje nemškega ali angleškega jezika, 111111 sečno poskusno delo. - EKONOMSKI SEKTOR 2. PROGRAMIRANJE II Pogoji: — višja šola organizacijske ali ekonomske smeri, — poznavanje informacijskega sistema, banke podatkov, računalniške opreme in dveh programskih jezikov, — 2 leti delovnih izkušenj v tekstilni industriji ali strojni obdelavi podatkov, — trimesečno poskusno delo. - KONTROLNI SEKTOR 3. OPHAVIJANJE DOPOLNILNIH KEMIJSKIH ANALIZ Pogoji: višja šola tekstilno-kemijske smeri, eno leto delovnih izkušenj na področju analiz ali tehnologije plemenitenja, -- pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasilnimi aparati, — trimesečno poskusno delo. 4. KONTROLIRANJE KVALITETE IZDELKOV V DO Pogoji: — srednja tekstilna šola (tkalska smer), — tri leta delovnih izkušenj na področju kontrole kvalitete proizvodov, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasilnimi aparati, — trimesečno poskusno delo. 5. OBRATNA KONTROLA KVALITETE TKANIN — 3 delavci Pogoji: — srednja tekstilna šola, — dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji tkanja, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasilnimi aparati, ■* — delo se opravlja v dveh izmenah, . — trimesečno poskusno delo. - KADROVSKI SEKTOR 6. OPRAVLJANJE VRATARSKIH POSLOV Pogoji: — dokončana osnovna šola, — da nfbil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakšno drugo dejanje, storjeno iz koristoljublja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, — dvomesečno poskusno delo. Delo je za določen čas — za šest mesecev. - VZDRŽEVALNO ENERGETSKA SLUŽBA I 7. KLJUČAVNIČARSKA DELA II Pogoji: — poklicna šola strojne smeri (strojni mehanik, ključavničar), — eno leto delovnih izkušenj na ključavničarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasilnimi aparati, — dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh od dneva objave. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge - VODENJE OBDELAVE PODATKOV - OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL - ZELO ZAHTEVNO Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: Pod 1. — visoka strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti, — znanje ustreznega programskega jezika (PL 1, COBOL, ASSEMBLER), — trening tečaji za operaterje in za vodje operative, — znanje angleškega jezika, — uspešno opravljeni psihološki IBM test, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 2. — 4-letna srednja strokovna izobrazba elektro smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — sposobnost hitrega ukrepanja, iznajdljivost, poznavanje strojev in naprav, — poskusno delo traja tri mesece Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ODEJA, tovarna prešitih odej, p. o. SKOFJA LOKA, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja dela in naloge 1. DELAVCA ZA VZDRŽEVANJE STROJEV 2. VEC DELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNJI Pogoji: pod 1.: — srednja šola strojne ali elektro smeri z znanjem elektronike (IV. ali V. stopnja), — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja tri mesece; pod 2.: — poklicna šola šiviljske smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo traja en mesec. Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Odeja, tovarna prešitih odej, Skofja Loka, Kidričeva 80, 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. SERVISNO PODJETJE KRANJ, p. o. Tavčarjeva 45 Komisija za DR in DS za OD objavlja prosta dela in naloge — POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem na delo so: — poklicna šola trgovske stroke, — tečaj za skladiščnika, — delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — poskusno delo traja 60 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. SOZD MERCATOR KIT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol.o, KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD TOVARNA OLJA OI JARICA BRITOF - STROJNEGA TEHNIKA ali KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje strojev in naprav v polnilnici Cekin Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj za TOK RADOVLJICA - delovišče Poljče - KMETIJSKEGA TEHNIKA, KMETIJCA ALI ŽIVINOREJCA za molžo krav na delovišču Poljče Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik - EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v hranilno-kreditni službi za določen čas za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator - KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. KOKRA, Trgovska DO, n. sol. o., KRANJ, Poštna ulica 1 Kranj- objavlja za potrebe TOZD Veleblagovnica Globus n. sub. o. prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE . Posebni pogoji: — šola za trgovske poslovodje, — pet let delovnih izkušenj na zahteva izobrazbo; 2. NAMESTNIKA POSLOVODJE Posebni pogoji: — šola za trgovske poslovodje ali šola za P dajalce in Q — tri leta delovnih izkušenj na zahtev izobrazbo; 3. PRODAJALCA NAMESTNIKA II Posebni pogoji: — šola za prodajalce, — eno leto delovnih izkušenj na zahtev izobrazbo; 4. 6 PRODAJALCEV TEKSTILNO-GALANTERIJSKE STROKE Posebni pogoji: — šola za prodajalce tekstilno-galantenj stroke. Vsa mesta so za oddelek obutve. 5. VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA (skladiščnega delavca) Posebni pogoji: — priučen delavec; 6. Čistilke Posebni pogoji: — priučena delavka. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v 15 Qnf^ ^ objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh od dn izbire. ino podjetje za ptt promet kranj ^ tozd za ptt promet kranj in tozd za ptt promil Skofja loka in odpr avljaNJ* po 1.: pod 2.: pod 3.: ptt maniPu' eVa- objavljata prosta dela in naloge: 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK — 3 delavci za tozd Kranj, — 2 delavca za tozd Škofja Loka 2. PREVZEMANJE, PREDELAVA POŠTNIH POŠILJK — 2 delavca (moška nad 18 let) 3. USMERJANJE PTT POŠILJK — 2 delavca (moška nad 18 let) Pogoji: — končano usmerjeno izobraževanje — lant, — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraz' nje; . va. končana osemletka ali osnovnošolsko izobraz nje in vozniški izpit B kategorije; končana srednja šola, osemletka ali končano ^. osnovnošolsko izobraževanje in vozniški izpit p tegorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Posku ^ delo traja pod 1. tri mesece, pod 2. dva meseca in pod mesec. Vse informacije in prijave sprejema za vsa objavljena ^ TOZD ptt Kranj, Kranj, Poštna ulica 4, vsak dan od o-14.30; za drugo alineo prve točke pa bo sprejemala prijav* ^ misija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja jga 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveS najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. kra Commerce K! S Ffllliiiniva ■ ■i" ISKRA COMMERCE IJUBIJANA TOZD Zunanji trg a & vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog nedoločen čas CARINSKEGA DEKLARANTA (delo je v Kranju) Pogoji: — ekonomski tehnik ali elektrotehnik, -- 6 mesecev delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev P jo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Commerce Ljublja1^ Kadrovski sektor, Topniška 58. GIDOR GORENJA VAS .„/ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja r sta dela in naloge VODENJE KOMERCIALNIH OPRAVIL Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali str smeri, jti riVOZnika- To še ne po" krivg< °končnega priznanja ^eijj ' Marveč gre le za opis ^teVe 9a dogodka, zaradi L6J6r *rbo P°tem škoda hI-' taki ,JVa Predvsem pa naj ^•nSk0 P°ročilo izpolnili ob SWah škodah. Ob večjih je Sev !P telesnih poškodbah % eda treba poklicati mi- rat6°^odovano vozilo pa mo Popeljati tudi na ogled in ocenitev Zavarovalna skup nost Triglav Gorenjska obmo čna skupnost Kranj ima orga nizirano ocenjevanje škod v Kranju in na Jesenicah vsak dan v tednu, razen ob sobo tah in nedeljah: ob ponedeljkih pa še v Radovljici in ob sredah v Škofji Loki. Upošte vajte tudi, da so cenilci škod pozimi pogosto precej obre menjeni, posebno ob nenad nih spremembah vremenskih razmer. Zato le v skrajnem primeru, ko vozila ni mogoče prepeljati na poslovno mesto Zavarovalne skupnosti Tri glav, Gorenjske območne skupnosti Kranj pokličite ce nilca na kraj nesreče. V Gorenjski območni skupnosti v Kranju poznajo ničkoliko primerov, ko različnih drobnih škod zaradi poledice, snega in megle ni moč uveljaviti. Velikokrat že zaradi majhnega zanašanja pride do škode. Takrat se seveda ni moč sklicevati na povzročitelja. Cesta ali megla pač ne moreta biti krivi za škodo. V takšnih primerih boste povrnitev škode lahko uveljavili le s ka-sko zavarovanjem. Kako lahko uredite takšno kasko zavarovanje, vam bodo razložili na vsakem poslovnem mestu Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. In še tole opozorilo: doga ja se, da vozniki ob nesrečah neradi izročijo kupon o zavarovanju vozila, ker so prepri čani, da bodo s tem izgubili benefikacijo. Ali veste, da izročitev kupona še ne pomeni priznanje krivde? Kupon je le dokaz, da je vozilo res zavaro vano V kasnejšem postopku pa se lahko izkaže, da voznik, ki je izročil kupon, ni bil kriv. V takšnem primeru zavarovalni ca vozniku kupon vrne. Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj vam svetuje, da razmislite o zavarovanju vašega vozila. Hkrati pa vam želi srečno vožnjo. J== zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Kranj V ponedeljek, 25.11. 85 bomo na Kokrici odprli komisijsko prodajalno POSREDNIK V njej bomo SPREJEMALI in PRODAJALI rabljene premičnine, ki se še delno ali v celoti lahko uporabljajo. Nekaj primerov: športna oprema, obutev in oblačila akustični aparati gospodinjski aparati kolesa in njihovi deli ter slično. Prodajalna bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. ZAUPAJTE NAM V PRODAJO STVARI, KI SO ŠE UPORABNE IN JIH NE POTREBUJETE. GLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 22. NOVEMBRA GNEČA NA PLANIŠKIH SKAKALNICAH Nas tujci učijo spoštovati Planico PLANICA - »Ko so lani v tem času v evropskih državah, kjer načrt ne je negujejo smučarske skoke, zvedeli, da je v Planici sneg in da skušamo urediti skakalnice s pomočjo snežnih topov, so deževala vprašanja, če je mogoče pri nas v Planici vaditi,« je v torek v zimsko odeti dolini pod Poncami pripovedoval naš nekdanji odlični smučarski skakalec, nesojeni svetovni rekorder v smuških poletih in sedanji trener B državne reprezentance Jugoslavije v smučarskih skokih, Bogdan Norčič. »Letos se je zanimanje za vadbo v Planici povečalo, saj so razmere izjemne. Skakalnice razen dveh največjih so urejene. Veliko smo naredili skakalci sami, pomagali so delavci kranjskogorskih žičnic in vojaki z Bohinjske Bele. Sedaj je na urejenih planiških skakalnicah prava gneča. Verjeli ali ne, devet reprezentanc je tukaj. To so prva moštva Avstrije, Bolgarije, Zvezne repu- blike Nemčije, Francije, Češkoslovaške in Jugoslavije, razen njih pa še druga reprezentanca Jugoslavije, mladinska reprezentanca Jugoslavije in mladinska reprezentanca Avstrije. Pričakujemo še eno reprezentanco Češkoslovaške, Poljake in najverjetneje še Italijane, ki so že spraševali, če je mogoče trenirati v Planici. Mar ni to dokaz, kako cenjena je Planica v svetu in kako jo mi znamo še vedno zanemarjati. "Nikjer na svetu ni sedaj na enem mestu zbranih toliko kvalitetnih skakalcev kot v Planici.« • • • Planica je smučarska idila. Njena izjemna lega ji zagotavlja zgodnji sneg, sorazmerno lahek dostop, povrhu vsega pa se tu sneg obdrži dolgo v pomlad. Pritrditi velja Norčiču, ki je sedaj še zaposlen v kranjski Iskri Telematiki, honorarno pa pomaga reprezentancam (trenerjev za reprezen- Jutri tudi na Bloudkovi mojstrovini V torek so vojaki z Bohinjske Bele pod vodstvom Lojzeta Mertela začeli urejevati tudi nekdanjo Bloudkovo velikanko. Če bo vreme ugodno, bo skakalnica nared že jutri. Tako kmalu planiška lepotica še ni bila nikdar urejena. Uradna tekmovalna sezona pa se bo v Planici začela okrog 29. novembra, ko bodo naši skakalci začeli s preglednimi tekmami. Vojaki z Bohinjske Bele radi pomagajo pri urejevanju skakalnic. Tudi tokrat niso odrekli. V torek so se lotili urejevanja Bloudkove naprave tančne vrste je še vedno premalo), da imamo Planice polna usta ob večjih prireditvah, potlej pa nanjo kar pozabimo. Prah se nabira na načrtih za njeno izpopolnitev, da bi bila mikavna pozimi in poleti. Pod Poncami je dovolj prostora za najrazličnejša igrišča in druge, za šport in rekreacijo nujne objekte. Gostinstva v dolini skakalnic ne bo rešil osamljeni zasebnik (sedaj planiški dom upravlja Vojko Korošec iz Ljubljane, ki že razmišlja, da bi vse skupaj pustil in odšel, čeprav je v objekt že veliko vložil), ampak bo treba najti denar za sodobnejši objekt, primereri zahtevam turizma, športa in rekreacije. Predvsem bo treba zimski Planici, v času, ko ni velikih tekmovanj, rešiti najosnovnejše stvari. Ne sme se, na primer, dogajati, da je cesta do skakalnic splužena pozno, če pa je splužena, tako kot je bilo v torek, pa povsem preozko in brez lopate peska ali soli na cestišču. Prav tako se ne sme dogajati, da v dneh, ko na skakalnicah skoraj ves dan vadi polovica evropskih reprezentanc v smučarskih skokih, brez predhodnega obvestila zmanjka elektrike. Skakalci morajo tudi po desetkrat na dan pešačiti na vrh zaletišča (to že sicer natrpan čas uporabe skakalnic še skrajša), brez elektrike pa so neuporabne naprave za sodoben trening. Takšne stvari mečejo na sicer doma in po svetu opevano Planico zelo slabo luč. Osamljeni garači Povsem pravo ime za ljudi, ki skrbijo za skakalnice takrat, ko v Planici ni velikih prireditev. Takrat se pod Pon-ce zgrne velikanski organizacijski in delovni stroj, potlej pa ostane vse delo le breme peščice zagnancev. »Pomagajo nam vojaki z Bohinjske Bele,« pripoveduje ob Danilu Pudgarju drugi trener naše prve skakalne vrste Luka Koprivšek. »S srcem sta vsak trenutek z nami Martulj-čana Lojze Mertel in Franc Gregori. Ne vem, kako bi šlo brez njih. Delata, ko nista v službi, vendar v nedogled to ne more trajati. Takšne ljudi bo treba redno zaposliti v Planici. Drugje po svetu imajo to drugače, bolje urejeno. Mertel je hotel ob zadnji veliki planiški prireditvi vse skupaj pustiti, vendar se je zaradi ljubezni do Planice in skakalcev premislil.« V krog takšnih zagnancev sodi tudi Silva Abruč iz Mojstrane. Skrbi za prehrano delavcev, ki urejujejo skakalni- Naši skakalci pred začetkom torkove vadbe v Planici. Na levi prvi trener A reprezentance Danilo Pudgar in njegov pomočnik Luka Koprivšek ce. Skoraj 30 let že vztraja, pa pravi, da še ne misli odnehati. Planico prodajamo prepoceni Planico prodajamo prepoceni, sodi Luka Koprivšek. Toliko reprezentanc je sedaj tukaj, da se moramo vsak dan posebej dogovarjati, kdaj bo kdo treniral, pa tujci plačajo le minimalne stroške. Za domača moštva je sicer vadba doma cenejša, tujci pa bi morali plačati več. V tujini znajo takšne usluge veliko boljše zaračunati. Tudi na tem primeru se kaže naša nerodnost, naša togost. Dobesedno branimo se deviz, ki bi prišle prav naši smučariji. »Če bo v soboto urejena tudi 120-metrska skakalnica, se bo zanimanje za Planico še povečalo. V tem času vaditi na tako veliki skakalnici je prava red- Kdo so v naših reprezentancah V A reprezentanco sta trenerja Danilo Pudgar in Luka Koprivšek izbrala Tepeša, Ulago, Žagarja, Dolarja, Pel j-hana, brata Debelaka, Goloba in Mura. V B reprezentanci pod vodstvom trenerjev Bogdana Norčiča in Jelka Grosa vadijo Baje, Globo-čnik, Lotrič, Dolenc, Verdev, Jani Kešar in Gašpirc. V mladinsko reprezentanco, trener je Janez Poljanšek iz Žirov, pa so izbrali Zupana, Zorana Kešarja, Robija in Primoža Kopača, Zupaniča, Eggerja, Miheliča, Pušnika in Tanšeta. Silva Abruč kost. Planica to omogoča. Pritisk za vadbo pri nas bo v tujini še večji,« pravi Koprivšek. J. Košnjek Slike: F. Perdan ŽLED JE POVZROČI TELEFONSKEM OM Nekateri elektriki Žled je v gozdovih kranj*J Na električnem omrežju je škode in na telefonskihd J 60 milijonov dinarBJv.nJ naseljih na žirovskem kon« ----^7sW Razdejanje je najhujše ju je klonilo okrog 70 tisoč škode za 37 milijonov 0£1 ki jih vzdržuje Elektro ^ jonov, škoda pa je Pre<*^ tostnem omrežju v zg° jj^ koncu, kjer skrbi za nJP^ j škoda pa bo verjetno s« ^ člani škofjeloškega ,zV\^ zus, ki je določen za u™ darnostnega sklada-____ Kranj, Škofja L°k» ^ letošnji sneg se je sp a. žled na območju me devetsto metri nad^A šine (predvsem v kj.,.^ škofjeloški občini)- v™ ^. le temperature že to« ^ da je padel suh sneg. ^ ko je nižje deževalo del moker sneg- P° zapadlega snega se J ^ lomilo ali se ruvalo ^ nami vred, veliko "^fjAb v tej naravni katasu h brez vrhov, . p( Škoda je tako k°* ^ skem viharju tudi to ^ večja v gozdovih. Sa*1 \ močju Gozdnega gos? Kranj je minuli tede» žledu in snega klo" sto tisoč kubikov drevja, od tega 70 odsH škofjeloški občini- škO' in večja v zasebnih &-^m katerih so najbolj PjL^ j stoji listavcev, °& jo je najbolj »skupu« J. dar j i v teh dneh n i,^ Lojze Mertel Luka Koprivšek Ml ■ mi i i Bogdan Norčič pregledujejo *?ZS«*£ ugotavljajo, na ka^' ^r jih bo treba zaradi sv t škodovanega dreVJ* gozdne ceste in tral^ , ke; že zdaj pa je JaSg jjdofj hlodovine malo in ^v) na lesa iz prizadet'^)' šla v predelavo za 'v >v če> na Drevje je padlo 11 ^ ne daljnovode in ny &s petostno omrežje- J^. Ljubljana - nadzofj t ri so nam poveda | prejšnjo sredo in le brez elektrike <*°J vasi in hiše v okolij ležijo nad šeststo j^i | Janez Poljanšek morske višine naj Poštarji nočejo na vas V Podjetju za ptt promet Kranj nimajo denarja za naložbe — Krajevne telefonske mreže bodo lahko gradili le s pomočjo delovnih organizacij — Poštarji delajo v slabih delovnih razmerah Kranj — Ekonomski položaj Podjetja za ptt promet Kranj se je v zadnjih dveh letih tako zelo poslabšal, da letos ne bodo mogli pokrivati niti obveznosti iz poslovnega sklada. Za naložbe bo na razpolago le 72 milijonov dinarjev. Kaj to pomeni, se vidi iz primerjave cene za opremo za centralo Škofja Loka, ki za 3000 priključkov znaša 487 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu zatorej ne bo niti ene naložbe, razen v škofjeloški občini, kjer bodo delovne organizacije in občinska skupščina prispevali za telefonsko centralo 76 odstotkov denarja. »Bili smo v dvomih, kaj bo z našimi planskimi dokumenti,« pravi direktor Podjetja za ptt promet Kranj inženir Marko Tavželj. »Naposled smo sklenili, da jih ne bomo spreminjali, vendar opozarjamo vse občine, da brez širše družbene pomoči ne bo šlo. Če ne bo pomagalo združeno delo tako, kot pomaga v Škofji Loki, potem bomo na Gorenjskem ostali pri sedanjih 27.000 telefonskih naročnikih. Krajevnih telefonskih mrež ne bo Po novem zakonu krajevne skupnosti ne morejo biti več investitorji telefonske mreže, zato bo treba podpisovati posebne sporazume. Telefone bodo zaradi akcij v minulih letih dobili še v Cerkljah, Britofu, Predos-liah in Goricah, Gorenji vasi, Bukovici in Železnikih, na Bledu, v Ribnem in Bohinju ter jeseniški Podmežakli, povsod drugje pa se bodo srečevali s hudimi finančnimi zagatami. Vemo, da je telefonov premalo v Stražišču, na Zlatem polju, v Davči, Sorici pri Sv. Duhu, v Križah, domala vsej Rado-vliiti in Bohinju, Mojstrani, Martuljku, na Marko Tavželj, direktor Podjetja za ptt promet Kranj Hrušici, v Besnici, Dupljah in drugje, a danes je povprečna cena telefonskega priključka že 580.00 dinarjev. Verjamemo, da bodo ljudje iskali vse možne vire, ker izredno želijo telefon, vendar naše pomoči nikakor ne bodo mogli biti deležni. Samo v Kranju je petnajst krajevnih skupnosti, ki želijo telefonsko omrežje. V naslednjih letih ga bodo dobili le, če bodo pomagale delovne organizacije in občinske skupščine, akcije pa naj bi vodili izvršni sveti. Zgledovati se bodo morali po Škofji Loki, ki že zahteva, naj tudi ostale občine pomagajo napeljati telefonske priključke, tako da prispevajo delovne organizacije izdatna sredstvu. Poštarjeva torba je vse težja, zato se mladi branijo dostave po vaseh . Težka poštna torba Zaradi razkoraka med ekonomskimi cenami in odobrenimi cenami poštnih storitev se vedno več denarja preliva i/ telefonije v poštno dejavnost za njeno redno nje. Prihodki v poštnem prometu P°J le 65 odstotkov lastne cene, pri časoP. mo 34 odstotkov. Vsa sosednja Hrva računa dostavo paketa, denimo, 1° ;pS| jev, pri nas računamo 20 dinarjev, str ,č$f)Q nezadržno rastejo. Poštarji °dnaVlr\ zdaj ne več toliko zaradi osebnih do^Jpi temveč zardi težkih delovnih razmeji? f več noče na vas, saj mora na dan Prflue kilometre in kilometre in nositi težk°F 'o< torbo paketov knjig, časopisov . - • .J ^ ^ Že trikrat smo dali v srednjero1^ vs razvoja gradnjo poštnega centra v M upamo, da bomo v naslednjih treh »eJ ^ darle uredili prostore nekdanje (še s-flk. kranjske pekarne. Zdaj delajo pošt** ci v nemogočih delovnih razmerah- ^ Naložbe skupnega pome*1* iojj Podjetje za ptt promet Kranj m0^0 lovati pri naložbah slovenskih i°.n(fvV' vanskih poštarjev. To so prenosni w \ m\ tni sistemi, povezava glavnih central j t>e P°vedal direktor tozda >m kovec- >>Na škofjelo-l^aK 6ga vrha ter P° obeh d0" P' Selški in Poljanski. V kranjski občini je žled najbolj prizadel električne vode na območju Jošta, v hribovskih vaseh nad Besnico, v Kokri in na Jezerskem, v vaseh pod Krvavcem (Štefanja, Šenturška gora . .), v tržiški občini pa omrežje na Ljubelju in v Križah. Večina prizadetih krajev je dobila električni tok že v petek, ostali v soboto in nedeljo, danes, v torek, pa je v temi le še nekaj hiš v Sopotnici. Pri popravilu električnega omrežja v škofjeloški občini so poleg naših delavcev sodelovali tudi delavci Dalekovoda iz Zagreba, krajani, vojaki iz Škofje Loke, delavci gozdnega gospodarstva ter planinci in gorski reševalci. Hiteli smo, kolikor se je dalo, saj vemo, da je danes le redka hribovska domačija, ki nima vsaj ene zamrzovalne skrinje.« »Cesta proti Lubniku je bila vsevprek prepredena z drevjem. Električni vod proti televizijskemu pretvorniku in domu je bil v celoti podrt in zasut z drevesi. Tu in še ponekod drugod smo si pomagali s sno-pastim kablom,« je povedal Peter Lavtar, vodja obratovanja v tozdu Elektro Kranj, in dodal, da je žled tudi še v začetku tega tedna podiral dre- popravili. V večini vasi, kjer je žled pretrgal in poškodoval napeljavo,je telefon že zabr* nel. Preden pa se bo oglasil v vsaki hiši, bo verjetno minil še teden dni,« je povedal Janez Potočnik, vodja PTT-jevega tozda Telekomunikacije.' V krajevni skupnosti Buko-vica-Bukovščica so enofazni elektrici tok sicer dobili že dva dni po naravni ujmi, vendar v torek še vedno niso mogli priključiti na omrežje elektromotorjev in drugih naprav, ki potrebujejo trifazni tok. Ceste v hribovske vasi so bile dva dni neprevozne, polovica sadnega drevja je izruvana ali polomljena. »Velika škoda je nastala na telefonskem omrežju, ki ga krajani gradimo sami,« je povedal Viktor Potočnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti. »Večina napeljave poteka po gozdu. Kabel je na več mestih pretrgan ali poškodovan, domala vsi drogovi so omajani. Upamo, da nepredvidena nezgoda ne bo zavlekla del in da bo telefon ob krajevnem prazniku decembra pri-, hodnje leto zabrnel tudi v naših hišah.« C. Zaplotnik D. Papler "Olgo sedenje in slaba malica krepita zdravja ,ria že Gjk? J0°daj navajamo na slabe zdravstvene navade: malo gibanja zaradi vse daljšega sedenja pri jo*novn v^'flah, zraven še neprimerna prehrana — Tudi zato je skoraj tretjina gorenjskih tv n°šolcev slabše telesno razvita z očitnimi znaki manj kvalitetne prehranjenosti hd° sen?°Solci sicer ne mali-k PrlVl,Cev P° cestah in ne » ea kioski. '^kcT^ K10ski, da bi kupili lH si 1Jevreden -hot d°g' vSe ^abe hrenovke), imajo •%ii °Znosti> da čez nekaJ No ti0/* Pot. ki Jo že zdaj *. t JrednJešolci. Zanje pa KOMPAS Hokej na ledu Zmaga Kranjske gore in poraz Jesenic Kranj — Končal se je prvi krog letošnjega državnega hokejskega prvenstva. Po osemnajstih kolih je največ iztržil Partizan iz Beograda, ki je pred nadaljevanjem prvi s štirimi točkami prednosti. S tremi točkami so na drugem mestu Jeseničani, ki so izgubili obe srečanji s Partizanom, Crvena zvezda je tretja in ima dve točki, eno pa četrta, Kompas Olimpijac Največ so v tem, osemnajstem ko'u iztržili Kranjskogorci, ki so na Jesenicah premagali neugodnega nasprotnika Crveno zvezdo. Jeseničani so gostovali v Beogradu, kjer jih je zasluženo premagal Partizan. V preostalih srečanjih je Kompas Olimpija z lahkoto premagala Bosno iz Sarajeva, Cinkarna iz Celja je v Novem Sadu dobila srečanje z Vojvodino, medtem ko je bilo srečanje Avtoprevoz : Medveščak preloženo. Izidi — Kranjska gora : Crvena zvezda 7:4 (4:1, 3:3, 0:0), Partizan : Jesenice 4:0 (1K), 3:0, OH)), Kompas Olimpija : Bosna 15:1 (4:1, 7:0, 4:0), Vojvodina : Cinkarna 6:8 (2:2, 2:4, 2:2). -dh KITAJSKI NAMIZNOTENIŠKI TRENER V KRANJU - V preteklem tednu je v Kranju z najboljšimi igralci in igralkami namiznega tenisa pet dni delal in vadil kitajski namiznoteniški trener Li Xien Hue. Pod njegovim vodstvom so kranjski namiznoteniški igralci veliko pridobili. Na sliki kranjski igralki Sonja Marinkovič in Polona Frelih s kitajskim trenerjem Li Xien Huem.(-dh) — Foto: F. Perdan Izbrani Škofjeloški dvigalci uteži repfezentantje Izpadli iz prve zvezne lige KRANJ — Jugoslovanska hokej ska reprezentanca se bo v okviru priprav na svetovno prvenstvo skupine B, ki bo marca na Nizozemskem, v torek in sredo v Ljubljani in Zagrebu pomerila v prijateljskih srečanjih z izbrano vrsto Madžarske. Zvezni trener Dušan Ilič in njegov pomočnik Jeseničan Ciril Klinar sta že izbrala kandidate za našo reprezentanco. Igrali bodo: D. Lomovšek, Prusnik (vratarja-rezerva Tičar). branilci: Burnik, N. Ilič, Kovač, Kozar, Mlinarec, M. Pajič, Vidmar (rezerva Lajovec) in napadalci: D. Horvat, Hafner, Klemene, Beribak, I. Kosa-nović, M. Gorenc, Borse, Šuvak, Kopitar, Jovanović, B. Lomovšek ter Se-kelj (rezerva Bratina). Mustafa Be-šič, ki igra v Italiji, bo za reprezentančni dres na voljo po 15. decembru. Upajmo le, da bo naša reprezentanca igrala bolje kot na prijateljskih tekmah s Francozi, ko so izgubili obe srečanji. -dh Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško KRANJ — Športno društvo OŠ Franceta Prešerna iz Kranja je bilo organizator letošnjega občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško. Iz vseh devetih šol v občini Kranj se je tekmovanja udeležilo 209 učenk in učencev, ki so bili razdeljeni v osem kategorij. Vrstni red — ekipno mL pionirji — 1. OŠ F. Prešeren 497, 2. OS M. Valja-vec 361, 3. OŠ J. S. Mlakar 352; st. pionirji letnik 1971—72 1. OŠ F. Prešeren 689, 2. OŠ J. S. Mlakar 603, 3. OŠ J. Broz Tito 589; ml. pionirke — 1. OŠ F. Prešeren 432, 2. OŠ Bratstvo in enotnost 422, 3. OS M. Valjavec 338, st. pionirke letnik 1971-72 — 1. OŠ Bratstvo in enotnost 664, 2. OŠ S. Jenko 656, 3 OŠ F. Prešeren 559. Občinski prvaki za šolsko leto 1985—86 — mL pionirji letnik 1974 -1. Belšak (OŠ F. Prešeren) 112, letnik 1973 - 1. Aljančič (OŠ F. Prešeren) 99, st. pionirji letnik 1972 — 1. Zupan (J. Broz Tito) 126, letnik 1971 - 1. Malovrh (OŠ S. Žagar) 128; ml. pionirke letnik 1974 - 1. Feranovič (OS F. Prešeren) 134, letnik 1973 — 1. Žarn (OŠ Bratstvo in enotnost) 120, st. pionirke letnik 1972 - 1. Šparovec (OŠ Bratstvo in enotnost) 128, letnik 1971 — 1. Ga šperič (OŠ S. Jenko) 156. B. Holy JA KONČANE PRIPRAVE V KRANJSKI GORI - Zatf di vključitve v televizijske prenosi' se bo tekmovanje za svetovno serijo v Sestrieru v Italiji začelo že v torek. Najprej bodo startali moški v veleslalomu, v sredo bo na sporedu ženski veleslalom, V četrtek bodo slalom vozili moški in v petek ženske. Naši alpttu i in alpmke so imeli pred to pno predstavo v svetovnem alpskem smučanju še sklepne snežne -priprave v Kranjski gori. Vsi člani A reprezentance so tako opravili načrtovani snežni trening, dolg šestdeset dni. V Sestrieru bodo nastopili naši najboljši alpinci in alpinke. (-dh) — Foto: F. Perdan Škofja Loka — Škofjeloški dvigalci uteži, člani težkoatletske sekcije Partizana LTH, so v drugem letu nastopanja v prvi zvezni ligi izpadli iz tega tekmovanja. Medtem ko so lani z osvojitvijo tretjega mesta prekosili same sebe in presenetili tudi najboljše poznavalce razmer v tem športu, so letos zbrali vsega štiri točke in zasedli osmo mesto med devetimi ekipami. Prihodnjo sezono bodo spet tekmovali v slovenski ligi, kjer bo njihov najnevarnejši tekmec moštvo iz Domžal. »Moštvo je letos nastopalo oslabljeno, veliko so ga pestile tudi poškodbe,« je nazadovanje in izpad iz lige pojasnil trener in tekmovalec Slavko Foj-kar. »Naš zastopnik v kategoriji do 60 kilogramov Borut Bobnar je odšel 1 na služenje vojaškega roka. zanj pa nismo našli ustrezne zamenjave. Janez Sušnik, teki valeč v kategoriji do 82,5 kilogram.., si je med prvenstvom Tržiški športniki za dan republike Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu prireja v počastitev dneva republike več športnih tekmovanj za člane osnovnih sindikalnih organizacij. Rezultate s tega tekmovanja bodo upoštevali tudi pri točkovanju za najboljšo sindikalno organizacijo na delavskih športnih igrah. Tekmovanje v kegljaških borbenih p'artijah za šestčlanske moške in ženske ekipe bo potekalo vsak dan od 16. do 20. ure na kegljišču pri avtobusni postaji vse do 27. novembra. Namizno-teniška sekcija TVD Partizan Križe bo pripravila v nedeljo, 24. novembra, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda turnir v namiznem tenisu za tričlanske moške in dvočlanske ženske ekipe. Strelska družinu ŠAK Tržič bo na strelišču na Cimpru izvedla v torek, 26. novembra, med 12. in 17. uro tekmovanje v streljanju z vojaško puško za tričlanske ženske in moške ekipe. Istega dne bo v prostorih doma Pe tra Uzarja Šahovski turnir, začel se bo ob 17. uri. Prijavnina znaša za posamezna tekmovanja od 100 do 300 dinarjev. J. Kikel porezal prst. Državni rekorder i"./"6 prezentant Darko Polajnko si je P°*|*£ val koleno in zapestje, v drugem del" sezone pa je verjetno tudi premalo treniral. Mene je pestila poškodba rame-Ker imamo premajhen izbor tekmova1' cev, smo morali nastopati tudi poško^ dovani, vendar so bili zato tudi rezulta-ti slabši kot v pretekli sezoni. Misli0*: da že to pove dovolj, da letos nihče o° nas ni dosegel novega osebnega rekor-da« Škofjeloški dvigalci uteži so k?40 premagali le Simpo iz Vranje, po etl točko pa so iztržili proti Herkulesu & Bača in Slavoniji iz Osijeka. Najhujša poraza v dveletnem nastopanju v P1^ zvezni ligi so doživeli prav pred nedav nim doma, v športni dvorani Poden Škofji Loki. kjer so z 8:0 izgubili z državnim prvakom Bosno iz Sarajeva > s 7:1 z Radničkim iz Sombora. Ed»n točko za domačine je osvojil Peter Kfl lan mlajši v kategoriji do 82,5 kilog£* ma. najbolj pa je razočaral Darko "°\ lajnko, ki v kategoriji do 75 kilogra0^ ni uspel v potegu dvigniti začetne tez 110 kilogramov. q zaplotnik Smučarska izkaznica Kranj — Če postanete član Smučaj, ske zveze Slovenije, boste delez^ 10-odstotnega popusta pri naku?e športne opreme Toper, Univerza' < Yassa in Rašica in pri nabavi dnevO> smučarskih kart za odrasle ter Pe}°-u stotnega popusta pri nakupu tekaš*1 in alpskih smuči Elan, vezi Marker » smučarskih čevljev Alpina. SmučarsK izkaznico, s katero boste lahko uveU vili navedene ugodnosti, lahko dob«, vsak dan, razen v nedeljo, v slaščičar Šink v Kranju. Članarina za odras (nad 15 let) znaša 1000 dinarjev i° ostale polovico manj. j javornik Smučarski sejem v Radovljici Radovljica — Smučarski klub M dovljica bo tudi letos priredil seje01 rabljene smučarske opreme. Seje«0 se začne danes popoldne in bo traj^ vse do nedelje. Smučarski sejem S» Radovljica bo v prostorih srednji ekonomske šole v Radovljici. -dh Sprememba obrestnih mer in minimalnega zneska za 3-mesečno vezavo Varčevalci, od 20. 11. 1985 dalje veljajo nove obrestne mere za vezana dinarska sredstva: letna obr. mera 63 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 66 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Letne obrestne mere za 3-mesečne depozite je nespremO' njena (61 %). Ker banka obračuna in izplača obresti pred potekom enega leta, uporablja diskontirano obrestno mero, ki znaša 50,57 %. Od 20.11.1985 dalje je minimalni znesek za 3 mesečni depozit 50.000 din. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjska z5" SGPGRADBINEC SGP GRADBINEC n. sol. o. KRANJ, Nazorjeva 1 jI*5* n ili -;. Ji! Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike uko kropa čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike. Vabimo vas, da nas obiščete v naši trgovini v Kropi. 64245 Kropa tel. (064) 79-481 SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 klovne enote: ^~ nnizarska — ključavničarska — slikopleskarska r" Qradbena — krovsko-kleparska — električarska vodoinstalaterska in centralno ogrevanje Graditelji, vsega tudi ne morete narediti samu ^3 voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderski-2f« tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, ple-Skarskimi tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi Us|ugami. Vzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bival-*e Prostore? f aupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate 'kušnje! °9lasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! ^formacije na tel.. 21 282. Čestita vsem občanom in poslovnim Prijateljem za praznik republike — ^ft november Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za praznik republike — 29. november ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Gostilna Lovec GORICE, tel. 57-033 čestitamo za dan republike Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. Priporočamo se za obisk. Slovenske železarne Iskrene čestitke za dan republike — —29. november VERIGA LESCE i n. sol. o. JUGOSLAVIJA Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril želi delovna organizacija vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem, in jim želi v prihodnje veliko poslovnih uspehov. SOZD KEMA CD MARIBOR M) h e m i č n a tovarna p o d n a r i, Čestitamo za dan republike Nudimo vam: — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene, — preparate za obdelavo tiskanih vezij, — preparate za f osf atiranje kovin, — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin, — razne laboratorijske * kemikalije, — pomožno galvansko opremo, — servisno usluge. Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november / KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD »JELPLAST« Kamna gorica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike Slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa Za praznik republike — 29. november — čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem KARTONAŽNA TOVARNA UUBUANA \ TOZD LEPENKA TRŽIČ čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike. (mmmmMGLAS u. stran OBVESTI LA,*OGLASI KOKRA KRANJ KOKRA KRANJ KOKRA KRANJ VELEBLAGOVNICA KRANJ n IaKi ic lobus IV/K/UO I V M ^/ K/ VI ^ IjjlUMUO globus malo drugače NOVO V IZBIRI večja izbira modne moške in ženske konfekcije večja izbira ženskih pletenin, perila in bluz večja izbira metrskega blaga in talnih oblog večja izbira mode za mlade NOVO V PONUDBI — posebno prodajno mesto za blago! v UGODNI PONUDBI NOVO V OPREMI opreme za žensko, moško in konfekcijo za mlade oprema za bluze in pletenine oprema za posebno prodajno mesto pri glavnem vhodu desno oprema za metrsko blago in talne obloge NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 5?K, 22. NOVEMBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI .15. stran (mmmm^GiLAs K4IV?J ALPETOUR v novem BRIONI, za zaključene skupine tudi bru in decembru ANTENINA KARAVANA, Tuheljske Toplice, 4 dni, odhod 28.11. SALZBURG 1 dan, avtobus, odhod 29.11. in 14.12 BENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 29.11. in 14.12. ANDREJEV SEJEM V GORICI, odhod 30.11. NOVO LETO V TUHEUŠKIH TOPLICAH, 6 dni, avtobus, odhod 31.12. SMUČANJE V SCHLADMINGU, odhod 11.. 18. '•n 25.1.1986 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. ,^cr>>pv TURISTIČNA A :/-^ AGENCIJA Izleti za praznik republike . • FIRENCE z avtobusom - 29. in 30 11. • VERONA m PADOVA s posebnim zelenim vlakom - 29 m 3U. ' •. w BENETKE s posebnim zelenim vlakom - 29.11. .r. 30.1\Y• GRČIJA z vlakom in avtobusom - od 25.11. do 1.12. 198b Male počitnice za 29. november Kranjska gora, Pohorje, Gornji grad, Bohinj, Medijske Toplice, Zgornja Soška dolina in Vagar na Bohinjskim jezerom Smučarske počitnice Bovec, Kobarid, Tolmin, Kranjska gora, Gozd Martuljek, Bo hinj. Bled, Medijske Toplice, Pohorje, Jahor.na, Bjelašnica, sabljak, Val Gardena, Papeago Program ZIMA '86 je na voljo v vseh poslovalnicah TTG! PRIPRAVLJAMO - S POSEBNIM VLAKOM NA NOVOLETNO PRAZNOVANJE V KANAL KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA ZIMA 85/86 Doslej najbogatejši katalog s ponudbo 7-dnevnih smučarskih aražmajevv JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in FRANCIJI. . Namestitev v hotelih, zasebnih sobah in apartmajih. JESEN - ZIMA - POMLAD Sezite po katalogu s ponudbo 7-dnevnih aranžmajev v hotelih ob morju, na kontinentu in v zdraviliščih. Organiziramo avtobusne prevoze v ISTRO in KVARNER ter letalske prevoze vsako nedeljo v DUBROVNIK. NOVO: SENIOR KLUB v hotelu Kompas v Dubrovniku in hotelu Park v Rovinju (7-dnevni aranžmaji s posebnim programom, aktivnosti za starejše in organiziranim prevozom). PRAZNIČNI PROGRAMI OB DNEVU REPUBLIKE Z organiziranim prevozom BRIONI 28. 11.-1. 12. DUBROVNIK — en dan 1. 12. in vsako nedeljo KOMPASOVO SREČANJE - DOBIMO SE V NOVEM -4 dni - Novi Vinodolski 28. 11.-1.12.; CENA: 9.999 ZA DAN REPUBLIKE NA BRIONE - 30. 11. Z lastnim prevozom SLOVENSKO PRIMORJE (Koper, Portorož), ISTRA (Poreč, Rovinj, Brioni, Pula), KVARNER (Lovran, Opatija, Crikvenica, Novi Vinodolski) JUŽNA DALMACIJA (Neum, Dubrovnik), ČRNOGORSKO PRIMORJE (Igalo), KONTINENT (Bled, Bohinj, Kranjska gora, Lipica, Ljubelj, Plitvička jezera, Slovenj Gradec, Kobarid), ZDRAVILIŠČA v Sloveniji, NAZDRAVIMO NOVEMU LETU Zahtevajte nov Kompasov novoletni program 3, 5, in 7-dnevnih prazničnih aranžmajev v hotelih OB MORJU z lastnim prevozom ali z organiziranim letalskim prevozom, NA KONTINENTU (Slovenija) ter v ZDRAVILIŠČIH (lastni prevoz). V PRIPRAVI: posebni novoletni programi izletov s silvestrovanji v VOJVODINI, BOSNI, ČRNI GORI, SLOVENIJI (Dolenjske Toplice in Kranjska gora) ter na BRIONI. PRIPOROČAMO »Ml ZA MIR« — Slovenj Gradec — posebna ponudba enodnevnih izletov za šolske, sindikalne in druge skupine. Ogled razstav ob 40-letnici ustanovitve OZN. ODHODI: po dogovoru. HOTEL CREINA VABI: vsak dan, razen nedelje, od 10. do 24. ure glasba od 17. do 24. ure petek in sobota PLES od 19. do 1. ure petek in sobota od 21. do 2. ure nedelja od 17. do 22. ure vsak delavnik od 13. do 20. ure sobota od 7. do 14. ure P-KRANJSKI ZIMSKO-ŠPORTNI SEJEM GORENJSKI SEJEM 21 .-24. NOVEMBRA 1985 PRODAJA RABLJENE ZIMSKO-ŠPORTNE OPREME 21. in 22. novembra od 14. do 19. ure 23. in 24. novembra od 9. do 19. ure ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 31. decembra 1985 10 % NOVOLETNI POPUST ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH O JELOVICA lesna industrija SKOFJA LOKA Poslovalnic«: Skolja Loka Šibenik Otifefc Kidričeva 56 Ul Bratstva 1 jedinstva 98 Cepinskab b tel (064)61-185.61-361 tel (059) 23 876 tel (054)31-922.31-456 /«<]'«(> l.l>".v(iK' Saraievo-Ra|lovac * Split Zagrebačka 164 Ul 21 maja 147 Kavan|inova 1 tel (041)253-259 tel (071)542-200.542-391 tel (058) 48-780* Nova Gradiška Stara Puova Bar Krajačiceva 31 Kameniarova 29 Btotehn obraz centar D Vlah tel (055) 62-428 tel (022)311-530. 311-561 ekonomsko dvorište centra tel (085) 22-189 Pula Nis Fižela 7a (na Stoji) Ul Nikodiie Stojanovića (Tatka) Skopie-Madjan tel (052) 48 877 23-976 tel. (018) 65-930 Ul 821 br 3 tel (091)515-214 Crikvenica Kragujevac Vinodol »ka 31 Naselje litcevo Peć tet (061)78-115 tel (034) 64-324 66-235 Ul Pavt|ane b b 1 skladište Oecam tel (039)21-861 61-350 Zadar Valjevo Biogradska b b Kolubarska b b. tel (057)23-815 tel (014)24-222.22-225 Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure. UGODEN PREDPRAZNICNI NAKUP ■ vrsta blaga proizvajalec kocke vafel 200 g KOESTLIN praline čokol.1/2 KANDIT čokol. riž kocke buli 100 g ŽITO sardine Rovinj 115 g MIRNA razdelilna naprava puhalnik ventilator podajalna miza podajalni trak MAVVEK AVSTRIJA ZASTOPANJE, IZDELAVA NAČRTOV IN MONTAŽA MERCATOR CONTAL, Kranj, Cesta JLA 4 (v banki nasproti avtobusne postaje) tel.: 24-871 in 25-374 16. STRAN OBVESTILA — OGLASI PETEK. 22. NOVEMBRAJ55 inex adria aviopromet ZIMSKI RED LETENJA IZ LJUBLJANE V: beograd DUBROVNIK SARAJEVO SKOPJE SPLIT TITOGRAD LJUBLJANA-LARNACA - vsak četrtek LJUBLJANA—MUNCHEN - vsak ponedeljek, sredo, petek LJUBLJANA, Kuzmičeva 7 tel.:313-366 Na voljo so vam družinski, skupinski in ostali popusti. Podrobnejši red letenja dobite v vaši turistični agenciji MESEC BRESTA V MURKI POHIŠTVO Lesce inex adria aviopromet brest vsakodnevno žrebanje pri nakupu izdelkov BREST Cerknica obenem VAM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE ODKUPUJEMO SVINJSKE IN VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug SPAR MARKET RAKUŠEK iz Sel, 4 km proti Železni Kapli, tel.: 9943-4227-7170 Prijetno s koristnim, izlet z najugodnejšim nakupom v slovenski trgovini. Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis. Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: — modularno opeko — armaturne mreže — betonsko železo Na zalogi imamo še salonit plošče, eternit in ves ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazajl Se priporočamo! induMrija plastičnih izdelkov p q INDUSTRIJA PLASTIČNIH IZDELKOV JESENICE Spodnji Plavž 6/d na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in določil 184. člena statuta delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi RAČUNOVODJE DELOVNE ORGANIZACIJE (reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev imeti še: — najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, — najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, — aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati morajo zakonitost in mora biti vesten pri delu. Poskusno delo traja tri mesece. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Nagrajevanje po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delovna organizacija s stanovanjem ne razpolaga. Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi z opisom dosedanjih del in nalog pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: DO Industrija plastičnih izdelkov Jesenice, Spodnji Plavž 6 d. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Modna konfekcija »KROJ« ŠKOFJA LOKA Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november ALPETOUR SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA TOZD Mehanične delavnice Skofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmeri8 prosta dela oziroma naloge AVTOLICARJA fi do Pogoji: — IV. stopnja — poklicna šola, avtoličar ter " ^ 12 mesecev delovnih izkušenj na avtoličarskin lih. Poskusno delo je tri mesece, delo v dveh izmenah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol*1'"1 delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sP1^^ ma kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni r objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku pr»JaV nega roka. AL. ALPETOUR A ALPETOUR DO CREINA Kranj Onnnn onem« manj L/litl Iti TOZD kmetijska mehanizacija Z lahkoto boste očistili sneg z dvorišča z našim transportnim plat° jem. Uporaben je tudi za prevoz sodov, drv in razsutih tovorov. Inform ^ cije dobite v vseh trgovinah s kmetijsko mehanizacijo ali pri nas P telefonu (064) 23-857, 28-161. 25|02. NOVEMBRA 1985 OGLASI, OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO 17. STRAN ©©SUSSiJMEIICiLAS mira Radovljica vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike ™1 I TEKSTILNA 1*| TOVARNA T ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike Triglav konfekcija Kranj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo riaše izdelke 0 Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica Radovljica Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ s TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena G°renjske, Zobna poliklinika Kranj bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj čestita občanom *a praznik republike 29. november IUUUL1 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ čestitamo ob prazniku republike DELAVSKA UNIVERZA .TOMO BREJC" KRANJ VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE Čestita slušateljem, sodelavcem prebivalcem Gorenjske za praznik republike,29. november ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike ii^kt'ra In instalira vsa elektromontažna dela jakega in *«*9a toka °bd'?*e *'* razde,,,ce 8arijsko in po naročilu, opremlja kovalne in druge naprave ^r°daja elektrotehnični material na debelo In drobno l*ve,8,ra ,lde,ke Priznanih firm: ISKRA, El, Riz, Elind, Ča-°c. Grundig in Sever ^OJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA « SERVISIRA PRODAJA ZA ZDRAVO BARVO MESA IN KLOBAS Tisti, ki nekaj da na kakovost mesnih izdelkov ve, da morajo biti zdrave rožnato rdeče barve. Včasih smo uporabljali čilski soliter. Danes imamo na voljo SALAMURIN, že pripravljeno mešanico za hitro razsoljevanje mesa. Z dodatkom SALAMURINA in začimb izdelava domačih klobas, salam ter prekajenega mesa ni več nobena umetnost. THI $ fflfflSTIIH 125 let DO ŽIVILA TOZD GOSTINSTVO Hotel Bor — Grad Hrib Preddvor — prireja vsako soboto ples od 20 —24. ure v restavraciji hotela, igra ansambel TEN — ponovno obratuje obnovljena savna, odprta NON STOP — sprejema rezervacije za 29. november in silvestrovanje po telefonu 45-080 Hotel Kazina Jezersko — v soboto, 23. novembra 1985, začne obratovati hotel Kazina — 28. in 29. novembra prireja ples v restavraciji od 20 —24. ure, igra ansambel AMADEUS — sprejema rezervacije za dan republike in silvestrovanje po telefonu 44-007. Priporočata se kolektiva IZBR4LI SOZMftS Braun Muttipractic Plus eteciron.' kovinotehna V blagovnici FUŽINAR Jesenice imajo na oddelku z gospodinjskimi aparati zelo iskane multipractike v dveh izvedbah. Cena večjega je 25.021,50, manjši pa stane 17.530. din ABC POMURKA, HTDO GORENJSKA, n. sol. o. JESENICE, Prešernova 16 TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sol. o., Titova 53 Odbor za medsebojna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge PRODAJALKE v kiosku pri bolnici Pogoji: — dokončana šola za prodajalce (IV. stopnja zahtevnosti), — 1 leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Posebni pogoji: — delo ob nedeljah in praznikih NATAKARJA v Domu pod Golico in bifeju Žičnica španov vrh Pogoji: — dokončana gostinska šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — delovno razmerje *bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom (čas zimske sezone) Posebni pogoji: — delo od 9. do 17. ure vsak dan NATAKARJA v gostilni Kepa in bifeju Žičnica Mojstrana Pogoji: — dokončana gostinska šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom (čas zimske sezone) Posebni pogoji: — delo od 9. do 17. ure vsak dan. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, Jesenice, Kadrovska služba. GORENJSKA PREDILNICA SKOFJA LOKA KIDRIČEVA 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1. STRUGARJA 2. 4 TRANSPORTNIH DELAVCEV Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — poklicna kovinarska šola strojne smeri (strugar ali rezkalec) in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah strugar j a; pod 2.: — uspešno končana osnovna šola in opravljen izpit za voznika viličarja. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ organizira SEMINAR O UPORABI RAČUNALNIKOV PRI STROKOVNEM IN POSLOVNEM DELU V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA Seminar je namenjen poslovodnim in strokovnim delavcem, ki se želijo seznaniti z možnostjo uporabe računalnikov pri svojem delu in možnostjo uporabe računalnikov v svojih organizacijah združenega dela. Na seminarju bodo predavanja združena s praktičnim delom in demonstracijami uporabe računalniških mrež. Seminar bo 16., 17. in 18. decembra v hotelu Bor v Preddvoru. Podrobnejša pojasnila lahko dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali po telefonu 27-481. Prijavite se lahko do 7. decembra 1985. Število prijav je omejeno. 18 GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 22. NOVEMBRA 1985 MALI OGLASI tei.:27-960 •gggj§4jg apaiafMfrolI Prodam starejši barvni TELEVIZOR gorenje. Polajnar, Binkelj 13, Škofja Loka_14920 Prodam črno-beli TELEVIZOR, znamke gorenje avtomatic. Telefon 33-040_14991 COMODORE 64, disketa 1541, kase tnik in programe prodam ali menjam za HI-FI STOLP Telefon 21-845 14992 Dvoredni PLETILNI STROJ, znamke brother, prodam. Žagar, Zupančičeva 6, Domžale_14993 Nujno prodam 10% ceneje od trgovinske cene barvni TELEVIZOR iskra z daljinskim upravljanjem, star en me sec. Telefon 61-917_ 14994 Prodam novo MOTORNO ŽAGO to-mos husgvarna. Telefon 23-006 14995 Prodam PLETILNI STROJ regina. Telefon 47-349_14996 Japonski avto RADIOKASETOFON z zvočniki in anteno, nov, ugodno pro dam Telefon 064/25-497_14997 MENJALNIK štore 404 ima 150 delovnih ur, ohišje je počeno, prodam Ludvik Pavlin, Senturška gora 23, Cerklje_15161 RAČUNALNIK TEXAS instruments TI 66 programmable prodam. Informa-cije po tel. 33-577_15162 RAČUNALNIK comodore C-64 s ka-setofonom prodam. Telefon 35-197 _15163 PIONNER PL 2 GRAMOFON prodam z urejeno dokumentacijo, cena 4 SM. Telefon 25-822 v petek od 15. do 18. ure_15164 Prodam starejši barvni TELEVIZOR in črno-belega. Telefon 28-321 15165 Prodam OBRAČALNIK za seno SIP 220 in rotacijsko KOSILNICO fella. Mirko Teran, Zg Duplje 4_15166 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine (linderjev bočni gater). Mirko Teran, Zg. Duplje 4_15167 Prodam TRAKTOR universal 445, letnik 1982 in OBRAČALNIK za seno. Pi-panova 38, Šenčur_15168 Ugodno prodam vrhunski WALK MAN z dolbv ter avtoreversom, šest-kanalni mixer in equaliser 2x5 kanal ni. Telefon 28-436_15169 Ugodno prodam rabljen barvni TELEVIZOR Telefon 40-622_15170 «■ Prodam tovarniško zapakiran 80-litrski BOJLER Franc Pogačar, Tenetiše 5, Golnik_15171 Prodam ZX spectrum 48 K z več kot 200 programi in literaturo Telefon 064/25 691_15172 Prodam barvni TELEVIZOR Telefon 47 625_15173 Prodam tridelno BRANO za traktor Lesce, Alpska 66__15174 Prodam HI-FI stolp znamke NIKO, 2x40W, in GOLFA (bencin), letnik 1982, ohranjenega, zaščitenega za 115 SM. Telefon 25 741_15175 Prodam TRAKTOR, angleški MS, 35 KM, VENTILATOR za sušenje sena z elektromotorjem, 5,5 kW in drobni krompir Korenčan, Podbrezje 17, tel. 70-320 15176 gradbeni mal Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 12 in 6 mm, 10% ceneje. Telefon 61 316_ _14936 Prodam štiri PLOŠČE nerjaveče PLOČEVINE, 0,5 mm Bojan Zajec, Golnik 67_15011 GARAŽNA VRATA, rabljena, zidar-ske mere — višina 190 cm, širina 225 cm, prodam Peter Hribar, Teneti-Se46_15012 Ugodno prodam dvoje sobnih VRAT z okvirjem. Telefon 21 653_15013 Prodam GRADBENO OMARO 210x200 cm. Telefon 39-016 15188 Prodam smrekov OPAŽ Pilar, Bele harjeva 24, Šenčur_15189 JESENOVE PLOHE, popolnoma su he, lepe, prodam Telefon 40 546 po poldan__15190 razno prodam Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA desire in igor Zg Bitnje 22_ 14907 Ugodno prodam novo ustrojeno LISICO. Jugovic, Sv Duh 2, škofja Loka _14970 Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku_14971 Prodam SPALNICO in tonski KINO PROJEKTOR Marijan Keber, Kranj, Janeza Puharja 3, VII nadstropje _14972 Prodam fantovsko športno KOLO na pet prestav Zg Brnik 29_14973 Prodam samonakladalno PRIKOLICO SIP 17, neškropljena JABOLKA voščenke in jedilno KOLERABO. Stra- hinj 65, Naklo_. 14974 Prodam jedilni, semenski in drobni KROMPIR. Cerklje, Janeza Bobnarja 8 _14975 Prodam ZLATNIK - MEDALJON, 22-karatni. Šifra: 70.000 - 14976 Prodam drobni KROMPIR. Telefon 70-311_14977 ZLATO ZAPESTNICO, težko 146 gramov, 14-karatno zlato, poceni prodam. Šifra: Ugodno_14978 Prodam dolgo, svetlo-modro PORO ČNO OBLEKO z volanci in dolgimi rokavi, št. 40. Telefon 80-142 od 19. do 20 ure_ 14979 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve. Izdelujemo stenske in stropne obloge. čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29. november in se priporoča. Prodam otroško ZIBELKO, POSTELJICO z jogijem, STAJICO, STOLČEK PEG, žensko KOLO, otroško kolo PO-NY in barvni TELEVIZOR gorenje. Te-lefon 26-523_14980 J SUZUKI 125 cem cross, letnik 1984 in GOBELIN zadnja večerja prodam. Zg. Duplje 20_15079 ProLam BRAKO prikolico SIESTA, rabljeno eno sezono in nemški ŠOTOR z dvema spalnicama Ažman, Gorenjska cesta 2, Naklo _' 15088 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bit nje 23_15016 Prodam več metrov suhih, trdih DRV, FIŽOLOVKE in HARMONIKO B. ES. AS., vse po dogovoru. Alojz Go-le, Praše 30, Mavčiče_15017 Prodam prozorni CELULOID, debeli ne 1 mm. Kranj, Vodopivčeva 10 15018 Prodam domač ŠPEH (zaseko). Po-ženik 34, Cerklje__15019 Prodam MIZO za NAMIZNI TENIS. Darko Štular, Podnart 8/A 15020 Prodam OTROŠKO KOŠARO z jogi jem in oblačilom. Telefon 38-405 15021 Prodam 13-colski GUMI VOZ, možen za vprego ali traktor in OPEL KA-DETT karavan, letnik 1970, delno karamboliran černe, Krnica 14, Zg. Gorje_15022 Zelen DEKLIŠKI PLAŠČ za 16 let, spomladanske JAKNE — belo in drap št. 36 in zeleno št 38 ter MODRO KRI LO za 13 let Pretnar, Podbrezje 78, Duplje, tel. 70 208 po 15. uri 15023 Prodam drobni KROMPIR Dorfarje 17, Žabnica_15126 Prodam drobni KROMPIR. Pšata 1, Cerklje_15127 Ugodno prodam namizni steblni VRTALNI STROJ, premera 16 mm, nov. Prodam MENJALNIK za kadetta C, ZASTAVO 750, letnik 1975, neregi strirano in 10 ton CEMENTA Peter Boncelj, Britof 165_15128 Popolnoma novo zimsko rjavo, USNJENO JAKNO št. 48, prodam za 3,5 SM Telefon 064/60 071 15129 Prodam OTROŠKI VOZIČEK, STAJI CO in HOJCO Milan Česen, Moše Pi jadeja 9, Kranj_15130 Prodam kitajsko ZELJE in ZELJE v glavah Škofjeloška 33,'Kranj 15131 Prodam salonski KLAVIR, starejši letnik Telefon 62 001 15132 Prodam SENO Trboje 7, Kranj 15133 Prodam dvodelno OMARO, dva FO TEUA, globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠARO za otroka Kranj, Tuga Vidmarja 4, Planina II., stanovanje 13 _15134 Prodam VERIGE za velikost gume 825 20, dve PLATIŠČI mercedes, z gu mami sava 175 14, cena 21 000 din, 5 kg svetlo zelene BARVE (glasurit), cena 25.000 din, in malo rabljeno zra čno PIŠTOLO za barvanje Telefon 70 511 15135 SOZD MEHCATOR WT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, GORENJSKE {filt n. sol. o, KRANJ, JLA 2 TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA Obvešča cenjene potrošnike, da bo 27. novembra ob 10. uri odprta nova mesnica z delikateso v Cerkljah pri Sajovicu Jožetu, Ulica Franca Barleta 3, to je ob cesti Cerklje — češn jevek. Lokal bo odprt vsak dan, razen v ponedeljkih Za obisk se toplo priporočamo. Mesoizdelki Škofja Loka Sajovic Jože Prodam ročne VOZIČKE z derco in »KIMPEŽ«. Kuhar, Predoslje 6 15136 Prodam RADIO, črno-beli TELEVI ZOR in JABOLKA. Telefon 50-183 _15137 Prodam semenski KROMPIR in PRIKOLICO za avto. Telefon 42-093 - Po-ženik 39_15138 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO na 10 prestav za 4 SM in dve ZIMSKI GUMI 135 x 13. Ivo Levstek, Moše Pijadeja 9, Kranj_15139 Prodam novo enoosno KIPER PRIKOLICO »Tehnostroj« 410. Telefon 77-854_. 15140 ZLATO za zobe prodam Telefon 21-345_ 151421 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rdeč žamet. Telefon 34-865 15142 Rabljen PRALNI STROJ gorenje za 3 SM in 100-kg novo TEHTNICO, za 2 SM, prodam. Milena Rozman, Reteče 7, Skofja Loka_15143 Prodam skoraj novo dolgo KRZNENO JAKNO (divji zajec), št. 42-44, ce-na 4 SM Telefon 74-515_15144 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in odejo in zložljivo otroško posteljico. Telefon: 28 671_15194 Prodam električni harmoni KLAVIR, zelo dobro ohranjen. Toporiš, Sr. vas 19, Gorice, Golnik vozila Prodam GS 1.2 (mala žaba), letnik 1978. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Skofja Loka_14943 Prodam MOTORNO KOLO 14 M, cena po dogovoru. Robert Oblak, Sv. Duh 142, Skofja Loka_15024 Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI GUMI 165 x 11. Jože Miklavčič, Virma-še 91, Skofja Loka_15025 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Podlubnik 13, Škofja Loka_15026 Ugodno prodam zadaj karambolira-no školjko za JUGO 45, prednji del nepoškodovan. Špenko, Praprotna poli-ca 1, Cerklje_15027 Prodam razne DELE za FIAT 850 special, odrezano streho, stekla in drobnarije ter GUMO 145 SR 13. Kranj, Savska c. 60_15028 Prodam sprednje BLATNIKE za OPEL KADETT, letnik 1968. Telefon 44-611_15029 Prodam VVV tip 113/021 1200, letnik 1969, karamboliran, celega ali po delih, cena po dogovoru, Kranj, Juleta Gabrovška 23, stanovanje 22, tel. 35-113__15030 Karamboliranega FIČKA, prodam po delih. Kranj, Mlekarska 10_15031 ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do junija 1986, prodam za 100 000 din ali menjam za večji avto z doplačilom. Telefon 26-124_15032 Prodam 4 ZIMSKE GUME 145x13, ma'o rabljene, za 25.000 din. Telefon 49 110_15033 Ugodno prodam ohranjeno ZASTA- • VO 750, vozno, registrirano, starejši le-tnik. Ribnikar, Zg. Brnik 141 15034 Prodam ZIMSKE GUME 145 SR 15 s PLATIŠČI za GS ter avtoradio na kasete Telefon 42-772_15035 ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, karambolirano, poceni prodam, lahko tudi po delih Brane Pajnič, Loj zeta Hrovata 9, Kranj_15036 VVV KOMBI tovorni, letnik 1974, odlično ohranjen, prodam. Telefon 21 845 15037 Robnik Franc, urar Kranj, Vodopivčeva 8 (Mohorjev klanec) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za praznik republike — 29. november Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 18,5 SM, registrirano do aprila 1986 Medetova 1, soba 60, Kranj ______15038 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Pogačnik, Pševska 3, Stražišče, Kranj __15039 Prodam 4 GUME traval 165 x 13. Zg. Bela 14, Preddvor_15040 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, na novo registrirano, letnik 1974 Tele fon 38 876_15041 Prodam dobro ohranjen FIAT 127, letnik 1978, 1050 cem Podnart, 70 060 po 12 uri_ 15042 Prodam dobro ohranjeno "ŠKODO 120 L, prevoženih 38 700 km. Jelka To man, Breg 68 Žirovnica_15043 Kupim ZASTAVO 101 mediteran Ponudbe po tel 40 142_15044 Prodam obnovljen KOMBI Z 430, le tnik 1977 za 25 SM Ogled Šport bife, Žabnica 34_15045 ŠKODO coupe, letnik 1978, prevoze nih 55 000 km, prodam za 340 000 din Telefon 77 316_15046 GOLF JOL, letnik 1982, nujno pro dam Porenta, Virmaše 54, Škofja Loka _15047 GOLF. letnik 1980. dodatno oprem l|en in barvni TELEVIZOR iskra z da Ijinskim upravljanjem, star en mesec, prodam Telefon 61 261 škrjanec ___ 1S048 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1977. Bled, Ribno 56/A, 74-832 od 15. ure dalje_15049 Prodam dve ZIMSKI GUMI za fička, rabljeni eno sezono. Telefon 77-656 _15050 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, s tri leta staro karoserijo. Drago Karbar, Kočna 16, Blejska Do-brava__ 15051 Ugodno prodam 4 OBROČE za gu me (feltne) za GOLFA. Telefon 33-364 _15052 Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1970. registriran do oktobra 1986 Franc Urh, Ribno 91, Bled 15053 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982 - avgust. Volčič, C. 1. maja, 63. Kranj 15054 Prodam vozno ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Milan Česen, Moše Pijadeja 9, Kranj__15055 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Telefon 50-330 _15056 Prodam LADO 1200 (plin, bencin), letnik 1985. Sašo Benedik. Trnje 25. Železniki___15057 Prodam 4 zimske GUME 165x13. Telefon 33-884 popoldan_15058 Kupim ŠKODO ali FIČKA. do 30 SM. Telefon 50-457 _15059 Prodam dodatno opremljeno LADO 1500, letnik 1981. Telefon 81-608 15060 Zaradi službenih potreb menjam dobro ohranjen 126-P, letnik 1978, za Z-101 SC, letnik 1979, z doplačilom. Telefon 064/45-481_15061 Prodam odlično ohranjenega GOLFA JGL, letnik 1981. Telefon 44 683 _15062 Prodam LADO 1300 S, rdeče barve, letnik december 1982, 42.000 km. Ogled vsak dan po 16. uri. Bertoncelj, Bukovica 8, Selca_15064 Prodam LADO 1200 S. letnik 1984. Škofja Loka, Partizanska 27, tel. 60-357 _15065 Prodam karambolirano ZASTAVO 126-P, celo ali po delih. Ogled je možen ves dan. Bešter, Dolenja vas 49, Selca nad Škofjo Loko_15066 Prodam CITROEN GS, letnik 1974, malo poškodovan Ogled vsak dan. Klopčič, Britof 138, Kranj_15067 Poceni prodam OPEL REKORD 1500, model C, letnik 1967 Telefon 24-357_15068 FORD ESCORT caravan. letnik 1970, prodam. Kranj, Smledniška 18 15069 Prodam 4 aluminijasta PLATIŠČA, J dve GUMI sava SR 155 x 13 in dve GUMI blue-star 165x70 SR-13, vse za 7 SM, lahko tudi posamezno. Telefon 064/82 036 od 17. do 19. ure 15070 Prodam ali zamenjam za FIČKA 125 PZ, registriranega, v dobrem stanju. Prodam nove sprednje luči in zadnji odbijač ter vse ostale dele za wart-burga. Borivoje Lazarevič, Virje 15, Tržič_15071 VVARTBURG karavan, letnik 1978, karamboliran, prodam celega ali po delih Telefon 061/578 409 dopoldan aji ogled na Krašnovi 8, Kranj od 16 ure dalje_15072 Po tovarniški ceni prodam novega GOLFA diesel. Smledniška 89, Kranj _15073 VVV 1200, letnik 1973, karamboliran, prodam Telefon 064/80 439 od 19. ure dalje__J 5074 Prodam rabljeni ZIMSKI GUMI 165 x 13 sava, komplet s platiščema, in nove letne GUME 165 x 13 trayal Tele-fon 37-456_15075 * Ugodno prodam TOMOS APN 4. Štamcar, Tržič, tel. 064/50 826 15076 ••-—-" '. Prodam FIAT 126-P, letnik decem ber 1978. Anton Kejžar, Studenčice 20, Lesce__ 15077 * Prodam R-4, letnik 1977 in ženska in moška zimska in spomladanska OBLAČILA št 36-38 in 46 Telefon 62 031 v soboto_15078 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik avgust 1984, prevoženih 12 000 km, in velik rar diokasetofon philips, s carinsko dekla rar.ijo prodam. Telefon 21-920 15120 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za 9 SM Telefon 064/28-647 15121 Prodam FIČKA, po delih letnik 1975 Ogled v soboto. Voklo 70, Šenčur __15122 ZIMSKE GUME za ZASTAVO 101 prodam Telefon 25 919 po 18. uri ,_15123 Ugodno prodam dva zimska AVTO PLAŠČA 145 SR 13 D 741 Telefon 37 089 15124 Prodam OPEL KADETT, karamboli ran, starejši letnik, Prebačevo 37 15194 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO. Telefon 40 590 15125 ifan.oprema Zaradi selitve prodam starejšo SPALNICO. Šilar, Kidričeva 15, Kranj _14930 Ugodno prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK (plin. elektrika). ŠTEDIL NIK na trda goriva. POMIVALNO Ml ZO s pomivalnim strojem. Ogled v pe tek popoldan, soboto in nedeljo do poldan šlibar, Temniška 16 (Pivka), Naklo, tel. 47 149 14998 Litoželezno švedsko PEČ norraham mar, 35 000 Mcal/h, odlično ohranja no, prodam. Telefon 22 477 14999 Prodam rabljen PRALNI STROJ go renje in GRAMOFON iskra. Mujo Se feragič, Voglarjeva 4, Naklo 15000 Ugodno prodam dnevno SOBO in OTROŠKO SOBO z dvema ležiščema Ogled od 17 do 18 ure Danica Cerar, Langusova 56, Radovljica_16001 Prodam 80 litrski HLADILNIK Tele \on 16-076 popoldan__§0t2 v prihodnjem tednu: V prihodnjem tednu v I. nadstropju nudimo lepo izbiro moških usnjenih rokavic z volneno podlogo po ugodnih cenah. Opozarjamo poleg lepe opreme za smučarje tudi na brezplačno montažo pri nakupu smuči ali vezi. HISA DOBREGA NAKUPA Prodam starejšo SPALNICO. KAVČ, trodelno OMARO in novejšo SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 50-048 _15003 Prodam malo rabljeno termoakumu-lacijsko PEČ AEG, 5 kW. Jože Ješe, Otoče 23, Podnart_15004 Prodam 5 let star PRALNI STROJ gorenje. Podobnik, Mlaka 76, Kranj _15005 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ, rabljeno dve leti. Telefon 79-746 _15006 Prodam PRALNI STROJ za 40.000 din. Telefon 33-249 _15007 Prodam rabljena ŠTEDILNI KA gorenje (4 plin. 2 elektrika) in EMO TOBI 4 na trda goriva. Kuralt, Reteče 34/A, Skofja Loka_15008 Nov PANTERM 12 kW, desni, prodam. Vraničar, Sorska 33, Škofja Loka, tel. 62-528_ 15009 Ugodno prodam novo PEČ z bojler-jem za centralno ogrevanje ter stad-ler, 30 kvV. Franci Košir, Podkoren 75/A, Kranjska gora, tel. 064/81-231 — int. 22-50 dopoldan_ 15010 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNI-TURO. Informacije od 15—18. ure na telefon 33-340_15063 Prodam nov KUPPERSBUSCH za 5.000 din ceneje kot v trgovini. Jereb, Partizanska 45, Skofja Loka_15177 Prodam 1 leto staro 100-litrsko HLA DILNO OMARO. Naslov v oglasnem oddelku_15178 Ugodno prodam 300-litrsko malo rabljeno SKRINJO LTH. Glinje 3, Cerklje _15179 Prodam nerabljeno, 1 leto staro 380-litrsko SKRINJO LTH. Telefon 41-139_15180 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. Mlakar, Pivka 14, Naklo, tel 47-302 _15181 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3kW. Dušan Zec, Zlato polje 3/A, Kranj_._15182 Zaradi selitve zelo ugodno prodam KOTNO OMARO. KAVČ. dva FOTELJA in otroško POSTELJICO. Telefon 24 276__15183 Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mizico in črno-beli TELEVIZOR. Tele- fon 61 336_15184 •Prodam MIKROVALOVNO PEČICO. Informacije v nedeljo. Dobršek, Pot v Bitnje 28, Kranj_15185 Prodam 2,5 kW termoakumulacijsko malo rabljeno PEČ Kokalj, Srednja vas 2, Begunje__15186 Ugodno prodam nerabljeno PEČ ŠTEDILNIK za etažno centralno, tip TVT 17. Zvonko Peterlin, Gorenja vas 244 (novi blok), Gorenja vas 15187 stanovanja Dve mladi izobraženki najameta HI ŠO ali večje STANOVANJE v Kranju. Tel.: 25 725 zvečer_14782 GARSONJERO ali manjše STANO VANJE za študij ob delu iščem, kasne je možen tudi odkup. Ponudbe pod: Mir_15080 Zamenjam enosobno STANOVANJE s centralno za dvosobno ali večje. Stojnic. Vrećkova 11, Kranj 15081 Mlad par brez otrok išče STANOVA NJE v Kranju ali okolici. Možnost predplačila za eno leto Telefon 25 120 15082 M KŽK GORENJSKE TOZD Komercialni servis Kranj OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam nudimo po ugodnih cenah: krmila za nesnice, ostala krmi la, koruzo, ječmen, oves, pesne rezance — brikete, jajca, olje, itd. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14 ure, v sobotah od 7 do 12. ure. Informacije dobite po telefonu 21-652. Se priporočamo! Iščem ogrevano STANOVANJE do aprila 1986. Telefon 75-685 - zve^ Uslužbenka aerodroma ^ekl^?' SONJERO ali enosobno STANUJ NJE v Kranju. Ponudbe pod: Aer° drom_______-5- Nujno rabim SOBO ali STANOVANJE za samskega moškega v Kranj ali bližnji okolici. Šifra: December poieiil V centru Kranja proda zdomec zdomcu HIŠO z velikim vrtom, pnJjL no za vsako obrt. Šifra: Zdomecjjgg Ob asfaltni cesti v Selški dolini rn«; njam starejšo HIŠO za GOZD v Seis» dolini ali na zahodnem delu Zg. Besn ce. Šifra: Menjava____-^A Kupim ali menjam lastniško GARAŽO v Vrečkovi za Šorlijevo ali za nebotičnikom - Vodovodni stolp. TeleW" 25-803___ Zamenjam GARAŽO pri pekarni i» PARCELO. Ostalo po dogovoru. Te« fon 37-164___J_2i Kupim ZAZIDUIVO PARCELO ■* staro HIŠO na relaciji Črnivec-R*X vljica. Telefon 27-453 ____g5= Iščem GARAŽO v severnem"*g Kranja za 4 mesece. Plačam 3 000o' na mesec. Vinko Verčič, Valjavcev« 13, Kranj, tel. 21-746__I^S* Prodam dvostanovanjsko HIŠOz vrtom na Jesenicah z enim vseljivim st»' novanjem, oziroma po želji (šest-d»] setin idealnega deleža ter nepremicn" ne). Podrobnejše informacije P°J!!i 061/51-377 _J50?« MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3,Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjsl^ I Prodam KRAVO »manofanko«^, drugim teletom ali menjam za I ,^ ali BIKA. Zalog 42 Cerklje ._____Jjfe Prodam PRAŠIČE, težke Dvorje 28, Cerklje Prodam brejo TELICO Kranj Bobov; Prodam TELETA, starega 8 ted^. za pleme ali za zakol. Trstenik ''.gijij mk Prodam breje TELICE po KRAVO menjam za jalovo gov«0.^ maše 42, Skofja Loka__.—--^p Prodam polovico KRAVE. l^jSl 17, Cerklje____—-<# Prodam KRAVO, brejo 8 m85^ Šenčur. Kuraltova 16_____-;rt»ft Prodam BIKCA simentalca, Prjgij! nega za rejo ali zakol. Britof 3j_-: Prodam mlado KRAVO 8imenj(r^ brejo 9 mesecev Škofjeloška 3J.jjj0. Zamenjam najemniško dvosobno STANOVANJE, 56 m*, na Planini II. za večje. Telefon 35 364 zvečer 15083 Oddam SOBO pridnemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. C. na Klanec 46, Kranj_15084 Ženska vzame v toplo STANOVA-NJE upokojenko Naslov v oglasnem oddelku 1508!> Prodam TELETA, starega dni. Sp. Bitnje 19_ Sprejemam naročila za nakiJPl> TLIKAVIH ŠNAVCARJEV, barva PJ? in sol, odličnih staršev Mladič' A, godni za oddajo 20 12 1985 P/8V Zirkelbach. Hrastje 43, Kranj W° |J cije ob delovnikih dopoldan P.c)f 064/61 561_ zaposlitve Sprejmem DELO, imam izp(t 5fj ' tegorije. Šifra Popoldan - dopT 1 !2LK, 22. NOVEMBRA 1985 Profet"1 DEL0 na dom ^ oalacn« manlšo delavnico Nasiov v i;8|H£!l!irioc_delku 14791 MALI OGLASI — OSMRTNICE .19. stran (mmms&mGLAs ^ooS_?iTem ZAPOSLITEV na dom al, S *Š»f °EL0 Prostor za90t°--^^llri^Pg novem letu 15095 oglasni °!L0 na d°m Naslov v ~*p3!!Lod_del_V_15096 PrecL«01? vzame™ HONORARNO 5@0M^8'" akordn° D^°- 15097 DELO na Duh 128, 15098 POPRAVILO termoakumulacijskih PEČI. Telefon 40-684_14958 OBLAGAM - TAPECIRAM jedilne kote in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, Kranj, tel. 35-240_15102 HARMONIKO IGRAM na svatbah in za zaključene družbe. Telefon 75-625 dopoldan; 35-337 popoldan 15103 Opravljam VRTANJE za centralne in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 _15104 Želite polepšati stanovale ali pa je vaše pohištvo potrebno popravila? Tapetnik-dekorater pride n* dom. Takojšnje storile, privlačne cene. Telefon: 74-954. za bHm dva MIZARJA in dva do Linf o' p°h'štveno mizarstvo La-4l.0Qft [; ?ožna "lica 39. Šenčur, tel. -^^lejavmca Lahovče 31 15100 lA (cp^0/ vaieno samostojnega DE-bro d^i'J$^e?a>' sprejmem takoj. Do-Ton«i* 0 P'ači|o- Marija Kavčič, -^^jBj^ranj 15101 Ponu^k DEL0 na dom lmam prostor. ^ffilPodjTakoj 15116 nudffk' 'Šče Popoldansko DELO. Po- "-^ilgolJSliučavničar_15117 dom*?™6™ kakršnokoli DELO na pivfpu astnim prevozom. Idič, Vodo-C-~^J_J$r_anj 15118 MLADINSKI PLESI V DELAVSKEM DOMU v Kranju ob PETKIH: ROČK -PUNK - REGGAE - HEAVY METAL - DISCO; ob SOBOTAH - POP -PLESNA GLASBA. Pričetek ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB! 14471 Ansambel S4BILA vabi v PETEK ob 20. uri na PLES v VODICE, v SOBOTO ob 19. uri na BRUCOVANJE v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 15105 GOSTIŠČE »DRAGA« v Đegunjah prireja ZABAVO s PLESOM vsako soboto. Priredi tudi SILVESTROVANJE. Igra harmonika! Andrej PIVK (cesta je plužena). VABLJENI!_15106 Odbor za prireditve pri DPD SVOBODA Stražišče vabi v SREDO, 27. 11., ob 17 uri na RAZSTAVO V GALERIJO DOMA KS, ob 18. uri pa na PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE. V četrtek, 28. 11., ob 20. uri vabi na večer DIXIELANDA v dvorano doma KS. Odbor išče tudi ANSAMBEL za SILVESTROVANJE. Ponudbe oddajte v pisarni KS Stražišče ali zvečer po tel. 21-503 15107 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete MICI PINTAR roj. MRAK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in pomoč, ki ste nam jo nudili. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem strokovne službe SIS občine Škofja Loka, KŽK — tozd Kmetijstvo in tozd Mesoizdelki, Družboslovne šole, LOKA — tozd Peks in Kmetijske zadruge Škofja Loka. Zahvala velja tudi osebju Onkološkega inštituta. Gospodu župniku, pevcem in govorniku hvala za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Tone, sin Toni, hčerka Milena z možem, mama, sestra Mira in brat Izidor z družinama Škofja Loka, 18. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene PEPCE MIKUŠ roj. PODKRIŽNIK se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani in mi kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se tudi DO ABC DE JELEN Kranj, pevcem DU Kranj, godbi; posebna hvala govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI MOŽ JOŽE Kokrica, 18. novembra 1985 iefDnPt£\do 10 let star TRAKTOR. Te--12050^83 15191 ^748 PLINSKO PEČ. Telefon _15014 s»HUiPitn 8ERDA za tamburaški an-«« ia Marko Hladnik, Boška Dedei-^ '°. Idrija, tel. 065/71 -411 popoldan ~-___ _15015 Izgubljeno ^Ponedeljek, 18. novembra, sem j *đ tr90vino Živila na Klancu izgubila „2*° ZAPESTNO URO. Poštenega 5prosim, če se javi po tel. ^i^«^^_15108 Iskreno se zahvaljujemo dobrim so C0"1 Vurnikovim, Kocjančičevim in PonT*tovim z Mlake pri Radovljici za ^___ 14796 StWAVUAM vse vrste ŠIVALNIH ^OjEVjelefon 064/42 805 15119 Občasno VARSTVO za 16 mesecev starega fantka iščem v bližini Luznar-jeve ulice. Plačam dobro. Telefon 25-687_ 15111 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje. Telefon 40-105_15112 Iščem VARSTVO za 6 mesecev staro punčko, na relaciji Hrastje—Čirče— Kranj. Šifra: December_15113 Iščem VARSTVO za 15 mesecev staro punčko na Planini, največ po 6 ur na dan. Telefon 33-321_15114 Iščem VARČEVALCA, ki odstopa NAMENSKO STANOVANJSKO VLOGO do 20 SM Telefon 25-836 popoldan_15115 Lastnik LADE KR-125-425 naj se čimprej javi Mihu, lahko pismeno 15193 4U» V SPOMIN Že leto dni te zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš, ne vidiš solz, ne čuješ vzdihov, zakaj med nami te več ni. 19. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ati in sin ALOJZ RANT Nič več ni prijaznih in toplih besed, ki si jih delil z nami. Ostal je prazen naš dom, ki ši ga s tako ljubeznijo gradil. Živel si kratko, prekratko življenje, a polno in večno z^nas. Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Stirpnik, 20. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, deda in tasta ALOJZA ŠTAJERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili svoje sožalje. Prisrčna hvala njegovim osebnim prijateljem, ki so mu zaigrali, pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh, ki so mu zapeli v slovo ter g. kaplanu za lepo pogrebno svečanost. Prav posebno pa se zahvaljujemo podjetju KROJ Škofja Loka za cvetje in tov. Sto-parju za poslovilne besede. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 18. novembra 1985 DEŽURNI VETERINARJI od 22. do 29.11.1985 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC , dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 ZAHVALA Ob smrti drage tete IVANE BROLIH upokojenke iz Šenčurja §e iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: nečak Ludvik z ženo Anico, Dragica z družino in drugo sorodstvo Šenčur, Gorenje, Hotemaže, Olševek, Sebenje, Visoko, Preska, Škofja Loka, 19. novembra 1985 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANTONA SNEDICA se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujem se pevcem Savskega okteta, zdravstvenemu osebju Kranj, posebno dr. Mariji Ravnihar, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Britof, 12. novembra 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta ALBINA SVETELJA Kampižovega ata iz Šenčurja lskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelav-Šrjg^osa, Zvezde, Alpetoura — tozd Remont, Iskre Kibernetike — tozd Orodjarna, enčur, pevcem bratom Zupan, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete PAVLE TOMAŽIČ ro, stebn Udamičeve mame iz Zaloga pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, nad vse dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih vedno bili ob strani, prijateljem in znancem, sodelavcem TITAN Kamnik, PLANIKA in PTT Kranj za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala tudi dr. Borutu Beleharju za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za pogrebni obred. i ŽALUJOČI: mož Vladimir, sin Lado, hčerki Pavla in Mira z družinama Zalog, Mlaka Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre MARIJE TREBAR Uskovčeve mame iz Britofa se i zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili žalost in bolečino. Hvala za pisna in PorvTena sožalja, podarjeno cvetje, dobrim sosedom in prijateljem pa za nesebično m°°. Hvala govorniku za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem bratom Zupan. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete KRISTINE PERČIČ roj. Pegam se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetja in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Dori Sajovic in družini Bunderla za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala tudi duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalcstinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, ?n novembra 1985 ! Varstvo pri delu naj zajame tudi ekologijo KRANJ — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je v torek sklical posvet, ki so mu poleg sindikalnih aktivistov prisostvovali tudi ljudje, ki se v tovarnah, zdravstvu in inšpekcijah ukvarjajo z varstvom pri delu. Beseda je bila namreč o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, o katerih bo 24. decembra javna razprava, sredi marca prihodnjega leta pa naj bi spremenjeni zakon ugledal luč sveta. Čeprav je bil posvet bolj podrobna obravnava predlaganih zakonskih sprememb in dopolnitev kot pa problemski pregled varstva pri delu na Gorenjskem, kakor je bilo napovedano, pa so prisotni opozorili na številne slabosti. Skrb zbujajoča analiza o nesrečah pri delu, invalidnosti in poklicnih boleznih, ki jo je sindikat oprl na podatke Republiškega inšpektorata za delo, Zavoda za zdravstveno varstvo, Zavoda za varstvo pri delu in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz leta 1983, dokazuje, da varstvo pri delu še ni razvito kot Nesreče pri delu Leta 1983 se je v Sloveniji pripetilo 45.105 nesreč pri delu. 23 odstotkov vseh nesreč se je zgodilo na poti na delo in z dela. S smrtjo se je končalo 78 nesreč, kar polovica smrtnih nesreč na poti na delo in domov, 13 odstotkov pa na službenih poteh. Največ nesreč pri delu beležita industrija in rudarstvo, med ne-industrijskimi dejavnostmi pa gozdarstvo. Poklicne bolezni V letu 1983 je bilo v Sloveniji registriranih 426 novih primerov poklicnih bolezni, od leta 1979 se je njihovo število povečalo skoraj za dvakrat. Tega ne pripisujejo le slabim delovnim razmeram v zadnjih letih, temveč tudi drugim vplivom, zlasti dolgotrajnim škodljivim vplivom iz preteklosti. bi bilo treba. Odbori za varstvo pri delu niso povsod zaživeli, ponekod se čutijo odvečne, premalo so povezani z drugimi službami, ki jih zadeva varstvo pri delu. Pravilniki, ki urejajo to področje v združenem delu, so mnogokje zastareli, daleč za tehnološkim napredkom, ki rojeva tudi tovrstne probleme. Ocenam delovnih mest, zdravstvenim, preventivnim pregledom, ekološkim meritvam je pogosto formalno zadoščeno, a to še ne zagotavlja, da je delavec varen pred poškodbami, invalidnostjo, boleznijo. V zadnjih letih se poraja nov problem — ekologija. Varstvo pri delu je doslej zajemalo mikro klimo na delovnem mestu, zdaj pa človeka vse bolj ogroža tudi makro khma bivalnega okolja. V zakonu in praksi bi zato kazalo opredeliti tudi ekologijo in vlogo služb za varstvo pri de-' lu. V torek so na posvetu ocenjevali tudi službo medicine dela, ki ima pri varovanju zdravja in delovne sposobnosti delavca poseben pomen. Žal je medicina takšna, kakršno si lahko privoščimo, in da bi lahko zadostila preventivi, ki ji je namenjena, bi jo morali bolje opremiti. Nanjo bi morali gledati kot na nekaj nujnega, kakor, denimo, na vzdrževanje strojev v tovarnah, ne pa kot na odvečno porabo. D. Ž. Gimnazijski zbornik Kranj — Ob 175-letnici ustanovitve in 85. maturi je izdala Gimnazija Kranj, zdaj Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-mate-matične usmeritve, Zbornik 85. V njem so predstavili življenje šole v zadnjih desetih letih, posebna zanimivost in dokumentarna vrednost pa je seznam vseh 5.042 maturantov kranjske gimnazije. Vsi, ki jih zbornik zanima, ga lahko dobe v šoli v Kranju, Koroška 13. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba Kranj, PC Planina I, Kranj, PC Planina — center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica;.od 7. do 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 12. ure: Diskont Naklo; od 7. do 17. ure PC Šenčur; od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Ko-čna Jezersko; od 7. do 16. ure: Klemen-ček Duplje. Skofja loka sp Podiubnik JESENICE Špecerija Bled, supermarket Union, Jesenice, Rožca, samopostrežna trg. Bokalova 5, Jesenice TRŽIČ ABC Loka, Bistrica, Živila, Jelka, Tržič in Mercator Križe. V nedeljo, 24. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: od 8. do 11. ure, Gorenjka Cerklje, od J. do 11. ure: Delikatesa Kranj in Naklo Smučarski sejem odprt Kranj — Včeraj popoldne so se na Gorenjskem sejmu v Kranju odprla « vrata tradicionalnega, 11. zimsko-športnega sejma, na katerem poleg rabljenih smuči, smučarskih čevljev, oblačil, okovja, drsalk in ostalega prodajajo še novo zimsko-športno opremo. Sejem bo danes odprt od 14. do 19. ure, jutri in v nedeljo pa od 9. do 19. Vstopnina za odrasle je 100 dinarjev in otroke 50. m SIS hote! V zadnjih letih se stanovalci v nekdanjem hotelu tako hitro menjajo, da bi bilo postavljanje napisa na stavbi proč vržen denar. Ni jasno, ali si bo novi lastnik nekdanjega hotela Evropa — strokovna služba Samoupravnih interesnih skupnosti Kranj—omislil poleg novih prostorov še kak lep napis. Predlagamo ravno pravšnjega — ne prevelikega ne premajhnega — v stilu vsaj enakega družbene ga standarda v prihodnjem srednjeročnem odbobju. Iz razprave na problemski konferenci socialistične zveze o razvojnih načrtih kranjske občine za prihodnjih pet let: »Budimpešta ima šest mostov, Kranj pa tudi!« Kovačeva kobila Ke. s takim veseljem napičimo napake drugih, bomo priznali tudi naš spodrsljaj. Ko smo ob slovesnem odprtju slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu ogledovali (in ocenjevali) razstavljene knjige; časopise in druge publikacije, so bile naše police še prazne. Zato pa so se toliko bolj potrudili kolegi iz Dolenjskega lista. Za dobro telesno pripravljenost naših in tujih skakalcev, ki so sedaj v Planici, očitno ne skrbijo samo za to usposobljeni strokovnjaki, ampak so se v krog skrbnikov teh športnikov vključili tudi elektrikarji. V torek so jim odklopili tok in vlečnica ob skakalnicah je omagala. Kar peš hodite, dragi skakalci, saj vam to ne more škodovati. Boste imeli vsaj več kondicije! NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 15. novembra: Matterhorn agronomija, -metal, Ank Malavi, ogenj, IT, kolona, Ane, Ilova, vlak, terorist&ruS Ma. ^' Evian. enakonočip feritni r>w t i„— „u„ j t<^ t _ , , ... : .11 . , * i, ivuiuiia, /\iit;, nova, viaK, terorist, Sartre, "J Evian, enakonočje, terital, DK, Liano, obad, IO, Ladino, ksilit, let, Atrato. •i Kri**' Prejeli smo 147 rešitev. Izžrebuni so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Mila ^ nik, Lesce, Alpska c. 49. a, 2. nagrado (300 din) prejme Ludvik Glavač, Jarn Mavčiče, 3. nagrado (200 din) prejme Igor Kavčič, Mavčiče, Breg ob Savi 70-grade bomo poslali po pošti. , Rešitev nagradne križanke pošljite do 4. decembra, do 9. ure, na naslov:y* ^ Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din. * grada 300 din in 3. nagrada 200 din. ^ TRŽNI PREGLED KRANJ — Solata 200 din, špinača 180 din, cvetača 200 din, korenček 100 din, česen 300 din, čebula 70 din, fižol od 350 do 400 din, pesa 70 din, kumare 80 din, paradižnik 110 din, paprika 120 din, slive 200 din, jabolka od 100 do 120 din, hruške 120 din, grozdje 220 din, pomaranče 460 din, limone 420 din, ajdova moka 180 din, koruzna moka 100 din, kaša 170 din, surovo maslo 1.000 din, smetana 400 din, skuta 300 din, sladko zelje 80 din, kislo zelje in repa 160 din, orehi 2.600 din, klobase 200 din, krompir od 60 do 70 din, jajčka od 30 do 32 din. NESREČE NA SPOLZKI CESTI GA JE ZANESLO Je prca —Voznik osebnega - > mobila, 20-letni Slavko Arnež z je v sredo, 20 novembra, vozil iz A, bljane proti Kranju. Na zasnežen splozki cesti ga je zaradi neprj1 ^ jene hitrosti začelo zanašati. prci se je njegov osebni avto zasUyii za 90 stopinj in zapeljal na nasp1"0 j vozni pas. Po njem je tedaj P^P6^ osebni avto, ki ga je vozil J°že.^r šmaš, star 43 let,, z Drulovke. mobila sta trčila. V nesreči je bil^aV Varstvo okolja v škofjeloški občini Skofja Loka — Občinska konferenca SZDL Škofja Loka bo v soboto, 23. novembra, ob 8. uri v veliki predavalnici Šolskega centra Borisa Ziherla v Škofji Loki pripravila problemsko konferenco o varstvu okolja v škofjeloški občini. Najprej bodo spregovorili o onesnaževanju zraka in si o vplivih Termike, Gradisa in Jelovice ter individualnih kurišč. Nato bo sledila problematika v zvezi z onesnaževanjem voda, torej vpliv Rudnika urana Žirovski vrh in Marmorja, vplivi odpadnih voda in smetišč ter problemi oskrbe s pitno vodo. Na koncu bodo spregovorili še o varstvu kmetijskih zemljišč. nik Mišmaš huje ranjen, sopotn1 ^. Arneževem avtomobilu, 36-letna ra Grm, pa laže. AVTO ZDRSNIL ČEZ SREDO CESTE ^ Sveti Duh- Pri Svetem DuhUJr je v ponedeljek, 18. novembra, zg ^ la prometna nesreča, ki jo je zak^ f domačin Jože Dolen, star 56 let. v < nik se je z avtom umikal v des*1 ^ desnima kolesoma je zapeljal s ^ ste, zaradi česar ga je zaneslo in ^ 4 to je zdrsnil čez sredo ceste. Na$P ^ ti je tedaj pripeljal z osebnim j/jjjf 50-letni Franc Kemperle iz Loke. Na poledeneli cesti sta mobila trčila, pri tem pa je bil Dolen huje ranjen, laže pa sopo^ Marija Dolen, stara 45 let. MALI OGLASI sci:27 960 gorenje DANES OTVORITEV PRODAJNO-RAZSTAVNEGA SALONA GORENJE MERKUR MERKUR V VELEBLAGOVNICI GLOBUS, II. NADSTROPJE