SLOVENSKI UST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ____Concesión 1561 Dirección y Administración: GRAL. OESAE DXAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 10 DE MAYO (MAJA) DE 1940 Núra. (Štev.) 165 NAROČNINA: Za Ameriko in x& cela leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvi. Nas niso pozabili Ali bo Italija napadla Jugoslavijo ITALIJA SE NE MORE ODLOČITI — VJETI IGRAJO V BEOGRADU SO ZMEŠALI ŠTRENO ODLOČILNO VLOGO NA BALKANU MUSSOLINIJU — SO- Eo so oni dan neki ljubljanski študentje vzklikali, da spadajo Trst, Reka, Pulj, Gorica in Celovec k Jugoslaviji, so se tudi nam primorskim izseljencem od navdušenja zaiskrile oči. Teh javnih klicev, posebno iz domovine, smo imeli zadnja leta zelo malo prilike slišati, kar nam je bilo razumljivo, a nikakor nas ni moglo veseliti. V izseljenstvu smo o tem več pisali in tudi javno govorili, a naš glas se je v silni daljavi ubil in ni mogel doseči želj enega cilja; tudi je bil Prešibek, kajti izseljenci smo se za usodo naših doma morali obenem bo-tfti tudi za naš lastni obstoj v tujini. Klic prej ojmenjenih mladeničev je Urez dvnmr skrit "V srcih slehernega Slovenca in Jugoslovana ter še Posebej zasužnjenega primorskega m koroškega ljudstva, a ga ne morejo vedno glasno izpovedati. Tudi se nmogokrat z molkom več pove in' doseže, kakor pa s kričanjem in morda še o ne pravem času. Prepričani smo danes bolj kot nikoli, da se vkljub še tako temnim bledom, bliža čas naše rešitve izpod tujega jarma. Kako se bo to natančno zgodilo, ne moremo preroko-vati, a zgodilo se bo in to je glavno. Nihče ni bolj upravičen do te svojce, kakdr naš izmučen narod na ^iniorskem in Koroškem. Naši mla-Geniči služijo v tujih armadah, a aJib srca so pri svojih. Vsa njih pis-?la> ki jih pošiljajo svojim, so polna pepenen j a in nevsahljivega upanja. *"«če jim teh knisli ni navdahnil, baš vavno nasprotno so jih učili in jih 86 učijo, a vendar jih srce spaja z mmi, ki so njihove krvi. To nam je ovolj glasni porok, da bomo vstali ^ robstva, se osvobodili ter zagoto-üboljšo bodočnost, vredno naše ®®> kulture in imena, »eliko žrtev je treba jjredno se v®2eže cilj. Tem težje je za nas Slo-, ^oe, ki smo vedno pripogibali hrte tuJimi biči in izkoriščevalci Uiorda komaj slutimo, kaj pome-. Neodvisnost in svoboda. Suženj-j® hlapčevanje nam je že kar v ^TJWarsikdo se zadovoljuje z usólas v?aVe' ^ je zad°V(>ijna °b polnih-(j, .J l; Brez krme bi pač ne mogla tere m*eka. Tako slišimo tudi kači je mnenjai da bi bili Nem-Ali - v gospodarji nego Italijani. jj. že sama taka misel poniževalna^ ni vredna stopnje nobenega g, a> ki se prišteva kulturnim. yje0Ve*ci in Jugoslovani ne pofcre-iu ^J0 nobenih tujih gospodarjev b0l:0kroviteljev, ne dovolimo in ne tn '^koli dovolili, da bi naše in0 ¿Slue držali v tujem robstvu. Ve-Vigjj^ ' da je naša svoboda in neod-slri .st zagotovljena samo v slovan-p»kupnosti. Smo na one ljubljanske ÍVom UlCe skozi katerih usta je brez * Se* gias vsega jugoslovanske-nettl) *j°da. Kajti poskrbeli so obe-Ho8t K M vsa svetovna jav- i^Ucen dolgem času spet enkrat ka, koi«u pripadajo Trsti, Reglas J, Gorica in Celovec in da V 8rcih ?ravici in osveti še ni zamrl JUgosl°vanskega naroda. Slaga^ r ^ neštetokrat, ponovno na-Sprave 1---J"-Li---J T~ —■uavii . * — ~ in sožitja med Ju-^o&očfi in Italijo ter Nemčijo ni ^jžin feje' dokler se ne «"di Jtfo vprašanje. Tedaj pa mo, koriot Je narodi živeti v miru ^tj nem gospodarskem spora- V Jfivroji se razvijajo dogodki vse po določenem uničujočem načrtu. Sedaj trdijo, da pride na vrsto pa Po-donavje in Balkan, kjer bosta Nemčija in Italija uveljavili svoje imperialne načrte in še posebej na Sredozemskem morju, kjer bo Italija igrala vodilno vlogo. Kot predhodnico italijanskega bojnega razpoloženja je pričelo fašistično časopisje z raznimi alarmantnimi vestmi. Vendar se je med vrsta"' mi dalo citati, da je Italija pripravljena tudi na spravo s Francijo in Anglijo, če sta seveda pripravljeni vpoštevati njene zahteve. Angleži in Francozi pa zaenkrat še ne kažejo prevelikega navdušenja za italijanske predloge. Italija pa tako ne more iti dalje, nekaj je treba ukreniti, kajti polagoma bi se le utopila in zadušila v Sredozemskem morju, ki ga imenuje "Mare nostro". Zato se je odločila, če od strani Francije in Anglije res ni nobenega upanja, da se vrže v borbo pa na strani Nem-■ čije. Vse bi šlo morda kakor po vrviei, da niso v Beogradu z zbližanjem z Rusijo zmešali štreno Mussoliniju. V Rimu so bili prepričani, da Jugoslavija kaj takega ne bo storila. O tem jih je prepričevalo tudi nekatero jugoslovansko oziroma slovensko časopisje, ki je v kolikor mogoče slabi luči prikazovalo sovjetsko Rusijo. A narod v splošnem je seveda drugega mnenja in se ne da kar tako potegniti. V Beogradu niso bili slepi ter so se zatekli po pomč in zaščito v Moskvo, ki jim jo tudi edino morejo nuditi, ne morda samo zato, ker je Rusija naravna zaščitnica Jugoslavije, marveč tudi vsled tega, ker je Nemčija povsem od Rusije odvisna. Vsled tega pri najboljši volji Nemčija ne more podpirati Italijo proti Jugoslaviji. Vkljub temu ima Italija zbrano veliko vojsko od Reke proti Idriji in Triglavu. Prišlo je celo do incidenta na meji. Italijanski vojaki so hoteli na jugoslovanski strani razorožiti nekega jugoslovanskega četovo-djo, ki pa se je postavil v bran ter enega Italijana ubil več pa ranil. Dalje so jugoslovanski protiletalski topovi sestrelili neko italijansko letalo, ki je fotografiralo utrdbe ter je isto padlo v Jadransko morje. Na Rakeku so aretirali tri italijanske častnike, ki so vohunili. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, je, kakor smo v našem listu vedno trdili, samo na papirju, ki jo niso niti v Jugoslaviji niti v Italiji nikoli resno vpoštevali. Vmes je nerešeno jugoslovansko manjšinsko vprašanje, mimo katerega ni mogoče in ne bo nikoli. Italija ,je po drugi strani poslala velike čete tudi v Albanijo. Ker se ji je zdelo vse poslati v vojaških suknjah preveč izzivalno, jih je poslala kot delavce. Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija so takoj podvzele vojaške protiukrepe. Italija je hitro spoznala, da se Jugoslavije ne bo dalo kar tako hitro oplašiti ter vreči iz ravnotežja. Zato si z incidenta, ki ga je nalašč izzvala, ne upa isto napraviti, kakor .je napravila s podobnim incidentom v Abesiniji, kar imajo naši čitatelji gotovo se v spominu. Zanimivo je mnenje lista sovjetskega sindikalnega udruženja "Truda", katero italijanski listi prinašajo tudi svojim čitateljem, kar pomeni, da se strinjajo. "Trud" piše1: Nevtralnost Italije prikazuje, da čaka Mussolini boljše prilike postati gospodar Sredozemskega morja. Ta prilika se bo nudila, ko bodo voju-joče se velesile že izčrpane in bo I-talija s svojim posežkom v vojno zagotovila zmago eni ali drugi nasprotujoči se sili. Ta trenutek še ni nastopil. Italija ne more vzdržati v dolgi vojni in takojšnja njena intervencija bi jo ne skrajšala. Edino bi Italija posegla v vojno, če bi zavezniški velesili ogrožali nevtralnost Balkana. Položaj je torej dovolj jasen. Anglija in Francija ne bosta direktno posegali \ balkanske in podonavske zadeve, ker ne moreta. Nemčija in Italija bi si torej mogli in tudi brez dvoma porazdelili plen, če bi ne bilo odzadaj sovjetske Rusije. Nikakor pa ni verjetno, da bi Rusija dovolila dotikati se onih malih držav, ki pri njej iščejo zaščite, oziroma prijatelj- ske zveze. O tem je najbrže obvestila tudi Rim in Berlin. Je pa po drugi strani razumljivo, da bi zaveznici radi videli, da bi Nemčija in Italija na ta ali oni način dali zadostnega povoda Rusom, da bi imeli dovolj vzroka pretrgati z njimi vse vezi In bi jih potem zaveznici pridobili na svojo stran, četudi kot samo nevtralne. Zato ni nobenega dvoma, cla bosta skušali zaveznici to stanje na kak način ustvariti. Iz Beograda poročajo, da je Andala ultimátum Italiji do IG. maja, da, se definitivno odloči na katero stran misli pritegniti, Cb je ta vest resnična, tedaj nima Italija več časa izvesti vpada na dalmatinsko obrežje, oziroma v Jugoslavijo. In če bi se za to drznost vkljub temu odločila, tedaj bi Anglija popolnoma dosegla svoj namen. PORAZ ANGLIJE NA NORVEŠKEM ANGLEŽI SO SE UMAKNILI IZ JUŽNEGA DELA NORVEŠKE — OPOZICIJA PROTI CHAMBERL A. INU — ANGLIJA RAČUNA Z DOLGOTRAJNO GOSPODARSKO VOJNO Vojaška zveza med Jugoslavijo in Rusijo V kratkem odpotuje v Moskvo pod vodstvom generala Vo-jina Maksimoviča, ki je generalni obrambni inšpektor, jugoslovanska vojaška delegacija, ki bo pripravila vse potrebno za\usko-jugoslovansko vojaško pogodbo. Razgovarjali se bodo tudi o vojaški zvezi Rusije, Jugoslavije in Bolgarije, da bodo vse tri drž :ave skupno branile koristi južnih Slovanov. Trgovinska delegacija je že bila sprejeta od Stalina. Takoj bodo sledili diplomatični in potem vojaški dogovori. Vojna na Norveškem teritoriju je skoro zaključena. Iz južnega dela so se Angleži povsod umaknili. Nekoliko se še držijo na severu, a se tudi tam najbrže ne bodo mogli obdržati. Hude levite so brali te dni v angleški koniunski zbornici ministrskemu predsedniku lliamberlainii. Chamberlain pa se vkljub očitkom opozicije ter dosedanjim vidnim porazom njegove zunanje politike, krčevito brani ostaviti svoje mesto. Menijo, da je mož v tesni zvezi z angleškimi denarniki ter velebanka-mi, ki z vsemi sredstvi podpirajo Ohamberlainovo konservativno poli- Spremembe v sovjetski vojski Z velikim zanimanjem je bila sprejeta vest, posebno v visokih vojaških krogih, da je bil dosedanji sovjetski vrhovni vojni komisar Vo-rošilov odstavljen od svojega mesta ter imenovan za podpredsednika ljudskih komisarjev in predsednika obrambe. Mesto Vorošilova pa je prevzel Timošenko, dosedanji komandant v Kijevu. S tem v zvezi krožijo razne govorice glede vzroka premestitve Vorošilova, vendar kakor po navadi, iz Moskve ni mogoče izvedeti ničesar. Nekateri trdijo, da je ta premestitev v zvezi s predvidevnimi dogodki v Podonavju in aBlkanu. Nemci so si baje zagotovili v Budimpešti vse pogoje, da bodo lahko preko Madžarske vdrli v Romunijo, ob istem času pa bi od druge strani vdrli v Jugoslavijo Italijani. Rusija pa da ima namen ta načrt s silo preprečiti, če ne bi šlo drugače. Zato je imenovala vrhovnim vojnim komisarjem moža, ki dobro pozna balkansko strategijo. Obenem s Timošenkom so bili povišani v vojpne maršale tudi šapož-nikov in Kulik. . Francoski general Weygand "Ce je Hitler izgubil ómnibus — so padali medklici — ste vi izgubili barko". Chamberlain je. v dolgem govoru pojasnil stališče Anglije na Norveškem ter vstrajal, da Anglija ni izgubila vojne, ker je še ni zaključila, a da bi bilo nesmiselno žrtvovati angleške vojake na kopnem proti silni premoči Nemcem, ki so imeli oporo celo v domači vojski. Proti Ohamberlainovi vladi in politiki je vedno več opozicije na Angleškem. Zahtevajo, da se Chamber-lainova vlada umakne, dokler ne bo prepozno, kajti zaupanje je zapravila ne samo pri malih narodih, marveč tudi doma. v raz govoru z poveljnikom angleških čet tiko, medtem ko Churchil, Belisha, Lloyd George, Eden in drugi gledajo na bodočnost Anglije precej z drugačnimi očmi. Čeprav je Cham-berlainova vlada izročila vodstvo vojne energičnemu Churchilu, je malo upanja, da se bo vlada obdržala, čeprav sedaj še ne bo padla. Očividno so sedanji vladni možje" v Londonu mnenja, da bodo s pasivno vojno privedli Nemčijo na stališče, ko vsled notranje gospodarske oslabitve ne bo mogla več naprej in takrat ji bodo Angleži zadali smrtni udarec. To računanje morda ni povsem brez temelja, a po drugi strani se tudi teren angleških trgovskih koncesij povsod vedno bolj spodmi- kava ter stopajo na njegovo mesto resnične narodne, socialne in gospodarske celote. Tem narodom, posebno manjšim, manjka samo še skupnega sporazuma v zunanjih političnih gospodarskih zadevah, da si na ta način zagotovijo obstoj in neodvisnost, česar jim doslej ravno vsled tega ni bilo mogoče ubraniti se današnje usode prvih že podjarmljenih in neodvisnosti drugih. S tem dejstvom očividno angleški konservativni magnatje še ne računajo in ne marajo o tem niti misliti, vendar bodo morali tudi v Angliji, hočeš nočeš, to prihajajoče dejstvo upoštevati. V Skandinaviji je torej zadeva zaenkrat zaključena v prid Nemčiji. Poleg Češkoslovaške in Poljske, sta Danska in Norveška novi žrtvi voju-jočih se velesil, ki jih je vzel v "varstvo" nemški imperializem. Obdržati jih seveda ne omogel, o tem so poleg drugih tudi Angleži prepričani, a kot rečeno, se bodo razvijali politični dogodki v preje navedenem smislu. Novi vznemirljivi dogodki se sedaj napovedujejo na Balkanu in Sredozemskem morju. tinske vesti GIBANJE PARNIKOV V sredo 1. maja zvečer je prispel v tukajšnje pristanišče italijanski motornik "Oeeania". Napravil je s tem zadnjo vožnjo iz Trsta v Buenos Aires, ker bo odslej vozil iz Trsta v Valparaíso in obratno. Mesto njega pa bo vozil sem parnik "Vulcania". Motornik "Oeeania" je pripeljal skupno 404 potnike, od katerih je bilo 47 Argentincev, 48 potnikov prvega razreda, 23 drugega in 260 tretjega. V Montevideu se je vkrcalo še 26. Razen potnikov je pripeljal precej drugega blaga in 1.327 vreč pošte. Nazaj proti Evropi pa je "Oeeania" oplula v soboto 4. t. m. V sredo je priplul angleški parnik "Almeda Star". V četrtek pa še drugi parnik te zastave, namreč "Highland Princess". ki bi imel pripluti" etaoiano etaoiu Italijanski prevoznik "Vulcania", ki bi imel pripluti 19. t. m. in ki bo vozil mesto "Oeeanie", je napovedan za 20. t. m. Iz Italije prispe tudi parnik "Ciudad de Sevilla". NOV ŠVEDSKI PREVOZNIK V kratkem bo izročen prometu nov švedski motornik "Ecuador", ki bo imel zvezo z Južno Ameriko, centralno in Pacifikom. Motornik je bil izdelan v ladjedelnici v Gothemburgu na Angleškem. 'že skoro tri leta ni dobilo plače in radi česar je bilo prisiljeno stopiti v stavko. Kakor pa je že znano je bilo uči-teljstvu od rnerodajnih oblasti zagotovljeno, da se jim bo vsa zaostala plača izplačala ter se je radi te zagotovitve učiteljstvo tudi vrnilo na svoja mesta, sedaj pa še vedno ni denarja od nikoder in vsa zadeva spi. Vsekakor je nujna stvar, da se to vprašanje čimprej reši. POMOČ KMEOVALCEM Pridelovalci koruze bodo prejeli od države podporo. Za vsak stot koruze, ki jo imajo v zalogi bodo prejeli 3 pese podpore. Podpora sicer ni velika, a bo kmetovalcem vendar dobrodošla. POMOČ POPLAVLJENCEM Za oškodovance po zadnji poplavi prihajajo dnevno dobrovol.jni prispevki, tako v denarju, kakor tudi v obleki in živežu. Zgodilo pa se bo pri razdelitvi podpor tako, kakor se pač rado zgodi, da najpotrebnejši ne bodo ničesar ali pa prav malo dobili, dočim bodo nkateri, ki niso potrebni deležni velike podpore. LEGAR V ENTRE RIOSU V provinci Entre Bi os se je pojavil legar. Mnogo oseb je zbolelo na tej bolezni, od katerih jih je nekaj tudi že umrlo. Vzrok za to bolezen pripisujejo slabemu mleku, zelenjavi in sadju. Zdravstvena oblast se trudi, da .zaustavi in uniči to nevarno bolezen. DAN POLJSKE V nedeljo je proslavljal Odbor pomoči za vojne žrtve na Poljskem "Dan Poljske". Proslava se je vršila v angleškem salonu "Principe Jorge", pri kateri so sodelovali tudi argentinsko-poljski krožek, ar-gentinsko-poljski kulturni zavod in damski argentinsko-poljski krožek. Proslavi so prisostvovali poleg poslanika Poljske tudi poslanika Angleške in Francije ter številni poljski priseljenci in Argentinci. Glavni govornik na tej proslavi je bil predsednik Argentinsko-poljske-ga krožka dr. Hernán Wallace. NAJDEN MRTVEC V bližini postaje Hudson je bilo v ponedeljek najdeno moško truplo, ki je bilo razmesarjeno, kar bi pričalo, da je moža povozil vlak. Policijsko poročilo pravi, da je mrtvec Jose Blondel, italijanski državljan in star 48 let. Priimek pač ne zveni preveč po italijansko. Zato bi utegnil biti to kak naš človek, saj je tam nekajj^ naših ljudi, ki imajo podoben priimek. in OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugoslovansko poslaništvo išče poziva, da se v njegovih uradih zglase naslednji izseljenci: Homanajec Stjepan iz Sv. Roka. Iz Jugoslavije je odšel 1928 leta in se je do leta 1930 javljal iz Buenos Airesa. Strumberger Pefra iz Djakova. Navadno se imenovana nahaja v Buenos Airesu, a njen naslov ni znan. Konjudžič Mile iz Ljuboškega grada. Izselil se je 1927 leta. Leta 1930 se je javil iz Argentine. Vojvodic Marko iz Gluhega dola. Leta 1934 se je javil svojcem iz Buenos Airesa. Stritof Josip iz Matenje. Leta 1934 se je zglasil iz mesta Goya (Corrientes). če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov zgoraj imenovanih, je na-prošen, da ga javi poslaništvu. DOMAČE VESTI ŠTORKLJA Na 1. maja je štorklja obiskala rojaka Alojza Mihelj iz Rihemberka ter pirnesla njegovi ženi Mariji srčkano punčko. Srečnim staršem čestitamo! ŠE DRUGA ŠTORKLJA Prejšnji torek so rojenice prinesle tudi našemu rojaku na Paternalu Juriju Kovaču in njegovi ženi Rozini zdravo deklico. Presrečnim staršem ob tej priliki iskreno čestitamo! ŽENITNA PONUDBA Mladenič prijetne zunanjosti in z dobro plačo se želi v svrho ženitve spoznati z mladenko od 25 do 30 let staro. Le resne ponudbe, če mogoče s sli. ko, naj se pošljejo na naslov: "že-nitev". Gral. Cesar Diaz 1657, Capital. ZBOROVANJE UČITELJSTVA V CORRIENTESU V sredo je v Goyi zborovalo uči teljstvo province Corrientes. Na tem zborovanju je razpravljalo o položaju učiteljstva te province, ki IŠČE SE Plešnar Ivan išče Kosa iz Novega-sveta pri črnem vrhu. Kdor bi kaj vedel o njem, ali če bo sam čital te vrstice, naj sporoči na uredništvo lista. Novo slovensko podjetje Naš znani rojak Rijavec Stanko je otvoril v ulici Paraguay 5595 lastno stavbeno mehaniško obrt. Priporočamo ga vsem našim rojakom, posebno pa našim stavbenikom ter mu obeneim želimo obilo uspeha. PREMESTITEV Dr. E. D. Dauga. ki je eden najboljših zobozdravnikov v Buenos Airesu ter ga vsled tega našim rojakom priporočamo, je preselil svoj konsultorij na Federico Lacroze 3708, to je 3 kvadre od Chacarite. SMRTNA KOSA Slovenski orkester "Istra" naznanja vsem društvom in prijateljem žalostno vest. Izgubili smo najboljšega prijatelja saksofonista Blaža Vidala. V četrtek 2. maja zvečer ga je povozil avtomobil do smrti, na Avenidi America in Bolivia, namenjen je bil k godbenim vajam, ki se vršijo v ulici Bolivia 4460, pri katerih ni nikoli manjkal, a tokrat mu je smrt preprečila pot. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Joško Lojk, načelnik godbe. Za našo radio-uro t D o o D o aoaoi SOI BANCO MUNICIPAL EL BANCO ABONA LOS TIPOS DE INTERES POR SIGUIENTES DEPOSITOS: CAJA DE AHORROS 2 V2 % ANUAL PLAZO FIJO TRIMESTRAL 3 % ANUAL SEMESTRAL 3 V4 % ANUAL ANUAL 3 % % Desde $ 2.000 a $ 50.000. Mayor cantidad: convencional IMPORTANTE El interés de los depósitos anuales se paga semestralmente. Casa Matriz: SUIPACHA 665 SUCURSALES N« 1 — Rivadavia 2499 N» 4 - N» 2 — B. de IrLguyen 1459 N' 5 • N9 3 — Rivadavia 7239 N» 6 - - Boedo 870 Corrientes 5379 - Corrientes 3099 IOC3QI__IOI Za nakup novih slovenskih ploč za "Jugoslovansko radio-uro" so darovali na domači zabavi "Slovenskega doma" dne 28. aprila t. L: Štefan Lipičar, 10.— pesov. — Po 5— pesov: Josip Markic, Valerij Godina, Marijan Medvešček. — Po 2.— pesa: Ililarij Kenda, Franc Ku-riučič, Leopold Ušaj, Ferdinand Prekrški, Gustav Dečman, Vencelj Nanut, Anica Sancinova, Eliza Kra-gelj, Albin Nemec, Albert Beltram, Fani Jainšek, Ivan Berginc, Štefan Mavec, Ivan Kovač in Silvan Pečenko. — Po 1. —peso: Lojze Podgor-nik, Josip Paškulin, Slavko Turk, Leopold Ličen, Rudolf Klarič, Leopold Skrbeč, Franc Kurinčič, Franc Ivreševič, Julij Colja, Stanislav Bra-tuž, Miroslav Bratuž, Marij Vovk, Ivan Mihaljevic, Rudolf Berginc, Emilij Lah, Josip Komel. Cvetko Keber, Rudolf Mozetič, Leopold Komel, Franc Cigoj, Stanko Ličen, Janko Koron, Baldoniir Čopi, Franc Trošt, Ciril Jekše, Pavla Rojčeva, Ivan Sterle, Mirko Hrovatin, Margarita Kralj, Ivan Kosloni, Jakob Turk, Marija Drufovka, Olga Ma-vič, Ivan Lazarič, Jelka Špacapan, Emilij Lože j, Marija Piščanc, Ivan Hvala, Stanko Mihelj, Franc Lak-ner, Miroslav Peljhan in Ludvik Koradin. — Vkupno: 97.— pesov. Poleg tega je "Jugoslovanska radio-ura" prejela doslej še sledeče prostovoljne prispevke za nakup novih ploč: Dr. Filip M. Dominikovic 20.—, Sokol Dock Sud-lioca 20.—, dr. V. Kjuder 10.—, M. Veža 5._, Defrančeski Jožo in Nikica 5.—, dr. M. Švarz 1.—. — Vkupno: til.—f pesov. i "Jugoslovanska radio-ura" se tem poto mnajlepše zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem in jih postavlja za vzgled ostalim poslušalcem jugoslovanskega radia, ki lahko pošljejo svoj prispevek na sledeči naslov: "Hora Yugoeslava", a/c Radio Prieto, Bolívar 1358, Buenos Ai-' res. G.P.D.S. iz Villa Devoto VABI Vse cenjene rojake in rojakinje na VELIKO SLAVNOST OB PRILIKI SVOJE PETE OBLETNICE katera se bo vršila v nedeljo, dne 12. MAJA 1940, ob 4 uri pop. v društvenih prostorih ulica Simbrón 5148, s sledečim SPOREDOM: 1. Otvoritev: Godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. Stanko Premrl: "Korotan". Mešan zbor G.P.D.S. 4 Ipavec: "Milično slovo". Mešan zbor G.P.D.S. 5. V. Vodopivec: "Pobratimija". Moški zbor G.P.D.S. 6. V. Vodopivec: "Majolčica". Mešan zbor Slovenskega Doma. 7. Kafcnilo Mašek: "Mlatiči". Moški zbor Slovenskega Doma. 8. Deklamacija: "Z vlakom". Kristina Pečenko. 9. Glejte že solnce zahaja. Naraščaj G.P.D.S. 10. Deklamacija: "Bili smo na Krasu". H. Rebula. 11. Štiri letni časi. Naraščaj G.P.D.S. 12. H. Klavžar, Burka v enem dejanju: "V posredovalnici". 13. "Pjredice". Naraščaj G.P.D.S. Po končanem sporedu se vrši prosta zabava in ples. V tiskovni sklad Ivan Cerkvenik Franc Pahor Štefan Bajt Josip Škabar Od prej $ 10.— „ 2— „ 1— „ 1— „ 21.— Skupaj $ 35.— Naročniki in čitatelji! Ako hočemo zagotoviti listu redno izdajanje, prispevajte v tiskovni sklad. Ne odlašajte na jutri. Posnemajte one, ki so doslej prispevali. Zavedajte se tudi, kaj pomeni naš lasten in neodvisen tisk. Danes pa se moramo tega zavedati bolj kot nikoli, kajti nastopil je trenutek, ko se moramo tudi izseljenci odločno pokazati, ko se gre za naše skupne koristi, bodisi v tujini ali v domovini. Naše in naših koristi so povsod. Zato rojaki in rojakinje, žrtev, ki jo zahtevamo od vas, ni niti žrtev, marveč prijetna zavest, da ste napravili svojo dolžnost. Comp anero Vidal! Brat piše bratu Ko si šel v Argentino, si me pustil doma še skoro čisto majhnega. Sedaj pa sem dorastel v celega junaka in ti pišem iz dežele "pašte šu-te". Slabo se ravno nimam, ker jesti in piti dajo dovolj. In druščine mi tudi ne manjka, ker nas je tu vsepolno Slovencev. Samo dolgčas mi je včasih precej, vendar se ne držim kislo, marveč sem vedno vedrega duha in vjlelega srca. Zelo pogrešam naše prelepe narodne pe-1 smi, ki smo jih doma prepevali. Sedaj seveda tudi doma ne pojejo nič več, ker jim samo vojska grmi po glavi. Pravijo, da bo vsak čas izbruhnila. Naj le, mi Slovenci se jo kar nič ne bojimo. Slabše kakor je, ne more biti za nas, zato se vsake spremembe veselimo. Sicer se bomo morali boriti za domovino, ki ni naša, a bo že Bog dal, da se srečno in zdravi vrnemo na naše domove. Sprejmi srčne pozdrave od tvoje brata... Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIPILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOSA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje laa. OTtravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in boločin. SPOLNA BIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. eiVCNE BOLEZNI: Ncvraatenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. «Ib-kost arca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, gibka pljuča. OREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, UflESA, vnetje, polipi: brei operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO 9 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi aiodernlmi napravami in e izvrstnimi SPECLJALI8TI Je edini to vrste v Argentini, — Ločen j zajamčeno. — Ugodno tedensko ln m«-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8-^-1? Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Hemos llegado tarde; no nos reprocharás, pero, tu protesta quedó sobre nuestras bocas, como la risa de la amante que nos deja. Hobías venido desde no se qué punto hasta nosotros para no irte ya. Te hermanaste con todos, porque hallabas u» lenguaje sincero y por tu buen corazón, con espíritu de comprensión elevado. Te hemos comprendido, sin decii" te nada; nos habías asimilado mu-tüalmente; había en tu voluntad» acero; y en la soledad, música; na* die más que nosotros podría saber, cuanto la amabas; gastaste par» ella, toda tu fortuna» toda tu salud, en ella volcabas toda tu melancolía silenciosa; y esto fué poco... parecía que ella era una diva insatisfe* cha, pedía más, le diste todas tus ansias, pero ella estaba ávida, quería dones grandes y, hasta que u» día, un triste día quiso tu misma vida; y tu, humildemente se la diste, sin protestar, porque no sabías; si» lamentarte siquiera. Cuantas veces te hemos visto so-ar al sonido de tu instrumento, vagabas entre la muchedumbre enaje nado de todo, absorbido por tu diva; eras dichoso. Muy a pesar nuestro no nos qued» nada más que agradecerte; y lamento que siendo mortal, no pueda decírtelo como lo quisiera o como debiera expresártelo, pero, tu tan se»' cilio y modesto lo comprenderás-Gracias Vidal, gracias por lo que has hecho y que nunca te pagaremos, gracias por lo que en nosotros ha® sembrado y que florecerá dando t» fruto, gracias por lo bien que obra' lias y pensabas que sin que lo expj"e' saras lo interpretábamos, gracia5 por las miles de cosas que debiera enumerar no acabando jamás. En el paso primero nos faltó mano amiga, nos sorprendió su a"' sencia; se nos quebró una rama fu® te; pero tu con tu máxima nos alieI) tabas: "hay que seguir", te lo pr°' meto Vidal, que seguiremos. Cuando supimos que te habí»® ido, ninguno protestó, como un helado cayó la noticia; el corazón el pecho se partía contra las i'oC de la impotencia. Nada de lamentaciones, buscad' mos de ser lo que tu quisiste; mu»1 Ao ei» remos esparciendo por el más alegrías y más cantos- asi nuestras notas estarás más que si®"1 pre con nosotros. Wence- YUGOESLAVOS EN DOCK SUD Y AVELLANEDA Visiten las más grande SASTRERIA de la localid»« "Las Malvinas Confecciones y camisas! Seriedad y prontitud! L. N. ALEM 1490 Dock Sud Avellané- Kroja enica Kjer se izdeluje obleke no.¿ti' novejši modi in zmernih Kojakom se priporoča MARTIN TUR* GARAY 3519 BS. AlB^t ZAJAMČENO NAJHITREJŠA P"»!- IOPOI mnnr- inejfti iopop i-r. »-T«.. inr-,e% DENARNA NAKAZILA Z ZRAČNO POŠTO -- BREZPLAČNO Jugoslovanski Oddelek BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES Casa Central: Bmé. BOTRE 234 vogal 25 de Mayo. Agencia No. 1: CORRIENTES 1900, vogal R. Bamba. Deseti brat!! Deseti brat!! PRVI KRAT V JUŽNI AMERIKI!!! o ---------------inr-tn, ^ariAi —»".o.-- SLOVENSKI DOM - BUENOS AIRES ''DESETI BRAT" je že dolga O desetletja najbolj priljubljena D o slovenska ljudska igra. V stari Govekarjevi priredbi je bila že neštetokrat vprizorjena na slo- © venskih odrih, velikih in malih, Q o od poklicnih igralcev in od dile-tantov, pa je še zmerom tako privlačna, da so dvorane vsak krat o lihi il I I i I — D j Varcujte V NASI HRANILNICI, KATERA VAM NUDI POPOLNO JAMSTVO IN KJER LAHKO ODPRETE RAČUN S SAMO 5.— $. Režira: Karlo Tišlar. . PO "DESETEM BRATU": PROSTA ZABAVA S PLESOM IN BOGATIM SREČOLOVOM NI SLOVENEC, KDOR ŠE NI VIDEL "DESETEGA BRATA"! ————---•—---1 La Sociedad yugoeslava "Hogar Esloveno" invita a la colectividad y a sus amigos argentinos a la representación de la obra más popular del teatro esloveno, "El décimo hermano" ("Deseti Brat"), pieza dramática en cinco actos, de Jurčič-Govekar. La representación se realizará el sábado 25 de Mayo de 1940, en el Salón Armenio de la calle Acevedo No. 1353- y tendrá comienzo a las 21 horas, siendo precedida por la ejecución de los himnos argentino y yugoeslavo. Después de la función: Baile familiar hasta la madrugada. centrih, ne morejo vsi tega trditi, da bi jim bil obstoj zagotovljen. Kajti nilu-e ne ve, kdaj ga bo gospodar odslovil, bodo moči odpovedale ali pride bolezen. Če ima človek polje, mu tudi tisti čas nekaj zrase, ko spi ali se senči, ročnemu delavcu pa ne plačajo, nobene ure, če je ni do zad-nije minute izvršil. To omenjamo zato, da boste rojaki videli, da se da tudi na deželi napredovati, morda celo mnogo bolje, nego y mestih. Poznamo mnogo naših ljudi na deželi, ki so si ustvarili položaj, kakršnega bi si ne bili v mestu uikoli. Naš .rojak Pahor pa je delovodja na veliki jestanciji g. Castelana. Qastelano, ki je menda rodom Francoz, a rojen v Mbntevideu, je kupil '.'Granjo Los Ñandúes" še le preid nekaj leti. Hotel je organizirati največjo račjerejo v Južni Ameriki, kar se mu je tudi posrečilo, samo da mu je sedanja vojna račune precej prekrižala. Zmrznjeno račje meso je namreč izvažal večinoma v Evropo, kar sedaj seveda ne more. Zato je omejen zgolj na argentinski trg, ki pride vpoštev izključno Buenos Aires. Zanimive so naprave za račjerejo. Vse je mehanizirano in elektrizira-no. Človek služi samo kot pripomoček-- k udejstvitvi. Castelan je zabil v to podjetje ogromno denarja in pravi, da mu sedaj še ne prinaša nobenega dobička ter da bi morda celo propadel, če ne bi imel dohodkov od petrole.jskih vrelcev v Comodoro Rivadavia, katerih delničar je. Zato lahko ustraja in še dokupava polja, na katerih pa je pričel sadjerejo. Na tem posestvu je torej Pahor '' capatas'kamor je pred dvema letoma prišel iz Buenos Air esa, kjer je bil pri neki nemški tvrdki zapo-sljen kot mehanik pa ga je odslovila. .Tu se je vdinil najprej kot navadili delavec, a je takoj dobil za-ppgftje. gospodarja ter mu je izročil y«d»tw> posestva. Pahor nam je dejal, da je zanj to delo preveč komplicirano ter odgovorno, kar je potožil tudi gospodarju, ki pa ni hotel. o tem nič slišati. To zaupanje nuj je seveda samo v kredit. Upravitelju sem dejal, da sem videl neki nemški "criadero" kokoši, lie. sicer večjega od tega račjega criadera, a po mojem mnenju skoro bolje urejenega. Rad verjamem, je dejal. Nemci so prvi upeljali moderno kokošjerejo v to deželo. Nas veseli, da se znajo naši ljudje povsod uveljaviti ter da si vstrajno vtirajo pot v boljšo bodočnost. Našim rojakom v Maschwitzu želimo obilo uspehov in napredka. Ivan Kacin Društvo "SLOVENSKI DOM" vabi cenjene rojakinje in rojake iz Buenos Airesa in okolice na svojo prvo letošnjo VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila v prostorni in našemu občinstvu že dobro znani Armenski dvorani Ulica Acevedo 1353 V SOBOTO 9C» MAJA 1940 začetek ob 9. zvečer Na sporedu, ki se bo otvoril z argentinsko in našo dsržavno himno, v proslavo argentinskega narodnega praznika, je vprizoritev Jurčič-Govekarjeve igre v petih dejanjih DESETI D "Deseti brat" Martin Spak (Gustav Dečman) in Krjavelj (Martin Keber) OSEBE: D Benjamin, grajščak na Slemenicah .. ........Rudolf Leban Manica, njegova hči....................Vida Kjudrova Balček, njegov sin......................Boris Zlobec Dolef, Benjaminov brat..................Josip švagelj Dr. Peter Kaves (Pižkav), posestnik na Polesku .. Ivan Berginc Marijan, njegov sin .. ..................Ferdinand Prekrški Vencelj, zdravnik......................Franc Cigoj Marička, njegova hči....................Marica Koradinova Lovro Kvas, učitelj pri slemeniškem grajščaku .. Emilij Lozej Mežon, sodnik................................................Mirko Peljhan Zmuzné, učitelj.........................Bruno Dreosi Martin Spak, deseti brat................Gustav Dečman Krjavelj, berač .........................Martin Keber Obrščak, gostilničar.........t..........Leopold škrbec Krivec, čevljar .. ......................Josip živec Krivčevka, njegova žena.................Katica Jekšetova Francka, njuna hči .. ..................Zofka Suličeva Dražarjev Francelj, njen ženin............Janko Koron Matevžek, kmet........................Silvan Pečenko Peharček, kmet................................................Josip Vidmar Miha izpod Gaja, posestnik..............Jakob Turk Pisar .. .. . .........................Gustav Cotič . ,. "-i- -- -i - •• • ' ' Kmetje, svatje, fantje in dekleta. , .„ . Grajska Manica (Vida Kjudrova) do zadnjega kotička zasedene, ko se "Deseti brat" spet vrne na oderske deske. V Argentini — in » v Južni Ameriki sploh — se bo "Deseti brat", v Govekarjevi dramatizaciji, vprizoril prvi krat v soboto, 25. maja 1940. Če bo tudi tu, v Buenos Airesu, našel tako navdušene gledalce, kakor Učitelj Lovro Kvas (Bmilij Lozej) jih je zmerom imel in jih še ima v domovini, potem smemo biti go- D tovi, da se bodo v bodoče vsako leto vračali na naš izseljenski oder tajinstveni Martin Spak, U smešni Krjavelj, dražestna grajska Manica, simpatični Lovro Kvas, žejni gospod Dolef, veseli čevljar Krivec in kar je še drugih D O junakov v Jurčičevem romanu. Vesti iz o S poseta v Masch witzu Naselbina nosi ime po nekem Poljaku, ki se je prvi naselil v te kráje ter pričel nerodovitno polje pripravljati v rodovitno. Skozi teče tudi argentinska centralna železnica.' V tej naselbini bivajo menda št.i-ri slovenske družine. Tri serii óni dan posetil: Pahorjeve in oba Bajta, M so tudi naročniki našega lista. ^ajtovi imajo tam lastni hiši in Posestvi ter se ukvarjajo s sadjere-•1° in perutnino. Zagotovljen imajo obstoj in napredek. . 'Čeprav ne mislimo obogateti", •le dejal Štefan Bajt, "imamo eksistenco zagotovljeno in se nam ni tre-l)a bati, kaj bomo jutri jedli." V teh kratkih besedah je veliko Povedano. Naši ljudje po velikih "Deseti brat" Na prireditvi, ki jo bo vpirizoril "Slovenski dom" v soboto 25. MAJA, bo razen lepe Govekarjeve drame "DESETI BRAT", na sporedu tudi nekaj pevskih točk, pri katerih bo prvič nastopil tudi društveni mladinski pevski zbor. Opozarjamo, da je igra precej dolga. Radi tega se bo pričelo točno ob 9 uri s sporedom. Kdor hoče tedaj videti celo igro, naj poskSrbi, da bo vsaj do napovedane ure že v dvorani. Rojakinje, ki navadno ob tej uri še niso vse proste, naj poprosijo svoje gospodarje, da jih ta dan prej odpuste. domača zabava v "slovenskem domu" Prejšnjo nedeljo se je vršila v prostorih "Slovenskega doma" lepa društvena domača zabava. 1'oieg burke "Preskrbeli oče", ki je bila prav izborilo podana, le žal, da je vlekel nasproten veter, radi česar ni bilo igralcev dovolj glasno slišati, je bilo na sporedu tudi par pevskih točk "Planinarica" in "Mlatiči", deklamiciji "Mornar" in "Naš dom" ter kuplet "Perice", ki so ga izvajale naraščajke "Slovenskega doma". Po sporedu je bila prosta zabava. Zabava je bila dobro obiskana. PRIREDITEV G.P.D.S. V VILLA DEVOTO V nedeljo bo imelo Gosp. podporno društvo Slovencev iz Villa Devoto društveno prireditev, ki bo ob tej priliki tudi praznovalo petletnico obstoja. Na tej prireditvi bo sodelovalo tudi društvo "Slovenski dom". Str. 4 SLOVENSKI LIST Nmn. (štev.) 166 NMMWMBMMflMMMMWMBMMMMMM^*4 "''••»«•««•««»•«»•«•••»«»«•••■««»••««■••O^OaM«»»«»««®«»»«»®^ Slovenci doma in po svetu Dijaški konvikt v Pazinu Italijansko ministrstvo za javna dela je 25. februarja t. 1. sporočilo tehničnemu oddelku v Puli, da je nakazalo zadnji znesek za zunanjo opremo palače, ker ima sedaj svoje prostore italijanski konvikt "Fabio Finzi", kateri ima namen, kakor pravijo italijanski listi, da privabi dijake iz vseh krajev, zlasti pa seveda iz obmejnih pokrajin. Poslopje je kakor znano zgradilo "Hrvatsko dijaško podporno društvo" za dijake, ki bi pohajali tedaj še obstoječo hrvatsko gimnazijo. Stavba je bila tik pred vojno v surovem stanju dograjena. Taka je po vojni prešla v italijanske roke. S prispevki samega načelnika vlade Mussolinija so dela dovršili. Z zadnjim gori omenjenim zneskom bodo sedaj uredili teren o-koli doma za razna igrišča. V novo poslopje se je italijanski konvikt vselil letos meseca januarja. S tem je ostal prazen dosedanji sedež tega konvikta. Te d ni pa je bil v Pazinu puljski prefekt Chierici in si je ogledal nove in tudi stare prostore. V stari konvikt bodo sedaj spravili sirote ponesrečencev v labinskem rudniku. sestnik. Rajnki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti je globoko ljubil zemljo in jo z vso pridnostjo ob. deloval. Čeprav že ves slab, je še dan pred smrtjo šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko moč je črpal iz globokovernega srca. Veličasten pogreb je izpričal, da je užival veliko spoštovanje v domači vasi in vsej okolici. Naj počiva v miru! Žalujočim iskreno sožalje! VELIK POŽAR Ko je na veliki petek zvečer bila v Dornbergu v Vipavski dolini sko-ro vsa župnija zbrana v cerkvi pri večerni pobožnosti, je pričelo goreti v hiši posestnika Ivana Fijavca na Brdu št. 5. Ogenj se je širil z veliko naglico preko vsega stanovanjskega poslopja Doma je bila sama gospodinja, ki je gasila in reševaln, kolikor so ji dale moči, kaj prida pa ni mogla rešiti. Uničeno je bilo vse žito, slanina, pohištvo in mnvgo lepih knjig. Ognjegasci, ki so prihi. teli iz Gorice, so z veliko težavo rešili hlev in senik ter omejili ogenj, da ni zajel še sosednih hiš. Škoda dosega skoro 50.000 lir in je le nizko krita z zavarovalnino. DRZNA TATVINA V Dornbergu je neki drzen uzmo-vič izrabil cerkveno pobožnost v svoj umazani posel. Udri je v hišo Zdravka Doplikarja ter v njej prav zločinsko gospodaril. Ukradel je 950 lir v gotovini, zlato uro z veri žico, vse salame in mnogo perila ter pojedel in odnesel tudi nekaj veli konočnih dobrot. SMRT TRDNE NAŠE KORENIKE V soboto, 23. marca je v Biljah pri Gorici umrl v 76. letu starosti g. Ivan Nemec, lastnik opekarne in po- CENE RASTEJO Pri vseh življenjskih in gospodarskih potrebščinah se cene v zadnjih mesecih stalno dvigajo, pri nekaterih precej hitro. Meso je v Gorici v teh dneh poskočilo za približno 2 liri pri kilogramu: živa teža goveje živine se plačuje že po 5.50 lir. — Fižol stane v drobni prodaji okrog 6 lir. — Drva za kurivo so se v mestih od 18 lir za kvintal dvignila na 22 lir in čez. — Lesna kupčija v splošnem cvete, izsekavanje pa postaja že pustošenje in ne obeta nič dobrega. Po mnogih rebrih se ka. žejo že goličave in maloštevilni gozdovi se redčijo in padajo. Uničevanje našega skromnega gozdnega zaklada postaja že nevarno in lahko usodno. Ne vemo, kam bomo prišli, če naših kmečkih gospodarjev áe o pravem času ne bo srečala zdrava zavest, da vabljive vsote, ki jih potegnejo za les, hitro kopnijo, lesovi pa počasi rasejo. Bilo bi grozno, če bi naši najpremožnejši predeli dežele radi kratkovidnega gospodarjenja zapadli obubožanju. — Vinske cene so tudi močno poskočile. V Brdih in v Vipavski dolini je cena na kmetih že prekoračila 2 liri za liter; govorijo že o 2.20 lirah. Škoda, da so vinske kleti že povsod skoro prazne. Kraški teran, ki ga je pa zelo malo, se še ni razgibal na trgu, imel bo pa gotovo visoko ceno, 3 lire liter bo najbrže že nastavna cena. za njimi nikakega sledu, čeprav so bili takoj alarmirani varnostni organi. Kobal je prepričan, da so napadalci domačini, ker jih je izdajal domači naglas, čeprav so tistih par kratkih besed izgovorili v italijanščini. Ljudi je dogodek zelo razburil, ker se pri nas sličen slučaj še ni skoraj primeril. KMETIJSKI KONZORCIJ ZA JULIJSKO KRAJINO (Consorzio agrario Giuliano), ki je imel svoj sedež v Trstu in je bil določen za vso Julijsko Krajino, se je po novew letu razdelil in je dobila vsaka dežela svoj pokrajinski konzorcij (Consorzio agrario pro-vinciale). Dozdaj so se ti konzorciji bavili v prvi vrsti z dobavo umetnih gnojil, otrob in sličnih potrebščin. V kratkem bodo svoj delokrog še razširil. VELIK NAČRT ZA MELIORACIJO IN OSUŠEVANJE Trst, februarja 1940. — Italijansko kmetijsko ministrstvo je izdalo obširen načrt za melioracijo, kanalizacijo in osuševanje obširnih terenov v dosedaj pasivnih krajih, ki naj bi se realiziral v teku osmih let. Načrt predvideva poldrugo milijardo lir stroškov za ta obsežna dela. Pol milijarde je predvidenih za gradnjo kmečkih vodovodov, ena milijarda pa je potrebna za osuši-tev in melioracijo zemljišča na površini pol milijona hektarjev. Pri teh delih bo prišlo v poštev predvsem obširno močvirno zemljišče v Siciliji, ki ga hočejo izsušiti in preurediti za obdelovanje, izboljšati pa hočejo tudi puste predele na Sardiniji, v Romanji in okrog Bologne. V to svrho je predviden 180 km dolg kanal, ki naj bi iz Pada dovajal vodo v Romagno. boljševalnice in 3 leta policijskega nadzorstva. Sodniki so upoštevali olajševalne okolnosti, da je bil sin z umorjenim sprt, da je duševno obremenjen in da ni umoril BertOka zaradi ropa. Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji ini vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires ROPARSKI NAPAD Idrija, februarja. — Ko se je pred dnevi pozno zvečer vračal domov načelnik okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji Rafael Kobal, so ga v sami veži hiše, kjer je na stanovanju in kjer so tudi prostori posojilnice, napadli trije maskirani neznanci. Nekdo od napadalcev mu je z revolverjem zagrozil, da mora molčati, medtem ko sta ostala dva stikala po njegovih žepih. Vzeli so mu denarnico in ključe, s katerimi so verjetno upali priti do hranilni-škega denarja. Ker ga je nek napadalec le preveč pritisnil, je Kobal nehote zavpil, kar je opozorilo ženo, ki je, videč nevarnost, pričela klicati na pomoč. Napadalci so jo nato naglih nog odkurili skozi zadnja vrata, skozi katera so se bili verjetno tudi vtihotapili v poslopje, in ni TRI ARETACIJE II. Bistrica, januarja 1940. — V tukajšnje zapore so pripeljali tri moške s Topolca, in sicer kovača Kirna Ivana, Čeligoja Jožeta, po domače Deželovega in Skoka Jožeta, po domače Bldževega. Prva dva Kirn Iv. in Čeligoj Jože sta bila konfinirana vsak na tri leta. Kirn je bil poslan v Potenzo, za Čeligoja ni znano kani. Skok pa je bil pridržan v bistriških zaporih. T UBOJ PRI DEKANIH PRED SODIŠČEM Pred tržaškim sodiščem se je končal proces proti Josipu Bossiju in njegovemu sinu Mariju, ki sta pred meseci umorila in oropala Kacijana Rertoka in ga vrgla v prepad v bližini Dekanov. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oče oproščen, sin pa obsojen na 19 let zapora, ) leta po- Ako hočete biti dobro in poceni postrežem obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že- 3ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatione bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 soBwr asa—n—b 1 I PREPOVEDANA DIVJAČINA Trst, januarja 1940. — Z dekretom od 5. junija 1939 je prepovedana prodaja divjačine od 8. januarja dalje. Vsi trgovci in drugi, ki imajo hladilnike, so morali tega dne prijaviti deželnemu uradu za lov vso divjačino, ki jo nameravajo prodajati po tem času, kar jim je dovoljeno. Od tega urada so dobili posebne znake, ki jih morajo pritrditi na vsakega divjega zajca, srno itd. zaradi vidence. Prekršitelji tega dekreta so navadno kaznovani z denarnimi kaznimi od 100 do 2000 lir. POROKA IN SMRT ISTEGA DNE . .Št. Peter na Krasu, februarja. — V bližnjem Kalu se je na pustno soboto dne 3. februarja t. 1. poročila Marinčič Fanika z Ivanom Jankovi-čem, tudi doma s Kala. Takoj po prihodu iz cerkve je izdihnil nevestin stari oče Tone Marinčie v visoki starosti 94 let. Pokojnik je bil daleč na okoli znan in priljubljen zlasti radi pripovedovanja zanimivih zgodb iz svoje davne mladeniške dobe. DOBRA KONJUNKTURA TRGO. VINE Z LESOM . . Trnovo, februarja 1940. — Kakor vsemu, je tudi lesu in lesnim proizvodom cena izredno poskočila. Če ne bi bili naši kmetje takoj po svetovni vojni izsekali svojih gozdov, bi danes našli v njih ''zlato Ameriko-' saj dobi danes naš kmet za voz je-lovih hlodov cca. 600.— lir. Povpraševanje po rastočem, sekanem in rezanem lesu je iz dneva v dan večje. Pred kratkim je uprava veleposes-tva princa Waldenburga priredila dražbo za prodajo velikega kompleksa jelovega rastočega lesa. Zanimanje za dražbo je bilo izredno veliko, tako tudi število interesov, zato nič čudnega, če je uprava prodala kubični meter jelovine na panju po 280.— lir! Les je izdražil lastnik tovarne za predelovanje lesa v Koritnicah, ki je tudi takoj pričel z izsekavanjem gozda. Nekako istočasno je domačin, industrijalec Viktor Tomšič iz II. Bistrice kupil v državnih gozdovih večjo količino lesa na panju, in sicer jelovega, ki ga je plačal celo po 290.— lir za kubični meter! Toda kljub dobri konjunkturi je bil industrijalec Tomšič primoran pred časom odsloviti večje število delavcev, ker je radi izrednega mraza nastal v vsem prometu velik zastoj, ki .je o viral tudi delo v gozdovih in po tovarnah. burja pa je odnašala zapadel sneg in celo zemljo z njiv v zatišja na kupe. Le najvažnejše poti med okoliškimi vasmi so toliko očiščene snežnih žametov, da so bile za silo prehodne, po ostalih pa je še danes promet zastal. Vendar ta sneg, burja in mraz ne pomenijo nič, napram burji in mrazu, ki sta razsajala pri nas v sredini januarja. V Trnovem, kjer pravijo, da ima burja svoje gnezdo in v U. Bistrici, je burja povzročila celo razdejanje. Zlasti v Trnovem, kjer je podrla stavbo z garažo in pokopala pod ruševinami tovorni avto, odkrila hiše in tovarniška poslopja, rušila dimnike, barake, je povzročila ogromno škodo, ki jo uradno cenijo na dva milijona lir. LJUDSKA POSOJILNICA V TRNOVEM . .Trnovo, februarjpa 1940. — Ljudska posojilnica z neomejeno zavezo v Trnovem je bila ustanovljena leta 1894, v likvidacijo pa je prešla 29. aprila 1923 in zgleda, da bo končno likvidirana, kajti da bi se vzdržala ali preosnovala ni že zdavna nobenega upanja več. Ob vstopu v likvidacijo je sicer likvidacijski odbor naprosil merodajne činitelje za državno podporo, a brez uspeha. Koncem 1. 1932 je znašala pasiva posojilnice cca. 900.000.— lir, aktiva pa cea. 500.000,— lir, deficit 400.000,— lir je bil deloma krit z raznimi garancijami, 18,000— lir pa so morali kriti zadružni člani in je padel na posameznika znesek cca. 700 lir. S tem zneskom bi člani, poleg svojih deležev krili primanjkljaj. V osmih letih likvidacije pa so očitno nastali novi stroški, baje znaša ponovni deficit čez 200,000,— lir kajti trdovratno se razširja govorica, da bodo morali bivši člani posojilnice prispevati v kritje likvidacijskih stroškov vsak po cca. 600.— lir. MILIJONSKA ŠKODA POVZRO. ČENA PO BURJI IN MRAZU Trnovo, februarja 1940. — Letošnji mraz nikakor ni hotel prenehati. Zadnji sneg je pobelil strehe š( v nedeljo 18. februarja ponoči, silna TEŽKA NESREČA ZARADI VOJNEGA STRELIVA Gorica, februarja 1940. — Na Kalvariji je 45-letni kmetovalec Peter Tonut iz Ločnika našel veliko granato, ki jo je hotel izprazniti. Zaradi premajhne previdnosti je pri tem prišlo do eksplozije, ki je zahtevala kar tri človeške žrtve. Peter Tonut in njegov sin, ki je pomagal očetu pri nevarnem delu, sta bila takoj mrtva. Nekega drugega 19-letnega mladeniča, ki je bil za Čas» eksplozije v neposredni bližini, pa so kosi granate ranili po vsem telesu, tako da zdravniki niso mogli u-pati v njegovo rešitev. FOTOGRAFIJA ¡"LA MODERNA" 4 VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU P Ne pozabite I FOTO "LA MODERNA" I S. SASLAVSKY P Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires GARMENDIA 4947 Paternal SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A-U. T. Olivos (741) -1304 dolenja vas pri Senožečah Iz neznanega vzroka je pričelo goreti v ljudski šoli. Na kraj požara so prihiteli domačini, ki so po nekaj lirah pogasili nevaren požar. UMRLA NAJSTAREJŠA TRŽAČANKA Trst, februarja 1940. — Te dni je umrla najstarejša Tržačanka Ana Renko vd. Ohor, stara 103 leta. Zadnji mraz jo je spravil v posteljo, k temu se je p ridružila starostna iz-nemoglost, kar ni mogla več prenesti in je pretekli teden preminula. Pred 3 leti (t. j. 1936) je v krogu svojih sorodnikov praznovala v veselem razpoloženju 100-letnieo rojstva. Seveda je bil to praznik za Vso okolico in sosedje so ji prav srčno želeli, da bi včakala še mnogo let. Za domače pa je bila to prava družinska in rodbinska svečanost. Pokojnica je stanovala na vrhu Škorkole v lopi v mali hišici obdani s cvetjem. Do zadnjega je bila vesela, njene oči so bile nenavadno žive, dokler ni zaradi letošnje krute zime ta živahnost izginila. Pokojnica je bila po rodu Idrij-čanka in je prišla v Trst v svoji rani mladosti 1. 1850. torej pred 90 leti. Takrat je bilo tržaško mesto šele v povojih. Z zanimanjem je pripovedovala, kako so takrat bile ulične svetiljke še na olje. Leta 1871 se je poročila z Viktorjem Ohorjem, uradnikom na trgovskem sodišči, a že 1. 1907 je postala vdova. V zakonu je imela 3 sinove, ki pa so že vsi pomrli. Zadnji sin ji je umrl 1. 1917. Krivičič 49, Alojzija Krašna por. Lovrenčič 31, Marija Juglič vd. Čok 74, Žnidaršič por. Šepič Marija 62, Sulčič por. Tretjak Lucija 46, Trarn-pjuš Alojz 71, Žlindra vd. Kastelic 78, Grinovec por. Križaj Josipina 68, Travnik vd. Rožman Margareta 72, Živic Ivan 73, Bratuž Andrej 78, Premrou Frančiška 87, Černigoj Franc 60, Kodrič vd. Proft Antoni, ja 67, Radovič Ernest 65, Klaužar vd. Azaher Tereza 88. DROBNE VESTI IZ NAŠIH KRAJEV Trnovo. — V Trnovem pri II. Bi. strici je v marca umrla komaj 46 tet stara trgovka Hrvatin Lenčka, toati štirih otrok. Pokojna, ki je bite rojena na Prernu, je že 15 let bolehala za boleznijo na črevesju in je te dneve podlegla. * Trst. — Luciji Smokovičevi je zgorel senik s 100 stoti sena. Poklicani gasilci niso mogli rešiti senika sena, vendar se jim je posrečilo, se ni požar razširil na druge >b-jekte. škoda je 4500 lir. Trst. — Umrli so : Jakob Tavčer «ter 82 let, Mihael Zadnik 46, Slat-n»k Rudolf 36, Marija Hafner vd. ®itner 72. Marija Repine vd. Mule H Zatež vd. Bubak Elza 46, čok *van 45, Jeršan Erna 76, RadovSič ®tez 53, Muli« Josip 43, Vavčer por. Pinca Frančiška 75, Boškin Anton /®> Vlahovič vd. čipčič Tvana 66, fterkelj Andrej 61, Komar Lavra y< Križanovski Kari 65, Cerkvenik .°sip 80, Sternat vd. Matijašič Ur-^te 80, Župančič Anton 67, Ivan f/ščanec 85. Maksimilijan Brus 12, ,j*ari.ia vd. Mihalič roj. Perac 65, ¿«reza Grum vd. Jerine 84, Marija ^azevec por. Jermonič 62, Ivan POMANJKANJE POSTELJ IN PROSTORA V LJUBLJANSKI BOLNIŠNICI Huda nadloga je Slovencem ljubljanska bolnišnica, kjer v nekaterih oddelkih ni niti toliko prostora, da bi vask bolnik mogel ležati na 3voji postelji, ampak morata po dva ležati na eni postelji. Med tem pa stoji prazen novi girurški paviljon, ki ga je bila zgradila banovina. Toda država ni dala denarja, da bi ta paviljon opremili. Zdaj pa je vlada vendar sklenila, naj minister za social, no politiko, ki bolnišnica spada pod njegov resor, nakaže za potrebe ljubljanske bolnišnice poldrugi milijon dinarjev. Tako upamo, da bo letos tega škandala konec, čeprav bi ljubljanska bolnišnica, pa tudi mariborska in celjska, bile potrebne še večjih podpor. SESTANEK ZASTOPNIKOV KMETIJSTVA V Beogradu je bil v ministrstvu pretekle dni sestanek zastopnikov našega kmetijstva, kmetijskih zbornic in drugih, ki so se pogajali skupaj z zastopniki vlade ter industrije, kako bi bilo mogoče pripravljene ugoditi željam kmetovalcev, je bilo sklenjeno, da bo, če se ne sporazumejo, vlada sama d oločila ceno modri galici. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA ^rdinira od 9 zjutr. do 9 zvečer ^MA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 JUGOSLOVANSKA LADJA SE JE POTOPILA Jugoslovanska iadja "Slava" od 4512 ton, se je potopila 26. marca na odprtem morju nasproti obale Walesa. Več članov posadke je bilo izkrcanih *na obali. ŽELEZNO RUDO ODKRILI V ŠIBENIKU Ležišča dobre železne rude so odkrili pred dnevi v bližini šibenika pri vasi Vilica. Že pred dobrimi sto leti so tam Francozi kopali rudo, toda pozneje so naprave propadle, pa se ni nihče več zmenil za rudnik. Zadnje tedne pa sta dva inženirja preiskovala stari zapuščeni rudnik in ugotovila, da so v zemlji bogati skladi železne rude, ki je povrh vsega tudi dobre kakovosti. Tako so v zadnjem času odkrili v severni Dalmaciji že drugo ležišče železa. Nedavno so jo namreč odkrili tudi pri Pribudiču. Za novi rudnik se je takoj oglasila neka švicarska tvrdka in začela s poskusnimi izkopavanji. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! ZOBOZDRAVNIKA samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Ujemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. &ONATO ALVAREZ 2181 ■w U. T. 59 - 1723 Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO ^irila Podgornik ho yam nudi najboljšo postrež-Veivseh ozirih in ima v zalogi 0 izbero vzorcev za pomlad in poletje . CENE ZMERNE t 11» _ ^OASTA 5231 'Ua Devoto Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59-1232 U o D o 30001 SOI MODERNA KROJAČNICA Peter Capuder izdeluje moderne obleke po D zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES u. T. 41 - 9718 "Koroški Slovenec" o slovenščini "Koroški Slovenec" podaja nekaj misli o pomenu slovenščine in pravi med drugim: "Naša javna šola je nemška. S prvim šolskim dnem je naša mladina deležna izključno nemškega pouka. Svoje osnovno znanje si prisvaja samo v drž. jeziku. Tovrstno učno metodo, pri kateri se učitelj s prvo šolsko uro poslužuje dosledno saroio enega, učencem bolj ali manj tujega jezika in se prav nič ne naslanja na učencem poznano materinščino, ocenjujejo moderni nemški vzgojitelji kot najuspešnejši način jezikovnega šolanja. Mi smo spet skromnega mnenja, da je znanje državnega jezika za vse državljane Velike Nemčije nedvomno nujno potrebno, a za mlado notranjo rast ni nič manj važno poznanje materinščine in njenih kultujmih zakladov. Nemške narodne manjšine, ki krepko vztrajajo na namškem ele. mentarnem pouku, pravilnost našega mnenja potrjujejo. — Zahtev po upoštevanju slovenskega jezika v šolstvu naše mladine ne bomo nikdar opustili. Tudi v bodoče ostanejo jedro naših kulturnih teženj. V kulturnem svetu je izpričana pravica otrok do zadostnega znanja materinega jezika. Načelno te pravice pač nihče ne bo kratil, komur je dobrobit mladega rodu resnično pri srcu. Znanje materinega jezika je predpogoj otrokove zdrave osebne rasti. Znanje slovenskega jezika pa je hkrati velikega praktičnega pomena. — V naši veliki državi se v zadnjem času polaga velika važnost na to, da bi se Nemci učili slovanskih jezikov. Na nemških visokih šo. lah poučujejo velike slovanske jezike in že tekmuje ruščina z angleščino. V neftnških mestih se otvarjajo tečaji za ta ali drugi slovanski jezik. Tudi ni slučaj, če nemške radijske postaje podajajo svoja poročila domala v vseh slovanskih jezikih. — Nam Slovencem je naš materni jezik položen v zibelko. Če tudi ga sedanja ljudska šola ne neguje, vendar polagajmo veliko, zelo veliko važnost na to, da se bodp naši otroci vsaj doma in v naših prosvetnih organizacijah učili lepe, čiste slovenščine. Tako jim posredujemo zaklad, ki jim zna biti nekoč zelo do. brodošel in dragocen. Nikakor ni več čas za to, da bi se iz neke kra-jevšne kratkovidnosti ali malomarnosti zadovoljevali z neznatnimi drobci neke "vindiš-šprahe" ali z znanjem preprostega slovenskega narečja. Taka kratkovidnost in nemarnost bi se kedaj lahko bridko maščevali." MURVE BODO SADILI NA KOROŠKEM Koroški deželni svet je odredil, da morajo vse šole, ki se nahajajo nad 500m nad morjem, v letošnji pomladi nasaditi vsaj 500 murvinih mladik. Tako naj bi bil položen temelj za gojitev sviloprejk, katerih bube služijo za dobavljanje naravne svile. TEŽAVE JUGOSLOVANSKEGA UVOZA IZ ITALIJE •Jugoslovanski uvoz iz Italije/pri. haja v vedno težje težave. Zaradi tega je bil z jugoslovanske strani stavljen predlog, naj bi se ukinil klirinški plačilni sistem. O tem bo razpravljal stalni jugoslovansko-ita-lijanski odbor v Rimu. Težave niso samo z uvozom bombažnih produktov, temveč je Italija postavila za lan 80 odstokov višje cene, kot so na svetovnem trgu. Za neke vrste gumija zahteva celo 150 din za kg. dočim je na Angleškem trgu tak gumi po 40 din. Italijanska cena je torej za 275 odstotkov višja kakor cene na svetovnem trgu. Poleg tega zahtevajo italijanski izvozniki pri svojih dobavah, da je del blaga plačan v kliringu, ostalo pa v prostih devizah. Zaradi tega so mnogi jugoslovanski uvozniki stornirali zaključke. SLOVENEC PRVAK V TEKU Slovenec Kotnik je bil prvi pri balkanskem teku čez drn in strn v Carigradu. Dosegel je 24:40,4f točk. TUDI TUJI GRADBENIKI SO SE UDELEŽILI RAZPISA ZA IZDELAVO NAČRTA ZA BEOGRAJSKO OPERO Veliko tujih gradbenikov in strokovnjakov se je udeležilo razpisa za izdelavo načrtov za novo zgradbo beograjske opere. Komisija, ki je ocejevala načrte, je priznala prvo nagrado 75.000 dinarjev skupini šest italijanskih inžinerjev, ki so imeli v družbi tudi gledališkega strokovnjaka. Drugo nagrado v enakem znesku sta dobila dva zagrebška Inži-nerja, tretjo nagrado pa trije nemški inžinerji in dva belgijska inži. nerja. Med ostalimi nagrajenimi delili je več ameriških in tujih del ter izdelkov beograjskih inžinerjev. Vse osnutke bodo razstavili, da si bo mogla javnost ogledati načrte za novo veliko beograjsko opero. Končno odločitev, po katerem načrtu se bo opera gradila, pa si je pridržal tehnični oddelek gradbenega ministrstva. na prevozna pot ostane odslej Donava, toda ta lahko služi samo za prevoz boksita v Nemčijo. OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKEGA LLOYDA Največja jugoslovanska ladjarska družba "Jugoslovanski Lloyd" je imela svoj občni zbor nedavno v Splitu. Družba je imela lepe dobičke do izbruha vojne. V prvih dveh ted. nih vojne se je trgovina ojačila, kasneje pa je zastala. Družba je izgubila tudi eno ladjo, ki se je bila potopila zaradi mine ob angleški obali. Kljub vsemu temu pa vzdržuje družba še vedno redno mesečno progo do Južne Amerike, večina njenih parnikov pa vozi po daljnjih oceanih in se le po dolgi plovbi vračajo v domovino. Promet s turističkimi ladjami je morala družba ustaviti, ker pač turistov v naše kraje ni več. Družba bo končno razdelila med svoje delničarje po 40 din dividen-de na delnico. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernic DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Od koder že prideš k DI FRANKU pojdi RESTAURANT "La Corneta del Cazador" RECONQUISTA 458 U. T. 31-5878 Buenos Aires Prvovrstna kuhinja. Domača in uvožena vina ter prava bosanska slivovica. lOC SOI Krojačnica 'Gorica' Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico 'GORICO', kjer boste, vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. — Imam na razpolago tudi prvomodne sraj-če in kravate ter druge moške potrebščine. Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal VELIK PADEC IZVOZA BOKSITA Izvoz boksita iz Jugoslavije je lani močno padel in sicer skoro za tretjino. To pomeni, da je dobila država za 18 milijonov tujih deviz manj kakor leto poprej. Naša država spada med prve proizvajalce boksita, saj ima bogata ležišča v Dalmaciji, Bosni in Črni gori. Najrajši ga je doslej kupovala Holan-dija, ki velja v Evropi za največjega izdelovalca aluminija. Ko pa je nastopila jeseni vojna, je izvoz boksita začel pojenjati navzlic dejstvu, da porabijo v vojni aluminija več kakor v mirnem času. Posebno letalska industrija rabi ogromno alu minija. Ker so bila ležišča boksita pri nas zelo blizu morja in ker je bil prevoz po morju cenejši kakor pa po železnici, so šle pošiljke večinoma po morju. Z nastopom vojne pa so se povišali prevozni stroški na ladjah zavoljo drage nafte, poviša, nih mezd mornarjev in zaradi večjega vojnega rizika. Nastopilo je tolikšna podražitev pomorskega prevažanja, da se je skoro izenačila s prevozom na železnici. Edina cene- V LJUBLJANO NA VELESEJEM \ OD 3. DO 8. JUNIJA! Kakor že druga leta se je goriškemu potovalnemu in turističnemu u-radu R. Appiani tudi letos posrečilo dobiti od pristojnih ministrstev dovoljenje za zlet iz Gorice na ve-lesejem v Ljubljano. Vest je vzbudila splošno zadovoljnost in se bo gotovo priglasilo toliko udeležencev, da bo potreben poseben vlak. Tudi trgovci in obrtniki iz sosednih pokrajin: Trst iij. Videm, bodo lahko obiskali ljubljanski velesejem. Da olajša obisk je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo izletnikom osebni potni list po znižani pristojbini. Potovanje na velesejem v Ljubljano in nazaj stane 98 lir. S tem zneskom so poravnani stroški za osebni potni list, za konzularni vizum in za vožno. Posebni vlak bo odpeljal iz Gorice 3. junija zjutraj preko Pod-brda in se bo vrnil dne 8. junija. Ustavil se bo na postajah Anhovo, Kanal, Sv. Lucija, Podbrdo. Prijave za izlet sprejema potovalni in turi. stični urad R. Appiani (Ufficio Viaggi Appiani) v Gorici. Vsak u-deleženc dobi, ko se prijavi, potrdilo, da hoče obiskati ljubljanski velesejem. S to izjavo se potem zglasi na občini in vloži prošnjo za potni list. Pri tej priliki izletniku ni treba plačati nikake pristojbine za potni list, kajti ista je že zapopadena v znesku 98 lir, ki ga je vplačal kot skupno pristojbino za izlet. Ana Ch a i^nrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Aireeu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popohio oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vi* nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3,— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 6 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 165 Na Fajtovem hribu,.. Drdrali smo čez Kras. Gibčna moderna litorina nas je peljala. Ima samo en voz, kvečjemu dva. Navadna naglica 70—85 km na uro. Dima nič, sedeži mehki, vse snažno: le en vtis te kar ne more pustiti: Na ovinku se bomo prevrnili... Dutovlje. Prej Dutovlje.Skopo. Tega je 35 let, ko so gradili železnico in sta se borili obe občini za ime postaje. Uprava drž. železnic je rešila zadevo tako, da je ugodila obema z imenom Dutovlje-Skopo. Danes se je pa vtopila občina Skopo v dutov-ski, in na postaji čitaš le še ime Dut-togliano. Dutovska postaja! Kaj se je godilo tu med svetovno vojno! Gledali smo kar cele gore vojnega materiala, desk, žice, tramovja, zabojev, krdela živali, celo vrsto pekarn, ki so bile znane takrat le pod imenom Pekeraj (Báckerei). Tu je bil odcep vojne železnice (Feld-bahñ), še zdaj stojijo v dolini Hermana liribrovega orjaški podstavki cementnega mostu, po katerem je odhajala ta železnica proti Kostanjevici. Po cestah okoli postaje in dalje proti Dntovljam prahu do gležnjev, oziroma ob dežju toliko blata, da si ga moremo sedaj koma,) predstavljati, po njem pa odhajajoči bataljoni, trudni, in premočeni, molčeči in obloženi, da jih mehak človek sploh gledati ni mogel. Odhajali so v bobnenje na spodnjem Krasu, naslednji večer pa smo jih že spet videli pred duhovsko bolnišnico na nosilih: pravkar so jih pripeljali : Eden je bil brez roke, drugi bre,z obeh nog. slepi nečloveško ráztrga-ni... Ne gre mi izpred oči Oni revež: obe,roki in obe nogi mu je odtrgalo, glavo je imel vso razbito, povsod sama ilovica in obveze, le eno oko je menda še buljilo topo v mé, kolikor ga ni zemlja pokrivala.... "Vi ste že zopet tu? Odkod?" "S Fajti hriba." "In vi?" "S Kostanjevice... " "Jaz pa iz — pekla! Gospod zdravnik, zabodite me, končajte me, ne morem več..." Oči je stiskal pred menoj od groznih bolečin in žeje, noga mu je pa; leža|a v naročju. Dutovlje. . . V tistih strašnih poletnih večerih 1915, 1916 in 1917 smo sedeli na Rusi zemlji in smo gledali nemi tja proti Fajtovem hribu: grmelo je tako, da nisi sploh čul presledka, v zraku se je pojavljale tam doli tisoč kresnic, sami šrapnelski razstrelki, vmes bliski težkih granat in migljanje reflektorjev, jasno smo slišali rezke poke min, ki so pretresali zemljo... Samo tu pa tam je kdo vzdihnil: In tam doli je naš Janez, tam na Grmadi je naš Tate, Bog ve, če je še živ... Pa se je oglasil že stari Miha, počasi je govoril, moder je bil: "So bili res potrebni malo šibe ti fantiči, so bili res potrebni, človek jih ni mogel več krotiti..., ma, kar je preveč, je pveveč... " in solza mu je kanila iz očesa. Štanjel. Značilna vas! Mrzla in zračna, stara in upoštevana, svoj grad ima na zahodni strani, ki ne dosega sicer po mogočnosti rihen-berškega, vendar pa je grad... in misliš ob pogledu nanj na žalostno zgodovino tlačanstva in pesti, ki so se dvigale proti tem stavbam, bolje rečeno proti gospodarjem teh gradov. Zdaj je v njem županstvo, in pa precej praznih sob. Štanjelski zvonik prečudne oblike. Konica je podobna "Stoku" cukra iz starih dobrih časov. Desno ob štanjelski postaji vidimo prvo vojaško pokopališče. Grob za grobom, sami trpini, ki so tako žalostno končali svoj zemski hod, daleč od svojih, daleč od doma. Predor, za njim hitro drugi, na Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem prevzela RESTAVRACIJO na Chacafriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA S AN C IN Jorge Newberry 3372 Buenos Aires vzdol gremo, padamo s Krasa proti braniški dolini. Litorina tega ne J-pošteva, naglost ista, nehoté stopim do motorista: Pozor, da se ne "za-tomboliramo" čez nasipe v braniško dolino, eh! Samo pogledal me je z junaško brezskrbnostjo: "é garan-tito", bodite brez skrbi, se ne bomo, in se je nasmehnil. Pod nami Spodnja Branica. Oho, novo šolo ima, pa še kako lepo! Vsak trg bi bil ponosen nanjo. Ob šoli pokrita in proti nam odprta lopa za telovadbo in drugo. Skoraj da se tam zadaj stoječa Marijina cerkvica nekam sramuje, češ nisem več prva in največja, vsa.j po zunanji lepoti ne... Tam gori višje: .Svino. Kako bi neki razložil Jože Ivanov iz tomaj-skega Križa to ime? Nam se zdi to... prav lahko... pa, ne prikaži se potem pred očeta Gruntarja v. njegovo... briškolo in harmoniko. Bi slabo opravil! Rihemberk. Rifenbergo čitamo na postaji. Joj, kaj dela je dala ta postaja ! 15 m skale vsaj so morali se. streljati in odvoziti, da so postavili tja tole postajo. Vsa je v osojnem, neprijetna je. Nad njo pa mogočni grad rihemberški, menda eden najlepših v deželi s svojim velikim obzornikom. Moško je zamišljen ta velikan, človek bi ga občudoval, ko bi ne poznal njegove žalostne zgodovine... Tam na nasprotnem gročku, prek sonca je farna cerkev. V njej je stopal na prižnico in pred oltar mehki naš goriški slavček Simon Gregorčič. Tu je spesnil svojo nesmrtno: "Pod trto bivam zdaj", tu je vzdihoval po svojih nepozabnih planinah: "Nazaj v planinski raj!" Ko bi ga mogli le enkrat slišati, dragega gospoda Šimna! Kako mehko, boječe in prisrčno božajoče je govoril in molil on v tej cerkvi... In pa še one čudne reči pred 10. leti v tej župni cerkvi... Ko je zašumelo po vsej .Vipavi in po Krasu o čudežnih prikazovanjih v rihemberški farni cerkvi... Prvačina. Smo v dolini. Pogled nftm gre na drugo stran, na Gradišče, mirni Gregorčičev dom, kjer so mu v molku krvavele in se le počasi celile skeleče rane, zadane mu po prestrogih kritikih. "Vidiš ono-le vejiko hišo tam dol na levi?" "Vidim.". "Tam mimo smo šli v ogenj. Ponoči. Vedno bolj tihi smo bili. Preden smo prekoračili onile hrbet tam gor, so nam rekli: Wortloss weiter und Feuer einstel-len! (Od tukaj dalje vsi tiho in Bog varuj prižgati si cigarete!)" "Ste še kaj bali ? " " Da in ne, ampak onemeli smo pa vsi in nekaj topega nas je vse prevzelo." Volčja draga. Izstopimo. Prijazni strojnik se nam nasmehne kakor bi se hotel pohvaliti, da nas je srečno pripeljal. Prijazno nas ogleduje: "Dove si va?" (Km?) "Sul Fajti!" (Na Fajtov hrib.) "Buon viaggio e... očo di sotto, eh!" (Srečno in varujte se!) Most čez železnico. Še ima zname. nja vojne. Na več krajih je zakrpan. Ta je kaj videl ona krvava leta svetovne vihre! Par sto metrov desno od nas so bili že strelni jarki tja poševno proti Biljatn in od tam gor čez Fajtov hrib. — Razpotje. Gremo na Renče ali na Bilje? Fanta, ne izgubljajmo časa! Moramo prehoditi Fajtovo mor išče, vse obronke proti Kostanjevici, Lipo, Šiirbino, Komen in vse peš tja do dutovske postaje. Pojdimo na Renče! Renče. Prva vas, ki je bila skoraj vsa sesuta. Hiše kažejo po večini novo lice. Še povsod znamenja vojne. Na zavite železne kline žičnih ovir se naslanja zdaj vinska trta, bodeča žica — žalostnega'spomina! — zapi-' ra zdaj vrzelo, granatna patrona je lična cvetlična vaza na oltarju Gospodovem tako dobro kakor na kuhinjski pogranjeni mizi. Pred župno cerkvijo. Vstopimo. Svetla je, prijetna, snažna (vsa nova. "Ti, fantič, kje je župnišče?" "Al' gremo tudi tja?" "Človek! Kdo bi pa mogel iti skozi Renče, ne da bi se oglasil pri očku Pipanu?! Ko čuješ ime Renče, misliš, na g. Pipana. Boš videl! Bog daj, da bi ga le doma našli!" Župnijski urad. Ura, nekaj slik po zidovih, nekaj miz, shedula Unije, na mizah pisalno orodje, nekaj svinčnikovih "čikov", v kotu dežnik in nekaj palic, na častnem mestu slika nove maše nečaka Ladoia, povsod tista značilnna patriarhalnost naših čajstitih župnišč.... lJa matice v kotu, zenica naših duhovnikov. "Ja, kam pa ti? In ta dva s teboj?" "Veš kaj? Prvič, tebe pozdravit, drugič boš dal en "kikiriki za óprat lor" (frakelček) in tretjič, gremo na Fajtov hrib..." "Ja, za božjo voljo, kaj , boste pa gor iskali, anti ne pameti? Gor je še nikdar ni bilo!" "Čuj Pipan, si bil že gor?" "Bil! Enkrat,sem bil že gor, odkar sem živ in mrtev in še takrat so me ■ moji dunajski gostje in še posebno ščebedrave dame med njimi prav p/'isilili, da .sem šel..." "Dragi Pipan, ta-le se je pa gor boril za do-'In potem pa še hodi- Pozor Prodajam zemljišča na 120 mesečno odplačevanje od 28 pe-aov mes. naprej; in hišo z 2 sobama, kopalnico in kuhinjo, nasproti italijanske tobačne tvrd-ke, s $ 2.500 takoj in ostalo na obroke. Informiraj se: VALDES Moliere 2746 — U. T. 64-2938 Villa Devoto movmo. te gor, na to Kalvarijo naše krvi! No, vas bom pa malo spremil, če že hočete ra vno iti." Pri izhodu nas pozdravlja prijazno kuhinjsko osebje. Nekaj kipov si ogledujemo, pa nas gospod prehiti: "Veste, so iz stare cerkve, so jih hoteli zavreči, pa naj bodo rajši tukaj. Tile so videli in slišali kaj tista leta, ki jih Bog yeč ne daj!" Počasi stopamo mimo renskih hiš. Izza oken in vrat radovedni obrazi, po poti nam prihaja nasproti punčka. "Hvaljen Jezus!" — "Amen na veke. Tončka, kako je s teto? Je boljša?" "Je boljša", odgovori dekletce in gleda]',zaupno na svojega krstitelja in.vepučitelja, "Pozdravi jo, veš, in ji ppyej, da jo pridem obiskat." "Hvaiá, bom", odgovarja dekletce že za nami. " Ja fantje, tu gor je bil pravi pekel. Kar naenkrat smo prejeli ukaz: Vsi proč! Avgusta 1916. Samo nekaj ur časa, da smo se pripravili. Kakšni prizori, kaj vzdihov in nepopisnih občutkov, bilo je, kakor da bi bilo leglo jeklo okrog naših src. Prvi dan do Rihem-berka, potem pa naprej v prognan-stvo... " "Ti, si šel z njimi?" "Seveda, šel Sem nied zadnjimi iz vasi, vse sem pustil Jukaj, le najpotrebnejše smo pobrali." "In matice?" "Matice sem pa poslal že naprej, saj so to najdragocenejša stvar, vedel sem, da se bo to gotovo prej ali slej zgodilo... Udarili smo jo desno navkreber po travi. Visoko nad nami vidimo gručo ljudi, ki gledajo radovedno na nas, še višje drugo gručo in pravna vrhu hriba so tudi človeške postave. Kaverna. "Gremo noter?" "Se ne splača, tudi je že polzasuta in bomo dobili še marsikatero priliko za to..., Poglejta, tu gori je druga, tam že tretja, četrta. Kjerkoli vidiš kupček belega zmletega apnenca, vedi, da je zraven kaverna. O, ekrazit, ta je delal! Sam pesek smo nosili po eksplozijah iz teh vražjih lukenj!" Staro železo iščejo... "Oče, kaj delate?" "O, Bog daj. saj vidite, železo iščem, a kaj, ko .'¡e že vse 20-krat prekopano i n preiskano! Od vojne sem se martramo po tem hribu. Mnogo 100.000 lir železa smo že odnesli s Fajtovega hriba, zdaj samo še repkamo." "Ga dobite še kaj?" "Malo, prav malo! Nekaj kilogramov na dan, nekaj lir žornade mi pride vsega skupaj, pa upamo vedno na več. Če se primeri, •»> <♦> <♦> jg Dr. Enrique Daniel | Dauga Zobozdravnik od Asistencie Publike C. M. Box | Vsak «lan od 2 do 7 ure pop. . x Fco. Lacroze 3708, Chacarita § Buenos Aires Sne ym. mm- mm <«% mm % da zadenemo na zakopano "prese" (granato), se to danes bogato izplača!" "Pa se ne bojite, da vas raznese?" Mož se nasmehne. "Bi ne bil prvi, ne zadnji... " Prav isti hip se nam zdi, da se je zamajal hrib pod nami: z vrha Fajtovega hriba je za-doneT silen, grozanski pok in temu sledeče žvižganje po zraku. Zbledeli smo zaradi tega nenadnega silnega vtisa. Pogledamo gor: velik oblak črnega, umazanega dima se je dvignil v zrak... "Kaj je to?" Mož se nam nasmehne: "Ne bojte se, nič hudega! Granato so našli in so jo razstrelili. Imajo srečo!" "Je prav, pa ni to nevarno?" "Je in ni. Imamo veliko prakso pri takih operacijah. K^ij sem jih že tako razparal..." "Kako pa naredite to?" "Na granato denetno nekoliko ek-ra-zita, .jo dobro založimo, zažgemo in stečemo proč. Ta eksplozija jo raz-poči, drugo napravimo sami." "Koliko robe ste nabrali danes?" "Pol kilograma železa, nekaj šrapnel-skih kroglic, malo bakra, na drugo pa upamo." — "Dobro srečo, očka, varte si kožo in Bog vam pomagaj, da pridete še danes do debelega, močnega "preseta"... Pa še rajši onega v hlevu... " "Bog daj in hvala za voščilo, kam pa čam vi drugi?" "Gremo na Fajti hrib.gledat, da bi ga kupili..." "Veste kaj? Še malo počakajte, pa vam ga damo ■celega za dve liri. Več ne bo vreden!'' Tod je tekla rdeča kri. . "Poslušaj, kaj je neki ta črta,'ki gre gor po strani? Vidim, da je prekopana, spet zasuta in prerastla.v "To? Aha! To je dovodnik, takrat smo jim rekli Laufgraben, ki se je zlival v prvi strelni jarek. Po tem jarku je hodilo ubogo ljudstvo v to prekleto mesnico. Ga ni bilo naro-do v monaVhiji, čigar fantje in možje bi ne bili vzdihovali po tem le rovu. Tod so nosili v prednjo črto živež, strelivo, vodo, pošto, sploh,'to je bila žila dovodnica za vse potrebno tega dela fronte, odvodnica pa za pobite in razbite žrtve. Kó pridemo na prostor, kjer sem jaž preživel 6 mesecev, vama bom to še b'Olj natančno opisal." "Tam le dol, glejta, tisti rtič, tam je šla fronta čez tisti kostanjev gozdič po vasici Špacapani in čez- reko Vipavo in dalje na Vertojbo. Joj, kaj je bilo tukaj grmenja in ropo-tanja in peklenskega treskanja. Še zdaj se mi zdi, da čujem rjovenje množic ob nečloveškem klanju, ki'se je tod vršilo... " Tod je šla avstrijska fronta, tain-le gor pri tisti rešeliki pa nasprotna. Stopamo više. Vse prekopano, vse prevrženo. Hoja je vedno težja. Zemlja čimdalje bolj izginja, pod vrhom doline med Fajtom in Debelim vrhom na p revalu hriba je že samo kamenje. Sam razpaljen, režeč se apnenec, stokrat prebronjen, stokrat razbit, oster, da bi lahko rezal z njim. Poglejta ta črna znamenja po pa-nencu. To so udarci cvinčenk. Skoraj vsak kamen je zaznamovan, in sicer tako, da ne bo mogel dež nikdar sprati več'teh svinčenih polju-bov yloveškega sovraštva. Kar ne moremo dalje. Predstavljamo si 14rmesečno trpljenje množic na tem prostoru v dežju, v vročini, v lakoti, v mrazu, v ranah in v mrtvaškem hropenju. Povsod divje razmetan grušč, v njem'večje udrti-ne zadetkov težkih granat. Iz samega kamenja je zrastla rešelilca, že kot pest debela. Visoko nad nami je vrh Fajtovega hriba, kjer je pred četrt ure zagrmelo. Ga obidemo, ker naš cilj je njegov rtič proti Kostanjevici. Čez malo dolinico se dvigamo na levo: hrastičje, gabrovna, rešelike, robida, trnje porašča ta kraj neiz-mernega trpljenja. Med trnjem zapazimo nenadoma dva otjroka, fantka in punčko, ki nas začudeno opazujeta in se že ozirata, kod bi ušla. "Sta sama?" "Ne, tud tata je tó, koplje tle gori." "Kaj pa iščeta"' — Namesto odgovora pobere fantič s tal vojaško posodico in nam pokaže v njej nekaj železa, svinčenk in granatnih drobcev. "Tukaj-le gor bo pa naš-cilj. Še malo napora, pa bo! Dvigamo se po prevrnjenih pečinah, oprijemajoč se za gabrove veje, robida se nas prijemlje, krvavima, padamo po pečev-ju, smilijo se nam čevlji, ker je ka-kakor bi hodili po nožih. Kdor še ne pozna Krasa, naj pride sem... Med skalami koščki železa, kot spomin na vojno vihro... Stojim na vrhu rtiča. Pogled se mi odpira proti Lipi in dalje na vzhod proti Komnu, na jugu stoji Kostanjevica, še nižje Grmada in tam doli pa morje. Vsepovsod skalovje, vojaški pre-pereli pasovi, rjaste konservne škatle, rumen smodnik, leseni ostanki razbitih bajonetov in pušk, tam zadaj pa kaverna ob kaverni. Prilita, smo na mestu. Našem sem dovodnik od Lipe sem, zdaj se lahko orientiram: Glejta, tukaj je prihajal v strelni jarek, tukaj spodaj mora. biti kaverna, počakajta! Res razvali nekaj skal in pokaže se luknja vhoda v podzemsko krtino naših ubogih fantov! Naprej! Preskočimo neka.j skal in naš tovariš se ustavi, ginjen, zamišljen. S prstom kaže prostor za skalo: Tukaj je bil moj prostor... Tedaj je zazvonilo v Kostanjevici poldne. Onemeli smo se odkrili in smo moliti glasno Angel Gospodov in potem še očenaš za vse tukaj padle. .. "Prijatelja! Kako lahko bi vidva tudi zame tukaj molila... Vsaj trikrat sem ušel smrti za las.., " '' Veš kaj ? Nič! Sedaj se moramo najprej malo okrepčati! Boš pravil potem dalje. Daj sem nahrbtnik!" Na treh skalah smo si sedeli nasproti. Rženc s fovčem rezan in kraški prštif nam je prišel presneto v korist:1 "Zugsfiihrer" Režek... Tam za ono steno je bil moj brlog-Naša kompanija je segala od vznožja tega rtiča do vznožja glavnega vrha Fajtovega. Tu nasproti na sosednjem grebenu proti zapadu pa so bili "sosedovi". Tukaj, glejta... j a, prav tukaj spodaj, kjer sedaj sedimo, je bilo kritje ali kot smo tedaj rekli dekenga naših šaržev, med njimi je bil — oprostita, o mrtvih ni lepo govoriti z jezo, pa ta tukaj naj bo izjema! — med šarži je bil četovodja ali cugsfirer Režek. Naš tovariš vstane, jeza ga popade, oči se mu zaiskirijo: Vesta, ta-človek je bil zverina! Kaj sem pretrpel zaradi njega! Poslal me je n:i prednjo stražo tukaj doli, 20 m pred našo glavno linijo. Ko je videl moj zbledeli, obraz; se mi je brezsrčno zagrohotal: "Anti boš ja crknil, bo vsaj eden manj za menažo!" Poslal me je po sodček vode n» Material-plat ž, 500 m od tukaj. Prosil sem ga za pomoč, pa me je s kletvijo odgnal. Sem jo moral nesti p»c sam na rami. Tako je bilo mrzlo, d« so mi prsti kar odreveneli. Ko sem se vrnil, sem odložil sodček, pa me prsti tako strašno zaboleli, v. maša v nedeljo 12. maja ob 13 úri v cerkvi sv. Jožefa v Floresu. Janez Hladnik. Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 183 Vsakdo je torej lahko dosegel, kar Je ele!, samo, če je imel toliko denarja, da je lahko podkupil Platona Subova. Subov pa je bil lakomen na zlato, kakor nihče. Niso mu bili dovolj mnogoštevil-1)1 bogati darovi, s katerimi ga je obsipala carica in katere si je z laskanjem pridobil, — hotel je postati še bolj bogat; hotel je imeti vedno več, — radi tega se mu niso s>;Uclili tudi najostudnejši in najožji posli. . Pisatelji tedanje dobe pravijo, da «¡e ta mali Platon Subov zaslužil več, <*a niu je sleherni dan prinašal več [ ■'ička, kakor vsem petrograjskini trgovcem skupaj. Ni še bil tri mesece caričin milje-ko je bil že lastnik štirih veli-posestev s tisoči in tisoči kme-njegove blagajne so bile polne /kitov in dragih kamnov, njegove palače so bile opremljene z najdVa-f°CeAejšim pohištvom, preprogami 1,1 slikami. o j?v°j denar je imel naložen v ban-t¿ V Ru«iji i'1 v inozemstvu, razen 8a pa je jmei menic in zadolžnic ; dednosti dveh milijonov rubljev ^oji blagajni. zimski palači je bilo samo nje-p 0 dozdevno stanovanje, kajti v vjtrogradu je imel prekrasno Palá-> v kateri je vrvelo ves dan kakor v panju. lia;0,1? so skozi stranska vrata pri-,iaí'.' agenti, kupci in proda- jale) k' 80 sePt>gajali s Platonom rp1' ki so se pogajali s Platonom II8e Je izvrstno razumel bio ,aKovne špekulacije, prav do-^ J<- znal naložiti svoj denar. ul)°v se oderuštva ni sramoval, — on je prevzel vse, — k njemu so prihajali ljudje, katere so pošteni trgovci zavrnili... Platon Subov ni imel vesti, razen tega pa se je prav dobro zavedal, da mu sodišče ne more do živega. Denar je posojeval proti visokim obrestim. Posojila je dajal tudi na hiše in posestva. # Kupoval je blago, prevzemal je menice, za katere je plačeval samo tretjino meničnega zneska — povsod je našel dobiček in zato je denar kar deževal v njegove žepe. Da, mali Subov je bil dober trgovec. Mnogokrat se je celo sam čudil, da je zraven tolikšnega dela imel še časa, da se je bavil s carico. Toda ta človek je imel zares silno delovno moč v sebi. Že ob štirih zjutraj je vstal, do sedmih je opravil svoje privatne zadeve, potem pa se je umil in lepo oblekel, ob desetih pa je že sedel s carico Katarino pri zajtrku. Ves dan je bil pri njej, ni se ganil od nje, prisostvoval je vsaki seji, skratka, zgodilo se ni ničesar važnejšega, česar bi caričin miljenec ne bil vedel. Po obedu je dejal, da gre k počitku, po navadi pa ni krenil v miljenčeve sobe, temveč odhitel v svojo palačo, kjer se je pogajal z agenti. Ostanek dneva je zopet preživel v družbi s Katarino, ki je šele okrog polnoči odhajala od njega. Bilo je mnogo dni, ko je spal caričin miljenec samo štiri ure, pa še to1 spanje ni bilo kdove ve koliko vredno. -.'itSaiho po sebi je torej umevno, da takšno naporno delo ni moglo ostati brez posledic. Platon Subov je shujšal, globoke gube so se zarezale v njegovo čelo, njegove oči so izgubile nekdanji sijaj in plamen in v vsem njegovem vedenju je ležala neka utrujenost. Katarina je seveda takoj opazila, da se je Platon Subov spremenil. Ta lakomnost po bogastvu in zlatu je Platona Subova pogubila, — ta lakomnost je bila vzrok, da Katarina ni čutila zanj niti trohice ljubezni več. O pravi ljubezni, ki bi jo bila ke-daj gojila Katarina napram Platonu. Subovu, ni moglo biti prav za prav niti govora. Platon Subov je prišel na dvor baš o pravem času, — edino srečnemu naključju in padcu Aleksandra Potemkina, je moral biti hvaležen, da se je povzpel tako visoko. Katarina je bila ljubosumna na Aieksanda Potemkina, sovražila je Gregorja Orlova, mislila je, da je dvor ne upošteva več, — vse to pa je koristilo malemu Subovu. Carica Katarina se mu je obesila okrog vratu samo radi tega, ker je nekoga pač potrebovala. In mali Platon Subov ji je znal izvrstno dokazati, da ji je potreben in da ne more brez njega ničesar storiti. Katarina je morala imeti svetovalca, Subov ji je bil to, — potrebovala je vohuna, Platon Subov pa je zanjo vohunil, — naposled potrebovala je tudi krvnika, Platon Subov pa je z veseljem sprejel tudi to nalogo. Tako je carica Katarina počasi padala v njegovo mrežo in treba je bilo samo trenutka, da se mreža zapre. Na ta trenutek je Platon Subov potrpežljivo čakal. Prav dobro je vedel, da je mogel to storiti šele tedaj, ko bo Aleksander Potemkin pa-dei. Katarina je bila muhasta žena, ki je storila marsikaj brez vsakega pomisleka, samo da je zadostila svoji muhavosti. Katarina bi morda tega Subova pognala od sebe kakor psa, — toda potem bi si Potemkin mislil, da ga še vedno ljubi?! Mar naj bi dovolila, da bi si njen nekdanji miljenec domišljeval, da ne more živeti brez njega? Mar haj se tako poniža, da bi mu ljudje morda pripovedovali, da žaluje za njim? Oh, ne, ne, tega mu ne sme nihče reči, — naj rajše misli, da ga je popolnoma pozabila! Naj ve, da je bil caričin miljenec do včeraj, danes pa stanjuje v njegovih sobah v zimski palači že drugi! Temu čuvstvu pa se je pridružila tudi nepremagljiva Katarinina velika strast, — Katarina ni mogla živeti brez ljubimca. Udala se je Subovu, udala se mu je s strastjo obupane žene, — mali Subov pa ni mogel doseči, da bi plapolal ta ogenj zanj. Že po osmih dneh je carica spoznala, da ne bo nikdar mogla ljubiti tega Subova. Čim dalje yasa pa je živela z njim, tem bolj je hrepenela po Aleksandru Potemkinu. To je bil pravi človek, ta je bil vreden ljubezni, bil je lep, duhovit in dober. Sedaj je Katarina silno nerada hodila v miljenčeve sobe. Ni se upala otresti tega človeka, vendar pa se ji je studilo njegovo ljubimkanje, sovražila je njegove poljube. Kadarkoli je bil Platon Subov pri njej, se je vedno spominjala na A-leksandra Potemkina, zdelo se ji je, da ga vidi v vsakem kotu; ko pa je bilo ponoči v zimski palači vse tiho in mirno, se ji je zdelo, da sliši njegov glas. Mnogokrat je odšla v miljenčeve sobe, kadar Subova ni bilo doma, — mirno je sedela v sobi, kjer je preživela toliko srečnih trenutkov z Aleksandrom Potemkinom — ob takšnih prilikah pa se ji je zdelo, da je v cerkvi in da občuduje nemo veličino narave. Z roko je pogladila vsak predjnet v sobi, spominjala se je svoje edine ljubezni Aleksandra Potemkina. Sedela je v sobi in jokala. Da, nikdar ga ne bo mogla pozabiti. — vedno se bo spominjala na njega, ki ga je edinega iskreno ljubila. Ali pa ji ni sam priznal, da ljubi drugo? Res je, to je storil, zakaj pa je vrgla takoj puško v koruzo? Zakaj se ni borila za svojo ljubezen? Zakaj si ni prizadevala, da bi si zopet osvojila njegovo srce? Da bi bila vsaj poskušala, morda bi se .ji bilo pa le posrečilo, da bi ga iztrgala tisti Elizabeti Voroncov! Kaj pa je prav za prav dosegla s tem, da je Aleksandra Potemkina tako globoko ponižala? V svoji samoti, v strašnem pregnanstvu se bo spominjal nanjo samo s sovraštvom v srcu, Elizabeto bo pa še bolj ljubil. Elizabeto? Elizabete se ji ni bilo treba več bati, ta nevarna tekmovalka ni bila več živa. Vodna celica Petro-pavlovske trdnjave je storila svojo dolžnost, Elizabeta Voroncov je utonila, — carica Katarina je dobila o tem dogodku obširno poročilo od poveljnika Peti ■o-pavlovske trdnjave. Reka Ne-va je pogoltnila njeno tekmovalko. Pa tudi Platon Subov ji je sporočil, da Elizabeta Voroncov ni več živa, Zakaj naj bi torej tudi nadalje branila Aleksandru Potemkinu vrnitev na njegovo nekdanje mesto'? Zakaj naj bi ga šedalje mučila? Carica je ponoči in podnevi premišljevala, kako naj bi Aleksandru Potemkinu vrnila svobodo. Mar naj bi kar enostavno ukaza- SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ PRAVLJICA O PREÜUDNI MIŠKI V revni koči kraj širokega gozda je živela mati, ki je imela pet dečkov. Dan za dnem je hodila z njimi v gozd nabirat jagode in gobe. Vsako sredo se je z nabranimi gobami in jagodami napotila v daljno mesto, kjer jih je prodajala na trgu. Z denarjem, ki ga je dobila za svojo robo, je skromno preživljala sebe in dečke. Nekega dne je mati obolela, in dečki so morali iti sami v gozd po jagode in gobe. Pred odhodom jih je mati lepo poučila, naj pazijo, da se jim ne bo kaj hudega pripetilo. Dečki pa so brezskrbno odskakljali v šumo in so kaj hitro pozabili materina svarila. Zmerom globlje so se spuščali v gozd. Jagod in gob so našli ta dan toliko, kakor še nikoli. Čeprav so dečki na vse zgodaj odšli od doma in so bili v gozdu šele tdi ure, se je nenadoma začelo mra. čiti okoli njih. Čudili so se in kar verjeti niso mogli, da se že večeri. Tedaj so zaslišali nad seboj zamolklo, grozeče grmenje. Spoznali so, da se je samo zaradi tega stemnilo, ker se je bližala nevihta. Kaj naj počno sredi samotnega gozda, tako majhni in sami? Do doma je bilo še daleč; če bi še tako hiteli, nevihta bi jih spotoma dohitela in bogve, kaj bi se potem z njimi zgodilo. Ko so tako prestrašeni sredi gozda trepetali in niso vedeli ne kod ne kam, je nenadoma stopil pred nje črno oblečen mož. Dečki so mislili, da je oglar. Povabil jih je, naj gredo z njim vedrit v bližnjo votlino. Dečki so se razveselili in šli. Ko je može stopil v votlino, je na grozo in presenečenje dečkov začel rasti in kmalu postal visok kot pravi velikan. V kotu votline pa je čepel majhen, droben možic z rdečo kapo in dolgo brado. Velikan Teleban ga je poklical k sebi in mu rekel: "Oglej si te tičke! Ali se nama bodo prilegli! Hitro pripravi vse za svečano pojedino!" Možicu, ki je bil velik lenuh, pa ni nič kaj dišalo nabirati drva v nevihti in viharju zunaj votline. A bal se je svojega strogega gospodarja, zato mu niti na misel ni prišlo, da Mladinski kotiček bi se upiral. Da bi se mu pa ne bilo treba '-»reveč truditi z nabiranjem drv, je predlagal velikanu Telebanu, naj dovoli, da mu dečki pomagajo. Velikan Teleban je„ nič hudega sluteč, dovolil, in dečki so odšli z možicem iz votline. To je bila njihova sreča. Kajti, ko so tako z možicem nabirali suh-ljad okoli votline, se je najstarejšemu bratcu porodila v glavi misel, da bi pobegnili, še zmerom boljše je, si je mislil, da tavajo po gozdu v nevihti in viharju, kakor da se pustijo od velikana Telebana pohrustati. Šepnil je svoj načrt bratcem na uho in ko se je možiček za nekaj korakov oddaljil, so se takoj spustili v beg. Možiček je prestrašeno viknil in kar lasje so se mu naježili ob mislih, kako ga bo Teleban premika-stil, ko se bo brez dečkov vrnil v votlino. Vzel je podplate pod pazduho in se spustil za ubežniki. Ker pa je bilo v godu mračno, jih je kmalu zgrešil. Klaverne volje in praznih rok se je moral vrniti v votlino. Tako so mu dečki srečno ušli. Dolgo so blodili križem kražem po širokem gozdu in iskali poti domov. Nad njimi se je bliskalo in grmelo, da jim je jemalo vid in sluh, okoli njih pa je tulil vihar, da jih je groza stresala do kosti. Nazadnje se je nebo vendarle zjasnilo in posijalo je sonce. Tako svetlo in blagodejno je bilo to sonce, da se je dečkom zdelo, da so bile samo hude sanje, kar so doživeli. Lahko si mislite, kako vesela je bila mati, ko so se izgubljenci vrnili k njej! Vsa srečna jih je božala in objemala. . Seveda jih je pa tudi okregala, ker niso poslušali njenih nasvetov in so odšli tako daleč v gozd. Velikan Teleban pa se je grozno razsrdil, ko mu je možiček ponižno in skesano povedal, da so dečki pobegnili. Pred nosom je že imel slastno pečenko — zdaj pa naj si z miškami in podganami nasiti lačni želodec. ' lili! Razkačen je zgrabil lenega možič-ka, ki ga je pripravil ob slastno pečenko, za v rat in ga premikastil, da je revček skakal od bolečin in tulil, kakor da bi mu kdo kožo vlekel s telesa. A moti se, kdor misli, da se je velikan Teleban kmalu potolažil z mislijo, da so mu tički ušli iz gajbice. Zaklel se je, da jih mora dobiti nazaj, naj ga stane kar hoče. Poslužil se je zvijače: spremenil se je v kosmatega medveda ter se pustil od možička voditi okoli. Tako sta prilomastila v vas, kjer so živeli dečki. Medved je ukazal možičku, naj gre v vaški zvonik in naj z glasnim zvonenjem oznani ljudem, da sta prišla. Upal je, da bo med zbrano množico zagledal dečke in jih z novo zvijačo zvabil v gozd. Možiček je ubogal in začel je zvoniti, da mu je pot curkoma lil s čela. Preden so se ljudje zbrali okoli medveda in možička, je prišel mimo hraber lovec. Možičku so se začele tresti hlače, kajti bil je prepričan, da bo lovec takoj uganil, da medved ni pravi medved, ampak v medved, jo kožo preobležen velikan. Pustil je svojega gospodarja na cedilu in pobegnil. Medvedu pa ni nič kaj dišalo, da-bi se pustil od lovca ubiti. Divje je zarenčal, se povzpel na zadnje noge in se hotel vreči na lovca. Lovec pa je bil hitrejši od medveda; naperil je vanj puško, pomeril, sprožil — in ga zadel naravnost v čelo. Medved je grozno zatulil in se zgrudil na tla. Preden pa je poginil, je skočila iz njega drobna miš, v katero se je velikan spremenil. Miš je pomi-gala z repkom in hotela smukniti mimo lovca. Lovec se je bliskovito sklonil, jo ujel v roko in odnesel s seboj. Ko je lovec nekega dne pital ujeto miš, je ta nenadoma izpregovorila: "Izpusti me v prostost, prijatelj, jaz sem velikan Teleban!" Lovec se je na vso moč zavzel. Ni pa izpustil prečudne miške, poslej je še bolj pazil nanjo. Razkazoval jo je radovednim ljudem po sejmih. S tem si je zaslužil toliko denarja, da je obogatel. Nekega dne je šel lovec v gozd na lov. Nasproti mu je prilomastil velik merjasec. Lovec se je spustil z njim v boj, a ni bil kos podivjani zverini. Krvaveč iz neštetih ran se je zgrudil na tla. Prav tega dne so naši znanci spet nabirali jagode in gobe v gozdu. Pot .jih je zanesla v kraj, kjer je ležal lovec. Hitro so iz vej spletli nosil-nico, položili nanj ranjenca in ga z velikim trudom odnesli s seboj domov. Tam so ga položili na posteljo in ga skrbno negovali. Ko je lovec ozdravel, se je lepo zahvalil dobri ženi in njenim dečkom za rešitev. V zahvalo jim je dal polovico svojega bogastva. Dečkom je še posebej podaril drobno miš, ki se je strašno začudila, ko je videla, v čigave roke je prišla. A dečkom se ni bilo treba bati, da bi jim miš nekega dne pobegnila in se spet spre. menila v velikana Telebana. Kadar se velikani spremenijo v miši in se jim v enem letu ne posreči pobegniti, potem ostanejo miši za zmerom. Vprav onega dne je poteklo leto dni, odkar se je velikan Teleban spremenil v miš. Dečki so s svojo materjo in podarjenim bogastvom srečno čiveli do smTti. V miš spremenjenega velikana Telebana pa je nekega dne po-hrustala mačka. STRAŽNIK IN MIHEC Stražnik, ki je ujel na cesti po. beglo kravo in teleta: "Dečko, ali morda ti veš, čigava je tale krava in tele?" Mihec: "Čigava je Krava, ne vem; čigavo je tele, pa vem." Stražnik: "No, čigavo?" Mihec: "Od krave!" Učitelj: "Janzek, povej mi seda- njik od glagola "jedel sem!" Janezek: "Lačen sem!" JANEZEK ZNA MISLI BRATI Hrastarjev Janezek je kaj bistroumen fant. Včasih preseneti svoje tovariše s takšnimi coprnijami, da jim kar sapo zapre. Zadnjič je spet iztuhtal imenitno "coprnijo". Ko so bili vsi zbrani okoli gorke peči, je nenadoma zaklical: "Fantje, jaz pa znam brati vaše misli!" "Beži no. beži", so mu ugovarjali vse vprek. "Čakajte, vam bom ko j dokazal," je samozavestno rekel Janezek in odhitel v kuhinjo. Ko se je vrnil, je imel v rokah kos potice in nož. Na tihem je hitro preštel, koliko je vseh dečkov skupaj in razrezal potico na drobne kose. Koščkov je bilo natančno toliko, kolikor je bilo dečkov. "Postavite se v vrsto!" je ukazal. Dečki so ga ubogali. Že so s sme-jočimi se obrazi stali pred njim v dolgi vrsti. Janezek je s krožnikom v roki stopal mimo njih, srepo pogledal vsakemu v oči, kakor da bere misli iz njih, ter obenem vsakemu vtaknil košček potice v usta. Ko je prišel do zadnjega dečka v vrsti, je svečano rekel: ''Zdaj vam bom povedal, kaj si je ta zadnji zdajle mislil. Mislil si je: Zdaj pridem na vrsto jaz! Pa se je zmotil, kajti zadnji košček potice je moj!'' To rekoč, je Janezek vtaknil zadnji košček potice samemu sebi v usta in se glasno zasmejal. Zadnji deček v vrsti je moral priznati, da je Janezek njegove misli v resnici uganil. Tako se je tudi. ta Ja-nezkova "coprnija" imenitno posrečila. V ŠOIJ Učitelj prvega razreda ljudske šole vpraša malega Tončka: "No, Tonček, ali že znaš citati in pisati?" "Pojdite no, če bi znal, pa v šolo ne bi prišel!" se moško odreže Tonček. la, naj ga pripeljejo iz samostana ? Ali naj bi mu vrnila vse njegove časti? Ne, ne, to se ne sme tako hitro zgoditi! Potemkinu ni mogla tako hitro dati popolnega zadoščenja. Najprej se mora prepričati, če sme sploh upati na njegovo ljubez-zen, ne da bi on slutil, koga ljubi. Katarina je skovala smel načrt. To je bil načrt, kakršnega si je mogla izmisliti samo Katarina, pa . tudi izpeljati bi ga ne bil mogel nihče drugi. — Carica Katarina si je hotela pridobiti njegovo ljubezen, ne da bi Potemkin vedel, da ljubi rusko carico. Ko je Katarina skovala ta načrt, .je začela takoj misliti na njega izpeljavo. Toda ta stvar ni bila tako lahka. Vsaj za dva meseca bi bila morala odpotovati iz Petrograda. Vlado bi lahko brez skrbi prepustila svojemu ministrskemu predsedniku grofu Paninu. Toda kaj bo rekñel Subov? Katarina je bila vedno samostojna žena, — ena izmed tistih redkih žen, ki so znale misliti s svojo lastno glavo in ki so vedno tudi storile, za kar so se odločile. Odkar se je zavedala se ni bala nobenega moškega, niti Gregorja Orlova, bala se je samo njegovih izpovedi. Trepetala pa je samo radi tega pred njim, ker je Gregor Orlov vedel marsikatero njeno tajnost. Nikdar se ni bala nastopiti proti nobenemu človeku, — vedno se je zanesla na svoj razum in na svojo inoč. Toda čudno, kadar se je Katarina spomnila na Platona Subova, je čutila nekakšno bojazen. Česa se je prav za prav bala? Zakaj se je bala baš tega človeka, za katerega ji sploh ni bilo ničesar? ■Oarica Katarina se je zavedala, da bi bilo zanjo veliko boljše, če bi se tega človeka odkrižala. Ko je pomislila na to, da bi mogla kedaj izgubiti Aleksandra Po-teinkina, se je vedno tresla. Misel, da bi morala živeti brez svojega ljubimca, je bila črna pošast njenih noči brez spanja. Toda Aleksandra Potemkina je ljubila, za tega Subova pa ji ni bilo kdo ve kaj. Ko je sedaj mislila na to, da bo morala Platonu Subovu povedati, da bo odpotovala za dva meseca, je na tihem trepetala, ker se je bala njegove surovosti, v čemer pa se 111 zmotila, — kakor se je hitro prepričala. Carica je odslovila vse dvorjanike in sedla s Subovim k mizi, kjer ju je čakal čaj. Subov je bil precej utrujen, ker je imel zjutraj in popoldne mnogo dela s svojimi denarnimi kupčijami Bil je zelo zamišljen. Najbrž je premišljeval o menicah in v mislih računal obresti, ki jih bo dobil za svote, ki jih je danes posodil raznim ljudem, ki so prišli v njegovo palačo. Pravkar je preudarjal, katero posestvo bi sedaj kupil, ko mu carica Katarina nenadoma reče: — Ali veš, dragi prijatelj, da se ne bova sedaj dalje časa videla? — Nameravam namreč odpotovati! — Odpotovati nameravaš? — vzklikne sedaj Platon Subov in prejšnja raztresenost ga je naenkrat minila. — Odpotovala boš, moja draga Katarina? Potem te bom seveda spremljal, saj veš, da brez tebe ne morem živeti, doslej pa sem tudi vedno mislil, da sem ti potreben? — Potovati moram, — reče carica Katarina in ne odgovori na njegovo vprašanje. Zvedela sem, da v moji državi niso takšne razmere, kakršne bi mo- rile biti. Uradniki so podkupljivi, veleposestniki in graščaki tlačijo svoje podložnike, povsod vlada krivica, ki ie razširila nezadovoljnost med prebivalstvom, radi tega sem torej, sklenila, da se bom o vsem prepričala sama. Zato bom, moj dragi Subov, potovala inkognito. Nihče ne sme vedeti, da prihaja vladarica Rusije, ker me • prav nič ni' mika, da bi me kdo zopet prevaral, kakor je to nekoč storil Aleksander Potemkin. Saj menda veš, kakšno komedijo si je nainislil? — Potemkin? — Kakšno komedijo? — vpraša Subov. Carica sede h kaminu. Tudi Subov je vstal s svojega prostora in stopil k njej in carica je začela pripovedovati. — Nekoč, sem hotela ustreči Po-temkinovi želji, — začiie carica Katarina, — radi tega sem odpotovala z njim v njegovo domovino, v njegov rojstni kraj. Vedela sem, da je Aleksander to že zdavnaj želel, — hotel mi je po. kazati, kako so njegovi rojaki zvesti in vdani svoji vladarici. Pot v Potemkinovo domovino je vodila skozi mnogo dežel, o katerih so mi pripovedovali, da žive v blagostanju in sreči. To pa ni bilo res. Na tisoče in tisoče verst, zemlje je k žal o neobdelovane, hiše so bile napol podrte, gozdove so krčili, reke so bile zanemarjene, niso jih izkoriščali, vasi so bile umazane, ljudje so živeli v bedi in pomanjkanju in niso snažili niti cerkva. Da pa mi ne bi pokvaril veselja, mi je Aleksander Potemkin v sporazumu z grofom Paninom priredil dražestno komedijo. Dal je napraviti kulise, ki so bile od daleč podobne lepim vasem, ti- him gozdom, vrtom in njivam, — skratka, kdor je vse to samo od daleč opazoval, je misli], — bil je morda celo prepričan, — da gleda prave vasi. Povsod so prignali kmete, jih oblekli v čiste obleke in ti ljudje so me morali povsod sprejeti z navdušenim vzklikanjem: — Živela naša velika carica! Za temi dekoracijami so zvonili zvonovi, — vse je bilo lepo, slavnostno. kaktfr v gledališču. Za to prireditev je hitro zvedel ves Petrograd, od tedaj pa imenujejo takšno slepilo "Potemkinove vasi''. Pozneje mi je tudi sam priznal, da me je pošteno ogoljufal, — oba sva se od srca nasmejala. Toda kakor sem že dejala, dragi moj Subov, nočem, da bi se mi še enkrat kaj takšnega pripetilo. Tokrat hočem zvedeti resnico, — vedeti hočem, kako se godi narodu v Rusiji, komu je dobro in koga zatirajo, zato bom vzela s seboj samo svojo komornico in nekaj zanesljivih ter zvestih služabnikov, tebe pa, moj dragi Platon Subov, bom morala pustiti nekaj mesecev samega! Ne boj se, preskrbela bom, da ti ne bo dolg čas! — Katarina, ti ne misliš tega resno, — vzklikne Platon Subov, ki si je prizadeval, da bi bil videti čim bolj obupan in žalosten, — kajti jaz ne morem biti več brez tvoje ljubezni! Katarina, vzemi me s seboj, čeprav me oblečeš v livrejo svojega služabnika! — Moj sklep je storjen, — odvrne Katarina, — potovala bom brez tebe, moj dragi prijatelj. Subovu se je zdelo, da se majajo tla pod njegovimi nogami. Takoj je spoznal, da se skriva za to caričino namero nekaj čisto drugega, — vedel je, da se carica Katarina ne zanima baš preveč za bla- ginjo svojega naroda, — takoj se mu je zazdelo, da gre za neko novo ljubavno pustolovščino. Platon Subov se je ukvarjal z mislijo, kdo je tisti, ki ga bo izpodrinil : Zadnje čase .se Katarina ni z nikomur shajala. Subov se ni mogel spomniti, kdo bi mu utegnil postati nevaren nasprotnik in tekmec. Saj ni nikdar opazil, da bi bila carica Katarina napram komu posebno ljubezryiva, da bi človek mogel reči, da mu je naklonjena. Kdo je bil torej ta novi miljenec? Na človeka, katerega je on sam izpodrinil, pa ni pomislil. Bil je prepričan, da se je tega tekmeca za vedno znebil. — Subovu se niti sanjalo ni, da bi mogel postati Aleksander Potemkin zopet njegov nasprotnik. Potemkin je po njegovem mnenju odigral ulogo caričinega miljencar — bil je bolnik, kateremu ne more nihče pomagati. Toda Subov je s tem1 dokazal, da ni poznal žene. Drugače bi bil moral že zdavnaj opaziti, da misli Katarina neprenehoma na Aleksandra Potemkina, da je bil to edini moški, katerega je ljubila in katerega ne bo mogla nikdar pozabiti. Subov je vedel, da je vse izgubljeno, če bo Katarina odpotovala sama. Vedel je, da se bo moral po nje' ni vrnitvi izseliti iz miljenčevih sob iz zimske palače. Čutil je, da ga Katarina že zdavnaj ne ljubi več tako, kakor je to opazil prve dni, — videl je, da se je prvotna strast ohladila in da se inu Katarina čimdalje bolj oddalji' je- Platon Subov pa ni znal Katarine zopet prikleniti nase, ni znal nadomestiti Aleksandra Potemkina. (Nadaljevanje)